Puitnina plačana ▼ £t>tcrmL Leto LXrV., ŠU 2) Ljubljana, četrtek 29. januarja I93I Cena Din 1.— iznaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit t Din 2.—, dO 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg 5t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. 1-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Pomembna zmaga Macdonaldove vlade Zakon o razširjenju delavskih pravic sprejet — Macdonaldova vla-4a je dobila pri glasovanja 27 glasov večine, ker so se ga vzdržali liberalci ali pa celo glasovali za zakonski predlog i. Katastrofa alpincev v gorah London, 29. januarja. Z veliko napetostjo pričakovano glasovanje v spodnji zbornici o izpreminjevalnem predlogu k zakonu o mezdnih sporih in delavskih organizacijah se je po večdnevnih debatah končalo z vladno zmago. Za debato o tem izpreminjevalnem predlogu je vladalo v angleških političnih krogih nenavadno zanimanje in je zborničnim razpravam prisostvovalo izredno mnogoštevilno občinstvo. Po snoeni zaključni debati, ki je trajala pozno v noč, se je vršilo ob splošni napetosti glasovanje, pri katerem je dobila vlada nenavadno veliko večino. Za vlado je glasovalo 277 poslancev, proti pa 250. Delavski poslanci so sprejeli re- zultat glasovanja s splošnim odobravanjem. Vladno zmago je omogočila liberalna stranka, ki se je strogo vzdržala glasovanja. Nekaj liberalcev je celo glasovalo za vlado, tako, da je dobila nepričakovano večino 27 glasov. Odobreni zakonski načrt obnavlja stare pravice delavskih organizacij in legalizira politični davek članov delavskih organizacij za fond socialistične stranke. Glasovanje je bilo za vlado eno najkritičnejših v sedanjem parlamentarnem zasedanju. Vladni zakonski načrt so ostro kritizirali sir John Simon in sir Stafiord Cripps, ki je na snočni debati izjavil, da je izpremi nje valni predlog k zako- Potresna btastrofa v Albaniji Potres je v Korici porušil nad 500 hiš In tudi dve cerkvi — Mnogo L človeških žrtev Rim, 29. januarja. V Korici v Albaniji je bil včeraj močan potres. Porušeni sta dve cerkvi in mnogo drugih hiš. Število smrtnih žrtev je znatno. Tirana, 29. jan. Včeraj ob 7. zjutraj je bil po vsej Albaniji močan potres, čigar epicenter je bil v Korici. Prvemu potresu so sledili trije potresni sunki. Potres je poškodoval okoli 500 hiš tako močno, da ni mogoče več v njih stanovati. Internat osnovne šole kakor tu- di dekliški licei sta bila izredno poškodovana. Nova pravoslavna cerkev se je popolnoma porušila. Poročajo tudi o 3 mrtvih in 3 težko ranjenih. Bržkone pa bo človeških žrtev več, ker ni mogoče dobiti točnih poročil zaradi pokvarjenih telefonskih zvez. Ob 3. popoldne so javili, da se potresni sunki nadaljujejo. Med prebivalstvom Je nastala velika panika. V Korlco so bili odposlani reševalni oddelki. Atentat na italijanskega konzula v Curihu Generalni konzul Bianchi se bori s smrtjo — Kaj izpoveduje atentator Curih, 29. jan. Zdravstveno stanje italijanskega generalnega konzula Bianchija je zelo težko ter se boje, da bo podlegel poškodbam. Ranjen ni bil samo v trebuh temveč tuda na ledvicah. Atentatorja Bas* sija so zaslišali sele včeraj, ker je brl prej še preveč razburjen. Izpovedal je, da je bil že 15 krat na generalnem konzulatu in da mu je končno prekipel žolč. 2Sa Nit* tijeve vlade je bil politični uradnik, ker pa je obolel na ledvicah, je bil politični uradnik, ker pa je obolel na ledvicah, je bil odpuščen iz službe. Od tedaj je živel v Švici ter neprestano zahteval pokojnino, ki mu je bila obljubljena, ako se vrne v Italijo. Preden pa bi se vrnil v Italijo, bi se raje ubil. Ko mu je generalni konzul izjavil, da ne more ničesar dobiti, je po* tegnil revolver in streljal. Generalni kon» zulat izjavlja nasprotno, da Bassi ne bo* leha na ledvicah nego na spolni bolezni rn da zato nima pravice do pokojnine. Bil^ je že večkrat izgnan iz Švice ter so mu Švi* carske oblasti celo prepovedale, da ne sme brez posebnega dovoljenja stopiti na švi* carska tla. Bern, 29. jan. Zvezni svet je izjavil italijanski vladi obžalovanje zaradi atentata na italijanskega generalnega konzula Bianchija Iz dosedanjega poteka preiska* ve je razvidno, da ne gre za politični aren* tat, temveč navaden zločin Zato se bo moral Bassi zagovarjati pred kantonskim sodiščem. švicarska zvezna vlada je pozvala politično policijo, naj natančno preišče vzroke atentata na italijanskega generalnega konzula ter izsledi, ali so bile pri atentatu ude ležene tudi druere osebe iz inozemstva generalnega konzula Bianchija so včeraj operirali, vendar je njegovo življenje Se vedno v veUki nevarnosti. Rane ia pljučih in v spodnjem telesu so izredno težkega značaja in je bilo treba že izvesti transfuzijo krvi. Curih, 29 jan. AA. Stanje ranjenega konzula Bianchija je skoraj neizpreme* njeno. Ranjenec je prejel mnogo brzo* javk, v katerih izražajo obžalovanje atentata. Letalec Lundborg umrl Stockholm, 29. januarja. Letalski stotnik Einar Lundborg se je pri poizkusnem poletu nad letališčem Malmslattom, kakor smo včeraj poročali, ponesrečil in težko poškodoval. Padel je iz višine 45 m na tla, zlomil si obe nogi, več reber in desno roko ter si tudi pretresel možgane. Že nekaj ur po nezgodi je podlegel svojim težkim poškodbam, Einar Lundborg je bil eden najbolj znanih mlajših švedskih letalcev ter se je zlasti proslavil, ko je rešil No-bfla s plavajoče ledene plošče. Takrat je mogel v svoje letalo sprejeti samo enega potnika. Sprejel je najprej Nobila in se nato vrnil k skupini Viglieria, da bi rešil Mariana. Ko pa je hotel pristati, se je njegovo letalo prevrnilo na ledu ter tako težko poškodovalo, da je moral Lundborg ostati pri ponesrečenih italijanskih zrako-plovcih toliko časa, dokler ni prinesel rešitve ruski ledolomec »Krasin«. Rusija gradi zrakoplove Moskva, 29. januarja AA. Sovjetska vlada je pričela graditi tri zrakoplove, ki bodo zgrajeni do 1. 1932 Zrakoplovi bodo imeli do 20.000 kubičnih metrov prostor- nine. Potovanje španske kraljice v London Madrid, 29. januarja. AA. Španska kra-liica je v spremstvu markize Carisbrooke odpotovala v London, kjer bo posetrla bolno princesmjo Beatrioa Elektrifikacija železnic v Nemci)? Berlin, 29. januarja. Veliki nemški industrijski koncerni Simens-Schukerth, Bremen, AEG in Brown-Boveri so ponudili nemški družbi državnih železnic kredit 50 milijonov državnih mark za elektrifikacijo železniške proge Augsburg-Stuttgart. če bo predlog sprejet, bodo pri teh delih zaposlili najmanj 10.000 delavcev za poldrugo leto. Proga Augsburg-Stuttgart je bila izbrana, ker bi Ml tako dosežen priključek na progo Mfmchen-Augsburg. Elektrifikacija naj bi se pozneje nadaljevala do Karlsruhe. Državna vlada je izjavila, da je pripravljena tako dolgo prevzeti obrestovan je glavnice za gradnjo, dokler družba nemških državnih železnic te prebitkov elektriflciranega obrata ne bi mogla sama amortizirati in obrestovati kapitala. Ruska zunanja trgovina London, 29. januarja. Po podatkih angleško-ruske trgovinske zbornice so nara-stla ruska naročila v Angliji v L 1929/30. napram letu 1928/29. za 55.3 Rusija je naroČila v tem času za 15,295.000 funtov sterlingov blaga. Prav tako se razvija zelo ugodno nemako-ruska trgovina, Rusija je naročila v Nemčiji preteklo let > blaga za 22,930.000 funtov sterlingov. Reforma koledarja Rim, 29. januarja AA, Italijanska vlada je odklonila od Društva narodov predlagano reformo koledarja. nu o delavskih organizacijah nesprejemljiv. Vladno zmago je pač v glavni meri povzročilo dejstvo, da si v sedanjih razmerah nikdo ne upa prevzeti vlade in da bi vladna demisija v sedanjem trenutku, ko gre za velevažne probleme britanskega imperija, imela nedo-gledne posledice. Na vsak način beleži delavska vlada s tem glasovanjem enega največjih uspehov v svoji politiki in je srečno premagala najhuišo nevarnost, ki je pretila njenemu obstoju. Tako bo lahko brez skrbi rešMa še ostale važne probleme, ki so na dnevnem redu sedanjega parlamentarnega zasedanja. Kralj Zogu na Dunaju Dunaj, 29. januarja AA. Albanski kralj Zogu je dospel včeraj ob 7.34 na Dunaj, kjer biva v največjem ineognitu. Sestanek Pilsudskega in MussoKnija Varšava, 29. januarja. Kakor poročajo listi, se bo maršali.Pilsudski meseca aprila na povratku iz Madeire ustavil na Capriju, kjer se bo sestal z Mussolinijem. Pilsudski bo vrnil Muss0liniju poset v Rimu, kjer bo posetil tudi Vatikan. Baje je dobil maršal Pilsudski tudi povabilo, naj se na povratku ustavi j Madridu kot gost španskega kralja. Nova politična afera v Rumuniji Bukarešta, 29. januarja. Med državnim tajnikom Ileo in maršalom Averescom je izbruhnil oster spor. Ilea je namreč na jasnem zborovanju zatrjeval, da je hotel maršal Averescu pred nekaj dnevi izsiliti od kralja izjavo, ki bi ga bila zelo kompromitirala. Glasilo Averescove stranke poziva Heo, naj v 48 urah dokaže svoje trditve, ker ga bo stranka sicer izročila državnemu pravdništvu. Zanimiva je trditev lista, da je Ilea postal državni tajnik, ne da bi znal pisati ali čitati. Japonski princ v Budimpešti Budimpešta, 29. jan. Z vsemi častmi, ki so jih deležni suvereni držav, sta bila včeraj na vzhodnem kolodvoru sprejeta mi* kadov brat princ Takamatsu in njegova so* proga Kikuko V imenu vlade je pričakoval visoka gosta namestnik zunanjega mini* stra ChuemHedervarv, dočim je državnega upravitelja zastopal šef kabineta. Popol* dne so se vršili medsebojni obiski. Hripa tudi na Madžarskem Budimpešta, 29. jan Kljub temu, da na Madžarskem pojema hripa javljajo iz Hod-mezuvasarhelva, da je hripa v zadnjih dneh zahtevala 12 smrtnih žrtev. Bolezen Poincareja Pariz, 