STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ft. 62 PoitnlB« poročanjema (C- C. LU4 izhaja vsaki dan S mesece L 22--- po^ !L 630 — * ibokosti I *tee, lafaral«. pooedeiika. Naročnin*: xa t celo bto L 75.—, t možen 30 st- — Otflaauaa za 1 in ofertne otf laae L L—, aa on oglase denarnih uvodov L sireni L 2. - ^forakt 1J0. Trsta. « torek. 13. marca 1928. - Lato VI. EDINOST Posamezna Sterfika SO ceni. l Letnik LIH Uredništvo m upr&mžitTO: Tr*t (3), ulica & Francesco đ'Atsisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj te poiiljajo izključno uredništvu, ogled, reklamacije in denar pa upramiitvu. Rokopisi «e ne vračajo. Nalrankirena pisma se oe sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*, PoduredniStTo v G o r i c 1: nfica Gloiui Carducci It, 7, L n. — Telet »t. 327 i Glavni v odgovorni urednik: prof. Filip Peric. ¥ Čitateljem je znano — ponovno smo o tem pisali — da J® Objelo, naj bo tudi vsa) na zunaj, države članice Družbe na-Lrodov močno čustvo proti vojm. Pododbor za varnost in razorožitev je zaključil pred. kratkim svoje zasedanje in je izdelal nove predloge proti temu zlu. Vojna postaja v naši Evropi z vsa-•kim dnem bolj zločin, katerega je treba pobijati kot vsak drug zločin. Nekaj pobožnega, svetega mia »a sebi to gibanje. Sveti, večni mir pro*i prokleti vojni! Kdo Li si torej mogel misliti, da bo izbruhnila prav v času splošnega proklinjanja vojne nova vojna, ki naj bi bila kar sveta vojna? In vendar se bavi jo te dni vsi listi — in tudi mi smo objavili tozadevno vest — s «sveto vojno*, ki jo je napovedal Ibn Saud, kralj arabskih Vaha-bitov, svojima istotako arabskima sosedama Transjordaniji in Iraku. Prva dežela se nahaja vzhodno od Palestine ali svete dežele, onkraj reke Jordan, kot pravi že njeno ime Transjorda-nija. Irak pa je ime starodavne (Mezopotamije, dežele, kjer so se nahajale v starih časih pred Kristusom Asirija, Babilonija in druge države, ki so si tam sledile. Skozi sedaaiji Irak tečeta torej reki Evfrat in Tigris. Vzhodno od Iraka je Perzija, s e vero z a pa d no pa Turčija. Južno od njega pa se razteza med Rdečim morjem in Perzijskim zalivom Arabija, kjer obstojita svobodni kraljevini Hedžas in Nedž. Tu gospodari kralj Ibn Saud, kateri je proglasil, kot rečeno, «sveto vojno» proti Iraku in Transjordaniji. Sam po sebi pač neznaten dogodek, če bi šlo le za vojno med zgoraj omenjenimi vličinami. Toda, kot znano, sta Irak in Transjordanija pod zaščito ali protektoratom Anglije; to se pravi: v praksi sta angleški koloniji, v katerih ima Anglija svoje vojaštvo in torej tudi glavno besedo. Do 1. 1914. so bili vsi ti Arabci pod Turčijo, a po njenem porazu je bila cela Arabija odcepljena od nje. Tedaj je postal Hedžas neodvisna kraljevina, medtem ko Je istočasno vzela Transjorda-*iijo in Irak «pod svojo zaščito» Anglija. Sveta vojna, ki je bila proglašena, je torej namenjena Angliji in tedaj ne gre več le za nekake krvne ali druge osvete, ki igrajo pri teh ljudstvih še vedno veliko vlogo, -temveč je to že pravi organizirani nastop proti angleški oblasti v teh arabskih Krajih, nastop, ki za vzemi je o-blike obsežnega arabskega narodnega gibanja proti tujcem. Dejstvo, da so dogodki v Arabiji londonske vladne kroge in angleško javnost silno vznemirili, priča, da dela položaj v Arabiji Angležem resne skrbi. Nikakor seveda ne skrbi angleške vlade vprašanje hrambe mej obeh ogroženih protektora-tov. Toliko v Iraku in Transjordaniji kolikor tudi v sosedni Indiji ima Anglija na razpolago dovolj sil, a sile, katerim zapoveduje Ibn Saud, niso tolike, da bi povzročale Angležem strah. Cenijo se na 80.000 do 150.000 borcev, ki so sicer oboroženi z modernim orožjem, toda so brez drugih modernih borbenih sredstev, kot so letala, tanki Itd. Anglija pa računa, da bo zdrobila njih odpor ravno S temi sredstvi, in zato je zbrala ob mejah, ki so ogrožene, že precejšnje število aeroplanov in tankov. Glavne skrbi, ki jih povzroča Angliji arabska sveta vojna, so drugačne narave. Njene bojne sile bodo morale, če se Arabci sami ne premislijo, nastopiti z vso odločnostjo že radi ohranitve prestiža, ki je glavno načelo angleške politike v izven-evropskih krajih. Cim večji pa bi bil vojaški uspeh, tem večja bi bila zguba v moralnem pogledu, kajti agitacija bi utegnila potem objeti tudi rnoha-medanska ljudstva izven Arabije in posebno v Indiji. Od tod skrbi londonske vlade. •Listi pa že opisujejo pokret kot plod nekake vsemohamedanske propagande proti Angliji ter o-pozarjajo na nevarnosti za bodočnost. Dejstvo, da je prišlo v Arabiji do svete vojne istočasno s težkočami v Egiptu, o katerih smo pisali na tem mestu v nedeljo, »e navaja kot dokaz, da tako vsemohamedansko gibanje v resnici obstoja, in sicer v obliki organizirane propagande. Ali se torej ne pripravlja morda v Arabiji in drugod me£ mohamedanskim svetom Prednje Azije zopet nekaj takega, kar je že okusila Anglija na Kitajskem? Ali se niso pomaknile one sile, ki so bile razdražile proti Angliji Kitajce, bolj proti zapadu, t. j. z daljnega vzhoda na bližnji vzhod? V tem jfc resnično jedro angleških skrbi glede Arabije, in kot je jasno, so aeroplani in tanki proti nevarnosti te vrste le začasna in nepopolna bramhna sredstva. Ce je temu tako, potem je jasno, da mora tudi tu imeti vmes svoje prste ista Rusija, ki jih je imela na Kitajskem. In res so začele deževati proti Moskvi že najrazličnejše obdoVžitve. Vseh težkoč, ki jih ima Anglija v svojih kolonijah, je tako vedno kriva ta — šmentana Rusija! Delovanje poslanske Mm V petek se bo pričela razprava o preuredbi nacionalnega predstavništva RIM, 12. Na svoji jutrišnji seji bo poslanska zbornica razpravljala o raznih zakonskih osnutkih, med katerimi sta važna posebno dva, ki se nanašata na šolsko vprašanje. Pričela se bo nato debata o proračunu ministrstva za mornarico; govorili bodo poslanci Arri-vabene, G, Russo in Greco. Razpravo bo zaključil državni podtajnik mornariškega ministrstva admiral Siriaimi. Na vrsto bo prišel nato proračun ministrstva za korporacije, o katerem bo poslanska zbornica razpravljala v sredo in Četrtek. V petek pa se bo pričela razprava o preuredbi nacionalnega predstavništva. Tako vsaj zagotavljajo v političnih krogih. O načrtu, katerega je komisija poslanske zbornice že odobrila, bo poročal on. Meraviglia. FaiisMo z&sroTanje i fleaplj NEAPELJ, 11. Povodom napovedanega velikega zborovanja v Neaplju, se je danes predpol-dne vršila na nabrežju Carac-ciolo fašistovska parada. Oddelr ke milice, avantgardistov in «Balille» ter skupine članov raznih fašistovskih udruženj je pregledal tajnik on. Turati. Opoldne se je vršil v gledališču «Giacosa» občni zbor neapeljske pokrajinske fašistovske zveze. Po raznih poročilih o delovanju zveze v preteklem letu, je povzel besedo on. Turati, ki je obširno govoril o disciplini v stranki. Naglašal je, da fašizem ne priznava «polu-bogov» in da je «brez uspešen trud onih, ki si prizadevajo, da bi zgradili oltarje in prižigali sveče». Njegovim besedam so zborovalci burno pritrjevali. Popoldne se je vršil sestanek fašistovskih vodstev iz pokrajine. On. Turati je imel poldrugo uro trajajoč govor. Zvečer se je fašistovski tajnik podal v gle^ dališče, kjer mu je občinstvo priredilo velike ovacije. Opolnoči je odpotoval proti Rimu. RIM, 12. Tajnik fašistovske stranke se je povrnil v Neapelja v Rim danes zjutraj. Ob 13. uri se je podal v palačo Vimi-nale, kjer je načelniku vlade podrobno poročal o poteku včerajšnjih fašistovskih manifestacij v Neaplju. Kot poročajo listi, so te manifestacije krasno uspele. On. Snarđo podal demisijo iz zdravstvenih razlogov RIM, 12. Državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve on. Suardo, ki je že dalje časa bolan, je podal demisijo na svoje mesto, ker je potreben daljšega počitka. Načelnik vlade je moral, čeprav z obžalovanjem, vzeti demisijo na znanje. Suar-dove posle prevzame on. Bian-chi, sedanji podtajnik v ministrstvu za javna dela.* Nov francoski konzul v MIlanu PARIZ, 12. Za novega francoskega konzula v Milanu je bil imenovan g. De Lafarcade, ki je bil do sedaj gen. konzul v Carigradu. Telesna vzgoja j na ljudskih Mah RIM, 12. Predsednik organi- j zaci je «Balilla» on. Ricci je sestavil napodila glede telesne . vzgoje na ljudskih in srednjih ; šolah. Navodila, ki obsegajo 46 členov, so bila odobrena od na-učnega ministrstva in danes razposlana po edinim pokrajinskim odborom organizacije. Nanašajo se na izbiro telovadno-sportnih ravnateljev, programe in urnike, načelnike zavodov, gojence in učitelje. fronclloin Vatikan Pismo kardinala Gasparrlf* francoskim katoličanom RIM, 12. Nedavno pismo kardinala Gasparrija francoskim škofom, v katerem je dal pape-Ški državni tajnik francoskim katoličanom navodila za pred-stoječo volilno borbo, je vzbudilo ne le v francoskih monarhi-stičnih, temveč tudi v republikanskih političnih krogih precej oster odpor, kar dokazuje tudi članek umerjenega «Tempsa». Francoski politiki smatrajo Ga-sparrijeva navodila za nedovoljeno vmešavanje v francoske notranje zadeve. V Vatikanu so spričo nepričakovanega odpora zelo začudeni in sodijo, da je docela neutemeljen, ker se v teh navodilih samo opominja francoske katoličane, naj dajejo prednost verskim pred političnimi interesi. Taka navodila pa po njihovem mnenju sploh niso nič novega, ker jih je sveta stolica dajala že večkrat katoličanom v posameznih državah. Verjetno je, da bo Vatikan v kratkem podrobno pojasnil, kaj je z onimi navodili mislil. Nocoj je odpotoval mons. Mar-maggi, ki je bil pred kratkim imenovan papeškim nuncijem na