ST'TDIJ3ii. V Trstu, dne 11 apzlla 1U1 Politične beležke roHtMnl pohitel na Poljskem Čudni položaj, M Je nastal v poljskem parlamentu po izvolitvi socialističnega poslanca Daszyn-•k#ga za. predsednika sejma, je u-stvurtt takdne niotran j epotitične prilike da Pol}«kam, da bi menda laman iskali nekaj podobnega v •godovftni evropskega parlamentarizma. Poljski sejm nima danes večine — ne vladne niti izrazirta protivlad-ne —, ki bi bila sposobna za kakr-#nofcoli plodno delo. Vlada Je danes primorana oslanjati ee v parlamentu enkrat na desnico, drugikrat na levico, kakršni so pač zakonski osnutki, ki jih predlaga. Ce hoče imeti pri tej taktiki uspeh o, mora tudi spretno izrabljati raz-drapanost opozicijskega tabora. Ni nobenega dvoma, da je takfien pobožaj vse prej kot idealen, in zato ni čudno, da so po takoj po objavi rezultatov o volitvah skupščinskega predsednika pojavili glasovi, da se bo parlament takoj razpustil in se bodo volitve odgodile za nedoločen čas. Mnogo vpjivnih mož sedanjega režima je zagovarjalo takšno radikalno operacijo. Maršal Pilsudski pa o tem ni hotel ničesar slišati; res Je, da bi vlada, če bi se odločila za tako važen korak, imela morda lažje delo v notranji politiki, toda kaj bi pa porekel zunanji svet? Skratka — Pilsudski se je odločil, da bo-še nadalje vztrajal pri tako nesrečno zapoeetem sodelovanju s parlamentom. Socialista Daljinskega, opozicijskega poslanca, ki je bil izvoljen za predsednika zbornice, je povabil k sebi in mu obrazložil svoj program za parlamentarno delovanje. Ob tej priliki je maršal izrazil željo, naj bi sejm tekom treh dni odobril proračunski provizorij. In zgodilo se je nekaj zelo zanimivega: parlament, v katerem vlada nima večine in v katerem je Piisu-cLski pred komaj enim tednom doživel poraz, je do pi'čice u-godU maršalovi želji. V predpisanemu roku in skoro brez izpre-memb so bili sprejeti vsi vladni predlogi. Dogodek je vsekakor nad vse zanimiv in nam morda kaže, da se je vprav z neprevideveno izvolitvijo'' opozicijskega sejmskega predsednika našla nekakšna podlaga za pametno sodelovanje vladne večine z opozicijo. Seveda bo treba v okrepitev tega mnenja še počakati na nadaljnji razvoj parlamentarnega delovanja na Poljskem, ker ni izključeno, da je uspeh vlade samo začasen in da ga je treba pripisati trenutnemu vplivu maršala Pilsudskega. Vsekakor se je po'ožaj Pil su d-skijevega kabineta proti slehernemu pričakovanju utrdil in so poslednji dogodki pokazali, da ni mogo"® sestava kakšne nove, boljše vlade, nego je sedanja. Ce bi se izpolnilo pričakovanje glede nadaljnjega sodelovanja vladne večine z opozicijo, potem bo pač naglo napredovala konsolidacija političnih prilik in bo nastopilo ozdravljenje javnega življenja v poljski republiki, ki je bilo v poslednjih letih tako zelo vihamo. Nekaj o novem reškem kazenskem zakoniku Leningrajska «Krasnaja Gazeta« je te dni priobčila celo vrsto zanimivih podatkov o novem ruskem kazenskem zakoniku, ki vsebuje mnogo povsem novih določb. V novem sovjetskem kazenskem zakoniku se posveča prav posebna pažnja razlikovanju med poklicnimi zločinci, ki so Že ponovno prekršili zakone, in med prestopniki, ki so zagrešili kak zločin le slučajno. V zvezi s tem razlikovanjem so — kakor bomo videli v naslednjem — tut'i ka?ni različne. Posebno pažnjo je zakonodajalec posvetil tudi vprašanju izpušča-jna nevarnih fcločiucev na svobodo. Postavil se je v tem pogledu na princip, da bi bilo nepravilno izpuščati takšne zločince na svobodo. če ne obstoje jo dovoljna jamstva. tla so bodo poboljšali, ker bi lo.kSfto posfopan.e pomenilo izpostavljati družbo brez potrebe zločin sivu. Iz tega principa —- ki je pač vfeden vse pažnja — se je seveda pojavila potreba uvesti za nevarne poklicne zločince neomejeno kazen; upravna oblast ima radi tega pravico, da po svojem uvi de van ju pTidrfi takšne zločince v ječi, dokler se ji zdi to potrebno. V gotovih slučajih, ko se zanikarni grešniki nikakor nočejo poboljšati, pa sme upravna oblast uporabiti proti njim tudi dosmrtno internacijo. D očim so za profesionalne zločince predvidevane poortrene kazni, so za slučajne