29. jan. Vesti da se je bolezen Poincareja znatno poslabšala, označujejo zdravniki kot netočne. Oustricova afera Pariz, 29. jan. AA. Preiskovalna komi« sija Oustricove afere je zaslišala bivšega ministrskega predsednika Tardieuja, ki je izjavil, da se francoska vlada ni nikoli vmešavala v posle Oustricove banke. Italijanski izdatki za zrakoplovstvo Rim, 29. jan. Finančni odbor italrjan* ske zbornice je v torek obravnaval prora* čun zrakoplovnoga ministrstva, ki irzka* zuje za bodoče leto 753 milijonov Ur h* datkov, za 35 milijonov lir več kakor v preteklem letu. Zračna obramba Italije sama zahteva 510 milijonov, dočim izka* zuje proračun osebnih stroškov 168 mili* jonov lir. Anglija se udeleži tekme za Schneiderjev pokal London, 29. jan. AA Anglija se bo ude« Ježila tekme za Schneiderjev pokal. Danes popoldne bo ministrski predsednik Mac* donekl odgovoril na tozadevno vprašanje predsednika kraljevega letalskega kluba Sira Philapa Sasaona. Kakor poročajo, je angleška vlada prvotno odklonila sodelovanje v tej tekmi, ker se je bala, da jo bodo angleški letalci izgubili. Zato so an* gleski letalski krogi zahtevali, naj se An* gUja brezpogojno udeleži te tekme, da va» ruje pred inozemstvom ug4ed angleškega naroda. Angleška vlada se je pod pri tiskani javnega mnenja vdala ter revidirala svoje« časni sklep, da se Anglija tekme ne ude« leii. Oddelek alpincev, ki je šel iskat ob italijansko-francoski meji izgubljeno patrolo, je zasul snežni plaz in so doslej izkopali 14 mrtvih Rim, 29. januarja AA. Iz Modane poročajo: Oddelek italijanskih vojakov, ki je šel iskat smučarsko patrolo treh ljudi, ki je pred nekaj dnevi brez sledu izginila iz Bordovecchija, je našel smrt pod snežnim plazom. Doslej so izkopali samo tri trupla, med njimi kapetana, ki je vodil reševalno akcijo. O uscM ostalih članov oddelka ni še ničesar zaanega. Mogoče je, da so se čez alpske vrhove rešili na francoska tla, Pariz, 29. januarja AA. Z italijansko- francoske meje poročajo: Smučarska patrola 3 alpinov, ki so jo pred nekaj dnevi pogrešili, se je nepoškodovana vrnila v Bordovecchio. Potrjuje se vest, da je vseh j 13 mož, ki so šli to patrolo reševat, našlo smrt pod snežnim plazom. Pariz, 29. jan. O katastrofalnem plazu, ki je v torek na francosko*italijanski meji zasul italijansko vojaško paitroljo, poro* čajo še naslednje podrobnosti: Oddelek italijanskih alpinov, ki je od* šel preteklo soboto iz Bardenesea na smuško turo v Alpe, je preseril strašen snežni vihar. Vojaki so se v metežu iz* gubili in prispeli nekako do koče na Pla* General Berthelot umrl Pariz, 29. januarja. Snoči ob pol 7. ie umrl v 71. letu starosti general Henri Berthelot, ki je bil šef Joiirovega generalnega štaba. Kakor pokojnemu maršalu Jofiru so morali tudi njemu amputirati nogo, vendar pa operacije ni mogel prenesti. * Henri Berthelot je bil rojen v decembru 1. 1861 v Feursu (Loire). Po končanih vojnih šalah je postal oficir in je bil 1. 1913 imenovan za bngadnega generala. Ob izbruhu svetovne vojne so ga vpoklicali v generalni štab. Kot sekcijski šef armad na vzhodu in severovzhodu je imel zelo velik vpliv na dogodke v avgustu 1. 1914. Meseca novembra 1. 1914 je prevzel poveljstvo v Soissonsu, pozneje pa 33. divizije v Artoi-su. Nato se je na čelu 32. armadnega zbora udeležil ofenzive v Champagni v mesecih septembru in oktobru L 1915 ter bojev za Verdun spomladi 1. 1916. Ko je stopila v vojno Rumunija, je bi! v septembru odposlan na rumunsko fronta kot vodja francoske vojaške misije z nalc-go, da reorganizira rumunsko vojsko ter sodeluje pri ureditvi njenih načrtov! Uspeh njegovega dela se je pokazal že 1. 1917 pri srečno započeti protiofenzivi, ki pa se je ponesrečila zaradi ruskega poloma. Po izvršeni misiji v Zedimjenih državah je prevzel v juliju 1.1918 poveljstvo 5. francoske armade in odbil s pomočjo angleških in italijanskih divizij na zahodni fronti pri Reim-su zadnji večji nemški napad. Po vojni je postal vojaški guverner v Strassbourgu in član vrhovnega vojaškega sveta. Ob koncu 1. 1926 se je umaknil v starosti 65. iz javnega življenja. Zaščita ruske valute Varšava, 29. januarja. Kakor poroča »Gazetta polska« iz Moskve, je svet ljud* skih komisarjev izdal nove predpise o va* lutah. Po teh predpisih ne smejo tuji dr» žavljani. ki pridejo v Rusijo, nositi s se* boj, ko zapuščajo sovjetsko ozemlje, ena« ke vsote v tuji valuti, kakor so jih imeli, ko so prekoračili mejo. Po teh določbah nameravajo sovjetske carinske oblasti od» tegniti gotov odstotek tujih vahrt za svo* je blagajne. Ta odredba bo veljala tudi za potnike, ki bodo bivali manj kot me* sec dni — Rusiji. Na ta način si namera* vajo sovjetska oblastva zagotoviti nove vire dohodkov, ki naj bi ojacili tečaj červonca. Amerika in ruski dumping Wa«hington, 29. januarja. AA. Zakladni podtajnik Lowman se je izrazil proti predlogu, naj se prepove uvoz vsega blaga, ki je bilo producirano s prisilnim delom. Low-man je poudaril, da bi ta odredba zgrešila svoj cilj. Prevoz Pavlove v London London, 29. januarja. Truplo slovite ruske plesalke Ane Pavlove so včeraj pripeljali v London. Krsto so prepeljali v rusko pravoslavno cerkev, kjer so ga davi položili na mrtvaški oder. Vlom v Siirg-Sirrgu Newyork, 29. januarja. V blagajniški oddelek znane kaznilnice v Sin-Singu je bil pred kratkim izvršen drzen vlom, ki ga imajo najbrž na vesti kaznenoi sami. Storilcu je prišlo v roke 250 dolarjev goto-vine, nakar se je lahko zopet neopaženo umaknil v svojo celico. Uprava kaznilnice je odredila strogo telesno preiskavo, ki pa ni prinesla rezultata. O vlomu se govori v Newyorku s precejšnjim zasmehovanjem. nayu, odkoder pa niso mogli o svojem težkem položaju obvestiti niti francoskih niti italijanskih oblasti. Včeraj je odšla iz Bardenesea italijanska pomožna ekspe* dicja. Ko se je povzpela na prelaz do približno 2000 m višine, je tudi njo pre* s en etil ogromen plaz, ki je zasul povelj* nika in 10 mož, izmed katerih so doslej izkopali 14 mrtvih. Ostali zasuti vojaki bodo najbrže v kratkem rešeni rn je ne* kaj upanja, da so nekateri med njimi še živi. Tudi francoska oblastva so organi* zirala pomožno ekspedicijo, ki je »noči prodirala proti koči na PIanayu. Neka* tere alpince je našla popolnoma onemogle in deloma zmrznjene. Niča, 29. januarja. Katastrofa, ki je zadela italijanske alpince, je veliko večja, kakor se je zdelo po prvih poročilih. Doslej je našlo smrt 21 alpinov, med temi dva Častnika. Iz Chamberrija poročajo, da je sneženi plaz zasul skupino delavcev, ki so gradili novo električno centralo. Dva delavca sta bila ubita. Navodila za sestavo davčnih računov Beograd, 29. januarja AA. Oddelek za davke finančnega ministrstva je izdal okrožnico finančnim direkcijam in inspektoratom, s katero dopolnjuje navodila o sestavi davčnih računov za L 1925. m 1928. V okrožnici se točno navaja, da se morajo direkcije in inspektorati striktno držati, kakor sploh vsa davčna oblastva, danih navodil ter da račune čim prej pošljejo v pregled in v odobritev. Najstarejše sokolsko društvo v Srbiji Beograd, 29. januarja. Iz Ćuprije poročajo, da so tamkaj slovesno proslavih 25-letnico najstarejšega sokolskega društva v Srbiji, ki je tudi eno najmočnejših sokolskih društev v srbskih krajih. Nenavadna avtomobilska nesreča v Beogradu Beograd, 29. januarja. Včeraj popoldne se je v Balkanski ulici pripetila huda nesreča. Neki avtomobil brez šoferja se je zaletel v trgovino Velimirja Jovanovi-ča ter jo vso razbil. Kasneje so ugotovili, da je avtomobil last angleškega biblijskega društva. Kako je prišel avtomobil v pogon, še ni znano. Preiskava bo ugotovila, ali gre za zločin ali le za nesrečo. Pred odstranitvijo Zakladne bolnice v Zagrebu Zagreb, 29. januarja. Včeraj je mestno načelstvo razpisalo natečaj za porušitev Zakladne bolnice na Jelačičevem trgu. Porušile se bodo najprej notranje zgratibe, nato pa zunanje. Zagrebčani spremljajo seveda z velikim zanimanjem zadevo odstranitve tega starega poslopja, ki stoji na najbolj znanem mestu v Zagrebu. Ljubavna afera rumunskega poslanca Bukarešta, 29. januarja. Poslanec dr. Cocea je od vedel 17-letno hčerko univ. prof. Manoilesca v Bukarešti in pobegnil z njo v Zagreb. Starši so ga ovadili zaradi ugrabi jenja in ponaredbe potnega lista. V torek se je Cocea vrnil v Bukarešto ter je zaprosil starše odvedenega dekleta za njeno roko. Na ovadbo staršev ga je policija aretirala. Zaradi tega postopanja svojih staršev, je dekle sedaj sporočilo, da se nikdar več ne vrne domov. Prodaja ruskih carskih dragocenosti New Vorit, 29. januarja. Veliki lcnej«i=» nji Ksenija m Olga, sestri bivšega carja, sta vložili priziv proti prodaji ruskih draguljev, slik m umetnin, ki so bile last bivšega carja in bi morale biti. kakor znano, v kratkem prodane na dražbi pri newyorškem sodišču. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Amsterdam 22.78, Berlin 13.4475—13.4725 (13.4625), Bruselj 7.8981, Budimpešta 9.890-1, Curih 1095.9, Dunaj 794-67—797.67 (796.17), London 275.18, Newyork 56.45—56.65 (56.55), Pariz 221.09-223.09 (222.09), Praga 167.2s do 168.08 (167.68), Trst 295.45—297.