Poljskem, v Varšavo, da nastopi svoje nove službeno mesto. Kakor znano, je bil kardinal Marmaggi pred tem svojim imenovanjem pa peški nuncij v Pragi. Trpina med Italijo ii JnMi Podatki o uvozu In Izvozu RIM, 12. Agencija «Italia di Oggi» poroča o nekaterih statističnih podatkih, iz katerih sledi, da je Jugoslavija tekom preteklega leta uvozila v celoti 1,959-045 kg marmorja in ala-bastra v skupni vrednosti 2,577.938 dinarjev. Od tega odpade na Italijo 1,114.491 kg v vrednosti 1,521.344 dinarjev. Da italijanski marmor ni našel še večjega trga v Jugoslaviji, tiči vzrok v lokalni produkciji, ki znaša 100 do 150 vagonov blaga na leto. Agenciji «di Roma» poročajo iz Beograda, da je v preteklem letu Italija uvozila med drugimi sledeče jugoslovenske produkte: gradbenega lesa 272.870 ton v vrednosti 545,800.000 dinarjev, jajc 7-142 ton v vrednosti 138,300.000 dinarjev, 32.397 glav klavne živine v vrednosti 90,400.000 dinarjev. Celotna vrednost jugoslovenskega blaga, uvoženega v Italijo tekom leta 1927., znaša 1„580,981.964 dinarjev. Kakor znano, zavzema Italija v jugoslovenskem izvozu s 24.843» prvo mesto, na drugem mestu je Avstrija z 22.64%. •Jadranska uni RIM, 12. Načelnik vlade je sprejel danes dopoldne upravni svet jadranske univerze «Beni-to Mussolini» v Bariju, ki mu je predložila prošnjo, naj se pomakne univerza iz kategorije b v kategorijo a. Rektor univerze in občinski načelnik mesta Barija sta mu izročila kratko tozadevno poslanico. Načelnik vlade je bil zelo zadovoljen z napredkom univerze tekom njenega triletnega obstoja ter je obljubil deputaciji, ki mu je o tem poročala, da bo osebno proučil vprašanje prehoda vseučilišča v zaželjeno kategorijo a. Ceno kruhu RIM, 12. Agencija «Roma» objavlja statistične podatke o cenah kruhu v posameznih pokrajinah kraljevine. Iz teh podatkov sledi, da je kruh najdražji Še vedno na Reki, kjer se prodaja v oblikah po 1 kg po 2 liri, po pol kg pa neka) stotink več kot po dve lirL Kovinski novel RIM, 12. Prometno ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom dai», je izvršil samomor. Bil je svak bivšega zunanjega ministra dr. Ninčiča in v Beogradu zelo znana osebnost. Izvršil je samomor baje, ker mu niso uspele njegove špekulacije. Orožna nesreča v Braziliji Plaz pokopal 200 oseb SANTOS, 11. V soboto pred-poldne se je s hriba Serrat, kateri se dviga blizu mesta, nenadoma utrgal ogromen plaz zemlje, ki je pokopal celo skupino modernih hiš, zgrajenih na pobočju hriba. Iz ruševin so i/kopali okrog 50 trupel, računajo pa, da je plaz pokopal kakšnih 200 oseb. Vest o strašni katastrofi je napravila globok vtis v vsej deželi. SANTOS, 12. Števila človeških žrtev, ki jih je zahtevala katastrofa ob pobočju hriba Serrat, ni bilo mogoče do sedaj ugotoviti. Na nasprotnem delu hriba grozi ogromen kompleks zemlje, da se vsuje navzdol. Oblast je odredila, da morajo stanovalci zapustiti hiše, ki so v nevarno sti. * Siten vihar ob japonskem obrežju TOKIO, 12. Ob japonski obali je zadivjal preteklo noč silen vihar, ki ga je spremljal tropi-čen naliv. 5 pamikov se je zaman skušalo rešiti iz nevarnosti in še pravočasno doseči tukajšnje pristanišče. Njihova celokupna posadka, ki ,je štela 164 mož, je po vsej verjetnosti skoro vsa našla smrt v valovih. Torpedolovec, ki je odplul potapljajoči™ se laidjam na pomoč, še je moral povrniti nazaj v pristanišče. Parnik «Koyiu Maru» z obsegom 5220 ton se je razbil ob skalah. Ameriškega prekooceanskega parni k a «Pre-sident Lincoln«, ki je imel dospeti davi v Yokohamo, še ni. Med tem vihar še ni poneha! in valovi se neprestano valijo preko nizkih brežin in pustošijo ribiške vasice, polja in nasade. Letalec Kinkead ponesrečil tekom poskusa za dnsego hitrostnega rekorda LONDON, 12. Davi je hotel poročnik Kinkead vnovič napraviti poskus, da prekosi svetovni rekord v hitrostnem letu, ki ga je postavil poveljnik De Bernardi. Pri prvem poskusu mu ni deloval motor in je moral Kinkead pristati. Po natančnem pregledu motorja se je popoldne znova vzdignil v zrak. Start se mu je posrečil. Toda naenkrat je letalo treščilo v vodo. Na mesto nesreče je prihitelo več parnikov, letalca so sicer spravili iz vode, a je bil že mrtev. Politične beležke Poljski tisk o volitvah na Poljskem Poljski listi prinašajo te dni obširne komentarje o izidu volitev in z večjo ali manjšo zado-voljriostjo ugotavljajo zmago vladnega bloka. Desničarsko časopisje, ki je prvo začelo pretresati rezultate in posledice volilne »borbe, trdi, da ;so volitve povzročile veliko gibanje k levici, kar se že izraža v poljskem političnem življenju. «Kurje-r Poranny» pobija to trditev in pravi, da je naivno govoriti o skupni fronti, ki se začenja pri komunistih in obsega poljsko socialistično stranko, poljedelsko skupino in tri četrtine vladnega bloka. Na skupno fronto med komunisti in socialisti ni mogoče niti misliti, pravi list in dodaja, da ima takšno pisanje desničarskega časopisja samo namen pripravljati gesla za borbo proti konsolidacijskemu delu maršala Pilsudskega. Volitve so pokazale, — zaključuje list — da ne bo prav nič težko premagati ovire, ki jih stavi desničarska opozicija. V socialističnem «Robotniku» pi5e poslanec Niedzialkowsky; na uvodnem mestu,, da bi zmagal vladnega bloka imela zelo veliko vrednost, ako bi ne bilo dela Pilsudskega, okrožnih načelnikov, policije itd. Ob tak-šnih okolščrnah se je treba či» AX Ji TO I J8 1 S A?? L L i O t". t ' - f j TL •EDINOST* V Trstu, dne 13. marca 1928. diti dejstvu, Ju je vladni blok dobii v okrožjih samo 104 mandate in da jc na državno listo dobil samo 24 mandatov. Končno naglaša Niedzialkowsky uspeli poljske socialistične stranke, za katero je bilo kljub oviram, ki so jih stavile oblasti jn policija, in brez denarnih sredstev, propagande z letaki in potom radija, oddanih 1,411.000 glasov. «Guzeta Poranna» ugotavlja, da so vse stranke, ki so izrabljate v agitacijske svrhe cerkev in vero, doživele bridko razočaranje, kajti volilci dandanes vedo, da mora biti cerkev nad strankami in da njena naloga nrma nič skupnega s strankarsko aritmetiko. V «Warszawiaki» piše poslanec Strunski, da so zadnje volitve zaključile staro in otvorile novo dobo v od noša jih med vlado in zbornico. Po majskem prevrat« so kvarile o d no Saje med vlado in zbornico večne borbe in nasprotja. Prej je vlada preprečevala delo zbornice in odlagala njena zasedanja, kadarkoli se ji je zljubilo, sedaj pa, ko je bil z veliko udeležbo vlade Izbran nov sejni, se nudi možnost, da se- odnosa j i med viado in zbornico uredijo. Vprašanje je le, kako bo plodonosno delo novega sejma in kaj bo napravil v zbornici. Hebrejski «Nas« Przeglond», glasilo manjšinsksgu bloka, u-gotavlja, da so manjšine dobro ohranile svoje pozicije, kajti dobile so 80 poslancev napram 82, ki so jih imele prej. List se čudi, kako morejo nekateri listi vladnega bloka spričo tako neznatnega nazadovanja trditi, da je manjšinski blok, ki um oni pripisujejo i»dentistična stremljenja, doživel hud poraz. Svetovna konferenca ▼ Pragi Svetovna zveza za mednarodno prijateljstvo je na poziv sv. cerkve sklenila, da skliče svoj kongres letos koncem avgusta v Pragi. Kongres bo predvsem pretresal vpraša« j a miru in razorožitve. Do sedaj je zagotovljena navzočnost mnogih znanih politikov in cerkvenih visokih dostojanstvenikov; navzočni bodo n. pr. švedski nadškof Soe-derbloma, predsednik mednarodnega urada dela v Ženevi Albert Thomas, voditelj francoskih zi oni sto v Marko Sanguiera, predsednika nemškega državnega sodišča dr. Simons, dr. Hans Luther in mnogi drugi. Na kongresu bo govoril tudi če-hoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Edvard Beneš. NEVNE VEST! 33. siiSefuicn ro'slva prestađiiKa isaoslovaSRe im&M T. 5, fimrM lz Prage nam pišejo: Preteklo sredo, dne 7. t. 111., je Ceh os lovačka republika, praznovala 78. rojstni dart svojega vrhovnega poe-favarjo in ustvaritelja če-hoslovaške narodne države. Masa-ryk se jo rodil 7. marca F. 1850. v Kodoninu na Moravskem, in sicer kot sin siromašne moravsko-slo-vaske rodbine. Prvotno se je učil obrti deček pa se jo želeč si ličenja, kar sam vpisal najprej v realko v Hustopeči, pozneje pa je privatno študiral na Dunaju gi-rrena-z i jo. Potrebna sredstva za prehrano pa si je zaslužil s poučevanjem, šestindvajset.letnik je bil promoviran na dunajski filozofski fakulteti ter že leta 1879. postal docent istega vseučilišča. Pozneje je bil poklican na praško vseučilišče kot reden profesor. Toda ni se proslavil samo kot u Cen jak in profesor, stopil je marveč kmalu tudi na socialno, publicistično in politično pol*je ter osnova! tudi svojo Češko realistično stranko. Ta ga je leta 1907. izvolila v avstrijski parlament, kjer se jc krepko zavzemal za pravice avstrijskih Slovanov. Najbolj pa se je pvoslavil in dosegel ■tudi velikanske uspehe na političnem polju med svetovno vojno. Takrat je namreč pobegnil iz Avstrije in slopil na čelo čeho-s'.ovaškemu gibanju izven mej in v mejah Avstrije, ki je težilo za tem, da osvobodi Čely>*?l. zemljo izpod avstrijskega jarma. Kot tak je imel stike tudi s tedaj ustvar-jajočim jugoslovenskim emigrantskim odborom. Ko je v svojem delu uspel in pomagal razrušiti Av-stro-Ogrxko, je bil ob nastanku Če-h*>i'lovaške republike izvoljen za njenega prvega predsednika, in sicer 1-i. novembra I. 1918. Takrat se je nahajal še v tujini. Dva meseca n?to pa se je vrnil v domovino in pričel tudi dejansko voditi svojo Iržavo. Rojstni dan predsednika države, dasi ni državni praznik, vendar vsako leto pra7nuje narod, ki spoštuje in čisla svojega vodjo. Na ta dan so prirejajo predavanja o njegovem življenju in delu. In sicer v šcii, v vojašnicah, v gledališčih itd. Tudi pri narodnostnih manjšinah v Gehoslovaški je Alasaryk priljubljen. On je pravi duhovni vodja Cehoslovaške republike. V visokih letih se nahaja Masaryk, v 78. letu, vendar je še v svojem delu svež in Čil. In CehosTovaki upajo, da ga ne bodo tako kmalu izgubili. v. Prihod uSakrnieo V soboto popoldne je prispela v nase pristanišče velika motorna ladja ^Saturnia.