zločince uvedeni tudi domaČi zapor, omejena svoboda kretanja itd. Novi kazenski zakonik pa tudi izrecno opozarja sodnike, da smejo oprostiti obtoženca tudi če je krivda dokazana, ako je zločin izvršil le slučajno in Če obtoženec ni nevaren človeški družbi. Potrebna pa je v takem slučaju Se druga olajševalna okolnost: obtoženec mora biti — prole-tarec. Kakor je iz tega razvidno, ima novi ruski kazenski zakonik Izrazit razredni značaj: kazni za pripadnike «buržoazije» so večje nego za proletarce. Temu pa se seveda, spričo sedanjih prilik v ZSSK, ne moremo čuditi. DNEVNE VESTI Pogreb pokojnega poteitata $r. uff. ArcM-ls Včeraj predpoldne ob 10. uri ae je vršil pogreb prvega tržaškega. poteštata gr. uff. Arcki-ja, ki je umrl pretekli pon&e-Ijek, kot smo poročali v torkovi številki. PogrOb Je bdi veličastna žalna manifestacija. Ob 10. uri je bilo v stanovanju v ul. Foscolo blagoslovljeno pokojnikovo truplo v prisotnosti prefekta kom. Fornaciari-ja, vice-prefekta kom. Zanoonato, vice-poteŠtatov Cuzzi tn dr. Greg*>, inž. Cobolli-Gigli in nekaterih drugih oseb. Ko so prinesli krsto iz hiše in jo položili na mrtvaški voz, se je obrazoval žalni sprevod, ki je šel iz hiSe žalosti skozi ul. Parini, preko trga Ospedale in dalje po ul. Car-ducci, Torrebianca v cerkev sv. Antona novega. Na čelu je korakala četa mestnih stražnikov in mestnih ognjegascev, dalje so sledili vozovi s Številnimi venci, zastopstva kulturnih, športnih in patriotičnih društev z zastavami, fašistovske organizacije, oddelki milice in armade. V sprevodu so svirale godbe žalne koračnice. Nato je sledil mrtvaški voz s pokojnikovimi telesnimi ostanki. Tik za vozom so šli sorodniki in najintimnejši znanci pokojnega poteštata, potem zastopstva vseh oblastev in nepregledna vrsta Žalnih gostov. Prefekt, vi-ceprefekt, inž. Cobolli, vicepo-teštat Cuzzi, gr. uff. Segre in posl. Banelli so spremljali pokojnika ob mrtvaškem vozu. V cerkvi sv. Antona je opravil mrtvaške obrede tržaški škof dr. Fogar. Po končanih obredih se je sprevod nadaljeval proti trgu Unita, k^er se nahaja mestna hiša. Tu se je mrtvaški voz ustavil nekaj hipov, a medtem se je državna zastava na mestni hiši trikrat dvignila in spustila v zadnji pozdrav pokojniku. Ob 11.30 je ta obred končan in sprevod krene potem po Corso V. E. III. proti pokopališču. Na več mestih na Corsu so obsipali prebivalci mrtvaški voz s cvetjem, posebno ob vhodu v tunel Sandrinelli. Na drugi strani tunela so bili postavljeni oddelki milice, ki so izkazali pokojniku vojaško ča-st. Na trgu Vico sta bili postavljeni ena četa mestnih stražnikov in ognjegascev, ki sta izkazali istotako predpisano čast. Tu se je sprevod ustavil, fašistovski tajnik je opravil ceremonijo po-slovitve, prisotni so pozdravifi pokojnika z dvigom roke. nakar je krenil voz na pokopališče. Pogrebu je prisostvoval prefekt kom. FornacJart, vice-pote&tat Cuzzi, inž. Cobolli in Se nekatere druge osebnosti. Ob času pogrebnega sprevoda so bile vse gostilne in trgovine zaprte, električne svetilke so gorele po vseh ulicah, ovite v črnino, istotako so imeli žalni znak tudi tramvaji. Ob straneh je tvorilo povsod špalir mnogobrojno občinstvo, ki je pozdravljalo pokojnika na njegovi zadnji poti. Odlok o sefmle žfflr Kot poroča list «11 Soie», se pričakuje, da bo v kratkem o*bjavljen odlok, ki bo vseboval nekatere predpise o sejanju žit«. Novi odlok, katerega napoveduje omenjeni list, bo predpisoval, da se mora sejati Žito «v vrs-tah« in ne kot do sedaj. Računa se — nadaljuje «11 Sole» — da se bo prihranilo na ta način okoli 40% semena, katero se bo lahko porabilo za prehrano. Če se seje žito v vrstah, je nadalje o-mogočeno obsipanje, katero je zelo važno z ozirom na izrabljanje v zemlji se nahajajoče vode s strani rastline. Končno se omogoči na ta način boljše prospevanje žita in klasja, kar pomeni na koncil koncev povečanje pridelka, kljub temu da se porabi manj semena. Pripomniti je še, da novi način sejanja ne zahteva povsod posebnih seja Inih strojev. Ti bodo priporočljivi le po večjih in srednjih posestvih, medtem ko se bo moglo orati z navadnim plugom. V brazde se