-15 (296.46). INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.1275, Pariz 20.265, London 25.11, New York 516.975, Bruselj 73.10—72.06, Milan 27.06, Madrid 53.50, Amsterdam 207.875, Berlin 122.83, Dunaj 72.05, Sofija 3.745, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3jTJ75. Spominjajte se slepih! Strati 2 »SLOVENSKI NAROD, doe 29. januarja 1931 Stev. 23 Protestantizem v Jugoslaviji Koliko je v naši državni protestantov in kako so organizirani Ljubljana, 29. januarja. Ka nas članek o evangeljski cerkveni občini v Ljub li a ni smo p reje] i naslednji zanimiv opis razmer, kako je s protestantizmom v naši državi sploh, ki ga je napisal odEčen član ljubljanske cerkvene občine. V Jugoslaviji je v celoti 235.000 protestantov v treh različnih cerkvenih organizacijah. Največja med njimi je nemška evangeljska (Iutrovska) deželna cerkev s 100.UOU člani. Njej se je priključil tudi slovenski senijorat v Prekinurju s 30.000 član:. Razen tega je pri nas tudi slovaška evan-seljska lutrovska cerkev s 50.000 člani. Niih cerkveni poglavar je škof Adam Vereš v Iloku v Sremu, Tretja protestantsko cerkev v Jugoslaviji pa tvorijo reformirauci (kalvini), ki je med njimi 40.000 Madžarov, 10.000 Nemcev in nekaj 100 Hrvatov. Potem takem tvorijo, kar ni v Sloveniji splošno znano dobro tretjino jugoslovenskega protestantizma Slovani in jo zato tudi ne moremo imenovati nemško religijo, kakor tudi ne svetovnega protestantizma, ker je zastopan najmočneje v angleškem svetu. Evangeljski Slovenci so razen nekaj rnaJoevangeljskih Hrvatov edini jugoslo-venski protestanje jugosiovenske narodnosti. Da se je pri naih vzdržal protestantizem navzlic protireforrrraciii, moramo pripisati dejstvu, da je Prekmtirje prej spadalo k Ogrski, kjer Habsuržani niso imeli tako neomejene moči in niso mogli pristašev reformacije tako popolnoma pregnati in prisiliti nazaj v katoliško cerkev, ka&or v avstrijskih deželah. Evangeljski Slovenci so dobri verniki in jih zaio kakor rudi zaradi njih odkritosrčnega in poštenega značaja nemški verniki zelo visoko cenijo. Sedež senijorata je sedaj v Murski Soboti in sedanji senijor je Štefan Kovač. Pastorji pridigajo v prekmurskem narečju in v tem narečju le pisano tudi glasilo cerkvene občine »Duševni Hszt«. V Murski Soboti imajo tudi cvangeljsk: dijaški dom. Že ob ustanovitvi jugosiovenske države so si protestanti prizadevali urediti svuj pravni položaj razmeram primerno in ustvariti tem razmeram odgovarjajočo cerkveno ustavo. Ker je pretežna večina protestantov iz cerkva, ki so prej pripadale ogrski državi, namreč od 335.000 skoraj 225.000 duš, je naravno, da je služila v glavnem tako pri Slovanih kakor rudi pri Nemcih za podlago stara cerkvena ustava, kakor tudi pri evangelikih češkoslovaške republike. Kakor je nemški narod v Jugoslaviji v svoji celoti stopil takoj na tla jugosiovenske državne ideje, je imela tudi nemška evangcljska cerkev takoj namen priti z državo v tako razmerje, ki bi koristilo tako držnvi. kakor tudi cerkvi. Ko w. bilo leta 1928 z dovoljenjeui vlade listaj o vjjeno nemško eerkveno okrožje, so cvangc.ki stremeli, da dobi ta organizacija bidi ustavo. Ne morda nenaklonjenost me njajočili se vlad, temveč dejstvo, da so bile ta zadrževane s parlamentarnimi boji in niso imele časa za ureditev cerkven'n vpra S-ani. je vzrok, da so morali evaniieliUi tako dolno čakati na cerkveno ustavo. Posledic polni čin Nj. Vel. kralja or;-kir omogočil zborovanje zadnje zakonodajne -mode, dne 10. novembra, ki Je obenem rojstni dan Martina Lutra. Osem dni po vloŽHv" osnutka dne 10. novembra 103*% torej ob proslavi 400 letnice državnega zbo ra v Au)_rsburgu, je pa nova ustava že dobila sankcijo Xj. Vel. kralja. To upoštevali i.i želja in važnih spominskih dni cwkvc na najvišjem mestu je smatrala evan^eljska cerkev zs povod največjega veselja in globok0 hvaležnosti napram svojemu plemenitemu vladarju. \emški evangeljski narod nase države gleda v kralju Aleksandru z vso pravico najvzvisenejsega reprezentanta jugosloven-skega čuta za pravičnost in jueosio vensko plemenitost. Naklonjenost kraljeve vlade in odločujočih osebnosti v ministrstvu pravde mu je pa garancija, da bodo postopale vlade v smislu visokih vladarjevih name* nov. Vsi protestantjo Čutijo, da žele imeti voditelji države, šef vlade in vlada sama okrog sebe pravično vladan in zadovoljen narod. In nemški evangeljski cerkveni krogi so v jugoslovenski državi zadovoljni in gledajo v nji edino jamstvo mirnega dela in srečnega obstoja. Kvangeljska cerkev se ne poteguje za prednosti pred drugimi in hoče samo svobodo verskega prepričanja in enake pravice z drugimi. Protestantski zakon m nova cerkvena ustava ji pa to v polni meri zagotavljata. Masa evangeljskega cerkvenega ljudstva, približno 200.000 duš. ž1 vi v Vojvodini. Razumejo se z drugimi v cerkvenem in narodnem oziru dobro in žele s poštenim delom, spoštovanjem zakona in z zvestim izpolnjevanjem vseb državljanskih dolžnost! biti koristni člani skupne jugosiovenske domovine. Da je to stremljenje priznano zlasti tudi Nemcem tudi v odločujočih krogih, je protestantom največje zadoščenje za pošteno voljo storiti za domovino najboljše. Zasluga škonjskega administratorja dr. lJoppa v Zagrebu je, da je opozoril vlado na neomahljivo lojalno čustvo nemškega in slovanskega cerkvenega ljudstva, do vlada ija in države. Nemška švabska večina na vzhodu naše države je kljub veliki geografski oddaljeno-nosti in čeprav je brez duševnih zvez, vendar po mišljenju in stremljenju Slovencem bližja kakor drugim jugoslovanskim plemenom. Streme za napredkom, dobri gospodarji so in marljivi kakor Slovenc*. Kar imajo na Slovenci pred njimi, je pa velika množica duševno visoko stoječih voditeljev na vseh poljih, ki njih življenje "n mišljenje vodi skozi in skozi z zapadnoevropskim! načeli prepojeni duh. Da hodi s tem duhom roko v roki tudi verska m narodna strpnost, je samoobsebi umevno. En ker rudi Švabi izražajo višja stremljenja, zato jim je slovenski značaj tako simpatičen in vedno spoštovan. (Besedo imajo t*asi čitatelji Torte cenejše od salate Težko je živeti, pravimo, ker je dragi? nja, slab zaslužek in malo denarja. Najibrž jc res tako, Saj se moramo dostikrat 'zaras d i tega odpovedati ki oh as am ter nam kveč* jemu ostane zelje ali salata. Včasih je bilo stokanje na dnevnem redu. zdaj smo se pa menda že privadili, aH se nam pa ne zdi vrtilno v/dihovati, ko itak nič ne ppmaga, šc večkrat celo škoduje, saj je znano, da imajo (povsod najraje zadovoljne ljudi, tudi v službah, m zadovoljnih ljudd se naj; de vedno dovolj. Sicer tudi mi nočemo to; krat stokati, popolnoma nepristransko je treha reči par besedic, zato se nam na i morebitno stokanje že vnaprej oprosti. Govorilo se je, da je Ljubljana najdražje mesto v državi, potem pa se je dvignilo nekaj glasov, da jc najcenejše. Če se no* čemo kregati ne s prvimi in ne z drugimi, ne smemo k temu ničesar pripomniti. Vsa* k emu mora biti znano, da zamera ni no* kdar in nikjer uVbra. pa bi gotovo ne bilo koristno priti navzkriž n. pr. z mesarji ali ^eljarji, kakor tudi ne z mestnim tržnim nadzorstvom odnosno s tistimi hudimi mo; žakarji, ki vzdržujejo red na trgu ter ima? jo »pod komando« celo ženske jezike. Kro* t i ti takšnega živega vraga kot je ženski je* zik — kdo še more kaj takegaV Beseda pa ni o ženskem jeziku, niti ne cikam na me* sarje, še manj pa na mestnp tržno nadzor* stvo, kateremu 6e imamo prav za prav za« hvaliti, da jemo vsaj dvakrat na dan po* ceni zelje in druge poslastice našega trga. Znano je, namreč, da nas vsi več ali manj skubejo, koM-kor se pač da, le tržno nad* zorstvo nas pita in so mu pri srcu naši tre= b u šoki. Beseda je prav za prav o draginji, četudi te ni na našem trgu, odnosno zakaj bi bila, če bi bila, ali če je. Težko je namreč reči naravnost, da je pri nas draginja — kot rečenp, s tem se lahko zamerimo temu aH! onemu, da ni draginje, hočemo pa o nji go* voriti, pa je zopet težko reči. Če se pa že govori o draginji, ali nasprotnem, je treba povedati, zakaj in od kod draginja. Ta in oni izmed nas je najnrž že kaj slišal o gospodarski krizi in da je njen vjorok sovjetski dumpbi^. To se pravi, blaga je preveč, poceni blaga, denarja pre* malo, odnosno tisti ga nimajo, ki bi naj blago kupovali, ker jim oni ne dado za* služka. ki imajo blago naprodaj, drugi pa itak nima denarji. To so silno žalostne in resne stvari, zato pa tudi nihče ne misli mn*>go na nje. Saj bi se jih tuda jaz ne spomnil, ampak v tem primeru gre za pri* mer. Morate namreč vedeti, da je vzrok naše »gospodarske krize« na Vodnikovem rrgu — dumpiog- ljubljanskih slaščičarn. Kad verjamem, da vam ne gre v glavo. Stvar >pa se lahko razjasni, je zelo preprosta. Vedeti je namreč treba, da so torte cenejše od salate in da se zaradi tega zdi ne* katerim našim gospodinjam salata tako draga — prav tako je z dumpingpm. ker je rusko blago cenejše od našega, zato se nam zdi naše tako drago. Nase zlo torej tiči v slaščičarnah, slaščičarne so konku* rent našemu trgu, odnosno torte salati. Vi pa pravite, da je to vse lepo in prav, samo, kdo bi nam verjel — bežite no, da SP torte cenejše od salate! O tem se lan ko prepris čate na lastne oči in ušesa, samo srtepi in j gluhi ne smete Niti. 1 Pa pojdimo na trg! Vsak dan se nam nudi ena in ista slika; kmetice, odnosno branjevke prodajajo, kar pač imajo, sata« to, krompir, fižol, zelje. — Koliko? — Dinar, gospa. — Kje pa imate giav±>? Za tale perešcek zahtevate dinar! 