>, ki je tako srečno dovršila svoje potovanje v Severno Ameriko. Na tem potovanju je ponosna ladja naletela na hude viharje, ki jim je pa kljubovala brez vsake škode. Na pomolu «Bernevnrk» je izhajal pet let. KROMPIR Pišejo nam: f O krompirju se je le veliko pisalo. Posebno se je poudarjala razlika vrst za izvoz. Prišel je čas saditve in hitro ko nam gorko spomtadno solnce ogreje in posuši sedaj preveč namočeno zemljo, bo vsajenega veliko tega skoraj glavnega pridelka. Ker sem lansko jesen na več krajih opazil cele kupe gnilega krompirja, sem si štel v dolžnost opozoriti neka tem ki še ne vedo o Škropljenju krompirje^ vih poganjkov. Že nekaj let zaporedoma so se pri nas pojavile strupene rc«se. ki so močno škodilo krompirju. Na mnogih krajih se je slišalo, kako ljudje tarnajo o gnilobi krompirja. V poletnem času so je videlo v krompirjevih nasadih vse polno suhih poganjkov. Co smo pogledali v zemljo,, smo dobili pri zarodu v podobi malega obročka krompir, ki je bil črn ali že ognit. Kaj pa je temu vzrok? Strblo se je posušilo radi mot!no Škodljivo rese. Potom stebla je piisla bolezen do krompirja in ga okužila pri zarod«. Nato se je bolezen širila in sčasoma je krompir popolnoma uniči 1 a. Ce pa je bil krompir manj prijet od rose, se je bolezen pojavila šele potem, ko je bil krompir že v shrambah. Zato so se pozneje videli ponekod celi kupi gnilega oziroma počrnelega, krompirja. Vso to bolezen se -pa prepreči s škropljenjem modre ga lice. Kmet orje, prevrača in rahlja zemljo, vozi težko pridelani gnoj in zraven dodajo še umetnih gnojil, ki stanejo veliko denarja^ povprašuje po boljših vrstah semen, ki stanejo veliko več nego slabšo vrste. In tako si kmet že ob sa-I ditvi predstavlja, kako bo krompir lepo debel, zdrav in ugoden za iZr voz in koliko dohodka bo pri njem imel. Naenkrat se pa pojavi močno strupena rosa, ki krompirjeva stebla osmodi in ves kmetov trud in dobiček je uničen. In glej, tista malenkost samo tisti prav mali stroški in tista mala zamuda Časa, ki jih nismo hoteli imeti s Škropljenjem stebel, so krivi, da je kmet žrtvoval toliko denarja, toliko dela in truda, in prišel, čeprav ne ob ves, pa vsaj ob veliko krompirjevega* pridelka. Potem torej vidimo, kako velike važnosti je za krompir škropljenje z modro galico. Vzame se 3 kg galice i>n 3 kg apna na 100 litrov vode. Škropi naj se pred cvetjem, v cvetju in po cvetju. Kdor pa ima katero bolj poznih vrst, naj tudi potem Se enkrat škropi. Kdor se bo le enkrat ravnal po tem navodilu, gotovo za-naprej ne bo več Škropljenja opustil. B. P. iz tržaškega življenja SiJen požar delom« npepeiU nijsko palačo v Kopra. - Ogromna Skoda. V nedeljo po poide je izbruhnil v sodnijski palači silen požar, ki je močno poškodoval in deloma upe-pelil starinsko poslopje, zgrajeno že leta 1387., ko je bil Koper 5e pod oblastjo Benečanov. Goreti je začelo — kakor se je pozneje dognalo — v pisarni kaz. sodišča; vnele so se menda saje v dimniku peči, ki se je nahajala v pisarni, in po dimniku je ogenj polagoma prodrl v podstrešje, kjer je pričelo goreti tramov je. Prve znake požara so opazili kmalu po poldnevu nekateri meščani, ki so, idoč mimo sodnijske palače, zapazili na s trebi oblaček dima, ki se je kmalu za&el Širiti in gostiti. O stvari so bili tako) obveščeni domači prostovoljni gasilci, ki so v malo minutah prihiteli na lice mesta. Medtem pa je požar Že zadivjal z vso silo; ognje ni zublji so se že pokarali »kozi streho in švigali skozi okna v prvem nadstropju. Gasilci — vsega skupaj 12 mož — «o imeli jako težaven posel. Predvsem so skušali rediti iz ogroženih pisarniških prostorov razno sodnijske listine, zapisnike, akte, k a ta str al ne knjige itd. Pri tem nevarnem poslu so jim pridno pomagali orožniki, vojaki^ ki so v velikem Številu prihiteli na lire mesta, in tudi civilni prebivalci. Rešenih je bilo mnogo listin, vendar pa so bili v nekaterih uradih, kakor v dvorani za sodne razprave, v sodnikovem tiradu, v odvetniški sobi ter v sod-ni&Ški pisarni, uničeni vsi važni dokumenti.........- : . ; Medtem je prihitel na lice mesta tudi oddelek, tržažkih ognje-gascev pod poveljstvom poročnika Uxe. Gešenjes ej e nadaljevalo z največjo energijo in okoli 14. ure je bil požar omejen in par ur po zneje docela udufen. Toda kljub temu je požar silno opustoši 1 sodni js ko poslopje. Razen strehe in podstrešnih prostorov so plameni razdejali dvorano za sodne obravnave ter tri druge dvorane. Na nekem mestu so plameni že prodrli do pritličja, tako da je iz kleti videti nebo. Veliko škodo je seveda povzročila tudi voda, ki je poplavila vse prostore in pokvarila mnogo dokumentov. Zunanji zidovi poslopja, okrašeni s starinskimi okraski, pa niso trpeli velike Škode: le na desnem stolpu je zidovje razpokalo na zgornjem delu. Materialna Škoda se ceni na približno 100.(X)0 lir; do sedaj pa ni bilo mogoče Se preceniti Škode, ki je nastala radi izgube Številnih dokumentov. , ----u. Samomor, r-ssosc. V svojem stanovanju v ulici Fer-riera št. 2, si jo včeraj zjutraj vzel življenje 7(Me t ni Josip Roc-co. Okoli 9. ure se je starec zaprl v svojo sobo ter se obesil na kavelj pri oknu. Kmalu potem je njegova žena, ki se ji je čndno zdelo, da ni starca na spregled, hotela pogledati v sobo, a je našla vrata zaklenjena od znotraj. Tedaj jo je popadla slutnja, da se jo zgodilo nekaj nenavadnega. Na njeno vpitjo in tarnanje njenih dveh ii^erk so prihiteli iz bližnjih stanovanj ljudje, ki so nenadoma Sli iskat pomoči v bližnjo voiafinico milščarjev. Nekateri miličniki so se takoj podali na lice mesta, vlomili vrata ter rešili obešenca iz groznega poiožaja. Toda bilo je seveda prepozno; zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poki Ran na pom.oč, je mogel samo ugotovili, da je nesrečni starec že mrtev. Rocco je izvršil obupni korak baje radi neke živčne bolezni, ki ga je že večkrat privedla do tega, da je skušal končati z življenjem. Nenavaden lov. ~ Ko je ribič Avgust Malek in Barko vei j v nedeljo popoldne nastavljal mrežo v bližini Cedasa, je zapazil nedaleč od brega na morskem dnu velik omot. Radoveden, kaj je neki v omotu, ga je Malek „a pomočjo saka potegnil v čoln. Tedaj je presenečen ugotovil, da jo v omotu človeški zaplodek moškega spoia, rojen v 5. mesecu. Malek je obvestil o dogodku orožnikev ki so dali prenesti zaplodek na bar-kovljansko pokopališče. Iz tržeIke_pokrajine IZ ŠT. PETRA NA KRASU V sredo, dne 7. marca, smo spremili k večnemu počitku inoža, ki je s svojim delom za občni blagor zasluži), da mu posvetimo par vrstic v spomin. Matija Penko iz Gradca št. 1, po domaČe «Markulin», je bil daleč na okoli znan kot mož poštenjak in vnet delavec za zadružništvo na Pivki. Rojen je bil 20. februarja 1840. v preprosti kmečki hiši. Bog mu ni dal lastnih otrok, zato je veliko deloval na druge. Nesebičen, kot je bil, ni iskal časti, ampak je tiho in vztrajno Iskal le, kako bi storil mnogo dobregs Aru-gim. Dtne 1. maja 1895. je bil edeu izmed glavnib stebrov pri ustvaritvi Hranilnice in Posojilnice v Št. Petru na Krasu, kateri je celili 28 let bil delaven in moder načelnik. Pa starost in bolezen sta mu oslabila telo, da je moral odložiti to mesto na rame mlajših. A nje^ gov duh je ostal svež do zadnjega diha. Bil je večkraten župan občine in je s svojim nepristranskim delom zaslužil spoštovanje vseh. Da so ga visoko spoštovali priča štoviina udeležba pri njegovem pogrebu. Lepo so donele Žalostinke gg. iz Postojne. V izbranih besedah je počastit spomin ranjkega gosp. svetnik iz Slavine Luka Smolnikar, ki je kot prejšnji kurat v št. Petru pač najbolje znal oceniti blagega ranjkega kot značajnega moža, ki je ljubil svoj dom in rod, kot malo drugih ljubi rodno zemljo rn ljudstvo, ki si s trdim delom služi vsakdanjega kruha. G. Alojzij Rebee je v imenu odbora ocenil zadružno delo umrlega, ki si je v Hranilnici in Posojilnici postavil trajen spomenik me • Od 2. do 5. t. m. smo v štorjah izgubili tri mlada življenja. V soboto se je čitalo v cBdinostio, da se je blizu Trsta obesil Ignac Može iz Štori j St. 44. V pondeljek, 5. t. m., tri dfii po samomoru Načeta, si je končala življenje njegova sestra Marica s tem, da je skočila v vodnjak «Podbrežco», ki se oab»ja blmi Štori j. . V tako kratkem času dva samo-v eni hi&i! Vsa vas je zmedena, prestrašena, ker štor je ne pomnijo take družinske nesreče. Vzrok tej nesreči je bil prepir za premoženje, dediščino. Pok. Nace je bil zelo miren, inteligenten mladenič. Zato se cela vas Čudi, kako je mogel tako hitro obupati. Živel m obdeloval je premoženje z materjo i* sestro že več let. Pri tem svojem delu je bil trdno uverjen, da bo postal gospodar - krnet, kar so mu bratje in sestre, ki jih je precej razkropljenih po svetu, po ottetovi smrti tudi obljubili. Zadnje leto pa je uvideval, da iz premoženja ne bo nič. Posebno se ni mogel pogoditi s seetro Marico, imel je tudi precej hudo srčno napako. To, pravijo njegovi prijatelji, da je bil pravi vzrok, ki ga je privede 1 do obupnega koraka. Sestra je bila po bratovi smrti kakor bre-z glave. Čutila se je krivo bmtove smrti. Tako si je tudi ona končala življenje. Mlada