potem useje Žito. Gre torej za ukrep, — zaključuje «11 Sole — ki ne bo zahteval od nikogar novih stroškov, ki bo marveč le predpisoval poljedelcu večjo proizvodno disciplino. Odkod rala ItilOa HluC strotia? Začnimo pri vsakdanjem kruhu, pri žitu. Leta 1927. smo uvozili skoro 6 milijonov <{ trde in okroglo 17 milijonov q mehke pšenice. Kanada je naš največji dobavitelj trde pšenice. Zastopana je s 3.9 milijoni q. Sledijo Združene, ki so nam dobavile 1.3 milijon q. Ti dve deželi sta udeleženi na celokupnem uvozu Italije z 89.7A. U-deHba Rusije je znašala pol mili- jona q. — Združene države »o izvozile na italijanski trg 8M milijonov q mehke pSenice. Drugo mesto pripada oddaljeni AveLrattji, ki nam je prodala 3K milijone q. Sledi Argentinca z S H milijona q, Kanada e 1.1 milijonom q in Rusija z 880.000 q. Rum unija nem je dobavila 246.000 q, Madžarska 1&.000 q. Uvwz mehke plenice iz ostalih držav je bil lanskega leta brezpomemben ki neznaten. Drugi važni trvorrti predmet je bombaž, katerega smo uvozili 2 mili.jo-covatz, rojena Cermaz. stara 26 let. Obtoiena je bila tatvine zlate zapestnice, vredne 200 Ur, ki je bila last Ane Montiglia, roj. Gooo-var, stanujoče v ulici del Toro 9t. 8. Giaoovatzova je bila namreč služkinja omenjene gospe. Iz obto&nice izvemo, da Je glavno opravilo služkinje bilo negovanje dveh otrok Montiglieve, od ka^-teršh Je ena deklica, stara sedem let in fantek, star eno leto. Poslednjega Je Giacovatzova večkrat pe-štovala in ga zabavala s tem, da mu je kazala bleščečo zlato zapestnico. Zato se je ta zapestnica valjala povsod in je nekega dne izginila. Vse iskanje je bilo zaman. Giacovatzova je bila aretirana, a je vedno trdila, da je nedolžna. Bila je potem izpuščena na začasno svobodo. Na obravnavo ni prišla, dočim pa je bila prisotna gospodinja, ki je povedala sodnikom zgodbo o zapestnici. Rekla pa je med drugim, da ne more z gotovostjo trditi, da je zapestnico vzela služkinja. Drž. pravd ni k dr. Magliento ne najde v obravnavi zadostnih dokazov za krivdo Giaco vat zove in in predlaga oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Branil je odv. dr. Ivan Kezich, ki obžaluje, da obtoženka ni na obravnavi, ker bi on sicer nastopil za dosego oprostilne razsodbe v smislu, da obtoženka ni zagrešila zločina. Sodni dvor je oprostil Giaco-vatzovo radi pomanjkanja doka>-zov. Idealen zakonski par. Šesta sekcija tržaškega kazenskega sodišča je včera j po premoru, ki je bil držan radi pogreba tržaškega poteštala, imela pred seboj Josipa Ceraj&vA in njegovo ženo Terezijo, roj. Furlan. Prvi je kot obtoženec, druga ga to£i. Pretepal jo je baje, posebno v dobi od 19. novembra do 26. julija 1927. Dne 9. oktobra 1920. ji je baje povzročil razne bunke in podplutine po obrazu in plečih. Nekdaj ji je tudi dal mogočno brco, tako da je morala biti v postelji nad 20 dni. Bazne priče opišejo malo prijetno sliko družinskega življenja obeh junakov te obravnave. Iz vsega so razvidi, da ni bil samo on strašni tiran, temveč, da ga je pretepala celo njegova hči. Takrat, ko je Terezija dobila brco, sta ga obe pošteno naklestili. tako da ga je ena priča videla krvavega in s srajco na koščkih. Ob tej priliki je bila hči, ki je napadla očeta. Ve£ina prič je zaslišana potom tolmača Dužnika, kajti dogodki, ki se obravnavajo pred sodniki, so se odigravali v okolici, in sicer v Gabrovici. Odv. Kezich, ki brani obtoženca, fteil srninemu dvoru predložiti pismo, ki naj bi bilo dokaz, da je moževo ljubosumje, ki je bilo večinoma vzrok večnim prepirom v d rutini, bilo upravičeno, toda drž. pravdnik cav. odv. Calot se protivi čitanju tega pisma, ker ni bilo predloženo v sankcijo v določenem £asu. Obtoženec ni predkazovan. Terezija Cernjava, roj. Furlan, je zastopana po odvetniku, ki zahteva obso dbo obtož en ca. Drž. pravdnik: «Predlagam da se Čemjava obsodi na pet mesecev je6e!» Odv. Kezich v daljšem govoru skuša dokazati krivdo obeli strank v tej obravnavi, ki sloni le na govoricah. Sploh pa obravnava stremi le za tem, da ženska doseže provizionalo, ki bi uničila edini in glavni vir dohodkov obtoženca. V slučaju obsodbe pa naj sodni