50 para dan. — Ne morem, gospa, veste, pozira ni salate, ne morem dati ceneje. Ves d opol; dan zmrzujem tukaj, za par dvnarčkov ko; maj prodam. — Kaj me brig^ 50 para sem rekla, nate! — 50 para dolwte nazaj, pa jih nimam, gospa, vzemite še za 50 para salate! — Dajte dinar nazaj, bom pa drugje kupila! Kot vidimo, naše gospodinje, odnosno najboljše polovice, so varčne, pa še naj kdo kaj zine zoper nje! Zdaj tudš veste, da viada »draginja«: na trgu. ali pa se vam zdi kaj drugega. Stvar se bo takoj razjas; nila — rekli smo. da so torte cenejše od salate, potem takem prodajajo torte po paran. Gptovo, že ntora tako biti, če vedo g**»pe gospodinje, da je salata tako vražje draga, bodo vedele tuda. da so torte poceni. Mi tega ne moremo vedeti tako natančno. Lahko pa ugotovimo le, kar nas sicer nič ne briga, da nekatere gospodrnje obiskujejo domov grede s trga — cerkev, s cekarji seveda, kot rečeno, to nas ne briga, obisku, jejo pa tud>i — slaščičarne, ker torte so gotovo cenejše od salate, sdcer bi ne biki takšna strahovita gneča v slaščičarnah. Ker vam je zdaj mendu vsa zadeva dovolj jasrra. tudi ra-zuroete. da so krive dras jjinje na našem trgu slaščičarne — kot je iste kriv sovjetski dumprog na svetovnem trgu. Se pravi, če ni baš zaradi tega saflata tako poceni in če se nima vrstno tržno nadzorsrvp zahvaliti našim gospoi-njam za izdatno pomoč pri pobijanju dragm-je. Če ni eno, je pa drugo. Glavno pa je, da so teste ceneje o i salate. Kdo bi še potem vzdihoval in sto* kal, če je tako fletoo v Ljubljani... in Ljubljančanke so tako sJadke spričo cene* nih tort! Ljubljančan. Beračenje v Ljubljani Pod tem naslovom ste zadnjič obja* vili prav umesten članek, kjer je bil orne* njen tudi deček, ki v Zvezdi nadleguje pasante s prodajanjem nogavic in inoledo* vanjem za denar. Slišala sem, da je ta de^ ček sm nekega čevljarja, ki ima lastno hišo v Zadobravi pri Sv. Jakobu ob Savi, mati jc pa pletilja, ki i«na razen njega še tri otroke. Fantova kupčija je baje tako živahna, da mati komaj sproti naplete do* sri blaga. Zato seved-a ni č-udno, da' je fan* ta dostikrat videti po slaščičarnah, kjer si privošči fcorric, tolčone smetane in dru« gih sladtkarrj v prav onimi meri. stalen gost je pa tudi v delikatesnih trgovinah. Kupčija je tako dobra, da je baje zato pustil šolo, da lahko ves svoj čas posveča trgovanju in nadlegovanju dobrosTČnJli Ljubljančanov. Na to o pozor j ena mati, da fant ne govori resnice in celo ghnni ohromelost in zaradi svoje lažne bode postoci na litre solza, je baje sama rekla, da to dela fant le zato. da svojo robo lažje spravi v denar. Predvsem bi morala poli« cija pregnati otroke in nedoletae, ki se pri beračenju navadijo le postopanja, pre* skrbi ni j pa tudi o tem fantu rafbnnacije, da ga pripravi do dela in mastenega za* služka. Obrtnica. Še o svetosavski besedi Ker smo mogli včeraj zaradi pomanjkanja prostora našteti le glavne udeležence, navajamo danes, da je bil navzoč na proslavi tudi starosta Jugosiovenske gasilske zveze g. Josip Turk v uniformi in z vsemi svojimi odlikovanji. Najprej je pozdravil dostojanstvenike, potem pa odšel v ložo, kjer je proslavi prisostvovala tudi vsa njegova družina. Samoobsebi je umevno, da se je besede udeležil tudi g. prota Dimitrije Jankovič z družino, kakor tudi starosta domačega Sokola I. g. ing. Bevc z odibomiki, od konzularnega zbora smo opazili zastop-ojke češkoslovaškega konzulata konzula g. ing. Ševčika in vicekonzula g. CiheTko, ho-landskega konzula g. Kneza i. d., med množico oficirjev smo opazili tudi namestnika komandanta žandarmerije g. polk. Oljačo, podp. Sokolovića, polk. KHarja, komandanta kolesarskega bataljona g. podp. Jakliča i. d., med civilnimi gosti pa dvorno damo go. dr* Tavčarjevo s sinom in sinaho, sre-skega poglavarja g. dr. Andrejko s soprogo, postajenačelnuka g. Ludvika, direktorja konservatorija g. Hubada, podpredsednika Ceškoslovaško-iaigosl. lige ravnatelja g. Ra-sto Pustoslemška in dr. Egona Stareta s soprogo, direktorja poštne hranilnice g. dr. Vidmarja s soprogo, tainika TPD g. Pogačnika, direktorja dr. Slofcaria. več članov Danskega sveta in med n j trni tudd župana iz Čabra g. dr. Koritnika s soprogo in kočevskega župana g. dr. Sajovica, predsednika ZKl) direktorja 2. Juga s soprogo, ravnatelja Akad. kolegija g. prof. Jerana s soprogo i. t. d. Razen sodelujočih se je med njimi posebno odlikovala gdč. Jana Moserjeva (ne Moharjeva) in g. Riške, ki je aranžiral pretresljive in navduširjoče žive slike, ter pred vsemi seveda pevovodja zbora drž. učiteljske šole g. prof. Emil Adamič, je k tako nepričakovano sijajnemu uspehu pripomogel posebno brezhiben aranžma pod vodstvom prireditvenega odseka z g. Avgustom Ropičem. Komur je bilo pa v prenapolnjena dvorani prevroče, se je zatekel v zavetje restavracije, kjer so se tudi vrteli ob domači harmoniki, da ubog; taborskf Norček ni imel vso noč miru- Med prvimi pari kola je bil seveda domačin g. 2ika Ltrkič, kamor smo ga tudi v pričetku članka pravilno imenovali. Četvorko je vodil znani aranžer trgovec g. Ivančič, ki je ta večer proslavil poseben jubilej, vodil jc namreč svojo 300. četvorkn, pod njegovim poveljem se je pa pri četvorici obračalo tudi pićio roliko parov. Vendar p^ ^zrkuše*; vodja četvork ni bil nič kaj zidane volje, saj se je spomiiual svoje solnčne Gorice, kjer je vodil vse narodne plese. Ker pa nobena stvar ni brc/ pege. sem bil tud* tu opozorjen na prav čudno \ede-njc skupine mladih gospodov, ki so se nabasali v ložo neke odlične Ijubljaiske dame m med koncertom prav neženiran) puhale dhn jsvojih cigaret v dvorano. S svojim iieollkanim ved en jem so si seveda sami dah* izpričevalo, kakršno zasužijo. Rezervirajte si pravočasno vstop' niče za najboljšo šaloigro sedanjosti Lažni Seldmaršal iS feVsa Ljubljana se smeje 1; in ploska! Kaj takega Se niste videli! Vse dosedanje predsta- ..vr" ve razprodane! Tel. I liti Občni zbor -Pravnika' Ljubljana. 29. januarja. SnoCi Je imelo društvo vPravrnk< svoj redni letni občni zbor v justičm palači. Skupščino je otvori 1 namesto obolt-l^_ra predsednika dT. Majarona dr. Hežek s pozdravom na prisotne člane. Takoj nato so podali svuja porodila posamezni funkcijonarp- Tajnik, apel. sod. dr. Sajovie. je poročal, da ima društvo 680 rednih članov m 4 častne. L^ni je pristopilo v društvo 3*3 članov, umrlo jih je 8. med temi dva ustanovitelja, notar dr. Bminen in dr. Drukar, izstopilo pa jih je 17. Društvo jo priredilo v lanskem poslovnem letu 10 predavanj. Izdaja svoje glasilo >Slov. Pravnik* (XLIV. leto), ki priobčuje razprave iz vseh panog pravne vede. zbirke določb itd., iz civilnecra in kazenskega pravosodftva. List se lahko zamenjava s tovrstnimi inozemskimi. vSlov. Pravnike je ostal v preteklem letu na i>ri višini kot je bil prejšnja leta. Blagajnik dr. Kntar je podal zelo podrobno poročilo o imovinskih razmerah društva in denarnem prometu. Dohodki znašajo skupno Diu bt>.809.6t>, izdatki Din 52561.20, prebitek torej Din 16.718.40. Cista imovina društva pa znaša Din 19.'289.7"--. Proračun za tekoče leto predvideva D m 50.700 izdatkov, ki se bodo krili z društvenimi dohodki in s podporo ministrstva pravde. Društveni fond znaša Din 74.251.60. Odvetniška zbornica je votirala za ta sklad nedavno Din 5O0O. Po blagajnikove »i poročilu je predlagal preglednik upr. knjig dr. Žirovnik obsolu-torij odboru, ki je bil soglasno sprejel. Nato je predlagal tajnik izprera-.>mbo društvenih pravil pod §§ 9., 11. in 12. § 9. se izpremeni v toliko, da se v odbor voli namesto 10 oibomikov 12 in sicer 2-1*0. ker društvo ni imelo dovolj delavcev izven Ljubljane, S odbornikov mora biti v Ljubljani. Ker se je pokazalo, da je društvena knjižnica nepot.cbna, zato bo morala v do-glednem časa likvidirati, zaradi tega se mrjra izpi-meniti § 11 v toliko, da se bo izvolil odnosno nastavil nameito knjižničarja gospodar, ki bo vodil omenjeno likvidacijo. § 12. pa se izpremeni tako. da bo za sklepčnost odbora dovolj 5 odbornikov. — Prisotni so te predloge soglasno sprejeli. Sledile so volitve odbora, ki so se vršile per acclamationem. Izvoljen je bil soglasno stari odbor z dopolnitvijo še dveh odbornikov v smislu izpremembe praviL Izvoljeni so bili: dr. Majaron. načeluik, dr. Bežek. dr. Dolenc, dr. GrassHIi. notar, Hndovernik (predsed. notarske zbornice), dr. Rutar. dr. Sajonc, dr. Souvan, dr. Kra-šovec, dr. Jančič, dr. Kuder iu novo izvoljena dr. Urbane in dr. Lučovnik za odbornike, za preglednika računov pa dr. Tekav Čif in dr. žirovnik. Ker se pri slučajnostih ni nihče ogk^ii k besedi, je bil občni zbor z volitvami za ključen. — Službene objave Sekcije ZNS. Plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo danes ob 20. v kavarni Evropi. Istotam ob 21. se» stanek sodniških kandidatov. Sestanka naj se kandidati sigurno udeležijo zaradi dogo* vora o terminu za teoretične izpite. Tajnik. — Služben*- objave LNP-a. (Iz seje n. o. dne 24. I. 1931). V smislu podsaveznih pravil se sklicuje za l./IIT. 1981. ob pol 10. v damskem salonu kavarne >Bmona< v Ljubljani redno glavno skupščino LNP-a z nastopnim dnevnim redom: poročila funkcionarjev, b) podelitev absolutorijn upravnemu in revizionalnemu odboru, e) volitev novega upravnega in revizionalnega odbora, d) določitev službenega gladila, e) slučajnosti. Predloge za glav. skupščino j<> treba predložiti pismeno najmanj 6 nni pred skupščino uprav, odboru. V slučaju rla v določenem času ni navzočih nad polovico rednih članov, se vrsi glavna skupščin., pol ure kasneje z istim dnevnim redom, tr.-da brez ozira na število prisotnih članov. Skupščini "imajo pravo prisostvovati ;o en delegat klubov rednih članov saveza s pra* vom glasa. Opozarjajo se vsi klubi, -ta po- ravnajo napram pod savezu \-< svoje de :iarue obveznosti, -i<-<-r na _lav. skupš mrnajo glasovali)" pravice, fajnica. (8 e# j.c. Sv. Jakoba trs. Lažni Seldmaršal SLara A\-*trtja z»- dolgo .