samomorilca (27, 32 let) »ta pustila staro, bolno mater, ki mirno čaka rešitve svojega življenja in trpljenja. Ta velika nesreča jo je napravila topo in brezčutno... Ljudje na splošno pa ne morejo pojmiti, da si človek radi dediščine vzame življenje. Kakor fcaizain je radi tega vplival pogreb pok. Pavla Uršiča. mladeniča iz Št ori j h Št. 31. Njegova naravna smrt, njegovo petletno trpljenje, mirno Čakanje smrti je žrvo nasprotje prej povedanega. Iz dahnil jo v soboto, 3. t. m., zjutraj. Cela vas se je zbrala na njegovem domu. Pevci so mu zapeli... Oj, z Bogom z Bogom, dragi ti... Nato se je začel premikati sprevod proti cerkvi. Nesli m spremijali so ga tovariši, dekleta so mu nesla pet krasnih vencev, od zadaj — vsi vasčani. Ginljivo je bilo slovo na pokopališču. Vse je jokalo, ker vei so ga spoštovali in radi imeli. G. župnik ga jo v svojem nagrobnem govoru predstavljal kot vzor-mladeniča, ki je posta! žrtev svoje dolžnosti (pone-srečil se je pri vojakih). Istotako se je poslovil od pokojnika njegov tovariš v i-menu mladine. Nikdar še ni bilo na i*okopali§ču toliko ljudi, toliko solz... Še enkrat so mu zapei in zemlja je padla nanj... Prosi za nas. predragi Pavel, na onem svetu! Vesti z (Soriškega Goriške mestne vesti i ' Padel z Tlaka. Včeraj je na železniški postaji v Štanjelu padel z vlaka 19-leten železničar Gerniek Avgust, doma iz Kobje glave, katerega je isti vlak pripeljal na goriško postaje Sv. Gore. Od te postaje jo bil z avtomobilom Zelenega križa prepeljan v goriško občinsko bc ;nišnico, kjer bo moral dalj časa zdraviti zlomljeno desno ramo in druge pri padcu zadobljene rane na glavi. Na obraza se je pcShsdoval v soboto majhen. 5-letni Armand Mognone, stanujoč v ulici Duomo. Na trgu Duomo se je igral z otroci. Pri igranju pa je tako nesrečno padel, da se je precej udaril na ustnicah. Nemudoma je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Is&red sodišča Ker lit naznanjala presojevalcev se je morala zagovarjati pred tri-bunalom gostilničarka Katerina Drok is Podbrda. Enkrat jo bila že obsojena na 500 lir globe na sod-niji v Tolminu. Obtoženka pravi, da je vselej redno naznanjala pod-brškemu uradu za javno varnost osebe, ki so pri njej prenočevale Tudi knjigo je držala v redu. Samo oco jutro ni mogla iti na urad javne varnosti, ker je bila bolna. S tom se je torej nekoliko zakasnila Poslala pa je tja pozneje svojega sina, da je ta opravil mesto nje. Sodni zbor je sodbo le v toliko spremecil, da je prejšnjo kazen iz premeni! v pogojno. Hčerka se je učila plesati. Gostilničarka Alojzija Polli je Mla obtožena, da je dovolila plesati v svoji gostilni, ne da bi si priskrbela poprej potrebno dovoljenje. Pred sodnijo pa pravi gostilničarka, da ni držala oni večer, ko so prižli organi javne varnosti v gostilno, nobenega plesa. Res pa je, da jo nek mladenič učil plesati njeno hčerko nek nov ples. Sodnik se je dal prepričati ter oprostil gosti lničarfto radi pomanjkanja dokazov. Orožnikom se Je »piraL Aloj* Roder je Sel s svojim prijateljem Kocjančičem nekega večera proti Mirnu. Orožniki so pa ustavili Kocjančiča radi neke denarne kazni. Roder se jim je uprl. rekoč, da na kak način tako postopajo z njegovim prijateljem. Začelo se je prerekanje, nakar, pravi Roder, so ga orožniki začeli pretepati in suvati ter ga gnali na orožniSko postajo v Mirnu. Ko-cjafflčič potrdi prijateljevo izjavo. )ba orožnika pa to odločno zanikata. Roder j© toil obsojen na en mesec zapora ter na poravnavo sodnih stroškov. Ne petji nas t skušnjavo... Pred tribunalom sta se morala zagovarjati Bernard B. in Marija S., prvi, ker se je nasilno spozabil nad žensko S., druga pa. ker je B.-u zmanjkalo oni večer 100 lir z listnico vred. Obtoženec, velik, močan mož, debel v obraz, z majhnimi očmi, skrivajoči mi se za de-oelimi trepalnicami, se neprestano smehlja. Skoraj na vsa predsednikova vpraSanja odgovarja le to, da je bi) zelo pijan ter da se le malo spominja na oni večer v marcu. Ženska, suha in izpita, pravi, da ovsa ni izmaknila. B.-u listnice. Našla jo je na onem mestu, ko je illa bolj pozno po onem dogodku iskat robec, ki ga je zgubila. Nato ;e nekaj denarja porabila, da je >lačala gospodinji stanovanje, dru-del pa je obdržala sama zase. Organi javne varnosti, ki nastopijo kot priče, povedo na kratko samo zadevo radi denarja. R.-ovi tovariši pravijo, da so dosti popiti oni popoldan; vsega skupaj okrog 11 do 12 litrov. Torej ni čudno, če e bil D. pijan. Se manj »čudno pa da se je v pijanosti obnašal na tak način. B. in Marija S. sta bila obadva obsojena, in sicer prvi radi nasil- nosti na 3 mesece, ona pa radi zapravljanja tujega denarja in radi druženja s pijanimi ljudmi, na 0 mesecev ječe; obadva pa le pogojno za dobo 5 let. Nevarni strahovi. Pred goriško preturo se je nahajal v soboto 24-lefni Viljem Clie-bat. Chebat je bil 9. decembra sprejet v bolnišnico «Usmiijenih bratov» v Gorici, radi rane, povzročene z orožjem. Na vprašanje, kako je bil ranjen, pove on celo zgodbico: Zvedel je. da se bodo nad O-slavijo v Brdih na določen dan zbrali slovenski iredentisti na nekem pokopališču. On, kot dober fašist, je sklenil odkriti skupino zarotnikov. Pojasnil je nato zadevo Še nekaterim tovarišem-milič-nikom, nakar se vsi napotijo na naznačeni kraj. Vodstvo miličar-jev-tovarišev prevzame 011. Izbore strategična mesia za tovariše ter jam veli na naskok. Kaj se je nato zgodilo, no ve povedati nobeden izmed njegovih tovarišev. Povedati vedo samo to, da je v tihi, temni noči nenadoma zadonelo več strelov. Za tem se jim je prikazal njihov vodja ves bled ter v močnih krčih; ko je prišel do njih, je telebnil na tla nezavesten. Ko se jo črez nekaj časa nekoliko zavedel, je dejal, da je videl neko senco, katero jo začel zasledovati, ter je sprožil proti njej nekaj strelov. Senca se jo nato obrnila ter streljala proti njemu in ga tako ranila. Oblastva so na tako izjavo Che-bata nemudoma započeie strogo preiskavo, ki pa ni imela uspehov. Chebat je bil potem primoran se zagovarjati pred sodnijo, ker je bila vsa njegova pripovedba le sad njegovo bujne domišljije. Pred sodnijo je Chebat zopet ponovil od začetka do konca vso pripovedko. Njegovi tovariši ponovno potrdijo, da niso videli nobenega zarotnika ali kake podobne sence. Miličnik Valentini pove- celo, da je slišal od raznih prijateljev Chebata, kako jim je slednji pravil, da si bo vzel Življenje, ker da jo že vsega sit. Tudi vse druge priče izjavijo da niso našle po nalančnih preiskavah nobenih znakov o sestankih kak&iih iredentistov. Chebat, ki je dejanje potvorii, je bil obsojen pogojno na tri mesece ječe. SEDLO Preteklo je že dva meseca, odkar smo izgubili našo samostojno občino Sedlo in s tem tudi občinskega načelnika. Danes, po preteku tega časa, lahko poudarjamo da nam tega ni žal, tem ve*? smo celo zadovoljni, ker obljubi jene so nam razne ugodnosti z veliko manjšimi stroški. Proti novopostavljenemu pre-fekturnemu komisarju, kateri zraven naše združene občino Sedlo-Breginj upravlja tudi vse ostale občfne nekdanjega Kobariškega sodnega okraja, se nimamo pritoževati. Prav so nam prišli njegovi ukrepi glede uradnih ur, ker do-sedaj nismo bili tega vajeni. Rešitve pa čakajo še vsa sledeča važna in nujna vprašanja, katero bo sedanji prefekturni komisar v prid naše občine gotovo rešil, kakor upamo; 1.) Vknjižba občinskih deležev; zadeva, ki se «rešuje» že nad 30 let. Popolnoma nejasno nam je, kako stvari stoje, dasi smo vsi interesenti segli že neštetokrat v žep za kritje stroškov. 2.) Končna ureditev vprašanja vodovoda za vasi Sedlo - Homec in Podbelo. 3.) Proučitev načrta in dogovor z obffino za skupno delo In preskrbo električne razsvetljave, kajti neumestno je, graditi dve centrali in plačevati dvojne stroške. 4.) Združitev vseh interesentov za graditev v«aj lesenega mostu čez potok Belo pri Malneh, posebno v sedanjem času, ko imamo vsi dosti -časa, zmožnih moči m materijala, da vse delo lahko izvršimo sami s prav majhnimi stroški. 5.) Vprašanje, ali ne bi kazalo popraviti ograjni zid pokopališča na robote, vojna Škoda se da po-seneje v druge, tudi zelo koristne sviiie. Za popravo cerkve, beljenje itd. Naštel bi še marsikatere nujne in v obče koristne naprave in poprave, pa bodi za enkrat dovoljl Ob koncu dopisa bi rad vprašaj odbor mlekarske zadruge, ali bi ne bilo prav, da bi za v resnici revnejše družine znižali cene m'iv ku; saj vendar ni pravično, da se! mleko plaču je vedno enako, doc i m se je cena Živini, mesu in mlečnim izdelkom znižala skoraj na pofo-vico. KOBARID Tujski premet Razni trgi v gornji soski dolhJ delajo v prvi vrsti na to, da povečajo na kak način svoje materialno blagostanje. Razsodni ljudje, ki jim je pri srcu blagostanje in i)ro-speh roduega kraja, iSfejo raznih poti, po katerih bi lahko izpeli. Eden izmed zelo važnih čiuiteijev, pravijo, je tudi tujski promet. Posebno v pisani Soški dolini. Naprednejši trgi delajo z marljivostjo iti razsodnostjo na povečanju tega prometa. Kobarid res da ni ena izmed važnih letoviSčarskih točk; kljub temu pa bi moral skrbeti dosti več za pospeševanje tujskega prometa. Saj vendar u jezova okolica s krasnim pogledom ^ impozantne Krnove stene ne zasluži omalovaževanja. — Ne vem sedaj, komu bi prisodil nemarnost glede reklame za tujski proniot v našem trgu. Ali obcifi? ali nam Kobaridcem samim? Na primer vprašanje je, ali jo bilo umeM-tno, da se je te (ini posekala pred cerkvijo sv. Antona zelo- lepa m velika 1 o9ata lipa, ki je bila trgu- zlasti v lepili poletnih dneh v kras. S tem se uničuje krasota trga, mesto da bi se olepševaf. Sploh so