dvor dovoli obtožencu vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon, to je pogojnost kazni in opustitev vpisa v kazenski seznam. Sodni dvor je obsodil Cernjavo na pet mesecev ječe, toda pogojno. Kasen mu ne pride vpisana. Slažkfcija, ki krade. Na ovadbo Lovrenca Gregorattija, stanujofega v Tržiču, je bila aretirana Amalija M ura vse iz Kranj-skegore in prišla pred sodnike radi tatvine. Gregorattiju je namreč zmanjkala Ustnica s 60 lirami in kovinaeta ara, vredna približno 30 lir. MuravCeva priznava, da je vzela 40 lir in uro, ki pa to je imela le zastavljeno pri Gregorattiju In je ajsna last. O Ustnici pa ne vs ničesar. Iz sodnih listin je razvidno, da filfuravčeva precejšnja prljate-. ca tujega blaga, kajti bila je že radi tatvine pred kaznovana Kazen — 2 meseca jede — je bila pogojna. Morala jo pa bo sedaj odsedel! polet enega leta in desetih dni, katere jI je prisodil sodni dvor. Branil je odv. dr. KezichL Vesti z Goriškega Gorislce mestne vesti Z dežnikom ga Je po glavi K Zelenemu križu se Je mond zateči Jožef Mleerit iz Gorice, stanujoč na Komu »t. 14. Imel Je precej veliko rano na glavi. Prito&l es je, da ga je neki BoscbJn udaril z defcnikom po glavi. Ker so katm nočni mir. Orožniki so se posa«uez ceato v Stranicah. Deklica se je k arsči le nekoliko pobila po obrazu. Soier ni mogel tako hitro ustaviti avto-mobil$, da bi padec preprečil. Izpred sodišša 0 dveh pomodnih sencah, o razbiti lipi in o strela, ki se ranega v noč za bežsčiml tatovi. Dne 11. februarja t. i. se je zgodilo v Sp. Tri buši, da je posestnik Franc Pisenti začul ponoči, kako nekdo lazi okrog hi&e. iNenadoma je začul, kako so je tipa v oknu razbil«. Vznemirjen je v.^ al in stopil k oknu. Zapazil je pred hišo dva ne2nn.11 ca, enega veC^.e postave, drugega manjše, ki nifeta kazala nič kaj po&tenega obnaSanja in ni&ta imela n*č kaj po&isttiih namenov. Ko sta videla, da ju je lastnik hiSe zapasil, eta smuknila v sosedno hifco. Gospodar je te-daj, da bi tatove — oči vido o »o bili tatovi — oplaSil, oddal skozi okno v noč dva strela. V tem hipu sta se neznanca vnovič) prikazala iz sosedne hi§e in tedaj je P1 f-nti imel priliko do dobra vtisniti si njih obraze in postave v spomin. .DrugI dan zgodaj zjtitraj so bili o tem obveSčeni orožniki, ki bo aretirali dva tujca, ki sta pr^jAnji večer dospela v Tribu&o in j^kiila prenočišča tudi v hiši Piseiitija. Pa že takrat sta se zdela -teto srni Ijiva, ker sta si malo preveč oči no ogledovala hišo in njeno najbližjo okolico. Gospodar ju ni hotel vzeti pod streho, zato sta mo-a!a iskati pribežališča v drui?i. Ta dva osumljenca se pišeta Viktor Cuk iz Idrije ter Ivan Srebot iz Pevine. Včeraj sta se morala radi xgoraj opisanega dogodka za^ovai ^ati pred goriSkmii eodniki. 0.t)a iajita dejanje. Prvi pravi, da je celo noč spal pri nekem kmetu. Prav nič ni vedel, zakaj so ga drug* dan prijeli. Istotako trdi Srebot, ki je bil že velikokrat kaznovan radi tavine, in sicer v Ljubljani, Gradcu, Trstu, v Pulju. Gorici itd. «Pri-Sli smo zvečer v Trlbufeo in prav pošteno izročili nekemu km'tn i-stovetnico in vžigalice ter šli spat v njegov hlev.» ■ r > Brigadir s ŠentviSke gore pove, kako je obtoženca aretiral. Čuka jo zalotil v farovžu, SraLoia pa na poti, ko jo je mislil potegniti proti Idriji. «Lahko me je prijel,« se je postavil Srebot pred sodniki, «ko sem se mu sam ponudil. Če bi hotel in če bi bil kriv, bi lahko xbe>.al, saj sem bil že en kilometer daleč proč od orožnikov!* Drž. pravd«!k zahteva, naj sodišče obsodi obtožonca na eno leto in Stlri mesace zapora, na eno Šestino poosirenega. SodiSče pa ju obsodi vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora, od testa ono Šestino poostrenega, na 1 leto posebnega nadzorstva ter nn. poravnavo vseh sodnih stroškov. Krčmar je obđol2en, da je oropal svojega gosta. Včeraj dopoidne se je vršil na goriškem kazenskem sodi&ču zanimiv proces proti Ignacu Lebanu, krčmarju iz Drobočnika pri Sv. Luciji. Razpravi je prisostvovalo vse polno občinstva. Leban je bil obdoben, da je dne 5. novembra 1. 