Oolotij-'ike Novice izljjijajo vn;i1í (ieirl«];; ako : : je ta diui ]ira?;iiik, (iaii [lojircij. ; :
(Jena jim JO ^iii colo k;to (od api'ÎU tio aprila) S K. »a poi leta I"5t) Iv. NaroíMiiím za NeiiH';ijo, Bosno in driifie evropske lirzave znaša li, za Ameriko 4'.>0 K. List ill i>»iasi se |iliičiije,jo iui{)r(4j.
Viso	itaruřtiíiio in oítiiíiiitia
tiskarn» .T. Krajec nasi.
Franjo Neubauer:
,|ÍlaKÍJa— 3udifa.
Marija, ti Judita liralii'a, opaši iiicř, zapústi laj ! .Tímakinja, na zéitiljo atopi, po njej (lívjá peklenski zmaj.
S pepeloin glave nam potresi,
zaslépî rod sovi'ažnikov, oCaraj vojvodo k lepoto, nspavaj vrsto stražnikov!
Odséci glavo ljuto zmaju,
pokliči verni narod svoj, da v šatore sovi'ažne plane na slavni, zmagonosni lioj I
Odrešeni Ti zai)ojémo;
„Ti ljudstva našega si čast, nebes in zćinlje Vťčna slava,
veselje naše, naša slast!" #
Fastirshi list gorišhega hnezonadškofa.
Po „Slovencu" z ilrie 1-t. oktobra. — Ko je po padcu Gorice prisilila bridka usoda celo vrsto prebivalcev goriške okolice, da so morali slediti v pregnanstvo i)i begunstvo bratom z desnega brega Soče, se je pi'C-vzviséni nadškof zopet in vnovič oglasil ter begunec beguncem in nesi'ečnim vernikom svoje nadškofije spregovoril lu'ekiasno besedo, polno očetovske ljubezni in skrbi, pa tudi i)olno krcjičajočega zaupanja v božjo Previdnost, ki vselej doseže svoje svete natiiene. Ker žalibog ne moremo objaviti lista v celoti, naj sledi tu na kratko njega vsebina;
Deset zagriiicnili sovražnikov napada od vseli strani našo državo. Odkar je Gorica l)adla in iilasti odkarjetiidí Runiiinija padla
izdajalsko Avstriji v hrbet, se je polotil tu pa tam koga dvom in sirali glede končne zmage naše ožje in širše domovine; boje se ti črnogledi, da bi se Kiiala spolniti želja našiii sovražnikov, ki bi najraje hoteli Avstiijo Če ne že razdeliti, pa vsaj zmanjšati. Taka malodušnost pa nikakor ni na svojem mestu, je neopravičena in škodljiva. Izid vojske je le redkokrat odvisen od sovi'ažne premoči po številu; navadno določujejo izid druga najrazličnejša dejstva, ki niso sama na sebi niČ drugega, kakor dejanja božje previdnosti, izvedena po umu in rokali človeka. Da je to res, dokaznje že potek dosedanje vojske — ali se niso dosedaj vedno naši uspešno in zmagovito bojevali zoper ogromno jiremoč'? — isto dokazuje pa tudi sv. pismo, cerkev in zgodovina ter zgodovina naše ljube Avstiije. Taki malodušneži, dvomljivci iti obnpanci so torej vse graje vi'cdtii, veljajo jim Gospodove besedo: „Kaj ste boječi in nialo-
verni
« 'iv
Tedaj je vstal in zapovedal vetrovom in morju, in bila je velika tihota. Država, ki je po načrtu božje previdnosti ustvarjena, ki je zaradi združitve raznili narodnosli naravnost potrebna, ki ima v sebi združene tako Čvrste in krepke ter dinastiji tako vdane narode — ne more propasti. O tem so danes tudi naši sovražniki žť prepričani. Vzemimo si za zgled pobožno, junaško .Tudito! — Mrnii'anje zoper božjo previdnost, otopelost, opuščanje molitve ter tiekako zapovedovanje Bogu, da nas mora takoj uslišati, takoj narediti konec vojski, gotovo le škoduje, da bi že na tem svetu mogli razumeti poti božje in'eviilnosti, je netnogoče; bodimo pa prepričani in veruj mo, da ta božja previdnost kakor tkalec snnje raznobarvni tapet ve-soljtiega vladanja, da božja modrost, kakor pravi sv. pismo, s krepko in milo roko vse urejuje in da njim, ki Boga ljubijo, vse k dobrenm pomaga.
Tinli žalostna resnica, da so mnogi morali nenadoma zapustiti ožjo domovino, imetje, pridelke, celo drage svojce, naj nas preveč ne omaloduštije, naj nam ne vzame vsega poguma. Saj nam ostane še vedno
naša širša domovina, kjer najdemo vsaj za silo in za čas te hude preizkušnje prostorček; saj nam skušajo lajšati bridkosti begunstva dobri bratje Slovenci sosednih dežel, saj se je prvim kristjanom, katerim piše sv. Pavel: „Rop svojega blaga stez veseljem pretrpeli, ker ste vedeli, da imate boljše in stalno premoženje v nebesih", godilo še slabeje. Tudi mi ne vežimo srca preveč na posvetne, minljive stvari, ker bi bilo prežalostno, će bi poleg zemeljske zgubili Še nebeško domovino, Zlasti pa naj nas tolaži misel, da je moral tudi Jezus Že kot dete v begunstvo. Tisti Bog pa, ki je bil tedaj kaznoval krutega Heroda, tudi nas, tako upamo, zopet [iripeljc v našo lepo, ožjo domovino.
Vsi, zlasti tudi tisti, ki jim je smrt ugrabila na bojnem polju kakega izmed di'agih svojcev, pa iščimo tolažbe in pomoči zoper malodušnost pri ZveliČarju na križu, ki je vse naše trpljenje sam skusil, zatekajmo se k Njemu, k tabernaklju, kjer nam je vedno tako blizu in odkoder nam neprestano kliče: „Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi, tn jaz vas bom pokrepčal," iščimo utehe pri sv. Duhu, najboljšem tolažniku, da nam da dar modimti in iniinosti, dar sveta in moČi. V lu'imeri s temi, so zlasti tolažniki tega sveta malo-viedni : vrhtega se človek z vednlm to-ženjem in črnogledim premišljevanjem svoje nesreče Se bolj razbuj'ja in je lažje dostopen 1'aznim skušnjavam.
Zato pa veselimo se v Gospodu in naša spodobnost naj bo znana vsem ljudem. Naše veselje bodi v tem, da tudi trpljenje in nesreče radovoljno in potrpežljivo prenašamo, rekoč z Joboin: „Bog je dal, Bog je vzel. Njegovo ime naj bo češčeiio!" Naše veselje bodi v tem, da se skrbno greha ogibljemo. A tudi svojo siiodobnost pokažimo goriški begunci vsem ljudem v tujini z lepim ki-ščanskim življenjem, da nam niiiče ne bo mogel ničesar očitati, zlasti ne nevijinlnosti in nehvaležnostl.
H koncu opominja prevzv. nadpastir še enkrat svoje veinike, da naj s pridno molitvijo izprosijo od Boga uresničenje be-
sedi, ki jih je Jeremija prorokoval Izraelcem in ,ludom v babilonski sužnosti : „Glej, dnevi pridejo, pravi Gospod, in vrgel bom ujetnike svojega ljudstva, Izraela in Juda, pravi (lospod, in vrnil jih bom v deželo, katero sem dal njiii očetom in posestvovali jo bodo. In zidano bo mesto na svojih višavah in tempelj bo po pojirejštijem redu postavljen, Tn i/, njih bo donela hvalna pesem in glas godcev; in pomnožil jih bom in ne bodo več maloštevilni, poveličal jih bom in ne bodo več ponižani." (Jerem. 30; 3, IB. DJ.)
Cerkveno.
Kako moli krščanska ljubezen očenaš?
„Ne vpelji niis v skiišiijavo , .
Ko se je začela vojna in jc s patri-jotično pomladjo šlo po deželi tudi versko prebujenje, so mnogi tem bujnim popkom in evetimi preveč zaupali. Premalo so mislili nato; daleč je še pravzajirav jesen od pomladi, ko malo cvetov se oplodi, dozori in rodi svoj sad.
Vojska ima gotovo svoje posebne milosti in dobi'ine, pa — tudi svoje posebne skušnjave in izgube.
Vojska ne šteje samo onih izgub, s katerimi so posejana bojišča; o njih govore tiskani uradni izkazi izgub. So še drugi izkazi izgub, ki ni.so tiskani in nič manj ])olni groze.
Tu stopi karitas kakor Mihael z ognjenim mečem pred armado na bojišču in v domovini, da bi jih varovala skušnjav in izgub.