danes gospodarske razmere take, da se morajo z razsodnostjo in pridnostjo izko; išćati \si viri gospodarstva, od katerih u-pamo, da bomo imeli kako koristi. Zato ne smerno iti niti pr«Mto i ■ V skega prometa. Skrbeti ie treb.i, da ga dvignemo. In v ta namen je predvsem potrebno, da olejjšu-jemo naše trge! PRVAČTNA Slcia poreka. V nedeljo, dne t. m., sta v d*>-bro znani družini «Krvina»vi» obhajala petdesetletnico svoje poroke gospa Jožefa Zorn, roj. Gretjo-rič, in gospod France Zorn, oba že v visoki starosti. — Na mnoga leta in obilo sreče in zadovoljstva! MiM 181212 v feral! iu nji! MUm (Marsikomu v premislek) Zdravstvene razmere v Gorah niso bogvekako sijajne, čeprav v Gorah ne primanjkuje dol/roga znaku. Najprej opazimo, da je zelo razširjena jotiku, ki pomori dosti mladeniče v in deklet, dosti družinskih očetov in mater. Pogosto se pripeti, da najprej umrje v družini odeii, nato črez par let drugi, črez nekaj časa tretji... Eden za drugim odhajajo v ve-čnost, a sosedi pravijo: Jetika je izbraia to hišo za svoje gnezdo. Kot so umrli ti trije, tako bodo tudi drugi, čeprav so sedaj Že rdeči in močni. Kaj je temu vzrok? Je morda bolezen že v ki-vi? So morda že od usode namenjeni jetiki? O niin, ki verjamejo v usodo, odgovorim najprej: K repki možje ne verujejo v usodo, kot tudi ne verujejo raznim drugim kvan-tani. Oni nosijo, oziroma vodijo svojo usodo z lastnimi močmi, se ne tolažijo v nesreči z «na-menjeno je». Tako tudi jaz ne verujem v «namenjeno» in zalo hočem spregovoriti o vsem, kot mi je na srcu. Čemu bi" zavijal svoje mišljenje v rokavice Sem gorski sin, zato naj moje besede padejo naravnost, kamor spadajo. Dostikrat jc kriva velikih žrtev ravno nemarnost. Kdor dobro pozna gorske razmere, mi 1k> potrdil, kdo drugi pa bo namrdnil obraz, Češ, saj to bi nam lahko povedal na uho, vsaj v drugi o-bliki, da bi tega ne slišali drugi. Kar se tiče nemarnosti, se v Gorah položaj le počasi zbol jšu-je. Treba je le malo pogledati v gorske domove, pa se vidi, da o dobri snagi na splošno ni niti govora, l^e redkoki.' ■ n :i pljuvalnike,ker navadno se pljuva kar na tla. Seveda to ni čudno, pa tudi zdravo ni. Recimo, pride v obiske jetikav Človek. Se pogovarja z domačini, a zraven sika na pod pljunke, nasičene z bacili. On lepo odkrevsa domov, a kjer je vasoval, ostanejo njegovi pljunki, nasičeni z bacili. Ti' se posušijo in drugi jih vdihavajo. Tako se počasi !la-hko nalezejo morilke jetike. Zato je treba napovedati boj pljunkom. Kdor ima potrebo pljuvati, naj pljuje le v plju-valnik, kateri naj se pa večkrat dobro osnaži. O vsaki priliki je treba poudarjati, da snažen fant In snažno dekle nikdar ne pljnjeta na tla. V Trstu, dne 13. marca 1928- Govorili smo o slučaju, da bolan človek pride v obiske. Kaj pa je šele tam, kjer je ta bolnik doma? 2ivi v isti hiši z drugimi z njimi diha isti zrak. Dostikrat ge zgodi, da je iz iste sklede, spi v isti spalnici ali morda celo i-sti postelji- In to večkrat ravno radi neznanja ali pa i*a»ii trde vere v «namenjono». Vsak kolikor toliko misleč Človek pač uvidi, da se v taki hiši udomači jetika. Taka hiša je prav pripravna zanjo, zato pa tudi vsakih par let, ako ne pogosteje, žanje svoje žrtve. Tu je potreben pouk in v to so predvsem poklicani naši izobraženci. Ni potreba, da- samo pri litru govorijo o narodu, ampak morajo to dokazati v dejanju. Posnemati morajo one, ki gredo med ljudstvo, ki o vsaki priliki poudarjajo, kako se mora odpo-inoči t^mu ali onemu- Potrditi se mora, da jc med izobraženci nekaj ljudi, ki se trudijo v tem smislu. Tem nekaterim bi bilo potrebno, da se pridružijo tudi drugi, ki tega do sedaj niso še napravili. Vedeti morajo, da dolžnost vsakega izobraženca je poučevati nepoučene brate. Ako tega ne store, jim lahko vest o-čita, da so krivi pred ljudskim ZKlravjem, da so krivi pred iia-# iodo m. Marsikateri bi to že napravil, gamo ako bi dobil zato. kako plačilo. Povem pa odkritosrčno, da plemenit mož ali žena, naj bo kdorkoli, rad porabi svoj prosti čas v dobrobit ljudskega zdravja Njemu je obilno plačilo v tem. da vidi več zdravih lic med mladino in med odraslimi. Kje pa naj začnem? — me bo vprašal kdo. -- Brat, ti ki si plemenit po mišljenju, ki ne ljubiš ljudstva samo pri litru ali pri polili mizi, začni kar v bližr nji okolici. Delo ni lahko in tudi ne prinaša osebnih koristi, zato, pa je tem bolj plemenito. Začni boj proti nemarnosti, pred vsem med mlajšimi. Tu je delo lažje, ko med starejšimi, ki so že otopeli v svojih razvadah. Pojasni jim, kako se razširjajo bolezni; za zgled jim lahko navedeš hišo, kjer je jetika požela že več žrtev. Ni neobhodno potrebno, u a navedeš hišo v bližini. Itak bodo- ljudje po tvojem zgledu mislili tudi na bližnjo- Treba je pojasniti tudi, kako se širi jetika i>oteni oblek umrlih bolnikov, ako se pravilno ne razkužijo. Namreč v lakih oblekah ie dosti bacilov. Ne zadostuje, ako se taka obleka samo opere.ker to še ne zamori bakcilov. Kdor obleče nerazkuženo o-bleko, obleče z njo tudi nešteto bakcilov, kateri mu počasi iz-podjedajo zdravje. Treiaftje tudi bolnika {Ločiti •EDINOST* III. pri skledi, ker njegove sline so polne bakcilov. Tudi mora imeti posebno spalnico, da ponoči ne vdihujejo drugi, med spanjem bolezni v svoja pljuča. Njegovo namizno posodo je treba prati tudi posebej. Snovi ne zmanjka tako hitro. Poudariti je tudi treba, da se okna ne odpirajo samo enkrat na leto in o velikonočnem času, ampak večkrat na dan. V zaprtih, zatohlih izbah se mora sčasoma naseliti bolezen. Tu in tam se Še dobijo ljudje, ki preživijo leto in zimo v takih zatohlih prostorih, a vendar se tudi ti počasi krčijo. Druga grda navada je, da vodijo na «vahtanje>j male otroke. Ako umrje kdo, vsaj v nekaterih krajih, ga gredo vahtat in s seboj vzamejo tudi male otroke. Pri tem ne gledajo prav nič na to, kako bolezen je imel ranj-ki. Tam prebdijo ubogi otroci po več ur, včasih celo noč. Tam ^e tudi lahko nalezejo bolezni. V slučaju nalezljive bolezi se ta naglo razširi na ta način po vsej vasi in tako so v svoji nepremišljenosti stariši krivi smrti lastnih otrok. Treba je povsod poudarjati, da nosilci zdravja so snaga, v o-bleki in telesu, solnce in zrak. Čist zrak naj napolni vsako hišo, snaga in red naj zavlada v vsaki hiši, pa bo v naših Gorah dosti več zdravja in morilka jetika se bo morala korak za korakom umikati z dobro zasedenih okopov. Napisal sem te vrstice z namenom, da jih bo kdo bral z zanimanjem, in zato tudi upam, da se oglasi še kdo, ki je mojega mišljenja. Namreč mislim, da je treba ta problem reševati tudi potom časopisja, da se vzbudi zanimanje in se da spodbuda onim, ki se še niso deli na delo. V slovo pa še rečem: Vsak i-zebraženec, ki ne napravi svoje dolžnosti na pol i u ljudskega zdravja, ni resnično plemenit, požrtvovalen, zato pa naj mu na duši ležijo številne žrtve nevednosti, ker tudi no jih je moralno in dejanski zakrivil, ker ni posvetil svojih moči v blagor ljudskega zdravja. Pot je trda, včasih tudi trn jeva, plačilo pa je bogato: Zdrav in krepak narod! R. Hrast. ŠIRITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trieste, Casella postale 348 ■Ha Znanost injimetnost Radiofonija IL Mdaja elaktromagpoetBUi vakrv Kako pa nastane elektromagnetno valovanje? Glede zvočnih valov je gotovo stvar večini čitate ljev znana. Potrebno je predvsem telo, ki to valovanje povzroča. Imenujemo ga zvoČi-lo. Zvočilo samo se mora tudi gibati, in sicer valuje stojno. To valovanje se razlikuje od zadnjič imenovanega postopnega valovanja po tem, da nihajo vsi deli istočasno, dasi ne vsi enako jako. Kot primer naj služi zveneča struna na goslih ali nihanje noža, ki sano ga z ostrim koncem zarili v miz no Špranjo in potem udarili na njega prosti konec s prstom. Pri tem valovanju opažamo točke, ki sploh ne nihajo, takozvane vozle; pri nihajočem nožu na pr. samo eno; pri zveneči struni pa vsaj dve na koncih strune. Nasprotno pa vidimo, da nihajo točke v sredini med dvema zaporednima vozloma izredno močno. Te točke so nihajni vrhovi. Število nihajev v eni sekundi pa ni pri vseh nihajočih telesih enako. Pri zveneči struni na pr. zavisi od napetosti strune, od njene dolžine in njenega prereza ter od njene specifične teže. Od valujoče strune preide nihalno gibanje na sredstvo, v ka^ tereni niha, ki je največkrat zrak, in se šil i na vse strani kot longitudinalno zračno valovanje. Hitrost, s katero se širi, je, kakor smo že zadnjič omenili, neodvisna od Števila nihajev in za isto sredstvo vedno enaka, n. pr. za zrak. 340 m na sekundo. Cim večje je število nihajev, tem krajši so valovi. Nihajoče telo prenese ^lahko na zrak poljubno dolge valove. Toda vsi valovi ne učinkujejo na naše uho. Na manj nego 16 tresljajev na sekundo (ali kar je isto na valove, krajše od 21 m) ne reagira naše uho, in tudi za več nego 20.000 tresljajev na sekundo (za valovne dolžine nad IV2 cm) je docela neobčutljivo. Naše uho obsega -torej okoli 10 oktav. V glasbi se uporabljajo le zvoki 9 40 do 4000 nihajev, torej približno sedem oktav. Kakor pri zvoku, tako moramo tudi pri elektromagnetnih valovih iskati telo «od katerega izvirajo«. Tudi v tem slučaju gre za neko valovanje, no sicer za mehanično valovanje kakor pri struni, temveč za valovanje onega nečesa, ki ga imenujemo elektriko. V skladu s sedanjimi nazori bomo v naslednjem smatrali, da eksistira samo ena vrsta proste elektrike, namreč negativna, in da jo tvorijo elektroni. Tako valovanje elektrike ali, kakor lahko pravimo, elektronov imamo že v izmeničnem toku, ki nam daje razsvetljavo. Toda tu gre za razmeroma znalo nihajev na sekundo ali kakor pravimo le za nizko frekvenco. Za naša razmotri van j a pridejo v poštev valovi mnoge višje frekvence, ali, kar je isto, mnogo krajše valovne doižine. Ker pa so naprave, ki slišijo v to svrho preko mplicirane, da bi jih mogel v tem okviru pojas- V. J. KRIŽ ANO VSKA cevma (36) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V, Zaupnik mu je poročal, da se mu je končno posrečilo dobiti v rok* dokaze o poneverbi, o kateri se jima je Že davno nekaj pozdevalo. Prišlo je na dan. da je general pred tremi leti zastavil Vsesvjatsko bogatemu oderuhu za dvesto tisoč rubljev, a prepis notarske listine je bil priložen pismu. Jurijevo začudenje se je hkratu fepreme-nilo v strašen srd; davilo ga je spoenanje, da ga je oče na tak način osleparil in pomagal podležu in izdajalcu Leopoldu. Popadei je pismo in stekel k očetu. Mihail Petrovič je razmotri val z baronom o podrobnostih sprejema gostov in razporedbe prvega velikega Lova, ki se je imel vršiti naslednjega dne. Ko je zagledal bledo in prepadeno sinovo obličje in mu videl pismo v rokah, je nemirno vstal. — Bože moj! Jurij, ka) se je zgodffe? Nekaj te je racaburilo. — Zgodilo se je to, da imam končno v rokah dofcaz o nizkotnem dejanju, ki si ga zamislil skupaj s svojo ženo in baronom za mojim hrbtom.