1. s silo vzel tieoč-lirski bankovec Ivanu Piri h u iz Loma pri Kanalu. Dejanje se je — kot pravi obtožnica — zgodik> na sledeči način: Ivan Piri h se je odpravljal tisti dan v Gorico, da bi dvignil več vojnoodSkodninskih obveznic. Za po* v Gorico mu je krčmar Leban posodil 20 lir. V Gorico sta od&la oba. Pirih se je zvečer vrnil i« Gorico proti domu s nskaj več kot 3000 lirami v žepu ter se ustavil v krčmi Ignaca Le-bana. Tam je večerjal in se tudi precej napil. Ko je zahteval račun in je bH ta precej slan, se Je odločil, da bo plačal drugi dan, Če« da sedaj nima drobiža — pač pa le bankovce po 1000 lir. Bil je vrhu tega Lebanu dottan £0 lir «a pot v Gorico. Tedaj pa Je krčmar planil nad nJega, ga vrgel na tla in mu iztrgal iz »epa 1000-lirski bankovec. Pirih Je to dejanje Javii orotr nikom tete leto pozneje. Poleg tega zločina Je bil Leban obtoten, da je skufial podkupiti svojega bratranca Jožefa Preglja, ki je prisostvoval dogodku ln ki naj bi pričal« M da se nI zgodilo tako, kot stoji v obtožnici. Leban, katerega spremljata oaf zatottno klop dva orožnika, je bolj majhne postave. Pred«.: «Ah je res, kar pcavi to4nicaf» Leban: «Ah, nič tri res.h «Ali ste res Pirih u posodil 80 Um ta pot v Gorico T» ni res/ MoJa žena mu jih je posodila.« «Kako pa se Je potem sgodtk>?a «Ko Je hH zvečier pri meni, je i-mel plačati 68 ftr. Plačal Jc moji ieol s tisočakom. Moj-\ žema pa nI imela drobiža, zato je poslala ino. nlati h »Kovačevim). Tudi tam «eo imeli drobiža. Radi toga j« prišla nazaj s tieofclirsktm bankov-; cem. Vrnila Je tisti večer 500 lir} Plribi^ ostali denar, kolikor ga je Imel Pirih Se dobiti, je vrnila Č« osem dni.» «A1I je res. da sie hoteli Jožefa Preglja podkupiti, da bi pričal v vsaSo korist?« «Ni res! Preglja Že tri lota ni bilo v moji hiši.)» «23 kak finim namenom vhm j>a potem Pregelj b tem obdolžuje? «Zato, ker sva si sovražna. ♦cZakaj pa 7 > me je nekoč okradel. \ rh tega mi je bil večkrat dolžan. Terjali smo ga, zato si ne upa k nain.n «Cemu pa si je po va£o potem Pirih izmislil zgodbico o ropu. č4 se rop ni izvrši!?» «Hujskajo ga lo moji dolžniki.» Ko hoćo odvetnik vedeti, kakšno je gmotno stanje obtoženca, pristavi predsednik, da mora imeti Leban veliko neprijateljev, ker je obogatel — v kolikor je znano p» dobljenih informacijah — na ra-račun bogsigavedi koga. Za vrat 0» je prijel in mu izmaknil tisočak. Tako pravi Ivan Pirih iz Loma, ki je Že prileten možiček, star 51 let, pa jih kaže 70. S svojim pripovedovanjem no napravi prav do>-hrega vtisa, ker se verkrat zareče in se no morr- prav spominjati vseh podrobnosti. Ia tegu se vidi,1 da je moral biti usodnega večera nekoliko «n»4rkaiL>. «Tisti dan,» pripoveduje, «Hern:, pričel k Lebanu v gostilno. Ib'kel mi je, da mora v Gorioo. 1 — pa bi Sel tudi >az — pravim — imam' dvigniti nekaj v^jr.oodftkodnin-skih oiwezinic, toda de narja nimam za pot. Pa ml je pogodil Lei>an 2f> lir in me povabil, naj grein t, njim." ^AJi vam jih ni posodiia iena?» »Ne, on mi jih je.f V Ca rici dobil nekaj čez .1000 lii m obveznice. Domov grede smo ustavili v Sveti Luciji v gostilni pri « vrge' na tla. Grozil mi je tudi z orožniki. Neto mi je vasi iz žepa 1000 ltr.si «Kje ste noe^il denar?« «V papirju «=em ga imel zavitega," wKa| jo nato storil s 1000 Hrami?« «4Zagotovi) mi je, da jih bo frol menjat. Usti večer mi je dal nazaj 300 liiv) bil kaj pijan tisti večer?» «.Malo že.» Odv. Giannini: «Ali jo oškodovanec tisti večer opazil, da mu je Lr* ban vrnil 300 lir7n Pirih: «Ne, Sele drugi dan. k« sem priSel domov, sem to opazil. Cez osem dni nato pa mi je dal Se nek a 1 100 lir nazaj.« «čemu niste šli takoj javit orožnikom. kai- se vam je pripelilo?> «MisliI sem. da pride k meni L«v ban in se poravnava.» «Kako pa, da ste naznanili Sel* celo leto po zločinu?« «Jezen sem bil, ker mi ni hotel vsega povrniti.« «Ali je bil Se kdo zraven tisti večer v krčmi?« stopa proti Lebanu? Hočete, da bo obsojen?« «Da dal« «Ali ste odWi tisti večer domov?« «Ne, spal sem pri Lebanu na hlevu.