„Ne vpeíjí nas v skušnjavo" moli, da ne bi naše vojake, ki so o.slali v sovražnem ognju nepremagani, premagal ogenj strasti in greha. Zato hiti za njimi, tja daleč v zasedeno sovražnikovo deželo in se trudi odstraniti nevarnosti, ki prêté njiJiovint dušam.
„Ne vpelji nas v .sknšnjavo" moli karitas v bolnišnicah v zaledju in skrbi za osvežujočo in plemenito spremembo v enoličnosti bolniške sobe, dela z njimi duhovne vaje in jih krepi s tem, da nobeden
LISTEK.
V Galicijo — sam.
riáo iioroíuik Joie JíHrli'',
Tolikrát sem si želel kot potnik iti na bojišče, t. j. sam, brez maršbalaljona; saj je z maršbataljonom tudi lepo, res, toda človek je vezan, ima toliko dela. Ud. Ampak sam kot potnik iti na bojišče, od komando do komande, od Poncija do Pilata, z vlakom, brzovlakom, vozom, pes: dokler srečno ne pi'ijadra k regimentu — to mora biti romantično! Vse upanje zastonj ! Vnovič so me přidělili maršbataljonu in mi dali celo kompanijo. Kompaiiijsko poveljstvo — to je res v.se lepo in imenitno, toda...
Pa je prišlo, ko sem bil že obupal, iz cesarskega Dunaja, od samega vojnega ministra je prišlo: Na bojišče v Galicijo — sam kot |)otnik! „Sofortabgehen", je ukazovala bi'zojavna žica. í^al, k tujemu polku, a bodi! — V dveli dneh sem imel svoja šila in ko))ita skupaj. Poslovil sem se od svojega polka: od „kanarčkov", od znancev in inijateljev, od Gradca. V roki močno palico, kapo in nahrbtnik ves okrašen, v
žepu kot talisman kartico, kjer mi nežno srČece z moje Dolenjske pošilja molitve in želje z menoj na bojišče — tako sem jo mahal na kolodvor! To so Gradčani gledali. Le glejte me, sem si mislil — zakaj sem pa Joža iz D, na Dolenjskem doma !
Vlak je zažvižgal. V duhti sem stisnil desnico očku in mamici; sestrici na Dolenjskem — zaklical „adijo pa zdrava ostani", srčku, ki ne ve, če jc moj srček. — Z Bogom, domovina! — Na Diniaju odmor. Peljem se enkrat „Uing-llinid", enkrat „Geradeaus", stopim na Štefanov stolj), dam klofuto [tajacu v Pratru in — z Bogom, Dunaj! Z brzovlakom če/. Moravsko, mimo starodavnega Krakova, Bohnije, Premišlja v Lvov — 15 ur. Kdor se je že enkrat peljal nepretrgonui 15 ur, ne da bi kaj izstoiiil, v gnječi kakor žveplenke, ta vé, kako mi jc bilo, ko sem v Lvovu izstopil.
Lvov — srce in ideal vseh L'oljakov, hrepenenje mojih dijaških let, predmet mojih mladostniii sanj! Zato brž po ineslu. Naredim par korakov, kar se julpelje mimo kočija, v njej jjostaran polkovnik, pravi korenjak i)o postavi. Sliičajno se ozre, me dolgo časa opazuje in — ustavi. „Ti nijesi Njemac, gospodine poručnik?" me nagovori
kratko. — „ Nijesam, gospodine jiukoviiik, ja sam Nlovenac!" — „Hajdi na voz, brate Slovenac!'' — Bil je sin kršne Dalmacije. Da nisem Nemec, me je spoznal — /jo obrazu. Imam baje pristne negermanske poteze. Vpraša, kako in kam. Odgovorim: brez cilja in namena po mestu! Nato me je tebi nič tJieiii nič peljal na svoj dom, me predstavil avoji gospej, po postavi in mišljenju vredni družici svojega moža, — in hčeri Slavi, devetnujstletni devojki, z lasmi črnimi kot oglje. Sprejele so me s pravo hrvatsko gostoljubnostjo. Sedli smo v voz in se par ur vozili po mestii ; med potom so mi gospoda z zgovornimi besedami kazali mestne zanimivosti.
Najbolj me je zanimal narod sam, Ijvovčaiii! Veseli, Živalmi, skoro koketní, prijazni, posti-cžljivi, elegantni. Seveda je kollkortoliko na vseh obrazih zarisana vojska. In poljščina! Poslušaš in poslušaš — kako]' milozvočiia godba. — Zvečer sem šel s polkovnikovo diužino v opero — pi'osim: v Lvovu ob tem času v opero! Ob slovesu so mi voščili srečo junačko, gospod jiolkovnik me je založil s cigarami, gospica Slava mi je zataknila za kapo temnordečo rožo.
In zojict na vlak in zopet naprej! V lepi, mesečni, mrzli noči! V takili nočeh smo včasi kot zaljuijljcni petošolci strmeli v luno, kovali petošolske verze in opevali svoje petošolske miljenke. Zdaj pa V — Tempora mutantur — časi se izpreminjajo ! Ali pa tudi ne! Saj sem tudi v tej noči tolikrát mislil na neko nežno bitje tam doli na Dolenjskem ! — Preko K, je hitel vlak, ter se proti jnuii ustavil v ZL Kolodvor razstreljen, hiše požgane, vse naokrog vojaštvo, nemško iu naše. Od tu naprej ne gredo več vlaki, se mi je reklo! Gi'em k štacijskemu poveljniku. Nemogoče, pravi, od tu grejo Še transportni vlaki. Komaj to reče, pridrdra nemški transportni vlak. Hajdi, sem skočil v prvi voz, prebuilil in prestrašil starega nemškega majorja in se odpeljal; v pol ure smo bili v Z., zadnji postaji pred fronto. —■ Kakšno vrvenje je tn vladalo, se no da popisati. Vojaštvo avsti'ijsko in nemško, tren, kavalerija, arli-lerija, avtomobili, kolesarji itd.
Hitro na etapno jiostajo! Potrkam.— Noter! — Vstoi>im. Pred mano stoji možak, v sami srajci, se smeje predstavi kot nad-jioročnlk, poveljnik etapne postaje, in mi na podlagi mojih papirjev pokaže, kam,
iziiicil njili n« izs'iibi zlatega íasíiiega kiiža nniviift niofi in vcli(''inc.
„K(! vpelji nas v skušnjavo" moli tudi Ka vse žetio, ki so oslalc doma, da innogiiiii žitvaiiii, id jili iiti'pe, ne Žitvu-jcjo tudi Hvojť zalíonslífi zvestob« in da ne bo vojska, ki je žc toliko otrok oropala njili ofetov, oi'opaia njiliovih inaier,
„Ne vpelji nas v sHvii^njavo" moli kaiilas zlasti srčno za našo itdadino. Za njihovo boiloi'inost jirelivajo naši očeíje svojo kri. Ona je Ijodořnost inišega naroda in dotiiovine.
Ali — lavno vojni íías innli naši jiiladini toiiko sknštijuv, da i)i postali nevredni svojili očetov. Dotna manjka iiiorne gospodarske volje ořetovc, v soli, kjer se ludi ])oznajo po.slediee vojske in negoto-vo.sti, iii [trave pi'ijatetjske veni. Nasprotno naj sedaj mati s polovico srca ojiravlja dvojno delo: gotovo je polovico pravo naše žene zunaj pi'i tnožu na bojišin, kjer ga spremlja v vseli nevarnostih ti'epclajoć za njegovo življenje. Z dingo jiolovi«) svojega si'ca [)a naj |)ii otrocih rešuje dvojno nalogo: kaže naj materinsko dobi'oto in očetovsko sti'ogost in to v iasu, ko so se skrbeni za njihovo vzgojo pridružile vedno stiašnejše ski'bi za njihovo pi'elii anituv. Tedaj njoi'citio šele pi'uv umetî molitev naših mater, kadar molijo: „Ne vpelji nas v skušnjavo.	(Daljc dedi.)