- — Kaj »e dj-Eneg govoriti? Ali tako govoriš z očetom? — ga je srdito prekinil general. — Ako hočeš, da se premislim in zadobim spet spoštovanje do tebe, povej mi, s kakšno pravico si pred tremi leti zastavil Vsesvjatsko kijev- ekemu oderuhu Š no bel ju? Ali si posahil, da si po materini oporoki upravičen uživati samo dohodke posestva, nikakor pa ga ne moreš zastaviti ali prodati; za mojim hrbtom si zastavil Vsesvjatssko za tako vsoto. Prišel sem ti povedati, da nikakor ne bom molčal o tvoji zlorabi mojega zaupanja, zaradi katerega se nisem hotel vmešavati v tvoje upravljanje, in da bom takoj vložil tožbo zaradi kršitve oporoke. Zahteval bom, da ti odvzamejo upravo Vsesvjaitskega in te prisilijo, vrniti ves zmesek, ki si si ga izposodil na sleparski način od Snobelja. Sramuj se, oče, da si se tako gpozabž! ter pozabil na svojo dolžnost in čast in si o kradel lastnega sina, da si pomagal tujcu in sovražniku m mu kupil posestvo! Gcaieral je izpreminjal barvo in molče poslušal žaljive sinove obdolžitve; videlo se je, da hi pričakoval, da bo Jurij zvedel o podrobnostih kočljive denarne zadeve, h kateri ga je zapeljala. Napel je vse sile, da bi se obvladal in preprečil prelom. — Jurij, prisegam ti, da najpozneje Črez mesec dni bo vse plačamo, odrekam se tudi prostovoljno upravljanju Vsesvjatakega, saj mi je tako v nadlego. Samo prosim te, ne delaj mi nobene sramote! Prvič si slabo poučen o stvari, a drugič, bodi uverjen, dase motiš, če misliš, da je Leopold kupil Dembovko s. tvojim denarjem. On jo podedoval, toda nihče ti ni tega povedal, ker je znano, kako malo te zanimajo družinske zadeve. — Da sem dobro poučen, poti-j uje, evo, ta prepis notarskega akta, sklenjenega s Snobljem; glede bajko o dedščini barona Raugvalda, pa ti rečem, da jo smatram za tako, — je zaničljivo odgovoril Jurij. — Sicer pa me ne zanima, kam ste deli meni ukradeni denar; o tem itmun- jaz svoje neomajno prepričanje. Toda vedite, da zahtevam popolno zadoščenje, in ker mi je bivanje niti, se hočem omejiti na razlago onega, kar je jedro vsem tem napravam, in kar se splošno nazivlje električni nihajni krog. V to svrho pa moram predvsem obrazložiti kondenzator In samoindukcijo. Ako nanesemo na izolizirano kovinsko kroglo elektrone, se le-ta naelektri. Elektroni se drug drugega odbijejo in skušajo radi tega zavzeti čim večjo medsebojno razdaljo. Razvrstijo se po površju krogle. Cim več jih je, tem večja je napetost med njimi. Če je krogla večja, potrebujemo tudi več elektronov, da dosežemo enako napetost, kajrti sedaj je površina, ki jim je na razpolago, večja. Pravimo, da ima večja krogla večjo kapaciteto. Kapaciteta poljubnega telesa, se zveča, ako je v njegovi bližini dober provodn k elektrike. Na podlagi tega pojava zgrajene priprave za nabiranje velike množine elektrike imenujemo kondenzatorje- Navadno sta to dve kovinski plošči, ki sta ločeni po osamilni plasti (zraka, stekla, parafina ali kakega drugega osamila). Ko gre skozi tokovodnik električni tok, obdaja tokovodnik magnetno polje. Dokler je jakost toka enaka, se magnetno polje ne izpremeni. Ko pa nastane ieprememba v jakosti toka, se izpremeni tudi magnetno polje. Vsaka sprememba uiagj-netnega polja pa vzbuja s svoje strani električni tok v tokovod-niku, ki ima vedno tako smer, da nasprotuje nastajajoči spremembi. Ako se iz kateregakoli vzroka ojači električni tok, inducira ta sprememba sama tok, ki se temu ojačenju upira. Ako bi se pa prvotni tok ojačil ali celo ukinil, se vzbudi tok, ki skuša ohraniti prvotni tok in je torej z njim isto smeren. Tako vzbujene toke imenujemo e ks trato ke,\ pojav} sam paJ samoindukcijo. Samoindakcija je večja ako ima tokovodnik obliko tuljave, in sicer je tem jačja, čim večje je število ovojev in čim večji je premer istih ob določeni dolžini. Tokovodnik, ki spaja plošči kondenzatorja in v katerega je vklenjena samoindukcijska tuljava, je že tak električni nihajni krog, v katerem smo više gori govorili. Iz genetičnih in tudi didaktičnih vzrokov si hočemo izbrati nihajni krog z iskri lom, kjer je torej tokovodnik na enem mestu pretrgan. Ako naelektrimo kondenzator preskoči pri zadostni napetosti iskra to mesto. Prvi iskri pa sledi druga, morda Se tretja in več isker. Pojav si razlagamo kot valovanje elektrike. Za lažje razumevanje bomo vzporedno razmotri vali razelek-trenje po takem krogu in gibanje nihala. Ko izpustimo dvignjeno nihalo, pada proti svoji prvotni legi in sicer z naraščajočo hitrostjo: ko je napetost kondenzatorja dosegla zadostno jakost, da preskoči iskra, se kondenzator raz-elektri po električnem toku naraščajoče jakosti. Ko je nihalo doseglo najnižjo lego, ima največjo hitrost in se radi vztrajnosti vzpenja zopet na drugi strani: električni tok ima največjo jakost, ko je ravno kondenzator razelektren, ra- S potrtim srcem in globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je izdihnil svojo blago dušo naš iskreno ljubljeni soprog, svak itd. gospod JURIJ ČERNE trgovce po kratki in mučni bolezni 11. t. m. v 52. letu svoje starosti. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 13. t. m., ob 15.30, iz hiše žalosti ukca Foscolo št. 2, TRST, dne 12. marca 1928. Rozina, soproga. Rodbine: Černe, Zorn, Kozem, Stepandid Plesničar in Inticarl. To velja kot direktno obvestilo. ik. pegr. pe djetić Httova Interes« Cono V. E. Nt 47 di samoindukcije pa ne preneha tedaj, temveč traja še dalje, tako da se kondenzator nasprotno kakor prej naelektri. Ko je nihalo zopet doseglo najvišjo lego, začne padati z naraščajočo hitro sit j o in gre zopet skozi najnižjo lego, toda takrat v nasprotni sineri; enako se tudi kondenzator, ko je dosegel zopet največjo napetost, raz-elektri, toda tok gre sedaj v nasprotni smeri. Nihalo se zopet vzpenja; kondenzator se z nova naelektri in igra prične z nova. V nihajnem krog-u niha ali bolje valuje elektrika. Vsak tak krog pa ima določe-no samosvojo frekvenco. Število nihajev je namreč zavisno le od kapacitete in od samoindukcije, in sicer naražča s kvadratnim korenom teh dveh količin. Kakor se prenese pri zvoku nihanje zvočila na zrak in se širi kot zračno valovanje, tako preide nihanje elektrike od nihajnega kroga deloma 11a eter in se širi na vse strani kot elektromagnetno valovanje. To valovanje ima v istem sredstvu vedno enako hitrost. V brezzračnem prostoru in tudi v zraku, ki se v tem oziru bistveno ne razlikuje od brezzračnega prostora, znaša ta hitrost 300 tisoč km na sekundo. Možne so seveda vse valovne dolžine ali, kar je isto, vse frekvence. Resnično ^poznamo na tisoče kilometrov dolge valove v navadnem izmeničnem toku in nasprotno se je že posrečilo proizvajati samo 0,22 mm dolge valove. Za radiotehniko, t. j. za brezžični brzojav in za radiofonijo, se vporabljajo valovi od 30.000 metrov navzdol do približno 10 metrov. Odgovarjajoča frekvenca bi znašala od 10.000 do 3 milijarde. Pri najdaljših valovih bi imeli 10.000, pri najdaljših celo tri milijarde nihajev na sekundo. . Lu 6. Člani duajskega Bnrgtheatra so gostovali v Ljubljani Pretekli torek so gostovali v ljubljanskem gledališču Člani dunajskega Burgtheatra 2 vprizorit-vijo Schdnherrjeve drame *Weibs-teofeIf» (Vražja Ženska). Gostovali so le trije člani: g. Huber, g. Marr in g.a Medeisky. Dosegli so krasen uspeh in bili od Ljubljančanov z navdušenjem pozdravljeni. Od gostovanja Hudožestvenikov Ljubljana ni uživala toliko kot v torek zvečer. POHIŠTVO iz trdega Icea. spalna soba, kuhinja, se proda. Cena zmerna Nabre-žina it. 101, pri postaji 280 HIŠNA, Slovenka, zmožna vseh hišnih del, dobra kuharica, se sprejme. Plača dobra. Predstaviti se z dobrimi »pričevali, via Crispi 69 od 11—12 ali od 16— 18. 281 PRI OBERSNEL Andrefu v Divači št. 52. je na prodaj ie nekoliko rabljen stroj za acetilen dva stara voza, hišna oprava, postelje, omare itd., staro in novo. Proda se tudi hiša z vrtom v Divači št. 13. 2sa MEHANIK, šofer, išč- služb*. Naslov, ŽerjaJ, Rozzol in Valle t>72 • 218 ŠOLA za krojenje, šivanje, vezenje. Od-pretje 15. marca. Via Lavatoio 5, Donela, Trst. 263 NADALJUJE se prodaja hišnih potrebščin v via Roma 21. 5popusti. 267 LEDENICE, modeme, izdeluje Ane^i, Via Donatella 529, Sv. Ivan - Trst. \z-gotovijene v zalogi. 26ff MAJHNO trgovino jestvrn s stanova-nJem dam v najem. Naslov pri tržaškem upravnišivu. 