« cZa Utor vina |e plačal in hotsi naf ne p»vwa brigadlrK ka) se )• zgodilo v kr€mL» Za Pirihom je predsednik izprsh Sal Jožefa Preglja, starega 30 let Lebanovsga bratranca. Ta op«e dogodek v postilm: namreti Pirih ni hotel plačati, mu je L^>an rekel, da ne bo Aol 1» krtme, dokler ne bo plaCal. NaU ga je zgrabil in mu viel 1000 lir Sbftal je tudi Lebana, kako je re kel, ko je držal denar v rokab« •Zdaj, Ce ho6eA ptti, lahko pije« saj si plačal W Strgal mu Je tudi verižico pri telovniku, •Ali veste, če Je Leban tisti ve ter vrnil kaj denarja Pirihu?« V Trstu, dne 12. aprila 1928. « EDINOST« ni. «Ko tem drugi dan srečal Piri-ha žd ga vprašal, Ce mu je vrnil denar, ml je rekel, da ne.» «Aii Je res, da vas je hotel Leban podkupiti?« cAh, da; to je pa res. Ko me je dal poklicati brigadir, da bi me Izprašal, me je iskal Leban v Skr-icrri gostilni, naročil liter vina in tni rekel: «Vidiš — Jaz imam fceno tn otroke, ti nimaS ni«! Pojdi k brigadirju in reci, da ni nič res, kar je naznanil Pirih. Dobro ti tJom plačal. Istotako je bilo, ko sem moral Mi na preturo v Tolmin. Hotel me je prehiteti s kolesom, da bi me preprosil. Pa je bil shi-Čajno nekdo z menoj. Na hodniku tolminske preturo pa mi je pomig-nil, naj ne povem.» Druge priča Brigadir Aido Boschi pravi, da je Leban znan med svojimi občani kot velik oderuh, ki je obogatel na račun svojih dolžnikov. Zagovornik; «Ali ni skušal Pregelj Že naznaniti obtoženca, Čed da je komunist?« Brigadir; «Dat« Odv. Paglilla: «Ali ciso nekoč obesili na njegova vrata neki neznanci rdeče rute?« zažari, in torij, ki je znana kot radioaktivna prvina in izžareva veliko elektronov že pri rumenem žarenju. Pri še nižji temperaturi, ko žare telesa rdeče, izpršujejo mnogo elektronov nekateri kovinski okisi, to so spojine kovin s kisikom. Kovinsko žico v elektronski cevki segTevamo na najbolj enostaven način, ako poSiljamo skozi njo električni tok. Čim tanša je namreč žica, tem bolj ovira pot električnemu toku in ravno radi tega upora se pori prehodu elektrike &iča močno segreje in zažari, kakor je to najbolj znano pri elektriški žarnici. Tok, ki se uporablja za segrevanje žice imenujemo netil« ni tok, daj a ga nam običajno posebna akumulatorska baterija. Okoli netilne žice v elektronski cevki se stvori tako slično kakor nad tekočinsko gladino nekakšen oblak elektronov. Ako je le-ta dovolj gost, bo oviral nadaljni izstop elektronov iz kovine. Čim višja Je temperatura Žice, tem večje bo Število iz-pršenih elektronov, toda radi prostorske naelektrenosti, ki tako nastane okoli žice, bo to Število vedno omejeno. Vsakomur je znano, da se pospešuje izhlapevanje, ako se sproti odstranjujejo nastale pare. Najlepše opravlja to delo su-hi veter. Sličen je pojav tudi pri netilni žici. Ako skrbimo ca to, da se izpršeni elektroni odstranijo od žice, se ne bo mogel stvoriti više gori omenjeni elek^ tronski oblak, in žica bo neovirano dalje izžarevala elektrone. Ker so elektroni negativno e-lektrični. bomo to najprimerneje dosegli, ako postavimo žici nasproti kako pozitivno električno telo, ki bi po znanem zakonu o elektriškem privlaku in odboju privlačevalo nasprotno imenske elektrone. V cevko je v to svrho u delana kovinska ploščica, navadno Iz niklja. Ker Jo spajamo običajno s pozitivnim polom baterije, jo imenujemo anodo, to je vhodišče, kajti po običajnem naziranju smatramo da gre elektrika od pozitivnega pola po zunanjem toko-vodniku proti negativnemu polu. Negativni pol je združen s prej opisano netilno Žico, radi tega imenujemo isto tudi kato-do (izhodišče), kajti po njej bi se vračala elektrika v baterijo. Ako je torej anoda pozitivno naelektrena ali kakor pravimo, ako ima pozitivno napetost, privlačuje od netilne Žice izpršene elektrone in razpršuje tako e-lektronski oblak okoli nje. Od netilne žice letijo elektroni na anodo. Med katodo in anodo gre torej elektronski tok, ki je tem jačji, čim višja je napetost anode in Čim večja Je temperatura netilne žice, toda vendarle le do določene meje. Ta tok ima nasprotno smer, kakor jo mi običajno pripisujemo električnemu toku. V resnici je tudi električni tok v provodnikih le tok elektronov. Ker so ti negativno električni, gredo vedno od negativnega pola proti pozitivnemu, lini est no bi bilo torej, pripisovati električnemu toku ravno nasprotno