Jesenska opravila pri čebelah.
fjetošnja ngodna poîettta in jesenska paša je prinesla ňibelarjem obilen dohodek, i^al, da so le-t.i v zahvalo svoje ljube Čebelice po stari navadi zažvepljaii. da so jim njih zaloge odvztdi in s tem pokazali, da stojó na nazadnjaškem staíišéu. Selň so seveda s tem napi'avili oběntno škodo. Da se našim íebclain vsaj deloma jiojavna krivica, je sedaj jiravi cas, da skibimo za pravilno prezimljenje čebel. V tem prav izvršenem oju'avilu obstoji mojstrstvo vsakega éebt/larja in to opravilo tudi vsak rad izvrši. Kako rnij |.o stori V
Na IJohinjskcm je navadno jesensko vreme zeio nestalno. Za prav goi'kimi dtievi slede naenki'at stieženi dnevi, jtovzročeni jio burji; za njim pa pridejo laiii okoli liožiča lejii in goi'ki dtievi. Ůe-lc v diugi polovici januaija se na\'adno ogiasi ziiua, ki traja v svojej moči dober mesce dni in teilaj se čcstokrat pi'îpeti, da pade toplomer na 10 do áo" [)0(i níélo. Na to vremensko sju'ememlio moi'a Čebelar viav-nati svoje delovanje, da ])iav ozimi čebele, ki obstoji v fem, da pusti čtíbťde do novega leta ncopaženc in tedaj jih še-le s toplo odejo ogi'ne in zavarnje proti mi-azovom. S
tem lavnanjem doseže, da sc.čebele stinejo v grozd, kjei' se dniga druge lišee in
10	pri goi'keni vremenu gredo posiiinezne stai'ej.še na jtašo, da (ionašajo nekoliko cvetnega piahu. Sicer je pa v Jianjn mirno. Tu velja skušnja: čim mirnejše jc življenje v panju, tem manj živeža jiorabijo Ćel)cle in tem ngodnejše bodo i)i'ezimile.
Ker ])a imajo čebele, kakor vsako živo biije, svoje sovj-ažtnke, ki bi se radi na tuje sti'oške okoiistili, zalo jim nK>ia čcbelai' ponmgati s tem, da jih odvi'ača in zatii'a. V prvi vrsti Skudnjejo pcdjske in hišne miši, ki vse jiicglodajo, obžro in čebele vzneinii jajo. Te sc mora najskrbiieje zaiiiiiti in jih ovii'ati, da ne pridejo v i)anje. Z oženjem čebeltnh žrel, z nastavljanjem pasti se to najiiolj doseže. Neugodno vpliva ob tem času jtrcgorka jesenska toplota in zlasti solnčni-žarki. Zato je pri[)oi'očali, da se sprednja stran čebelnjaka obsenči. Skušnja je dognala, da od vseh čebel, ki v jesenskem in zimskem času izletavajo, nobeiia ne pričaka spomladi.
Prav i)riporočaii je tuidalje jesensko krmljenje čebel z miobdačenim slad-koi jem. Kdoi' dodá slabějším panjeoi 1 do
11	kg sladkorne tekočine, ta ima upravičeni np, da njegove čel)ele nc bodo po zimi tijtele lakoto, (^iiuliti se jc mnogim našim čebelarjem, da na to sti'an čebelarjenja obi'ačajo premalo jiozornost. Umevno je, da lačna žival ne more spomladi dočakati, da taki panji liii'ajo in da od njih ni laogoče rojev pričakovati, Že stari čebelarji, koše nismo poznali sladkorja, so v jeseni in l)ozneje v spomladi krmili lačna čcbelna ljudstva s sladko voilo od kubainli čcšpclj iti hrušek i koliko lažje tmatiio dainlancs v teta oziru in vendar sc ta ])iipotiioček ne tnorc inlomačiti. IjC posamezniki vedo to praktično ui)orabljevati.
Slednjič je jirijioročati, da sc sedaj v jeseni odviača vsako nepotrebno vzne-mirjatije Čebel na ta način, da se ne lioili nepotrelHio v čebeltijak, da oti'oci ne tneČcjo kamenčke v panjove itd.
Skratka: Jesen je čas, ko se pripravljajo čebele na zitiisko življenje, katerega glavtii smoter je mir, da so s tem doseže n] a n j š a p o r a h a ž i v i 1. Potem more Čebelar potiiagati svojita čebelam. a. Lapajno.
Vojni pregled«
[tiilljaiisko ))oJiŠče. — Kakor smo v Ziidlijem lista oiiiciiili, da bo dosegla osma Jašlia ofenziva na Krasu v teku [iretečenega todiia svoj višek, so jo tadi K^'odilo. Aniinda iíorooviiía iz.Ma jo ziiiaffo.sJiivno iz te grozovite bitke, katera sc jc prÍL-ela 4. t, m. s topniškim bojetii, Prvi dan bojev jiebotc jo bil !). oktotier ter so se koncnJi 11. t, m. z utiiieajeiii 4ň. italijanske divizije. Najadalci so liili nioriii infanterijskili brig'ad, Iz^nibe, katere so pri-
silile Italijane, da so od napadov otlnehali, so j^rozovite, kajti izgubili so povprečno liO c!o 711 odstotkov svojfj;'« moštvu. Po poročilih, vojnih ilopisovaicev ITi. t. m., uporabili ao lialijaai v prvih treh diidi bojev tako množino čet, kakor do sedaj še nikjer v celi svetovni vojski. Na neki toiki bojne črto v širini treh kilometrov napadalo jc na primer nič mai^ kot šesiiiiijst ujïotovijenih polkov in poleg teh še nekaj bataljonov bcrsaf^lirov. Torej f^roti tem trem kilometrom 50.000 Italijanov. Osem polkov napadalo jo neko prav malo črto neke višine, Osmere napadalne vrste, katere so bile v dosedanjih ofenzivah ob Sod v navadi, po-timožili so Jtalijani na več mestih na dvaj-setere. Vse to ogromne množice čet so bile sveže, kajti kar jc bilo clo ofenzive čet v jarkih, so Italijiini zainciijali s svežimi. In vendar k\]'u!) temeljiti predpripravi, s številno premočjo in s strelivom iz stotin ne le italijanskih tovara za strelivo, tcnmč tudi iz Amerike in kakor sc jc dognalo tudi iz Francije podpirana ofenziva ni uspela, temveč se je popolnoma izjalovila, Italijani niso i>rodrli našo črto in pot v Trst je za njih še zmiraj z istitu zapahom zaprt kot doslej, Otncniti moramo še, lia uradna jjoročila javljajo, da so sc pri Lokviei, kjer je bila uničena 45. laška divizija, mej druyîini našimi hrabrimi četami posebno odlikovali naši slovenski planinci ljubljanskega domobranskega pešpoika št. 27 in odtlelki poš-]>olka št. 4(). Cast na.šiin hrabrim juaiikoinl — Po uradnih poročilih 15, in IG. t. m, so 80 splošno le malo bojevali, 15, t, ni. zjutraj so Italijani mi[)udli na Goriškem naše ]>ostojanke na višinah vzhodno od Sobera. Ta sunek ae je deloma zrušil že v našem topovskem ognju, deloma smo ga odbili v pobiižnjem ognju. V teh bojih so naši ujeli dva častnika in 212 mož in zaplenili dve strojni |)uški. V zračnem boju sestrelili smo vzhodno od Tridcnta sovražno letalo vrste Furman.
liiisko liojišče. — Iz uradnih poročil 15. ill 16. t. m. je razvidno, da so jeli Husi, da razbremeni liumune, zopet močneje napadati v Voliniji in Vzhodni Galiciji, Vže dva dni stojč postojanko armade Tcrsztyanszky-ja pod težkim ruskim tojmiškim ognjem. Na več mestih i)Oskušala je tudi ruska pehota prodirati, a nikjer ni zamogla doseči naših ovir. Z močninn silami napadel jo sovražnik brezuspešno krila vojne skupino Biihtn iirmollija. Brezuspešni [loizkusi sovražnika, prodreti na.šo črto, ki jih žc dijc časa izvaja na tem prostoru s premočjo, nas navdaja z upanjem na inúhodnjost. Na kar[)at8ki bojni črti, poselmo v prostoru mej Kiriibabo in Dornovatro, izvajajo naše čete žc nekaj dni u8pe,šno protinapade. V zvezi s temi napadi jo bilo tudi severno krilo liumnnov 15. t. m. potisiijeno znatno nazaj. Da^e proti jugu se bojujejo samo še na mejnih prehodih. Na vsak način jc snmtrati drugi del bojnega vi'veiya proti liii-iimniji končan. Južno Iliitziiiga so našo četo v ljutih bnjih obdržalo mejni grehenj v celem obsegu. V vzhodnem obmejnem prostoru v Gyergj'o-pogorju čistijo naše čete ozke dele ozemlja sovražnika. Vzhodno Kirlibabe osvojile 80 naše čete s presenetljivim napadom nekaj ozenitja, ujelo tri ruske častnike in 44:-l mož ter zaplenile eno strojno jaiško. Nemški bataljoni zasedli so zopet vrh Smotree. Južno-vziiodno l^autyr-aedla odbili smo ruski sunek. Mogočnega pritiska odločno zasledujoče armade generala Arza Rumuni nikjer nc morejo vzdržati in lahko se reče, da je Scdmograška očiščena
da (iobim svoj polk. Voz V — vpra.Šam, Izključeno! Torej pot poil jioge in hajdi! Moj sluga je klel na glas, jaz na tiiiem! Pred nami, za natiii na desni, na levi ravnina! Mitno nas večen vrvež! Vozovi, avtotnobili, jiehota, topovi ! Slišiš vse avstrijske jezike, vse nemške dialekte!