-pi aovsdi'ailUMl spanje. Sovoda ii želimo veeon mir \n pokoj. Prav pa memla te pride, Laxnega feldmaršala<, ki ga je izvrstno podajal češki komik Vlaska Bunait. Vid. Ii smo, kako nepopisno ljubezen je goni do uniforme upokojen avstrijski oficir... Ganljivo, bra... Pa se revež ni mogel pr<»-magati, ko je zagledal fcldmar^alsko uniformo v sobi svojega nečaka poročnika, ki ga je priSel obiskat. Preoblekel jt». Seveda, bil je s tem takoj tudi feldmaršal. Nepopisna čast. Vsi oficirji so ga smatra Vi za resničnega feldmarSala, le nečak je vedel, kako in kaj, ki mu je tudi branik naj ne počne tega; umevno, ker so pričakovah pravega feldriiaršala, kateremu je porotnik odstopil stanovanje. Feldmarsal pridr* Tamo inspicirat garnizijo, da odkrije nevarnega voliuaa, ki že del j časa neovirano deluje med vojaštvom. Namesto njega pa je vse to opravil lažni feldmaršal, ali njegov konkurent, in i« celo bolie kot bi on sam. Njegova inšpekcija vzbuja vihar veselosti od prvega do zadnj^v aa prizora. Vohuna ujame v kleti pri skrivnem telefonu, med tem, ko si sam privezuje dušo z ognjevitim Šampanjcem. Lopne ga s steklenico po glavi. Po tem dejanju je njegova >ml9ija< končana — pa prido pravi foldma^al. Seven.* sta se dokaj pisano pogledala ob srečaujn — kajpada — konkurenta. Toda naš junak je vendar toliko simpatičen, da pa feldrnap-sal izvoli vprašati (na njegovo izjavo kal^o silno ljubi imiformo), zakaj so ga upokojili. — Samo zaradi tega. ker so moji fantje peti neko prepovedano pesem. Moral jo je zapeti pred njim — pesem o feldmaršalu z velikim trebuhom in rdečim nosom in še celo godba ga je spremi |a-la, ker je zapovedal orkestru prejšnji v©-Čer, naj ga zbudi s to pesmijo. FeldmarSala je premagal smeh... j Junake je bil zn svoja junvšt^fi na mestu povišan v ki ples t Pragi. V torek rvečer se je vršil v vseh dvoranah motnega doma v Pragi VIL tradicionalni jugoslovanski ples, ki je bil zapet pomembna družabna manifestacija eeškoslova^ko-jugoslo-vamddh prijateljskih stikov. Ples se je vršil pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra in prezidenta Masarvka. v častnem predsedstvu so bili pa zastopani najodličnejši predstavniki kulturnega, gospodarskega in poetičnega življenja obeh narodov. Ples je bil otvorjen s spremljanjem častnih gostov iz primatorjeve dvorane na okusno okrašeno estrado Smetanove dvorane, kjer sta stala med palmami doprsna kipa obeh pokroviteljev, kastni sprevod je otvorila predsednica slavnostnega plesnega odbora, praska županja ga. Baxova, kateri so sledilii v zastopstva kralja Aleksandra naš vojaški ataše polkovnik Uroš Tesanovi? z «ospo Malvpe-trovo, v zastopstvu prezidenta republika, vojaški poveljnik uradu, namestnik načelnika vojaške pisarne prezidenta republike polkovnik Seidl z grospo Tesanovičevo, j,red-uedrrik vlade UdržaL ministri Bechvne. dr. Beaeš. dr. .Matoušek, Mlčoch, dr. Šramek In ky, predsednika obeh zbornic \lalypptr in dr. Soukup. legacijski svetnik Lazarevič. general Podhaj-ky in Svrovv. ministra Krofta in Strimpel. rektorja Mi-rička in Felber in njihove dame. Oke?ter je zaigral himni obeh držav, potem se je pa pričel ples z jugoslovansko srbijankor. Med številnimi posetniki plesa je bila tudr v polnem Številu jugoslovanska delegacija za trgovinska pocaianja v češkoslovaško 11:1 čelu s sekcijskim šefom našecra trgovinskega ministrstva Pil jo. — Ignjat Bajloui v Pragi. V Prago je prispe! predsednik nase monopolske uprave Ignjat Bajioni. ki se bo pogajal s češkoslovaško tobačno režijo glede odkupa našega tobaka. Bajloni je kot guverner Narodne hanke posetil tudi češkoslovaško Narodno banko. — Ra/pisane službe gozdnih čuvajev, humska direkcija v Skopi ju potrebuje za pvoj teritorij 40 gozdnih čuvajev (logariev). Prošnje je treba vložiti do 1. marca na šumsko direkcijo v Skoplju. — Nalezljive bolezni v iir«o?ki bauovioi. Od S. do 14. L m. je bilo v dravski banovini 20 primerov tifuznih bolezni 4<3 škrlatin-ka, 4'2 ^špic. 158 10 ,'roa. 2 odrevenelosti tilnika, dva otročniške vročice ter po 1 griže, nalezljivesza vnetja možganov, dušljivega kašlja in krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. t. m. je bilo v dravski banovini 9 primerov svinjske kuge, 7 perutninske kolere. 3 stekline in 1 smrkavosti, — Prepoved /aha jan ja v krfme. Okrajno glavarstvo v Šmarju pri Jelšah je prepovedalo zasebniku Simonu Oseku v Zadaju in posestnikovemu sinu Jožefu ŠnaJ-deriu v Cacji vasi zahajati v krčme za dobo t> mesecev. načeJstvo ptujskega okraja pa posestni k o vem u sinu Antonu Maffašaču v Oblakih za dobo 2 let. — Podeželskemu uf-iteijstrit in drugi inteligenci. Nedeljska prireditev Učiteljskega pevsko^a zbora v novi ]>alači Trgovskega o-ma v Ljubljani bo pester sestanek vsei tovariši«-, tovarišev in prijateljev iz Ljubljane, okolice in podeželja. Sodeluje UPZ m prvovrsten jazz. — Dober začetek varčevanja. Občinska uprava v Kraljevu je imela v nedeljo zvečer sejo. na kateri je razpravljala med dru-zm tuđ; o varčevanju. Na dnevnem redu je bij predlog o znižanju plač občinskim uslužbencem. Razvila se jc zelo živahna debata in končno je bil sprejet predlog večine, da se zniža najprej plača predsedniku občine od 4A0O na 3000. članom občinske uprave pa od 3000 na 2'XX) Din. — A" deželi faraonov. Sokolsko društvo ▼ Trbovljah priredi v soboto 31. t. m. v trboveljskem Sokolskom domu veliko ma-škerado: V deželi faraonov. Dekoracije je napravil slikar g. švapelj: panoramo Kripta. Ori en t taji nst vene sfinge, mogočne piramide, košate palme, sveti Nil in še slo drugih čudes in skrivnosti. Sodeluje pristna e^iptska fjodbn. dvorna muzika faraona Tntankamna. Tri najoriiiinalnejš'• maske bodo nacrrajene. Zveze z vlakom zelo ugodne, od kolodvora do Sokolskoga doma avtobusi. — Kihnlov v Splitu r preteklem letu. Splitska trgovska zbornica je izdala statistiko ribolova v letu l&JO. Lam* so nalovili v Spbtu :VJOb\000 kg rib, 1. £929 pa 4,236.000. Ribolov je torej nazadoval za milijon kg. Lam ao konzervirali l^pO.000 kg, lefa 1f*2$) pa 2,150.000 kg. Vzrok nazadovanja ribolova je pomanjkanje sodov in soli. — Novice iz Amerike. V kraju Danburv, država Colorado, jc umrl Jožef Štele, po domaČe Borcev iz Jarš pri Domžalah. Podlegel je pljučnici. — V VVaukeganu. država Mlinois, je brez sledu izginila Frančiška Serše, rojena tiabe z Vrhnike. Zadnje čase je govorila precej zmedeno in ni izključeno, da je v duševni zmedenosti izvršila samomor. Nazadnje so jo videli ob Michigan-skem jezeru. — V San Franciscu je krojaču Anžiču 2S. decembra umrla žena. — V kraju Trenary, Mlchigan, je 31. decembra umrl Anton Levstik. Pokojni je bil rojen v vasi Travnik, občina Loški potok. V Ameriki je hival 27 let, tri leta je sftužil v ameriški armadi na Filipinskem otočju, drugače je pa bil zaposlen v gozdovih. V Ameriki je zapusti! tri brate in dve sestre, v starem kraju pa očeta rn sestro. — Sokol Zagorje priredi v soboto L m. veliko maškerado snežna noč". Svira prvovrstni jazz iz Ljubljane. Začetek ob pol 20. uri. Vabljeni. , — Vreme. Vremenska naj^oved pravi, da bo deloma oblačno, pozneje pa najbrž nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Spfttu 7. v Zagrebu 6, v S k opij u 5. v Ljubljani 2.6. v Beogradu m Sarajevu 2. v Mariboru 1.5. I>avi je kazal barometer v Ljubljani 75A.S mm. temperatura je znašala —2.4. — Tri cerkve v Vojvodini uplenjene. Po Si emu se klati zadnie čase nevarna tolpa vlom>i>icev in tatov, ki pleni zlasti cerkve, le dni je bilo zopet vlomljeno v tri cerkve in povsod so zločinci odn?sli bogat plen. Prvi vlom je bil izvršen v noči od ponedeljka na torek v katoliško cerkev v Starih Mikanovcih. Vlomilci so s sek'ro razbili vrata in jih dvignili s tečajev. Cerkev so popolnoma oplenili. Odnesli so iz zakristije vJO.OOO Din, z oltarja so pa pobrali za 20.0f>~> !>'n dragocenosti. — Iste noči je bila ople-njena cerkev v Vočincih. kjer ao napravili vlomilci okrog 3000 Din škode. Se predno so orožniki utegnili pojasniti oba vloma, so bili obveščeni, da je bilo v torek ponoč' vlomljeno v cerkev v občini Mrzovič. Tam so lopovi odnesli okrog 2000 Din ler za lo.UOO Din cerkvenega pribora. — Na dos turno ječo obsojen. Pred os Reškim sodiščem se je včeraj zagovarjal zarad' umora Josip Marušič. Obtoženec je imel ljubavno razmerje z Rozo Cerkezovo. 1dovTtej«ih slovenskih sklada* teljeo mlajše generacije, za svojo živ* Ijensko nalogo pa si je postavil tudi dirk hiranje simfoničnih del. Tej nalogi služi z vsem svojim glofcofcim znanjem ter z ve*= Irko ljubeznijo in resnostjo. Lansko leto je obiskoval znameniti dirigentski tečaj v Švici, pod vodstvom ravnatelja Feliksa Weingartneria. Povrnil se je v Ljubljano z bogatimi skušnjami, katere vse hoče po* svetiti našemu koncertnemu ndeJ»Ntiw< nju. Z« svoj prvi letošnji simfonični fcoa* cert, ki ga dirigira v petek, dne 6. febru arja si jc izbral program, ki obsega kla* sična. pa tudi novejša dela. Izmed klasi* kov bo dirigiral Mozarta m Liszta, iz no* vejš* del pa Debuasvja in Ravela. Opozarjamo na simfonični koncert 6. februarja. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. —lj Zahvala. Zveza ruskih akademikov v Ljubljani se iskreno zahvaljuje častnemn damskemu odboru Tatjaninega večera m onim, ki ao * svojim sodelovanjem aH prispevki omogočili letošnjo dobro uspelo prireditev. — Odbor. —H Bohemski karneval SK Ilirijo. Za svojo predpustno prireditev, tradicijonalni b>hemski karneval, si je Ilirija letos izbrala 7. februar. Prireditev se bo vršila na aboni. ki bo lepo okrašen ter bo v vsakem pogledu odgovarjal predpustnemu razpoloženju. Za karneval so prijavljene skupino najoriginalnejšrh mask. kakršnih Ljubljana se ni videla. Večina masik je bila naročena v inozemstvu. Vse kaže. da bo letošnja prireditev prekosila vse dosedanje, kajti zanimanje za karneval je ^piošn. Da omogoči vsakomur dostop, je Ilirija ne glede velike režijske stroške določila razmeroma nizko vstopnino In sicer plačajo Član: 15. nečlani pa 20 Dki. V primeru z drugimi prepustnimi prireditvami bo torej bohemski karneval Ilirije ena najcenejših zabav. Nejlepša In najoriginalnejša maska prejmeta nagradi, nagrajena bo pa tudi najoriginalnejša skupina. Kdor želi kake informacije, jih d 'bi v kavarni »Evropi«; Poskrbljeno ie tudi že za avtobusno zvezo. Avtobus; in tramvaj: bodo vedno na razpolago. —lj IV. Interna produkcija sojencev državnega konzervatorija bo v petek, dne 30. t m. od 6. do pol 8. ure zvečer v dvorani lilhai-moiiične družbe. Nastopijo gojenci te ?ole prof. Jeraja: Pianecki Zoran, iz šole prof. Janka Kavnika: Krmporič Ivica in Lipovšek Marijan: iz šole prof. Jana šl?