smer, kakor mu sicer pripisujemo, toda človeška konservativnost bo kljub netočnosti vztrajala še dalje pri dosedanjem izražanju. čim večja je torej pozitivna napetost anode, tem jačje privlačuje elektrone in tem jačji bo tudi tok med katodo in anodo. Ako pa je anoda neelektrič-na ali morda celo negativno naelektrena, potem ne more privlačevati elektronov, da v drugem slučaju jih bo celo* odbijalo. V cevi je torej mogoč tok le v eni smeri, in sicer od katode proti anodi in tudi to seveda le tedaj, ako ima anoda pozitivno napetost. Ako bi se pa napetost anode izmenjavala, tako da bi bila zaporedoma pozitivna in negativna, bi cevka propuščala tok le tedaj, ko bi bila anoda pozitivna, dočim bi bil tok v nasprotni smeri docela izključen. Km* propušča cevka električni tok le v eni smeri, služi lahko kot usmerjevalo za izmenični tok. Kakor kristalni detektorji pretvarja tudi elektronska cevka izmenični tok v isto&merni, dasi popuščajoči tok. Elektron-ska cevka je torej detektor, da elektronska cevka je celo najboljši detektor, ki ga sploh poznamo, veliko boljše tudi od zadnjič opisanih kristalnih detektorjev. In vendarle se le redkokje v radiofoniji uporablja taka elektronska cevka, ki ima samo dve elektrodi (poti za elektriko): su-nodo in katodo, in ki jo radi tega imenujemo tudi dvoelek-trodno elektronsko cevko ali diodo. Pač pa se s pridom uporablja pri naelektrenju akumulatorjev z izmeničnim tokom. V radiofoniji se je splošno u-vel javila troelektrodna elektronika cevka ali trioda, ki i- ma kakor pravi že ime, mesto dveh tri elektrode, in ki izborno služi kot detektor, kot ojače-valo in oddajalo. ^ L. Č. ~ Zdravja mladine. - Higijena doma in v Soli. Spisal dr. Mavrtcij Rus, mestni fizik, z 18 poddbami in 4 prilogami. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna ▼ Ljubljani Str. 164.Cena 40 Din. — Dolgoletni in priznani šolski zdravnik dr. Rus, mestni lizik ljubljanski, je napisal knjigo, ki jo smeono spričo nje aktualnosti in poljudnega tona, s katerim so obdelana vsa vprašanja domaČe in šolske higijene, imenovati zlato kmi&fo zdravja naše mladine. Ako hočemo vzgajati zdrave in Čile, za toniti zivljesiski boj sposobne sinove in hčere, moramo dobro vedeti, kaj otroku koristi in kaj mu Škoduje, kaj moramo o raznih prilikah ukreniti za njegovo zdravje in — včasih je to še važnejše — kaj moramo opustiti. Vsaj glavna pravita, potrebna za umno telesno vzgojo mladeži, naj bi biLa znana slehernemu pametnemu Človeku in vsak naj bi ravnat po njih. Znana naj bi bila zlasti staršem, posebno pa materam. Mati je angel varuh zdravja v domaČem krogu. Narodovo zdravje je v rokah žene, v rokah naših gospodinj. Starši, slasti naše žene, naše matere, naše gospodinje in zdravnik naj z vn*~ flio sodelujejo pri telesni vzgoji mladeži. — Ni vprašanja v pogledu na higijeno doma ki Šole, ki bi ga ta knjiga ne obravnavala s jasno, odkrito in prepričevalno besedo. Nje namen je, da razširi zdra-voslovne nauke in navodila v najširše kroge in sloje. Zdravo* lovna pravila, ki jih vsebuje knjiga v ia&piii meri, veljajo za mladino vaeh šol m kategorij, večinoma pa so največje važnosti tudi za zdravje odraslih ljudi. Tekst pojasnjujejo slike, več jih je izvršenih v barvotisku, tako da knjiga tudi po svoji opremi in tehniški izvedbi odgovarja plemenitemu namenu. Knjigo, kakršne doslej Še nismo i-zneli, ki je sad dela in Studij zdravnika strokovnjaka, bi morala imeti vsaka hiša in vsaka šola S to knjigo odvrnemo lahko mnogotero zlo, ki izpodjeda in uničuje moralno in fizično zdravje naše mladine. Kaj dosežeš ako dal na mizo polne sklede, k| družini ne diši In ostaja Kupi raje dobro hrano, da jo bodo vsi veseli. Taka hrana so testenine PE&ATETE. Zanesljivo prave so le one v ^ kg zavojih z napisom «PEKATET£». (372.) MALI OGLASI DVA brivska pomočnika sprejme takoj M. Piskač, Opčine 289. 394 TRI PARE kanarčkov «Arz» za pleme, proda M. Piskač, Opčin« 289. 395 HIŠNA, z dobrimi spričevali se iS če, hrana in plača dobri. Via Commerciale 25, pritličje, levo. 396 KROJAČ Žibema, v Divači, se priporoča csnjsnim odjemalcem. Delo točno, po nizki o*ni. Najnovejši kroji. 