Daleč pred nanit grmenje topov! Nama v pozdrav —je trdil „Ijtn š'*, kei'jeGradčan ; jaz kot ski'omen Uoletijec nisetii tako domišljav ! — Tik pi'ed nami se je je! ílvígaii l»iivezan balon (Fesselbalon}, ogrotnen iti veličasten! Kmalu nato na levi Še edcti in na desni še eden! \'si ti'ije so ostali ves dan v zraku! Pot je peljala dalje skozi bujno polje, čez njive in travjtike skozi napol razdejane vasi. Tu in lam se dvigajo ]jo })olju skrojnni križi — grobovi i>adlih jutiakov.
(Jrmenje topov je bilo čuti že veliko bližje, Jlipotiia se v daljavi začuje ropot motoi'ja. Sovražni letalcc! I.íiž daljnogled v roke! Eden, dva, tJ'ije h;taiei! V veliki vi.šint so sc bližali našita postojankaui. Toda žc so počili v zraku prví šj'ajjncli; zatetii drugi in zo]jet drugi, vedno bliže Ictalccv! Letalci so jiadali, sc zopet dvigali. Zastonj. Nad, pod njimi, olj desni, levi so
treskali Ši'apticli, ivinalu so bili letalci kakor zavili v tiirežo belili oblačkov. Letalci so sc razdelili. V liipn je bil vsak za-se obdan z mrežo šrapnelskih oblačkov. Ta prizor je trajal kake pol ure. Naenkrat se zakadi, l)lamen se jiokaže — in eiio letalo pade kakor goreč jezik z grozno naglico na zendjo. Veličasten jnizor!
Sam s seboj zadovoljen, da doživitn takoj ob začetku toliko zanimanja, koi'akam dalje. Po triurnem maršu, po mimgent povpraševanju do,seženi x-divizijo ter se javim. Kje je ta in ta i)olk? Tam iti tam, pol me daleč v rezei'vi ! Vse lepo, ampak moj žiilodec je godrtijal. SpoioČil sem njegove želje .stotniku; ta mc pelje drage volje v častniško obeilnico in mi da jirinesti ogromno klobaso s-s-s kaj pa je to? -- - „Salzst,angeil" ! Pravi, jiraveati „Salzslutigerl"', kakršne smo jio-znali njega dni, ko še ni bilo vojske. Skoio seni 0(1 začiidetija okamcncl, kakor Lotova boljša polovica, a od ginjenja se mi jc pri-krailla v oko solza In kanila na „iSalz-staiigerl". Nato sem ga slovesiio iiovžil, — Ita\'no sem se napravljal iia jtot, da odidem iskat polk, kar stopi k tneni mlad general-štabni tnajor in mc jiovabi na svoj voz. liuiii! — voz in celo gcneralstalDiii voz!
Spotoma je naju vse jako spoštljivo ])o-zilravljalo, cehi viŠji časttiiki. No, pozneje setii zvedel, da sem se vozil z načelnikom divizijskoga generalnega štaba. To niso mačkiiie .solze!
ICončno, končno setn bil pri polku. To so gledali, ko sem se pripeljal tako „nobel" — z načeltiikom generalnega» štalia. Javil sem sc pri polkovncm poveljstvu, od tata so mc poslali k bataljonn, od tam h kom[)aniji! Povsod izprašcvatijc in poi)isovanjc! Nato sem se ])i'e(lstavljal posameznim častidkom. Ogledovali so me od vseh strani, češ, kako gra.Ški „kanarčki" „ven zgledatno".
V nekaj urah sem bil domaČ, kakor bi bil že leta pri polku. Pri šknilji tinih cigar in cigai-et tei' jiri kozarčku izbornega itima smo se poliratili in si obljubili junaško zvestobo. Pobratimstvo smo zalili s šatii-l)anjcem in zapečatili s tarokom. Najnavil sem cti imeniten „ultimo". — —
Táko je vojaško Življenje in iz])rcmetnbc polno' konec? ritimo
zanimivo itomantiČtio ! In ga dobtiu ali izgubim?
m
sovražnika. Prihodnji hoji z lîumuni sc bodo vršili na sovražnih tleh in to pomenja novo dobo v vojski z Itumuni,
Zahodno bojišče. — Strašno, srdito bojevanje ob Sommi prinaša dan na dan isto sliko in nikakor ne moro doseči znatne izpre-membc položaja. Delna vojska Angležev in Francozov, ki jo že mesece in mesccc nadaljujejo na ozkem prostoi ii ob Sommi, je prav tako izgube polna kakor breztispešaa. Vsakdanje brezkoristno zavezniško potjijanje, sc že več no sme imenovati „vojska", ker nima ničesar skupnega z vojno umetnostjo. To kar opravljajo zavezniški voditelji na zahodu, ni več vojna, temveč jp Se mesarsko delo, Dan na dan vodijo Francijo njeni generali vnovič v klavnico. — Nemško iiradno poročilo 15, t. nt. javlja, da so bije ljut topniški boj iia obeh straneh Somme, kateri se je razširil preko Ancre proti severu in mej Conrcellcttc in liiineonrtom, kakor tudi na črti Barleux-Ablaincourt dosegel svoj višek. Angleški napadi dovedli 80 severno Thiepvala do ročnega meteža v nemških črtah. V nekem prostora se je sovražnik ustalil, drugje jo bil povsod s težkimi izgubami odbit. Nemci so zavrnili nasprotnika v okraju Lesbocuf. Francozi so napadli mej Earieux in Ablaincourt ter se ustalili v vasi in v cnkrarni Generraont, V ostalem so bili odbiti, Južní^dcl Ablaincourta je v nemških rokah, — Tako menjajo dan na dan jarki in kraji posestnike, a do kakega odločilnega uspeha, pri hrabrosti nemških čet, sovražniki nikakor ne morejo uspeti,
Jliilkiiiisko )iojl,iiče. — Na rumunski bojni črti jo položaj, kakor jioroča boig-arsko uradno poročilo 15. t. in,, nespremei^en. Na celi Ijojni črti vlada niir. Na macedonski bojni črti odbili so Bolgari močan sovražni napad, katerega je izvedel sovražnik s približno eno divizijo proti odseku Hitolia-Klešt-lnra in proti železniški progi. Imel je težke izgube. V noči ponovil jo sovražnik dvakrat nai)ad, a bil vselej 8 težkimi izgubami zopet odbit. V kali zadušili so Bolgari poizkus sovražne pehote, bolgarske postojanke vzhodno železnice napasti, s topniškim ogljem. Ob boku Črne bili so se ijuti boji. Vse napade zavrnili so Bolgari z ročnimi granatami. V dolini Mogleaice topniški boji. Odbili 30 slabejšo delne napade na višine južno Tarnove, na grič Bahovo in vrh BiijiiktaŠ. Na obeh bregovih Vardarja slabejši topniški ogenj. Na podnožju Hefasice planine vlada mir. Na črti Strunie se bijojo na nekaterih krajih slabejši topniški iu boji 3 patruljami. Na obrežju egejakpga niorjo vlada mir.
liazna boJiSčii. — Na perzijski bojni črti, zavrnili so Turki, kakor poroča turško uradno poročilo 15. t, m, tri sovražne koigeniškc švadrone, kateri so se poizkušali bližati od vseh strani Bidjaru. Na flesnem krilu kavkaske bojne črte sose vršile praske. Turki so popolnoma razkropili sovražni oddelek, ki jc poizkušal prodirati, z uspešnim ognjem. Nek po sovražniku proti delu turških postojank na levem krilu presenetljivo izveden napad so isti z ogííjem u.stavili in s protinapadom odbili. Uspešni za Turke so bili spopadi patrulj na levem kiilu. Na drugih bojnih črtah se ni zgodilo nič posebnega.
Nil iiiorjn. — 14. t, m. se jo uradno poročalo, da je v noči od 12. na 13, skui>ina naših pomorskih letal vnovič metala uspešno bombe na vojaške naprave v Tržiču in San Canziauo. 13. t, m, zvečer napadla so naša morska letala Ailria-delavnice v Tr/iùu ter jih večkrat zadela. Na staro pristanišče v Trstu in v okolico Miramara so sovražni letalci metali bombe brez da bi napravili kaj škode. Zasledovala so jih naša letala; neko sovražno letalo jo prisilil linijski ladjiai poročnik Banfield na padoc za sovražnimi črtami. Pri vseh napadih jc bilo sovražno obstreljevanje naših letal brezuspešno. — Iz Kriatiaaije se poroča 14, t. m,, da je 13. t. ni. nek nemški podmorski čoln potopil municijski parnik „Bistritza", ki jo vozil municijo za Ruamnijo. Kakor se poroča, je bil parnik in tovor zavarovan za 25 mil. kron.
h časov mobilizacije.