\isa: Marin Ladislav: iz šole prof. Wfl slin gh a osnove: Lahajner Marija in Sok Dragica: iz -ole prof. Foedraospergove: Rernot-nolob Pranja, Me/e Anita. Krmpotiu hica. Sv> gelj Cveto: iz šole proi. Osipa šesta: Ju-vane Ferdo, CriŠnik M-doš. — Vst«p prost. —lj Gostovanje srbskih igralcev. Opozarjamo občinstvo na gostovanje srbskih igralcev, ki bo jutri v petek ob 20.30 v dvorani helavske zbornice. Srbski igralci poi vodstvom zuauega dramskega an-elni-ka g. Mihajla Spasiča vprizore dve Nužiče- vi komediji. —lj Burka ^Prostozidarjih na Sentjaponskem odru. V nedeljo. 1. tebr. in v ponedeljek 2. Ifebr^ se ponavlja na Šentjakobskem odru velezabavna burka v treh dejanjih Prostozidarji , k> je dosegla vsled svoje velehumorne vsebine izredno lep uspeh. Vse dosedanje predstave :-o bile popolnoma ?az.;>rodajie. lako. da so moral' številni posetniki odhajati, kor ni bilo več prostora. Pri predstavi sodeluje skoro ves ansambel šentjakobskega odra. Vstopnice se dobe pri gosp. Milošu Karničniku na Starem trgu. Cenjene posetnike prosimo, da si zasigurajo že v predprodajji svoje pi*o*dore. da ne bo^ iiavala pri večerni blagajni. — lj Sluškinje! Vodstvo kuharske ^ole v Prečni uMci št. vas vabi v shajališče, ki je odprto vsako nedeljo in praznik od pol 4. do pol 7. ure. Pridite v obilnem številu. Vstop prost —lj Rentnenia davka Eavaoaae davkoplačevalce opozarjamo na razglas davčne uprave za mesto, ki je nabit na mestni deski. Prijave je vložiti do lo. februarja 1931 pri davčni upravi ali pa pri mestnem uačelstvu v mestnem odpravmštvu, Mestni trg 27/III„ soba 48. Tiskovine se dobe. —lj Zmagovalci v se mir Ja! Danes hi jutri bo predvajala ZKD v prostorih Kina »Ljubljanski Dvor-; prekrasni letalski iilm »Leteče brodovi e« z Ram onom Novarro v giavui vlogi. Obče pril j ubijeni urnettiik se predstavi to pot našemu občinstvu ne samo kot kavalir in ljubavnik temveč tudi kot izvrsten športnik in drzen letalec. Akrobacije v zraku, šolske vaje in poleti, ki jih izvaja v filmu ameriška vojna zračna flo-tilja. vse to je nekaj nepozabnega. Poleg krasne vsebine še očarljiva muzika! Skratka riitri, ki bo samo danes in jutri ua sporedu, priporočamo vsakomur, še prav posebno mladim. Predstave oba dni ob 4. pop., ter ob pol 8. in 9. uri zvečer. —lj Redni občni zbor društva železniških upokojencev za dravsko bsirovino v Ljubljani se bo vršil v nedeljo S. februarja ob 14. v salonu restavracije pri Levu Go-sposvetska cesta 16 v Ljubljanu Dostop imajo le člani proti izkaznici članske knjižice, kar naj blagovolijo upoštevati, — Odbor. —H PrOporodova maskerada se bo vršila 7, februarja v Areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Vs; tisti, ki se rad; zabavajo med seselimi študent;, se je bodo gotovo udeležili. K obilni udeležbi na izborno zabavo vabi odbor. —lj Zatekel se je v mesmo hranilnico ljubljansko pes volčje pasme. Lastnik se naj zglasi pri hišniku g. Čarmaou. Petek, 39. januarja. 12.15: Plošče (solitične pol ure, ouver-ture); 12.45: Dnevne vesti; 13: ca s, plošče, borza; 17.30: Mladinska ura: Klavirske točke izvaja Vojka Prelovec; slovenske narodne pesmi poje Karmen Antič: 18.30: P. dr. Roman Tominec: Naši nagrobni spomeniki in napisi; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Tedenska razdelitev gospodinjskih del (Krekova gospodinjska šola); 20: Vesela šahovska ura: 20.30: Koncert Radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, SI. januarja. 12.45: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: Caa, plošče; 17.30: Plošče; 19: Viktor Pirnat: V dolini gradov (okolica slovenskega Lorda); 18.30: Radio orkester; 19.30: Ga. Orthaber: Amgleacina; 20: Prenos opero is Beograda; 2X99: Časovna napoved ie poročila, pioeBe; 39: Napoved &1i nai mladina pleše alt tte Plesaio se jc in se bo, čeprav ata in mamica ples prepovedo — Grdemu je vse grdo 33. Cen i eni £. urednik! Sem oče že odraslih otrok, fantov ie dekiet, ki so vsi plesali, a zarad: piesa niso zaostali ne duševno, ne teiesno, ne v šoli, ne v drugem učenju. Nobeden se ni spozabil, da bi postal koruznik. Nobeden nima nezakonskih otrok. Nobeden nj pijanec ne pretepač in sploh so vsi brez vsake napake. Kako jim pa hočem prepovedati edino to veselje? Vs.ik človek ima svoje veselje n zabavo, so pa tud: taki, ki ne pJešejo, pa se zabavajo po svoje n posledice te zabave so mnogo slabše od onih. ki jLii rodi ples. Kako bi mogel otrokom prepovedati ples. ko sera bil pa sam največji ljubitelj godbe in plesa! Saj bi mi lahko očiiali. da jim ne privoščim užitka. ki sem ga sam ime!. V tem pa tiči nekaj drugega, kar se nanaša na človeško značajnost. Jablana nikoli ne rodi marelic in tako tudi otroci. Pošten fant postane tudi pošten oče. Odvisno je od zgleda in pouka. Ples jc zabava ne le za mladino, temveč tudi stari se radi zasueejo če imajo priložnost in če zaslišijo lep valček. Ples je nekaterim ljudem največje veselje. Strinjam sc z onim. ki pravi, da so zdaj župniki oni. k: so kot dijaki plesali. — Tako je! Kdor je mož na mestu, ostane tak če pleše ali ne. Seveda ljudje ne bodo nikdar enaki, zato pa odobravam tudi odgovor o-rtega družinskega očeta, ki zabavlja na ples. Res je. da je prMožnost zapeljiva io da so starši v skrbeh, posebno za dekleta. Res ie tudi. da začne zdravo jabolko gniti, če pride med gnila. Pa tudi nič ne pomaga, če je jabolko zunaj zdravo, znotraj pa gnilo, ne da bi se z gnilimi pomešalo. Morda, ta — dru/iirski oče nikoli ni ljubil plesa. Naj mu bo pa povedano, da je več vo!.-kov v ovčji koži vse drugod kot pa na plesu, več propal-.sti in nemorale. — Seveda merim po lastnem metru, ker sem bil Kot fant poučen, da moram misliti tudi na plesu prej na domače ognjišče kot pa na par-tum... Prav ima tudi oni. ki omenja nevarnost plesa. — Kes je. da je bilo že več nesreč med fanti, toda 10 je le na deželi, kjer ie pa kriv več alkohol kot ples. V mestu pa tegii ni, ker so iuntje bolj pametni. Po mojem mnenju jc p.es nedolžen. Velike jih poznam, ki niso pisali m bili potuhnjeni ko uha voda. Kar naenkrat se je pa slišalo, da uganjajo nemoralne reči. Pošten tant pa pleše, je vesel, zaveda se naravnih zakonov. On tud. prizna, kaj je nemoralno in kaj jc propalost Pošten rant tud: ve. da si ptica ne spleta sama gnezda za mladice, temveč da ji pomaga samec pri tem naravnem delu In sicer dokler mladiči sami ne zlete. Za to pa mislim, da ples ni nobeno zlo. Veliko zla je pa teven plesa, kajti odvisno je vse od tega. kakšen je človek. PošLene-mu. značaj nemo in pametnemu človeku n: treba ne orožnika, ne stražnika in ne garde dame. Žaiibog je na svetu prema o takih ljudi So pa tudi ljudje, ki 1« privoščijo mladini zabave in ne pomislijo, da v? bili tudi oni miadi. Držijo vse nazaj. Navadno takim res spt drsne, da zaidejo v nem — ralo. Recimo torej, da je ples le nedolžna zabava in pustimo m*admo piesat:. kakor smo tudi sam: plesali in še plešemo. Nismo pa zaradi plesa zaostali ie ne prepadi', das^ tudi ne napredovali. Plesalo sc je in se bo, čeprav ata in mamica prepovedo. Star plesalec. 31 Kui č.uteij »Slovenskega Naroda« pt-z-110 sledim seveda tud? nad vse zamm vi anketi o plesu, ki je do*edaj pokazala že prav lepo število najrazličnejših mnenj! Mikalo me jc. da bi se oglasil — pa sem počakat, da drugi preje govore! Podčrtati moram to dejstvo dvakrat, ker kot %e spom njam sem to »maniro« profitira! v mladen^kih letih ravno pri plesu, ker mi je bilo dokazano da dva hkraru ne moreta govoriti 7» istočasno poslušati. Prav je tako: Vsak po svoje!... Samo to mi ni všeč, čc se oglašajo bivši pfesai-ci. pri katerih je plesno navdušenje z leti izginilo — pa se danes pojavljajo kot nasprotniki tistega, kar so sebi privosčifi, drugim pa nočejo. Menim, da so bele vrane tisti, ki sploh nikdar niso plesa?i! Vaj bo vzrok ta ali oni — ne gre m ne gre pa to, da bi zaradi sovraštva poedmcev morala troeri celota in to tudi ne pri plesu, ki m nič drugega nego »port«, pri katerem človek pridobi eleganco svojiii kretenj rn samozavesten nastop, ki ga usposablja za vstop v vsako družbo, še za one, ki so počasni v mLšljerrju in sklepanje, se je izkazal ples kot nekaj dobrega! Tudi ples bi se moral prištevati v vrsto »sportnHi navdušenj««, ki pri mladini kažejo visoko gorečnost nad ničk), z leti pa se približajo ničli ali gredo celo dalie pod njo! S tega stališča opazujem tudi vse anketarje — pa bo menda že tako! Ce pa nekateri vidijo v plesu greh, je popolnoma krivično! Love sami sebe kot pes, ki lovi svoj lastni rep. Grdemu ie vse grdo! Oh, kako pusto bi bilo življenje na zemfeji. ko bi bili vsi takm misli! Mladina naj si le izven dolgih ur v šoV-skih mučilnicah 1 poišče smeha ie nedolžnega veselja, pa najsibo to pri tem auV onem sportu! Nihče pa je ne more prisilil, da bi se ogrevala za ono, kar je ne vesertt PustKe ji živeti kot ste živeli vsi drugi. Eden starih, ki še ni izgubit mladostnega navdušenja!