271 UČENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejme takoj Miro Vičič, Postojna 7. 271 BABICA, avtorizirana, spre:ema uoseč«*. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 218 ZDRAVNIK ordinira V TRSTU VIA S. LAmaO 23, 13. D. (utiten ka». me Roi«e) od 10. in pol predp. do 13 V NA BREZINI ordinira samo popolrf&ie od 14 do 18 (no laataam domu) VJStK :tngav ZLATARJA Al&ert PovA Ta**C* Vin Mauioi kupuje krone po 1*37 F oprav ij a iii prodaja zUteniuo. Dr. SABMČ ZOBOIDBAVNIN ▼ ▼▼▼ ▼ t TRSI VIA S. IAIZARO Cl. tu postalo neznosno, še danes odpotujem. Dam vam dva tedna časa, da plačate Šnobelja; po preteku tega roka vložim tožbo. Okrenil se je in je hotel oditi, toda bledi in poraženi Leopold, ki je z napetostjo prisostvoval prepiru, ga je zadržal. — Zdaj hoćeš oditi, ko veš, da pridejo črez »•kaj tur naši gostje za juo-trebno kazati tujcem na&e zadeve, zlasti pa prrd Lojzinimi sorodniki! Potrudil se bom, toda moram reči, da se kr-sam, da sem ubogal Matildo, — je jezno mrmral general. Dan je prešel brez drugih nezgod. V hiši je med tem vse oživelo: prispeli so brat in dva ba-ronesina bratranca, z njimi kak ducat lovcev. Nihče ni opazil prisiljenega veselja in potvorjen« brezskrbnosti gospodarjev ne mrzlične vročice, ki je gorela generalki pod pudrom. Mož ji je priredil prizor, kakršnega ni doiiveLa, odkar sta bila poročena. Tudi Jurij si je prizadeval* biti prijazen, po-streftljiv in ugovoren, toda po Čaju se je izgovoril z glavobolom in Ael v svojo sobo. Hotel je pisati o veem stricu, poleg tega pa mu je bil Leopold tako odvraten, da je bežal od njega. Jurijevo pismo na Valerijana Petroviča je bilo zelo dolgo; v njem mu je podrobno opisal jutranji prizor in Maksimovo odkritje o delovanju informatorjev pri skrivanju orožja v D emu o v ki in pri kolonistih. IV. V TfStn, In« 13. marca i§19. „0EDIPUS REX" Najnovejfee delo Igorja Strawin-•kiega. — »Kralj Ojdip», opera — oratorij v dveh dejanjih na besedi-i lo Sofokleja, v predelavi Jearca Cccteauja in v latinskem prevodu J. Damekxu;a — se je pred krat-kh izvajalo v dunajskem opernem gtedelidču. Ce smemo soditi po poročilih, delo ud popolnoma prepletalo, ali vsaj, uspeh ni odgovarjal splošnemu pričakovanju. Vendar ne more to dejstvo služiti kot prod-aodek, ker se pri tako komplicira-ru-li duševuostih, kakor je baS Igor Strawineky, ooena ne more omejevati na prvi, površni vtis, marveč mora zadobiti svojo pravo veljavo fie.c* v pravilnem razmerju s časom iu prostorom. Da je temu res ta ko, »am priča tudi letošnje izvajanje cPosvećenja pomladi", ki je povzročilo naravnost nepopisno navdušenje ravno v onem Parizu ki je bil ob pri h; ki prvega izvajanja leta 1913. priča pravcatega gledališkega ška7idala. Povsem upravičeno trdi ob tej priliki E. Vuillermoz v < Caaitide», da je umetnostna zgodovina podobna sodnemu postopanju: razsodba prve instance je vedno začasna, ker se vsa zadeva konfnoveljavno uredi komaj v prizivu. Preko teh ckolščin pa je t Kralj Ojdap* že sam na sebi velike važnoc-ti za- splošen razvoj I. Strawinsbega, ker pride anja, ki se razvija iz negacije tradicaje pa do ustvarjanj« novih esteličaiih vrednost. Urnet-rio>t predidoče generacije je umetnost sanjavosti in sentimentaliz-n>a, ki ne nucti ni kake opore psihozi sodobnega človeka. Nadaljnje razvijanje te že itak izčrpane u-motnosti, ki naj ustreza po po hi o-metnositi bi dovedlo do eprgonstva in dekadentstva. Odtod potreba no-ve umetnosti, ki naj ustreza popolnoma težnjam sodobn. hotenja. V tem preonijraaiju se Stnawii'nsky skuša iztrgati iz jeklenih zakonov logične dosknlnosti, zato da zamore ustvarjati izven razvoja svojo umetnost -na podlagi, ki naj nima nikakih stikov s preteklostjo. Pri tem mu služi v prvi vrsti pojem neodvisne umetnosti (arte pura, za rme, ki jim je ta izraz ljubši), to se pravi glasba bodi popolnoma svobodna umetnost, prosta, vsakršnih asocijacij iz psihologije (čuvstva in duševna stanja), ostalih umetnosti (slikarstvo, literatura), ali pa celo narave (reprodukcija zunanjih dogodkov), ki naj izraža svoje zamisli s povsem samobitnima sredstvi. Prepečeno na odrsko glasbo bi to pomerilo, da nima biti glasba nika-ka ponazoritev dejanja, ki se na odru vrši, namreč da skuša biti povsem samosvoja, svobodna konstrukcija, ki že sama na sebi zahteva gotovo odrsko situacijo, ka-icor to razlaga A. Casella. S tem pa se že prehaja v pojem konstruktivne glasbe. Strawinsky ne obdeluje glasbe kot zvočno ozračje, pač pa kot zvočno tvar, iz katere kleše masivne stavbe in zgradbe, zato arru melodija, ki je gola linija, ne anore služiti; tudi harmonija, ki je •navsezadnje tudi linija, mu ni potrebna, ker hoče ustvarjati ritmične mase, M naj vplivajo na celo telo in ne zgolj na možgane ali srce. To je v bistvu temeljna in ne-izpremenljiva osnova snovanja Strawinskega, ki zadobi v «Kra-Iju Ojdipu* svojo najpopolnejšo obliko. Ce se tedaj njegovo življenje deli navadno v razdobja, se to nanaša le na iskanje izraznih sredstev, ali pa na hipno prevladovanje te ali one značilnosti njegovo glasbene estetike. Tako na primer otvarja «Petru.ška» (Pariš, 1911.) ono takozvano rusko razdobje, ki se zaključuje z «Va5ko svafcbo» (Nooes villageoises, Pariš, 1923.) in ki se odlikuje zato, ker se v lijem zrcali prvotna in nepo-i varjena dušev.nost ruskega naroda. Takoz nači «Posvečenje pomladi" (.Sacre de printemps. Pariš, 1013.) prehod i mogočne, wagner-iaiiske orkestracijev skromni, močno okrnjeni, salonski orkester, medtem ko smemo v «Zgodbi vo-jakcu> (Uistoire du soldat, Lausan-ne, 1923.) opažati v zarodku že vse •one značilnosti, ki tvorijo okostje »Kralja Ojdipa». Ce nam je tedaj končno preiti h «Kralju Ojdipu*, si moramo biti predvsem na jas-fieut z njega glavnim in bistvenim, po čutnim pravilom: opera bodi v prvi vrsti čisto glasbena oblika, kjer naj tvori glasba svoje vrednote neodvisno od literature oziroma teatralnega dejanja. V bistvu se s tem vrača na površje oni stoletni problem o važnosti m pomenu glasbe v opernem snovanju, vendar si je to pot jsnal Strawinsky izbrati povsem posrečeno besedilo, ki odgovarja popolnoma zahtevam njegovih umetniških teorij. Sotfo-fclejeva tragedija je namreč že sama na sebi skrajno stilizirana in borba teh razgibanih elementov je tže tako »i ln a, da se zamore odigrati popolnoma v notranjosti Sofo-klejevih junakov, ne da bi se ji pri tem Mlo tretoa posluževati teatralnega razvoja m dejanja. Stra-winsky pa je Sel dlje in odkaza! svojim osebam določeno mesto na odru, na katerem stojrazen najpotrebnejših kretenj, popolnoma nepremično ki pojejo v latinskem jeziku (prvotno bi b4k> moralo biti delo uglasbeno na griUcem originalu, a se je to radi razumljivih težkoč mora k) opustiti), tako da je poslušalec prisiljen prisostvovali neposredno tej duševni borbi, kd jo mora predvsem Čutiti in ne razumeti. Da je razlika med to prasto-letno tragedijo in našo modemo družbo Se večja je postavljen v orkester lično, salonsko oblečen predavatelj, ki razlaga cenjenemu občinstvu od časa do časa v prijetnem, ironičnem tonu, za kaj prav za prav na odru gre, tako da ima človek vtis, kakor da prisostvuje v kaki predavalnici projekciji oka-menel. umotvora Iz one bajne dobe, ki je doba grške kulture, kateri je vdahnil življenje silen ustvarjajoči duh sodobne človečke družbe. To življenje, ki je radi statične situacije iz odra popolnoma izločeno, pa je prenešeno v glasbo, ki ima pri tem delu najvažnejšo ulo-go: graditi z elementi sinteze in dinamike orgamično konstrukcijo z ritmičnimi masami in zvočnimi barvami. Ako bo nadaljni razvoj operne glasbe šel v tem pravcu, potem bo «Oedipus Rex» zadostil svojemu namenu, v drugačnem slučaju bo ostal epizoda. h. š. Prvi Evropejci ea japonskem Leta 1541. so jadrali iz Dodraka v Kočinčini, vzdolž kitajskega o-brežja proti severu, trije portugalski trgove L Na potu ne daleč od glavnega mesta Satsumske kneževine, Kagošdma, jih je presenetil vihar in jim treščil jaxk*nico na suho. To so bili prvi Evropejci, kateri so stopili na do takrat Evropejcem že nepomano ozemlje. Po tem slučajffiem odkritju se je posrečilo Portugalcem, da so se na Japonskem trdno ustaliti. Pričeli so trgovati, kar je bil njih glavni mamen; obenem so pa pričeli tudi Širiti krščanske nauke med Japonce. Tako je pripeljala leta 1549. neka portugalska trgovska ladja iz Mafake v «car»tvo vzhajajočega soktca» razven blaga in trgovoev tudi prvega misijonarja v spremstvu Japonca, ki je bil krččen v Makao, z imenom Paul o da Santa F-.. Temu ' .»'edil.i še um«»go drugih misijonarjev. In ko ;?o se ti priučili jeziku, so prodirali vedno glob!je v deželo. Tudi promet med Portugalsko m Japonsko je postajal vedno živahnejši. Eden izmed japonskih knezov se je obrnil leta 155&, na portugalskega kralja Janeza III. s profinjo, naj mu pošlje v pomoč 500 mož broje-čo posadko, da zavzame Liukiu v kitajskih vodah, dočim se je knez zavezal, da pla>Ča letni tribut obstoječ iz bakra in medovine. Daimdos (knezi) iz Firando, Bungo in A-manguki so poslali 1. 