Po vsej širni domovini, daleč šc naprej je zazv^ncl grozen in iiretresljiv klic: Vojska! . . . Ljudstvo je ostiinclo ob tem vzkliku, po.slušalo s Irepct.om lo čudrn) besedo in z grozo bral« krvave črke in postajalo nemirno. Temni oblaki so se zbiiali nad ubogo {lotiiovino, kot, da hočejo vso milo solnčno svetlobo picstreči, da ne bi prihajala do nas. Vse je liilo j'azbnrjeiio. Gledali so in majali z glavami, ko so brali Jlimenc plakate na zidovih nabite, ki so klicali može v krvavi boj. Vsaka Črka teh besedi jc bila grozeča in tz vsake je vel (liii smrti in bil vtisnjen pečat krvi. A vsi so se zjedinili, vsak se jc odzval klicu domovine, da jo reši in Ščiti pred prlha-
jajočo nevarnostjo. Nekaj tetiuiega in iie-razinuljivcga jc ležalo nad vso atmosfero, ki se jc spuščala k tlušcčitii tlom. In obirali so se . . . Zapdi so i)csmi, kre})ke in bojevito, silile so se oil vasi ilo vasi, oil trga tlo trga, od mesta do mesta in se razlegale po vsej šii'ni Avstriji, da-jo odmevalo Imieče od skalnili gora pa do severnih Kai'patov. Te pesmi so vijbiijale bojevnikom navdušenje, da so bi'ez strahu ill s ponosom odkorakali na daljno bojno liolje po slavo in zmago. Vsak je hitel pod svoj prapor, da ga jioncsc hrabro v vojsko in ga ovenčan z lavoriko Ktnagc, neoma-(leževancga prinese nazaj.
Na kolodvorih so se zbrali. Oiindalje veř, cele trume so bile iu iz tmvduŠenili pesmi, ki so donele v tihe večere, so kap-IjaUi solze žeiiá in otrok, ki so spremljali svoje starise \n može na težki pot v boj. — Ko pa je prišel žalosti ])oln čas loćitve, so še enkrat naorili živio klici, objel in poljubil je Še enkrat vsak svoje domače in ve/-, ki jih je toliko let vezala med seboj je bila moj'da za vedno pretrgana. Zdelo se mi je, da je pri odhodu vlaka st.()pila nevitlno in z mi'zlo ledeiio roko smrt in si marsikalerega namenila kot žrtev. Tisoče in tisoče so vozili vlaki v boj, tiiočne in zdrave, da bodo tam krvaveli za domovino. In iz žrtev in preliti; krvi teb, ki so z navdušenjem padli za njo, bo vstala nova iu pomlajena domovina. Na vzhodu se sveti zarja ...	j. m,
DomaČe in tuje novice.
Imenovanje. Višjesodna svetnika gg. (]r. Antona Rogina v Uudolfovem in dr. Franca Ko če v ar pl. K o n d e n Ii e i iii v Ljubljani je cesar imenoval za višjesodna svetnika dežcltuiga nadsodišča v Gradcu.
Sedemdesetletnica. Zaslužni slovenski zgodovinar in naš sotrndnik prof. Ivan Steklasa ju doživel dno I it. oktobra t. i. svojo sedemdesetletnico. V 44, letih svojega ktijiževnega delovanja je lU'iobCil veliko število znanstvenilj in poljuduili zgodovinskih spisov v raznih slovenskih zbornikih in časopisib. Dolgo vrsto let je bil tudi sjireteii žurnalist. Največ zaslug pa si je pridobil z raziskovanjem zgodovine svojega domačega kraja, na})!savši obsežno in temeljito zgodovino župnije Sent Rupert na Dolenjskem. Govori pa in piše o slovenstvu z istim oduševljenjem kakor pred petdeset leti kot maturant novomeške gimnazije, — Velezaslužnemu s 1 o v e n s k e tu u pisatelju-zgodovinarju in vedno požrtvovalnemu in nesebičnemu sotrudniku Dol, Novic želimo k njegovi sedemdeselletnici; naj ga Vsemogočni oliranja v zdravju in sreči tmli še nadalje, da nui za dnem 70 letnega jubileja vzide tudi častitljiv HO-, i)U- in 100 letni rojstni praznik v vsestranski duševni in telesni čilosli!
Vojaška vest. Gospod nadjjoročnik Malasek, strokovni učitelj na Grmu, jc že drugič ranjen v nogo. Zdravi se v tukajšnji rezervni bolnici v Narodnem Domu.
Šolstvo. Službi v Dol. Nemški vasi se je odpovedala učiteljica gdč. Lekše Marija. Nastavljeni so: Karolina K u c h 1 er, pi'ov. učiteljica v Dol. Nemški vasi; Gabrijela Hladnik, prov. učiteljica v Mirni peči; Ivana Kramarič, snplentinja na Dvoru; Ema AndrojČie, prov. uČitt^ica v Sto-pičah; Anica Ko derm an, snplentinja na dekliški šoli v Rudolfovein; Julija Marič, snplentinja v Pi'eloki; Albina Mož ina, snplentinja vHeiničn; Katarliui i'levuik, snplentinja v Bojancih; Marija Lobe, prov. učiteljica v Gradaeu; Terezija Jakše, jirov. učiteljica v Uadenoali; Vitla Božič, suplentinja v Starem trgu; Angela Aliačič v Valti vasi.
Goriški nadškof dr. Sedej je odšel z opatom iz ZatiČine Bernardom Widmaiiii in subpriorjein Robertom Senu v Zagreb, kjer ostanejo ve6 dni kot gostje zagi'eb-škega nadškofa di*. Bauerja.
Odlikovani junak. P. Longinus Horák, prior in upravitelj javne bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici, kateri se sedaj zdiavi, težko j'anjeti od gi'aiuite, v ljubljanski deželni bolnici, je sprejel od Rdečega križa odlikovanje: „častni znak II. razreda z vojno dekoracijo na traku hrabrostne svetinje". — „Slovenec" jia poroča, da se je dne Iň. t. m, odiieljal iz ljubljanske de-žebie bolnice na Dunaj TI, Taborstrasse Ki.
Zahvaljena nedelja na Trški gori je bila 15. oktobra. Sveta maša s pridigo in z zahvalno pesmijo in darovanjem. Za sedanji čas je bilo še dovolj ljudstva navzočega. To je bilo zadnje nedeljsko cerkveno opravilo na Trski gori v tem letu. Pohvalimo šentpetci'ske pevke, ki so It-po in dobro ubiauo pele pri službi božji; se takoj pozna, da imajo v Št. Petru novega prav zmožnega oi-ganista. — Priltodnjo nedeljo 22. oktobra je pa duliovno opravilo lU'i sv. Jniiju na GrČevju ob 10. uri dopoldne.
Umrl je v Kamniku dvorni svetnik v pokoju Lmlovik ituirki Gozani, bivši oki'ajni glavar v Cruotidjn in Radovljici ter dvorni svetnik pri kranjski deželni vladi. Veliko zaslug si je piidoîiii pri agrarnih operacijah. Ko je stopil v pokoj, se je preselil v Gorico, po izbruliu vojske pa v Kamnik.
Centrala za čevlje. Avstrijska in ogrska vlada pripravljata centralo, da bo skrbela za obuvalo za revnejše prebivalstvo.
Za zasluge pred sovražnikom je dobil zaslužni ki'ižec n'a traku brabiostne svetinje naš rojak Ivan Vrisk, ki stoji Že od začetka vojne nepretrgoma na fronti. — Čestitamo!
Zvišane dragiiijske doklade za duhovščino. „Reiehspost" poroča, da so v zadnjib dneh posredovali škofje, da vlada reši že i)red tremi meseci vložene predloge, da duhovniki v pomanjkanju dobijo dra-ginjske doklade iz verskega zaklada in da se zvišajo vladni prispevki za dnšne pastirje. V kratkem jo upati na iiriinerno rešitev.
Štiridesetletnico tiskarstva je obhajal 10. oktobra g. Avgust Obrckar, črko-stavcc pri Ig. pl. Kleitmiayerju hi Fed, Bambergu v Ljuldjani. Že dolgo let je v omenjeni tiskarni zaposlen kot marljiv iu vesten jiomočnik. V mladih letih je služboval tudi v novomeški tiskarni v splošno zadovoljnost. Dal mu Bog dočakati zdravo in srečno no in tíO letnico!
Laška šola se je otvoi-ila v Novem mestu za laško govoreče otroke-begunce.