- Mehanični duhovniki Pi-otestantbsiaka^^r^e^vv Ameriki je določba posobno komisijo zaVroučevanje mehaničnih cerkvenih naprav. Predsednik komisije Pmil Jones je razi* az<.val na zborovanju cerkvenh ciniteljev posebno napravo, ki bi jo lahko imenovali mehanični duhovnik. Gre za kombinacijo zvočnega fUma in projektografa. Aparat lahko v marsičem nadomesti duhovnika, na vernike pa vpliva celo z večjo su^estiv-nostjo, kakor cuhovnik. Aparat čita recimo psalm, obenem se pa pojavi na belem platnu pisano besedilo psalma in la-mn slede slike, Vi noneso vernike v mislih daleč nazaj v svetopisemske čase. Končno se oglasi iz aparata pridig 1. če' je potrebno, se pojavijo na platno k pridigi tudi primerne ilustracije. Služba božja se izpremeni s tem v nekakšno filmsko predstavo. Stroj, s katerim hočejo v ameriških cerkvah nadomestiti sčasoma duhovnike, stane okrog 1500 dolarjev. Vidimo torej, da gre stroj svojo zmagovito pot In da posega celo v delokrog tistega stanu, ki je bil doslej najbolj varen pred njim. Je pa tudi značilno za ljudi, da jim je vseeno, ali pri-diguje stroj ali človek. Ljudstvo je pač še vedno tam, kjer je bilo v Neronovih časih. ! na truplih njegovih žrtev so bile take, . da so izrazili zdravniki domnevo, da se morilec spozna na anatomijo. Londonsko i prebivalstvo je tem bolj razburjeno, ker : sta brez sledn izginili iz južnega Londona 13 letna Enita Clark in 16 letna Johanna Toft. Ni izključeno, da se je pojavil x Londonu nov Jack Razparač. Nov Jack Razparač? Londonska policija išče morilca 18 letne služkinje Maud Stellove, ki so jo našli vso razmesarjeno na nogometnem igrišču blizu glavne ceste med Heathom in Shooters Hillom. Na truplu so zijale z britvijo zadane rane, poleg tega se je pa poznalo, da je bil nesrečnici zadrgnjen vrat in da je bila ubita s kladivom. Policija sodi, da je bila služkinja umorjena v avtomobilu in da je morilec truplo položil na kraj, kjer so ga našli. Dan pred umorom je bila napadena blizu istega kraja neka druga ženska. Napadalec jo je hotel zgrabiti od zadaj za vrat, pa je začela klicati na pomoč in zato je zbežal. Čim so našli truplo, je začelo iskati morilca 40 detektivov. Služkinja jc odšla z doma v četrtek zvečer in ker je do polnoči ni bilo nazaj, je gospodinja obvestila policijo. Truplo je našel nočni čuvaj, ko je ugašal luči. Će je morilec res umori! svojo žrtev v avtomobilu, bi spominjal ta zločin na nepojasnjeni umor 20 letne komornice Kessenove, čije truplo so na-ŠH ob cesti pri Bpeenu zjutraj po velikih konjskih dirkah. Tudi ta je bila zadavljena. Zanimivo je tudi, da še zdaj niso ugotovili kdo je bil Jack Razpara:- ki je 1.1888. umoril v Loedonu 10 žen*? Kaj bo z EiSflovim stolpom? Te dni so pričeli v Parizu temeljito pregledovati slavni Eifflov stolp, na katerega so bili Parižani tako dolgo po pravici ponosni. Stolp hočejo pregledati zato, da ugotove. če bi ga bilo mogoče zvišati, da bi postal zopet najvišja stavba na svetu, ali pa če ga je treba sploh podreti. Odkar je namreč strokovna komisija leta 1928. ugotovila nekatere hibe na konstrukciji tega 40 letnega kolosa, preti Eifflovemu stolpu neprestano nevarnost, da ga v doglednom času porušijo. Pariška mestna uprava in francoska vlada nočeta tvegati življenja mnogih ljudi, ki bi jih mogel Eifflov stolp pri morebitni katastrofi pokopati pod seboj. Eifflov stolp je izgubil svoj znameniti višinski rekord, ko so zgradili v New-yorku Chryslerjevo poslopje. Pariška ob-vinm m *em severt* oi gadovo1 jna in Če se komisija prepriča, da je kons-rukcija Eiffovega stolpa trdna, bodo stolp toliko zvijali, da bo zopet najvišja zgradba na svetu, »^ariz bi rad dob;i nizaj višinsko prvenstvo, p^leg tega bi bilo pa zvišanje stolpa važno 2a meteorološko postajo, ki je tem vežnejsa, Čim višje je nameščena. OTROŠKE MOGAVtCl 'iiGOM NAJBOLJŠI DOKAZ — človek ni več gospod v stroja, tem-ee je stroi gospodar človeka. . — R« je. O tem se najlažje prepriča Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D, dne 29 januarja. 1931 Stev 23 C. 6. Norris, 41 Roman. — Beži no, beži, kaj res? Koliko pa Imaš? Osem in sedemdeset? Sapra, ta je pa dobra! Ti si mi pravi mali, navihani falot! Veš kaj? Zdaj si kupiva oba nove obleke. Billy pozna tu krojača, ki mi naredi obleko do meri za pet in dvajset dolarjev, a imel bi tako rad lepo suknio in svetlo rja v derbv ... Dala mu je štirideset doiariev. Obleka, raslan. derbv-klobuk? Dvomila je, da ga bo kdaj videla v tem. Pač. svetlo-rjav klobuk se je pojavil, toda Čez nekaj tednov je morala dati kemično očistiti njegovo staro, nemoderno suknjo. Denar ji je pomenil trenutno vse. Zaljubljena je bila v svojo novo podobo n potrebovala je novo obleko. George ni hotel več na turnejo, pač ga je pa mikalo skleniti pogodbo z Mor-risonom. Morrison je bil ravnatelj »Or-pheuma« v San Franciscu. — Tristo vragov! — je dejal v svojem običajnem prekipevanju. — Morrison nama da dvesto dolarjev za najino igro in bo še vesel, da jo sploh dobi. Sit sem že petih predstav na dan. Živeti hočem končno kot človek. Bože moj, prodajam se zakotnim varijetejem, da moreva biti skupaj. Če si drugačnega mnenja, bi bilo prav zares bolje, da se odpelješ nazaj k madame Boulanger in me pustiš igrati zopet »ljubimca«. Njegove besede so jo zadele, toda odgovorila n nič. Proti temu ni bilo posebnega ugovora. Le naj hodi svoja pota, če hoče. Saj se lahko vsak čas vrne k Boylstonu ali pa ujame drugega moškega, ki bo skrbel za njo.., Ne — ne, nikoli več — nikoli več takega življenja ... Toda če je George mislil, da mu je ona v napotje!... To je bilo vendar Smešno! Saj jo je potreboval; saj brez nje ni mogel živeti. — Samo o tem sem razmišljala, — je dejala s svojim običajnim glasom, — samo če Morrison ne bo--— — To prepusti kar meni. — Toda če naju be bo potreboval? — Ah, Zel, često mi delaš težave. Neprestano dvomi, bojazen, negotovost. Morda bova potem stradala ali pa brzojavi Vanderbildt, naj prideva tja in zaigrava kaj njegovim otrokom, ni pa tudi izključeno, da odletiva na luno... Zakonca Hayden, Van, Maud, George in Zelda so priredili poslovilni večer in Zelda je odvedla družbo v zakotno italijansko restavracijo, kjer je bila ne- koč z Boyrstonom. Tam je George pod vplivom vina m ooctailov med večerjo zaspal in niso ga mogli zbuditi. — Ali mu res nič m? — je vprašala Zelda Van Sansa vsa v skrbeh. Takšnega ga ni videla še nikoli. — Ah, kaj, — jo je pomiril Van; — George je mak) prehitro pH, to je vse... Povej rrri Zel, kdaj se bova zopet videla? Nikoli? Ali veš, da si najlepše dekle, kar sem jih kdaj videl? George te sploh ne zna ceniti, on nima pojma, kakšen zaklad je dobil, ko sta se vzela. On ni dovolj dober zate. Zel. Jaz bi te znal ceniti, če bi bila moja žena. Zel, jaz kar norim za teboj, od kar sem te prrič videl. Če bi se kdaj odločila zapustiti Ge-orga... — Molči in vedi se dostojno, Van, ari pa grem k Maud. Vsi so ga pač imeli malo preveč pod kapo. Grobi in malo neotesani so bili nedvomno, in vendar je imela Zeldo to družbo zelo rada. — Piši mi kdaj, Millie, — je dejala, ko je prišla ura slovesa, — ne pričakujem nobenega dolgega pisma, samo tu pa tam dopisnico, da bom vedela, kje ste. Tudi jaz ti sporočim svoj naslov. In, Maud, oglasi se tudi ti včasih. Ah, za božjo voljo, nikar ne začni plakati Maud, sicer začno takoj vsi tuliti. Saj vendar ni slovo za vse življenje... — Da, da, Van; ne bom pozabila nate. Piši mi, Če se ti bo hotelo, toda odgovora nikar ne pričakuj. Bodi varčen in oženi se, to ti svetujem .. Ah, pomagaj mi samo še spraviti Georga v kočijo, domov moram z njim ... — Tisočera hvala še. Millie, zelo sem vesela rdečih las, ki ste mi jih tako lepo pobarvali. To me je na novo poživilo in zdi se mi, da sem celih deset let mlajša ... Zbogom, dragi moji... želim vam obilo sreče... Zbogom! Polna kočija je oddrdrala, roke so mahale skozi okence, Rus Hayden je vihtel klobuk, potem je pa zavila kočija za vogal in izginila izpred oči. Zelda je stala pred vratci svoje lastne kočije, pritiskala je roko na srce in njene ustnice so bile krčevito stisnjene; potem je povedala izvoščku naslov, se pripognila. zlezla v kočijo in sedla k otrpli, nepremični postavi. XIII. Zelda je stala nekaj časa nepremično pri oknu. potem je pa globoko vzdihnila in dejala do smrti utrujena: — Kako strašno življenje, ah, kako strašno življenje! George in Zelda sta stanovala že nad mesec dni v »Golden West hotelu« Poslopje se ji je zdelo ostudno; toliko bahavih okraskov povsod, po hodnikih in stopniščih. Toda George je zatrjeval, da morata brezpogojno stanovati v znanem hotelu, češ, da napravi to na Mor-risona boljši vtis. — Ne sme naju prištevati med siromake, — je dejal svoji ženi. »Golden West hotel« je bil pravi; stal je sredi mesta, brl je na dobrem glasu in vse va-rijetetne zvezde so stanovale v njem. PRED ST,ARTM VREMENOM — Varnih zdi se mi, da dobimo slabo vreme. — Zakaj pa? Kaj je barometer padel? — Da, pravkar mi je padel na tla in se razbil. 16 letna morilka pred sodiščem Senzacionalna obravnava v Berlinu — 16-letno dekle z materinskim instinktom pred sodiščem Včeraj se je pričela v Berlinu senzacionalna obravnava proti 16 - letni morilki Luizi Neumann, Poleg nje sedita na zatožni klopi 22 - letni delavec Stolpe in 21-letni ključavničar Benzinger. Vsi trije so obtoženi roparskega umora 56-letnega urarja Ulbricha. Ulbricha so našli nekega dne doma mrtvega. Slo je nedvomno za roparski umor, kajti policija je ugotovila, da so morilci odnesli njegov denar in vec ur. Bilo je lani 28. oktobra in obtožena Luisa Neumann je bila zvečer pri urar-ju, ki ji je navijal gramofon Njuna prijatelja Stolpe in Benzinger sta čakala ta čas pred hišo. V hipu, ko je segel Ulbrich po novi gramofonski plošči, se je splazila Neumannova v njegovo trgovino in odklenila vrata, da sta imela njena prijatelja prosto pot. Opolnoči sta prišla Stolpe in Benzinger v urarjevo stanovanje, kjer sta našla Neumannovo z urarjem v postelji. Prišleca sta se spoprijela z urarjem, Neumannova se je baje brž oblekla in zaklicala svojima orijateljema: »Če sta preveč strahopetna, ga ubijem sama s sekiro!