1554, podkralju portugalske Indije, ki se je nahajal v Goa, razne darove in mu želeli obilo sreče, a leta 1585. so prišli prvi japonski odposlanci v Lis a bon. Ne samo med priprostim ljudstvom, temveč tudi med knezi in boljšimi sloji je pridobila katoliška vera precej privržencev, toliko bolj, ker se je precej Portugalcev poročilo z Japonkami. Glavni stan Portugalcev je bil otok KiuSiin, pa tudi Nipon in notranjost carstva jim je bila odprta. Posebno živahen in nepretrgan promet se je vršil med portugalskimi kolonijami Mat ao na Kitajskem in Japonsko. Letno so izvozili Portugalca iz Jar ponske blaga za okroglo 300 ion zlata. Papež Gregor XIII. je izida! leta 1575. pooblastilo kralju Seba-stjanu, da ima pravico zasesti Japonsko, cerkve na deželi da so pa podvržene Škofu v Macau. Že dolgo časa so opazovali domaČi duhovni vere Santo, kako naglo se širi katoliška vera med domari ni. Seveda jim to ni bilo po godu in pričeli so hujskati in podžigati ljudi proti Portugalcem in misijonarjem. Posebno dobrodošel za nastop proti Portugalcem jim je bil sledeči dogodek: Japonski višji knez Taikosama je srečal na potu v Yeddo portugalskega Škofa Japonec je pričakoval, da mu bo izkazal škof 'čast s tem, da bo ustavil svoje nosilnice, izstopil in ga prišel pozdravit. Škotf vsega tega ni napravi!. Posledice so se kmalu pokazalo. Taikosama, razsrjen radi škofovega yedenja in nahujskan od duhovnov, se je odlomil, da iztrebi kristjane iz Japonske. Ker je bila Japonska ravno v vojni s Korejo (1593), je ukazal vsem podložnim knezom katoliške vere, naj se takoj odpravijo na bojišče s svojimi četami. Ne dolgo po tem ukazu se je izkrcalo na Koreji pod vrhovnim poveljstvom Agostingho 40.000 Japoncev po'večini kristjanov; na njih zastavah je bil zarisan rdeč križ. Po zavzetju Koreje je prejel Agostingho ukaz, v katerem je bilo rečeno, naj takoj okupira še Kitajsko. Toda tu jih je doletelo, kar je Taikosama pričakoval in si tudi želel. Radi neugodnega letnega Časa, lakote in bolezni v Kitajski je bila krščanska vojska skoro decimirana. Tri leta pozneje je pa pričelo splošno preganjanje krist- Žanov, ki je nepretrgoma trajalo tirideset let. Prvi holandski brod je priplul na Japonsko leta 1599. Nevoščljavost in srd na Portugalce je gnala Ho- landce tako daieC, da so v teh frj^gkjii odroma verskih bojih pomagali oni stranki, ki je tatia za Iztrebljenje Portugalcev, pravzaprav katoličanov iz Japonske. Da, oelo tako daleč so Sli, da so svečano tejaviM, da oni niso kristjani, to pa radi t&ga, da bi la$je dosegli svoje trgovske dlje. Preganjanje kristjanov m je nadaljevalo. Mučili so jih na ram* načine, obešali, streljali kar v nar »ah. (Tiste čase se je na polotoku Sšmubara utaborilo okrog 70.000 Kristjanov. Dolgo časa eo jih oblegali Japonci in se zaganjali v utrdbe, a brez uspeha. PrišM so na pomoč Holandci s topovi in tabor je padel. Kar je bilo ujetnikov, so kratkomalo pobili.) Končno je izdala vlada ukaz, da morajo zapustiti Japonsko vsi Portugalci, le Holadidci, kateri so jim nudili pomoč pri preganjanju kristjanov, so lahko ostali, toda tudi ti le pod gotovimi pogoji: da ne smejo priplu-ti na Japonsko letno več kot trije pamiki. Ravnotako ne smejo prodati blaga več kot za 300.000 tae-lov. Tudi Angleža, ki so prišli na Japonsko leta 1616., so morali zapustiti deželo. Od tega Časa dalje se ni smel u-staviti noben možemec več na Japonskem, ravnotako je bila pod smrtno kaznijo zabranjena vsaka izselitev domačina. Japonska je radi tega postajala vedno bolj osamljena.; šele v sredi 19. stoletja je stopila zopet v stike z zunajnim svetom in pričeli so zopet trgovati. Kako visoko so cenili Japonci Holandce, razvidimo iz poročila ruskega učenjaka pl. Krusenster-«na, ki je potoval okrog sveta m je obiskal Japonsko I. 1B04. Ko so se bližali zastopniki japonske oblasti njegovi ladji «Nadežda», so imeli s seboj glavnega ravnatelja trgovske holandske kolonije M. van Doeffa, njegovega tajnika, trt ho-land»ke kapitane m barona Prob-sta. tfojnoveiše o Marsu Važni napredki v raziskovanja Marsa. - Najnovejše ameriSto merjenje temperature. - Je vegetacija na Marsu možna? Problem Marsa t. j. vprašanja, »o U dani pogoji za razvoj zemeljskemu podobnega življenja na površini našega soseda v vsenlrru, ali obstoja tako življenje m kako ugotoviti znake takega življenja — desetletja je biilo v»e to torišče deloma znanstveni, deloma fantastični spekulaciji. Toda te vrstice niso namenjene prej navedeni spefcttfa-ciji, oziroma so ji namenjene to v toliko, v kolikor borno porotefl o novem, mnogo obetajočem parooOe-vanju do katerega je prišlo pred kratkim raziskovanje Marsa in raziskovanje planetov sploh. Na dveh modemih ameriških zavodih so se vrSila v zadnjih letih o priliki, ko je prijel Mars v največjo bližino naše zemlje, zanimiva raziskovanja, meriti so se žarki z zelo občutljivimi aparati, z bok>-metri ali s tako zvanima toplotnimi stebriči. Merjenje žarkov z bolome-tri v zvezi z največjim daljnogledom na svetu se je vršilo v zvezdami na Mont-Wilsonu v Kaliforniji in so pri tem sodelovali znameniti učenjaki Petit, Nicholson in MenzeL merjenje s pomočjo toplotnih stebričev sta pa izvršila raziskovalca Coblenz in Lamplfend na znanem Lowell-ovem opaaovafi&Ču pri Flagstaifu v Arizoni. O tem merjenju, ki se je izvršilo s pomočjo zrcalnega daljnogleda omenjenega opazovališča v višini 2200 metrov, je poročal pred kratkim Cohlenz vashingtonskemu uradu. To poročilo vsebuje važne ugotovitve kemično-fizi kaJce sestave planetovega ozračja in njegove temperature. Oba, tako zrak kakor temperatura, sta velikega (pomena, kot pogoja za življenje. Glede vremenskih razmer na Marsu poročajo teleskopiična opazovanja zvezdo-slovcu najprej po ledenih in snežnih mmožanah na tečajih — tako zvanih tečajnih kapah — po mra-kovih, ki jih povzročajo oblaki in megle in po fotografskih filterskih poskusih učenjaka Wrighta (1. 1924),, da se vsekakor nahaja zrak na Marsu. Pa tudi glede sestave zraka so prišli v zadnjih letih učenjaki s pomočjo spektroskopa do 'novih ugotovitev. Adams in John sta doznala 1. 1925. na gori WMson, da vsebuje Marsovo ozračje kisika le petnajst, vodne pare le pet odstotkov one množine, ki se nahaja v zemeljskem zraku, medtem ko se količina dušika in ogl jikove kisline ne da točno ugotoviti. Kako je pa s temperaturo? Pred vsem moramo misliti na različno dolgost letnih časov, ki na Marsu še enkrat tako dolgo trajajo kakor na zemlji. Mars namreč rabi 687 dni. da se zavrti okoli sotnea, kar znaša skoraj dve zemeljski leti. Iz tega sledi, da je ob času kresa na Marsu jakost vpadajočih solnčnih žarkov pol leta večja kakor pri nas na ravniku. Marsov zrak učinkuje slično kakor naš zemeljski zrak in temu učinku pravijo vromeno-s lovci: rast lin jaški učinek: kratko, valasto dnevno žarenje prihaja brez vsake ovtire do površine, po noči odbijajoče se dolgovalasto gorkotno izžarenje je zadržano, radi česar temperatura rast«. Kaj takega ne opažamo ne pri luni ne pri Merkurju, ki nimata nobenega ozračja, medtem ko je nasprotno pri Veneri in pri Jupitru izredno debela oblačna plast za solnčne žarke popolnoma neprodirna, —. Doslej je po navadi prevladovalo mnenje, da se drži temperatura na Marsu vedno pod ničlo in da te ničle nikdar ne prekorači navzgor. To mnenje jo sedaj Coblentz-ovo merjenje ovrglo. Cobientz je ugotovil precej nepričakovano precejšnjo gorkoto, kar naj pokažejo nekatere Številke; povprečna temperatura v poznem poletju v obmorju južnega tečaja vzdolž pol-dnevnice 0 stopenj, južni zmerni pas + 15 stopenj, sred»na planeta + 25 stopenj, severni zmerni pas + 10 stopenj, območje .severnega tečaja pa — 30 stopenj, na tečajni kapi celo do — 70 stopenj. To seveda opoldne. Pri solnčnem vzhodu ak zapadu gre temperatura navadno pod ničlo in povzroči zelo mrzle noči. Na vsak način znaša temperatura na proti solncu obrnjeni obli mnogo nad ničlo. Novi čudežni termometer, s katerim je meril zvezdoanan.ee toploto petdeset milijonov milj oddal jeznega soseda zemlje, hočemo tu le na kratko očrta ti. Naslanja se na gorkotno električno načelo, na to namreč, da proizvaja primerna skupina vismurtskih in platinskih paličic pod vplivom gorkote električni tokv ki se da meriti z občutljivim galvanometrom in po katerem je izračuna neposredno količina gorkote, ki je povzročila dotični tok. Ves ta aparat, izdelan v najmanjši obliki, se postavi v žarišiče astronomskega daljnogleda. V najugodnejšem slučaju je bila Marsova plošča v daljnogledu 2,4 mm velika, gorkoto - sprejemnik novega gorkotnega stebrišča je zamogel dedcem, velikim približno deset odstotkov premera in en odstotek površine planeta,, preiskati toploto. Ali nudi Mars možnost za življenje? Ako premotrkno modema o-paaovanja, bi skoraj pritrdili temu vprašanju. Seveda kažejo ra-dio-metridka merjenja tudi, da postavlja Marsovo podnebje vse drugačne zahteve, kakiiiar|ev 60,000.000 —. - Telei. s-io. 22-00 Obrestuje vloge na vložnm hnilicah po 4 7* %, od tekočih računih najpozneje vezane vloge In po dogovoru. - Prejemu DINARJA m tek. račun in jih e&resfuje po dogovoru. szvršfile vse v fcanCsio streho spadajoče posle. PODDVMlCC: ooniCA, »re/ice, Celje, Ceraoroelj, Kranj, narlbor. nefhovlt Novi N0VO mesl«, Pžol, a&heh, S«rđJeto, Slovenj^rađec, spitt. - SeioHtKa eks-i>o?ttnra: RottaSka SJaliaa. NajprlKlaSnejša zveza z Jugoslavijo. Diagafna je odprla od ov* - I2l" in od 141 a - to »ggtgg agrismiB^fgtg [19 ssastilgilMglmff MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Križanovska. U ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7*4$. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz xalo2ila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., • Knjigarna ). Stoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducct 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezsa« t originala* platnice (eeas L 10} a« dobi v kajfgarat STOKA. bvršujs vsa tiskarska dala v najmodemajam stilu kakor ludi v vCbarvnam tisku. Razpolaga z najmodemsjlml stroji, trkainl. Lynotype. st»raotypljo ter rotacijskim strojam. Vsa naročila se Izvršujejo točno in po zmarnlh cenah. j Ul. S. Francesco dv Assisi 201