Padel je junaške smrti dne iy. .sept, lîHi; pri Novi vasi na Doberdobski planoti C. kr. štabni narednik Anton Močan, posestnik v Ivočariji pri Ivostanjisvici na Dolenjsketn, Zapitstil je ženo ter .'> malih otročičev. Boril se je za preljubo domovino v Sj'biji, Galiciji in čez 7 mesecev na soškem bojišču. Bil je otl začetka vojske na bojišču ter bil pri predstojnikih in moštvu zelo priljubljen. On je razumel, kako se mora vojaka vzgojiti, ker je bil tudi sam vojak, krščanski iitož in junak od nog do glave. Za njegovo hrabrost je bil odlikovan s srebrno hrabiostno svetinjo L in U. reda in z bronasto luabrostno svetinjo. Čast junaku! Sožalje žalostni družini!
Iz laškega ujetništva pošiljajo srčne pozdrave vsem prijateljem in bralcetii Dol. Novic naslednji naši junaki; -ložef Rataj iz Mačkovca pri Řt, Petru pri Novem mestu; Matija Kralj iz Tribtič, župnije Adlešiči ; Janez Gasperiu iz Ći'iionilja; Janez Ti'atar iz Ribjaka pri Mokronogu; Janez Kašič iz Sejnice pri ilirni; .Tožisf Vovko iz Žalovč pi-i Šmarjeti in Janez Geltar iz Črnomlja,
Koleki za račune l)odo znašali po razglasu luiredbe liruuičnega ministra, ki izide v kratketii, sledeče; Kolek za račune do ^0 K bo 2 vin.; do lOU kron bo 10 v; do lOttOK bo 20 vin., iii od več kakor 1000 K pa 50 vin..od vsake pole. Kolke se mora i)očez prepisati in sicer se lahko porahi podpis stranke in datum, ali pa se pritisne čez kolek štampilja osebe ali tvrdke, ki je izdala račun.
Knjige Družbe sv. Mohorja za Novo mesto se dobijo v Župnijski pisarni vsak dan od 11, do I 2. ure. Obenem se sprejema nova naročnina.
Umrla je v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu dne .10, t. tu, Helena líojč, dekla iz Št, Jerneja, 52 let stai'a. Naj počiva v miru!
Bralna soba Čitalnice se nahaja sedaj v kapiteljski ulici, v hiši g. Agnitsch, v Novem mestu,
Brambni ščit na vratih. Ixiteljstvo ljudske šole v Semiču je sklenilo narisati im glavna šolska vrata avstrij.ski in^i.ranjski grb, kamor bo šoiska mladina zabijala žreblje po 20 in lo b v trajen spomin na svetovno vojsko — i)a tndi v trajen simmiii vrlega Semiškega učiteljstva in Šolske mladine. Ta okovana vrata bodo enkrat lep zgodovinski spomenik. Posnemanja vredno!
Nesreče. Janez Cigale, posestnik v GodoviČn ]ia Notranjskem, se je ponesrečil pri razstrcljavanju kamenja z dinatiioiiom. Poškodovalo mu je levo roko. — Jože Štukelj, ])os. sin iz Sadinje vasi pri Semiču, se je igral s smodnikom, katerega je za-žgal. Medtem se mu je pa vžgala obleka ter se je opekel na desni roki in na glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v kandijski bolnišnici.
Denarnico je pozabil nekdo v glavni trafiki v Novem mestu s precejšno svolo denarja. Posestnik naj pride po njo.
Slovenska stenografija je izšla. Pri-1'edil Er. Novak, c. kr. gimii. profesor, prvi del, korespondenčno pismo. Tretja, bistveno neizpremenjeiia izdaja; cena nevezani knjigi 4 K yo vin. Založila ICatoliška Bukvama v Ljubljani. Tretji natis se odlikuje po posebni jasnosti stenograma, kar bo pouk zelo otaj.šalo. 1'riporočujemo novo izdajo kar najto|ilejše, ki se bode dobivala v vseh knjigarnah; tudi v Novem mestu.
Nesrečna žena, ki se je jieljala tc dni iz Novega mesta v Lju\)ljano, je morala na Grosuplju izstopiti. S težavo je dospela do bližnje hiše, kjer je takoj nato prišlo na svet lurtvo dete.
Cene vipavskemu vinu. Vino se prodaja na Vipavskem po 17o do ISO kron liektolit-ei'.
Oficijelni patrijotični znak s krai^jskim grbom je prav lično izpeljan in trpežno pozlačen. Je tedaj zares najlepši spomin na pomenljiva leta svetovne vojske. Sezite hitro po njem, ker zaloga ni velika! — Dobiva se za îj krone v Novem mestn pri J. Krajec nasi, in Urb. Horvat.
Novega dunajskega nuncya Valfre di Bonzo je papež včeraj sprejel v poslo-viljii avdijeiuii. Danes je nuncij odpotoval na Dunaj.
Vprašanje parlamenta, Kakor poroča „parlament, korespondenca" z dne IG. t. m,, je povabljenih k razgovoru dne t. m. 27 poslancev kot zastopnikov svojih strank oziroma klubov.
Pošteno čvrsto dekle, begunka, išče službe; zmožna je za vsako delo. Vpraša se pri našem upj'avništvu.
Razvedrilo.
Pri sodniji. Sodnik: „Vaš sin je bil prijet pri vlomu in bode sedaj kaznovan!" — Oče: „Da, da, pomilovanja vredni fant... bolezen, bolezen!" — Sodiuk; „Kakšen stik pa naj ima bolezen z vlomom?" — Oče: „No, saj je vendar močno šantavi na eno nogo... saj bi sicer uŠe! policiji!"
V knjigarni. „Ta ljubavni spisovnik Vam posebno priporočani, čislana gospica. Neka gospodična, ki je svojčas enacega kupila, je že četrtič poročena!"
Čudno vprašanje. Kdo so civilni ujet-nikiV — Zakonski možje!
Vzrok, ^lakaj jc na sosedovem dvorišču vedno toliko pišk in kokoši? — Ker so l)rekuinrjie, da bi prišle na kiožnik.
Brez skrbi. Ali misliš, da bom dobil dopust? Moja žena je dobila dvojčke. — Brez skrbi bodi ! saj za žetev dobi vsak dopust !
Vzrok spremembe. „Kako ste postali kar naenkrat tako živahni in dobrovoljni in imate v sedanjih dragih časili vsega v obilnosti, mej leni, ko si popřeje niti potrebne hrane niste privoščili — „Veste, moj nečak mi je rekel, da bode dedŠčino ])o moji smrti vso zapil in zapravil — in to vendar lahko sam poprej storim!"
Nepoboljšljiv. Zdravnik; „Če bodete raviio čutili žejo, lahko pijete vodo ali pa limonado !" — Bolnik: „Dobro, dobro, gospod zdravnik, toda kaj pa naj pijem, Če ne Čutim žeje?"
Nerazumljivo. „Ivan, moja teta je nmrla!" — Milan; „Kaj če to! Ali ti je veliko zapustila morda?" — Ivan: ,,Prav nič!" — Milan: „Zakaj pa je potem umrla?"
t' 422; 16,a
Vimenu Njegovega M\lm\n cesorja!
Olitožeua Friiai^i.skfi Košir, ;í8 let stara, trgDVca žotm v Novem iiiestii, uekazuovanii je kriva
da jo seinenibra iiiesGCft IHlfi v Xovcm iiiflstii zjilitevala (intidalal oeluiiliio ovratuike^koiiiiid pa I KSOhiuđožui l'laii /-a 50 K, doWm so ovratniki in plaíi"' bili ijî/.i řasa |ireii Tojsko in jo (inidajala oviatniko jio (i(J li in iilaif /a ao ti, torej zitlitevala, izraljljaje i/rodne ra/ctiere, |iovř:roL-eue z vojuiin atanjcm, kb neoblioduo potrebne reíi íoKiiieruo ceno.
S tem jo ïafrrcSila iirestopolí po íj 18 cesarsko uareúbc z dne 21,,;B. lídS, àt. ÍCI d. z. ia se gbsoja, u|ioiabljajoù §§ 260 in 2f)l k.iia deuarno kazeu 50K ev. 5 dui zapora in Se na denarno kazen 50 K, v slučaju sietzterljivosU v Sdíícviii zapor, ter po § 3fi9 kpr. v povraíilo stroSkov kazenskega postopanja.
i'o § fit, nar, ne dolot'a, da ko ta tiudla objavi v časopisu „Dolenjsko Novieo".
C. kr. okrajna sodnija v Rudollovem, odd. III.,
dae 10. oktobra 1SI6.
U 4r>s/ifi;4
if imenu Njegonega Mičattstoíi cesarja!