« Stolpe in Benzinger sta se namreč za hip zdrznila in obstala, kajti opol* noči so začele v urarjevem stanova* nju naenkrat biti vse ure. Potem sta Ulbricha v postelji zadavila. Po urno* m sta pobrala iz njegove ročne bla* gajne ves denar in vzela tudi več ur. Neumannova je ostala v Berlinu, nje* na prijatelja sta se pa odpeljala V Stettin. kjer sta bila aretirana Neumannova je v preiskavi trdo* vratno zanikala, da bi kaj vedela o umoru, toda njena pajdaša sta izjavi* la, da bi ne bila urarja umorila, da ju ni nagovarjala ona. V času umora je bila Neumannova že v tretjem mese* cu noseča. Umorjeni urar se je pečal skrivaj s širjenjem pornografije. Sam je izdeloval razne nedostojne slike in jih razpečeval. Za model mu je služi* la Neumannova. Takrat je bila stara komaj 15 let. Zanimivo je, da je do skrajnosti pokvarjena morilka iz do« bre meščanske hiše. Čez dan je obče* vala v dobrih meščanskih krogih in posečala je razne tečaje tako. da bi človek mislil, da ima opraviti z ideal* nim, poštenim dekletom. Toda po ve* čerji, ko so odšli roditelji spat, se je začenjalo njeno nočno življenje. Ti* ho je odhajala z doma in se predajala skrivaj prostituciji. Zanimivo je, da ima Neumannova že materinski instinkt, čeprav je sta* ra šele 16 let. Za svojega bodočega otročička ima že pripravljeno perilo. V preiskavi je trdila, da jo je baš materinski čut pripravil do tega, da je nagovorila svoja prijatelja, naj urarja umorita. Z deležem na ropu je hotela zasigurati svojemu otroku bo* dočnost. Pozneje je pa odločno tajila, da bi sploh kaj imela opraviti z urno* rom in morilcema. Ni še znano, ali poide obravnava svojo pot do konca, kajti zdravstveno stanje Luise Neu* mann se je zadnje dni močno poslab* šalo. Ker je še mladoletna, jo lahko doleti najvišja kazen 10 let ječe. Nju* na prijatelja pa utegneta biti obsoje* na na smrt. Obtoženka je že včeraj prosila predsednika sodišča, naj vpli* va na tisk, da je ljudje ne bodo pre* več vlačili po robeh. V GOSTILNI. — Natakar, v juhi plava muha. — Torej je morala zlesti znova v njo, ker sem jo bil že vrgel pod mizo. V ŠOLI. Učiteljica ogorčeno: No, rada bi bila vsaj dva ali tri dni tvoja mati. Učenec: Saj bi šlo, moj oče je vdovec. Maršal Petain med nesmrtnlki Francoska akademija je sprejela te dni na svečani seji med 40 nesmrtni kov tretjega maršala svetovne vojne Petaina. Ostal je pa sam, kajti Foch in Joffre sta kljub svoji nesmrtnosti že mrtva. Vprašanje je pa, če bo ostal dolgo sam, kajti na Joffrovo mesto hočejo posaditi zopet vojaka, čeprav ni med vojskovodji svetovne vojne nobenega več, ki bi po pravici zaslužil to visoko čast. Franciia ima sicer še enega velikega maršala, in sicer Lyauteya, čigar ime je združeno z najslavnejšimi deli, zlasti pa s pomirjenjem koolnij. Poleg tega ima slavnega mladega generala, Fochovega gojenca Wey-ganda, ki je zdaj načelnik generalnega štaba. V njem vidijo mnogi novega Fo-rba. Da bi le ne mogel pokazati svojega talenta v novi vojni! Maršal Petain je zdaj vrhovni poveljnik francoske armade, torej formalni Fochov naslednik. V svotovni vojni mu je poveril Joffre obrambo Verduna. ko sta se bila generala Serrail in Nivelle tako slabo obnesla in ko je grozila Franciji katastrofa. Petain je rešil Verdun Napisal je tudi znamenito knjigo o Verdunu. Pozneje sta mu Foch in Clemenceau poverila še težjo nalogo. Defetistom se je bilo leta 1917 posrečilo omajati disciplino v armadi in zastrupiti ozračje nad vso Francijo. Vojaki niso več verovali v zmagah. Baje je bil malodušen tudi Petain sam in zato se je Clemenceau brez pomisleka odločil za Focha. Petainu je bila poverjena naloga reorganizirati armado in dvigniti moralo v nji tako, da bi mogli vojaki prestati težke izkušnje v odločilnih bitkah leta 1918. In Petain je sijajno izpolnil to nalogo. Petain je rojen vojak, zelo inteligenten, značajen in energičen mož. Zanimivo je, da ga je pozdravil s elavnostJiim govorom v Akademiji kot i jenega člana največji pesnik sedan »e rio-i _ Paul Valery, ki je obenem maršalov boter. LAHKA POMOČ — Kaj si tako žalosten, prijatelj ? — Zdravnik mi je prepovedal piti pivo! — In si ne znaš pomagati? Pojdi k drugemu zdravniku. KAJ JE ZAKON Zdravniku je zakon mrzlica, ki se začne z veliko vročino in konča s padcem temperature, lekarnarju je grenka pilula, igralcu tragikomedija, trgovcu špekulacija, filozofu težak problem, vojaku 30 letna vojna, godbeniku pa služba pod trmastim dirigentom. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeb povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sta* rega očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda Antona Ravnikarja se tem potom vsem naj topleje zahvalju* jemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Franti Misu za veliko skrb in naklo* njenost do bolnika v njegovi dolgotrajni bolezni Društvu nižjih poštnih uslužben* cev in njihovemu pevskemu zboru, urad* ništvu tobačne tovarne, darovalcem ven* cev in cvetja ter končno vsem prijateljem m znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 3. februarja 1931 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana* dne 29. januarja 1931. . Žalujoči ostali Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem m znan* cem, ki so v tako lepem številu spremili našega ljubljenega očeta m dedka, go* * Frana Piškurja na njegovi zadnji poti, izrekamo tem po« tom svojo najtoplejšo zahvalo. Prav tako se zahvaljujemo častitemu g. župniku Iva» du Barletu za tako lepo pete pogrebne molitve v kapelici Sv. Križa, g. patru An* geliku dr Tomincu za večkratno dušno to* lažbo, dvorni dami gospe Franji dr. Tav* carjevi za tako ginljivo tolažbo m sočutje in vsem sestram Kolašicam iz Ljubljane* Most in Stepanje vasi in Marijanišču za taso častno spremstvo. Pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« on »Slavec« za ganljive žalostinke. vsem darovalcem krasom ven* cev in vsem odličnim gospodom mešča* rtom, ki so pokojnika sprem H i celo do groba, zlasti pa »Slovenskemu Narodu« za počastitev pokojnika, kar nam je v veliko tolažbo v tej žalostni uri Ljubljana, 29. januarja 1931. ŽALUJOČE HČERE IN VNUKINJA MARICA DRAGICA, ZDENKA. Premog, drva. koks prodaja •ILIRIJA« d. z o. z., LJubljana. Dunajska e 46 — tele«. 2820 Miklošičeva e 6 — telef. 2595 ZAHVALA Globoko ginjeni nad tolikimi izrazi iskrenega sočutja ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga in papana, gospoda dr. Frana Horvata kr. notarja v Kamniku izrekamo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način lajšali težki udarec, ki ste počastili njegovo delo, s katerim je tako odlično izpolnil svoje življenje, našo najtoplejšo za« hvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. J. Polcu, gospe dr. Krautovi za ljubez* njivo naklonjenost, notarski zbornici, g. dekanu in čč. duhovščini, pevskemu zboru »Lire« za prekrasne žalostinke in Narodni čitalnici, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, vsem, ki ste ga spremili v tolikem številu na zadnji poti; najiskre* nejša hvala! Ljubljana, 27. januarja 1931. Rodbina dr« Horvatova GOSPODIČNA imovitejša, inteligentna, vreme starejšega uradnika za moža. Ponudbe pod Šifro »Dobrosrčna 660« na upravo »Slovenskega Naroda«. Ako hočete delati, da z lahko domačo obrtjo zasluzite na lastnem domu po i Din na uro. pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno. ako je priložena znamka za odgovor Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L AVGUST KOBILCA, tavpetnlk in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 21 vhod iz Dvofakove št. 3, dvorišče, se priporoča za specialna tapetniška dela. 12/L 'hotel Mikiie ima naprodaj prav dobro gnojeno erito vrine po Din 20.— m3 na razpolago in odvoz je do konca marca 1931 615 GOSTILNO, 2AGO IN MESARIJO z letnim prometom 300 hI piva In 180 hI vina, ob državni cesti pri cerkvi za 500.000 Din proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica št. 30. 698 FOTOGRAF. POMOČNIKA le prvovrstno moč, sprpjmcm takoj. Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjih služb m sliko na naslov: Atelje KunSek, Celje. 699 ZIMNICE po 35 Din predelujem; otomane, divane in fotelje po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. — SLAVIO FRANC, tapetništvo, Rimska cesta 5 — žab jak 14 Srečke za razred drž. razr. loterije so dospele Čas za obnovo samo do 5. februarja Obnovite pravočasno! Zadružna hranilnica r.x.zo.z. Ljubljana, Sv. Petra c, 19 MI KUPIMO ZA VAS noDič Kari May: Winnetou 2240-a Izrežite ta inserat, napišite svoj naslov čitljivo in s tem dobite v katerikoli knjigarni brezplačno poizkusni snopič 1?WinnetouM . (Knjige ltWinnetoun bodo obsegale 12 zvezkov, ki izhajajo mesečno po 160 strani skupno torej 1800-2000 strani in bodo v vsakem zvezku imele več slik). Po posti pošljite izrezani oglas kot tiskovino (znamka 26 par) na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, na kar dobite snopič po posti. V snopiču prečitajte ugodnosti za naročnikel Ime in priimek: kraj (ulica) _ posta _ Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiakamoc Fran Jesertek. — Za upravo In inanraftn dal lista; Oton Cbriatof. — Val v Ljubljani.