Obtožena C-ila íítulfír, 50 lot stara, Kijeim v lirezo-vici, oiiiožeiia, posestnica na Rrezoviei st. 2, nekazuovaaa, je kriva
I.	I'reKtopkit po S 18 naredbe z dno 2i.;B. lyiH, St. 2HÎ drž zak,, storjeneiara * tem, da je duo 4. Bopt, líílG v lirezoviei îialitevala za I mernik ovBa S kron, torej i/rablj(ijo izredno numere, provïroèeae z tojnim stanjem, kh neobhodno potrebno reS ('■OKinorne ^-OiiO, iu
II.	prestopka po § ;12, tořka 2, naredbe 11./fi, J91C, àt. 176 d. z., storjenima s tem, dn je prodal« oves, torej piKl zaporo dane stvari imla.si; neopravičeno v stran siiravibi; se z ozirom na § 2(i7 k. z. obsoja v smislu S 18 pit, nnr. upo.5tevajoi § 200 b k, k. V dvadnevni z 1 trdim leiiSCem poostreni zapor in v denarno kazeuSOK, v sluiaju neizterljivosti v 3 dnevni zapor, ter vo S íí8tř k]ir, v povraiilo stro.škov kaiseiiskegtt postopanja.
Po ^ 23 imenovanu naredlie se dolot'a, da so ta sodba brex razlogov objavi v éasopisu „Pol. Novice".
C. kr. okrajna sodnija v Rudoifovetn, odd. III.,
dne 7. oktobra 191fi.
Gospodarstvo.
Sadite orehe! Izmed vsega saduega drevja je oreh edino pleme, ki ga ue sadimo samo zaradi dragocenega sadja, ampak tudi Karadi izvrstnega iu sila dragega lesa. Na tisoče orehovega lesa se je brez potrebe prodalo že v zadnjih desetletjih pred vojsko. Kar je ostalo, je padlo in pada še vedno kot žrtev za domovino, Zato ntijno opozarjamo vse sailjarje, ki so še doma iii imajo količkaj prilike, naj posade kako orehovo drevo. Tuintam v bližini starejšiii rodovitnih orehov, ki rastejo v grmovju, v mejah iu na drugih takih prostorili, se najdejo veikrat mladi orehi, ki se dado prav laliko in z dobrim uspehom jsresaditi.
Slovenski sadjar. Izšla je 9. in 10. številka tega itsla, ki ima vsestransko izborno in raznolično vsebino o novili sadnih vrstah, o sušenju, kouserviranju, uživanju sadja, itd. Lepi snopič krasi umetno izvršena priloga s sliko „Komtesa pariška".
Za nabiranje divjega kostanja, želoda in žira se ohraia deželna vlada do vseh zemljiških iu gozdnih iJOs«stuikov, prav tako voliče do prebivalcev dežele Kranjske z nujnim pozivom, naj nabirajo divji kostanj, želod in žir ali naj ga dovolijo nabirati ter ga oddajati uabiralnieam, določenim za prevzemanje, Za 100 kg íiste teže zrelega, zdravega sadeža, brez primesi prsti ali listja, se bodo plačevale v gotovini ali proti potrdilu te-le eene; %a divji kostanj iiO K, za želod K, za žir 85 K. X'rcvzame se vsaka, tudi najmanjša uiuožina; vsakomur je dano za prosto voljo, da vreče, potrebne za dopošiljatev, po najbližji e, kr, orožiiiški
Stcv. ííO.
poslaji Ijizojiivno zalilevři pri c. in kr. vojaškem oskrbovalisÔu v Ljnl)ljani. Nakni), o/ii'oiini pi'cvzeni tega goztincga sadeža jc na Ki'atijskdin poverjen : 1. c. in kr. vo-jaškeiiMi oski-l)i)valis(1n v Ijjnbljani ((lesla na Ko(leljevo); '2. vsem c. in kr. vojaškim odilajališéeiii živil na Kranjskem ; íi. akr. okrajníiti glavarístvom dodeljeni m kmetijskim ČasttiikíMn. — C. ki', deželna vlada se obrača na patrijoticno mišljenje piebi-valcev dežele Ivi'anjsko, ki se je iiikazalo že tolikrát, da nvažnje ta resni poziv v iasu ter se ndeleži nabiranja.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv, Moliorja v Ceiov(;n jc ravnokar pričela laz pošilja ti drnžl)(inc knjige Ka leto 11)1 (i. Cenjeni ndje prejitiéjo letos naslednji književni dar:
1.	Koledar za leto liUT.
2.	Podobe iz iiai'ave, 1. zvezek.
3.	Zgodovina slov. naroda, (L zvezek.
4.	Svetloba in senca. (Slov. Veéeniic
70. zvezek.).
». Rcsiiiee za večno.st, (Molitvenik.)
Družba se bo potrudila, da častiti ndje prejmejo knjige kolikoj' mogoče hitro, ali 1)0 železnici, ali po pošti,
Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem ]'edn :
1. Krška škotija.
Kazni kraji.
3.	Lavantinska školija,
4.	Ljubljanska škofija.
5.	(jloriška nadškofija.
6.	Ti'žaško-koprska školija.
Ker jc vsled vojske [)romet na Goriško še vedno zelo otežkočen, prosimo vse ČČ. gg. povei'jcnike Goriške nailškotije, ka-tei'ini je v sedanjih razniei'ah ojuogoííeno ))i'ejeniati tovoinega blaga, da iiani po dopisnici naznanijo, po kateri poti in na katei'o pošto v manjših (5 kg) aii vetjih (do iiOkg) zavojih ali na katero železniško postajo naj jim pošljemo družbene knjige.
Vsak družbenik tiaj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vjiisal.
Na po/.nejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozii'ati.
Cenjene gosp. poverjenike nujno jirosinio, naj z ozirom na sedanje iziedne prometne i'azniere po prejemu „aviza" pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Di'tižbi samo zamude in ne-])otrebnih sti'oškov, Vseni ĆČ. gg. i)Overje-nikoni, ki pi-ejniejo po več zabojev, vljinlno naznanjamo, da se nahaja zapisnik tnlov vedno v zai)oj» z najnižjo številko.
Vsakeiini zavoju so ttnli priložene vpisovalnc pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto.
Stroške, katere so imeli číí, gg. po-vei'jeniki za odposlatev denarja in jirejciu knjig, tnoi'ajo jîtii posamezni udje povi iiiti
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Raznotero.
Veliki roparski napad, Iz Todlehnika (Lichtenegg) pri Ptuju se poroča Slovencti; V noči od ini in. t. m. se je zgodi! tam veliki roparski napad cele toliic zločincev. 01» polnoči se je jirii'^elo razbijati po hišnih vratih trgovca g. Maksa Scho.stei'itsc!t, ki se nahaja že od začetka vojne pri 5. dra-gonskem polku na Itojišću. Donni je bila le uboga žena z otroci. Ko so ropai-ji hišna vrata vlomili, so i'azbili šipo drugih vrat. Sedem ropai'jev, ki so bili v obrazih črno iiamaicani, je pi'išlo potem v sobo, Nesrečna žena je bila vso slišala in ni mogla pobegniti. lioparji so jo prijeli, ji nastavili revolverje na prsa in zahtevali od nje denar. Dala jim je ]30K, ki jiii je bila v ti-govini Čez dan «pi-ejela. /i startnimi grožnjami so ji izsilili pozneje, ko so že vse skrinje razbili, večjo vsoto denarja, ki ga je pred par dnevi dobila kot izkupiček za prodane svinje, med itd. liilo je to 32;j(J K. S teni denarjem je hotela ne-
si'eČna žena drugi dan neki hrainlinčiii (l(dg implačati. Zdaj je ostala brez vinaija denarja. Hoparji so potem v ti'govini vzeli še blaga za ;ii)0 do-ioit Iv, perila, sj-ajce, rjuhe itd. V.sc to jiiu je morala revica izročiti, ker bi jo bili drugače umoi ili. Otroci so vpili, 1'cvica pa je danes ini smrt bolna vsled sti-ahn in nasilnosti, liila je tudi s polenom po roki udarjena. Ko se je vsled vpitja sosed kovač pokazal na cesti, je bil od osmega i'oparja, ki je na cesti jiazil, napaden in hudo ratijeti. — V isti noči so hoteli roparji tudi [ui ti'govcu Sojkotn vlomiti, pa so jih prepodili, l'jiati je, da bode orožniŠtvo roparje zasačilo in sodniji izročilo.
Koliko konj je v nasi monarhiji? Pri
zadnjemjiopisu konj so našteli v avstrijskih deželah 1,802.897 konj, na Ogrskem in Hrvatskem 2,173.59!), v Bosni in Hercegovini pa 22 L.981 konj, torej je v naši nionai-hiji vsega skupaj 4,198.178 konj. V vojne namene je bilo danili nad milijon konj.
Svinjski podplati, Nekdaj so na deželi dali svinjske kože vdelati na podplate. Zadnja leta pa se je z ozirom na visoke cene svinjskim kožam to opustilo ter so se kože raje poprodale. Ker se govejili podplatov sedaj niti za di'ag denarne dobi, priporočamo, da se naj letos dá mnogo svinjskih kož vdelati na podjilate.
Žganje mu je koristilo. Dtie lo.oktobra je šel vojak Jož. Klenienčič iz Kovorja ob bobnečem toiwvskem ognju tik ob strelskih jarkih, iJi sicer shižbenim potom, Fo „nio-ilernem" potovanju po iu)gab in trebuliu dospe do mosta čez Koritnico.. Tu ga povabi zininec na [ložirek „koi ajžnega." Dobro da pritiie v roko kozarček, že udrihne 28 terica Jia most, pai' korakov od njega, kamoi' bi v nasprotnem .slučaju dospel. Vrglo ga je sieer jio tleii, a rešen je bil gotove snnti. -Teli povžil kapljice, ali ne, bržkone tudi sam ne ve.
uudežni slučaj. Družina Antona Vebra na Sedtiiograškem je prejela iz bolnišinee jiisanje, da je Vcber umrl in da bo ta in ta daii pokopan. Družina se je takoj vsa žalostna napotila k pogrebu, K'o se je iz-prevod pomikal po ulici i>roti iiokopališču, je pritekel za ntitvega pioglašeni Vebei', zakaj bil je že obveščen, da so ga proglasili za nu'tvega. Da se jc Vebrova družina zmoti jako razveselila, si je lahko uiisliti. Položi! je veiiecnagi'ob rajnega, ki se je pisal tndi Veh(;i-, vsled česar je nastalo vse nesporazundjenje,
Osli pridejo do veljave, V Trstu so začeli prodajati oslovsko meso, sprednji del l>o 2 K 40 v, zailnji del po 2 K 00 vin. en kg. Ti> ni nobena novost za Ti-st, ker se je oslovsko meso pi'odajalo že davno poiirej, seveda na skrivaj. Tako je bil nek mesar zasačen, ker je prodajal meso mladega osla za teletino. Ljudje niso našli nikake razlike, le to je lÈiesarja izdalo, da je pozabil na tiiî/d „ušesa". Takrat so nnt zaprli mesnico, sedaj pa jo bo gotovo zopet smel o*ipreti.
Tatinska družba ujeta. Tržaška jio-licija je ini Čtnlen tničin pi'išla na sled celi organizirain tatinski družbi in s))ravila njene Člane ini vai'no. Sivar je v ki'atkem naslednja: 13, septeiidira letos sta prišla v stanovanje .losipine Bressan v Trstu, ulica lielvedei'e 35, dva moška, se pi-ed-stavila kot policijska agenta in lekla, da imata nalogo izvesti hišno piciskavo. Služkinja je ugovarjala, da gospodinje ni doma iti da ne more dovoliti, da bi se v njeni ne-navzočiiosti vršila preiskava. Toda „agenta" nista odnehala in končno so se domenili, da gi'e eden agentov s služkinjo iskat gospodinjo, ki vodi malo žganjaiiio v ulici Miramai- 25, last njenega moža, ki j(! sedaj }n'i vojakih, drugi „agent" pa počaka v stanovanju. Koiimj sta ona dva odšla, skoči v stanovanju osl.ali luoški k oknu in da dogovorjeno znamenje dvema dingima tovarišema, ki sta čakaJa na ulici. Takoj sta hitela v Bressanovo stanovanje, kjer so sedaj vsi tidje v lepi slogi vse preobrnili iti pokradli, kar jim je bilo najbolj vŠefi:
SDOK v gotovini, dve uri, dve moški zlati veiižiei, stil i zlate prstane z dragimi kameni in Se imkaj drugili st vari. Ko je do-si)ela Bressan s služkinjo v stanovanje — „agent" se je bil seveda z nekim izgovorom na cesti izmuznil—, je našla vse narobe in takoj pogrešila denar in zlatnino. Šla je na/Jiaiiit. tatvino policiji, lijer je pa zamolčala eno važiu) dejstvo, da je namreč našla na mizi listek z opomiiuJin : „Molči, drugače te ovadimo." Cez nekaj časa je zvedela policija, da je Jîressan na tajnosten način dobila ttazaj svojo zlatnino, česar pa ni javila policiji. G. Titz je povabil Bressan predse in zvita žena mu je rekla, da je prišel nekega dne trkat na njena vrata neki neznan ji ťaiitiČ, ji izročil, ko mu je odprla zavojček in odšel. G. Titz si je bil pa že ustvaril svojo sodbo in je kmalu izvedel, da je Bressan dobro poznala tatove in da je dobila od njih nazaj svojo lasinino proti odškoiltiitii (iOO kron. Ko je Bressan zuova stala pred g. Titzeni, se je delala povsem nedolžno, kar ji pa ni l)0inagal0. Policija je izvršita v njenem stanovanju preiskavo, in našla v nekem skrivališču pod streho dva kosa volnenega blaga za ženske, 2 1 parov nogavic in več transmisijskih pasov. Bressan je prebledela in rekla, da je te stvari pred kratkim knjiila od nezfianega ji človeka. Tako je dobila policija v 1'oke zvito prikrivalko mnogoštevilne tatinske družbe in kmalu nato tndi tatove same. Aretirali so: 40 letno Josipino Bressan, doma iz Sežane: 30 letnega Marina Klapetz, že kaznovanega; 24 letnega Lionella ]\Iarcovic!i iz Kopia, že kaznovanega; 27 letnega Erminija L, kočijaža; 18 letno Ermitiijo B. in njenega 2(i letnega moža ter še pet drugiii oseb. Čedna di'užba inia na vesti več velikih
tatvin ; njena specialiteta so liila stanovanja, katerih lastniki so bili odsotni — oplenila jiii je dodobra.
Strašna lakota v Afriki. P. Keiling, apostolski [11'ei'ekt v Angoli, poroča; řle 20 I(ít sem tukaj, videl som že mnogo bede ter bil priča mriogennt opustošenjii, toda nikdar še nisem doživel toliko gorjá! V onih pokrajinah, kjer je vladala najhujša suša, je unii-la tretjina vsega jirebivalstva, v nekateiih deželah celo GO odstotkov. Cele kaiavaiie so bežale iz enega kraja v druge, da se rešijo pred grozno smrtjo lakote. Kdo jn-ešteje one, ki so onemogli Tia potu? Tu si lahko videl, kako zapušča sin očeta pod senco v naglici urezanih vejic, kako pospeši mož korake, da ne bi več slišal klicanja in tožbe svoje od lakote umirajoče žene; tam zopet, kako gi'ebe nesrečna mati pesek, da pokoplje svojega milvega oli'oka. Taki in enaki prizori, eden strašnejši od drugega. (Vzeto oktober-ski številki „Odmeva izAťrike", Ljubljana, Pred škofijo; naročnina letno 1 K 50 vin.)
Loterijske številke. Gradec, lo, oktobra 59 15 02 84 24
IVflN
brivec in vlasuljar RUDOLPOVO
(illaviii trg^	nasproti iiH^stni Itíši
prijioroČR žo izgotovljcne lasu« Kito v vseh barvuli. Izdeluje tndi druye lasne potrebščine ter ima vedtio v zaiofii podlago, milu, jîristno tekočino Ilair-peti-ol iti Ita.VMini proti i/,i>a-(iiinjii las, potem lïnriritza Bi^iurn« odatraiiitev kurjih očea in diiifič toaletne stvari. — Kupnje na diobiio in debtdo zin().saiie in rezane žen.sko lase.	128-21-22

NA PRODAJ --«i
sta pod ugodnimi pogoji
V sredini mesta v Krškem
dve hiši z gospod, poslopjem.
v hišah se nahajajo gostilna, kavartia in zaloga piva ter
zasebna stanovanja. — Gostilniški prostori so zelo pripravno razdeljeni; iioleg hiše se nahaja velik zaraščen senčnat vrt, zidano kegljišče. V gos))odarslicni poslopju se nahajajo hlevi za domačo jji lujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. — Kadi njih razsežnosti in jio legi pa sta hiši tudi i)ripravni za izvrševanje mesarije, pekarije ali katerosibodi trgovine.
Ker lastnik raili bolezni posestva no more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni!
Kupcem daje pojasnila lastnik Valentin Scagnetti, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
MODNI SALON
A. D RAM H
NOVOMESTO, Glavni trg 65.
Priporoča veliko izbiro najnovejših
damskih klobukov
veloiir, pliš in baržuii.
Najmodernejše oblike.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Točna postrežba in zmerne cene.