397 KLEPAR Voik Ivan, sprejema vsakovrstna kleparska dela in popravila pri •Pir-jtTCtti, mesarju, v Sežani. 391 KOLESA, nova, zajamčena 390, izbera rabljenih, popravljanje Šivalnih strojev. Petronio, Sv. M. Magdalena, Bivio 24, nasproti salezjanske cerkve. 392 POROČNA soba iz parjenega bukovega lesa, zajamčena 1500.—, jesenova 1600.—, topoiova 1750.—, posamezne postelje 160.—. Turk, Cesare Batiisti 12. Pazite na Številko! 336 IŠČEM brivskega pomočnika. Nastop takoj. Anton Ergaver, brivec in lasnidar, Ajdovščina 36. TRGOVSKI pomočnik, izveiban v manufakturni, ipecerijski in ielezninski stroki, iiče službe v »ne* i u ali na deželi. Naslov pri goriški upravi. BAJ31CA, diplomirana sprejemna noseče. Bice Hladiš, via Madonnina 10/11. {393) BABICA, izku&ena sprejema noseče na dom. Via Crispi 50, prej Chiozza. (390) BABICA Emerschitz - Sbaizero. diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farnelo 10 (Ginnastica, po-dalfiana), lastna vila, telefon 20-64. 308 BABICA, &vtorizira»a, »prejema noseče. Govori jlovensko. Sittvee, via Gtulia 29. 218 PolnoCI Ura, t kateri se čutijo bolečine bol) kot prej. Imejte vedno doma tablice ASPIRINA popolnoma neškodljive srcu. Te Vam odpravijo takoj glavobol in bolečine v ušesih in ustih. Ne kupujte posameznih tablic, ampak zahtevajte vedno originalne cevčice BAYER z 20 tabllca-ftS^HSSS nit ali pa ekonomič* baver z ^^^JdSdvema tablicama. Za domače čiščenje prSp^roteno 81DOL najboljše čistilo za kovine. S1RAX neprekoiljiv čistil d p:i5ek M aluminij, baker In emajl. CEREOL vosek za pode, imokum, pohištvo. LODIS naša izborna krema za .'evije, {v lončkih z avtomata.t*n zapiralo!«.) Izdelovat ell: SIDOL-COliPAlft TRST (370) Širita „EDBNOST" Pristni sirup PAGLIANO iznajciiteija prof. Girolamo Pagliano sestavljen Izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujtjo In onesnažijo kri. Holstare]&, slksisr ureboseno ne mfiateao nmm rtravBžnlfc FIRENZE - Via Pandolfini No. 16 343 Časa del prof. Girolamo Pagliano En sam Vam takoj ozdravi ŽIVČNO BOLEZEN MIGRENO MALARIJO INFLUENCO PROTIN REVMATIZEM ZOBOBOL IM VSAKO DRUGO BOLEČINO ikatUsa 1 cacfaetfi Škatlica 12 caehcts L. 8__ Na prodaj v vaaki lekarni L. - .80 V VaSem interesu Je, da se prepričate, ako nosi vsake Škatla navedba STABiUMENT! CHERC0T MILANO •dino jamstvo da je izdelek originalen in pristen. ^ D L I S T E K_ y. J. KBI2ANOVSKA: ~ ^ * "" Pajčevina" Roman v Mirih delih Iz rufitiae prevedel L V. Povedati je treba, da je bil Igor »icer navajen razmetavati denar, vendar ye M ili čina dota igrala postransko vlogo pri fcenitvi; ugajala mu je bolj od drugih ienak, dasi mu niti na isu ni priSk), da ji mora biti zvest. Igor je bil razvajen od žensk, zato ni imel toUJbo moči, da bi se upiral, katerikoli izkuSnjavi, in tako je podJeg>el vztrajnemu koketetvu Osječke bolj, kakor si Je sam fceleL Toda v tem hipu je videl samo Milico, in ko M je njegov Soln primaknil k bregu, je akočll k lestvam s trdnim namenom zavojevati vilo, ki ae mu je smehljala tn ki ga je obsipavala a cvetlicami, medtem ko si je delal pot skoal ae-lenje. že se je približal k mostu, ko se je nenado ma pojavila pred njim Janina in mu zastavila pot; z eno roko se je krepko oprijela njegovega usnjenega pasu, z drugo pa ga je obmetavala a cvetiem. V njeni lepoti je bilo nekaj demonskega; Črne oči so ji piamtele, ustnice so bile napol od>-prte v nekem Čudnem sme&ku, da sta se videli vrsti zob, belih kakor slonova kost, praa »o ji burno plela. Napol se je branila, napol napadala in tako ovirala kneza, da ni mogel dalje. Bil je očaran, toda tudi jezen in zaman se je sku&al prebiti do Milice, od katere ga je ločilo jedva nekaj korakov. Ta je nevoljno gledala Čudni boje KakAna nesramno«* se tako obesiti motkenm Za vrati čemu pa se je Igor odločno ne otrese in pusti njo Čakati? MUfttna pozornost je bila tako osredotočen* na ta priaor, da ni opazila, kako se je Berenklau v nekaj pradrrnih in spretnih skokih, povzpel na-daled od nje na obzidje. V tem je bfla tnlnja*-v* te v oblasti napadalcev, glasno vpitje tn smeh ae je razlegalo po otočku, le Milica ae ja morala sama braniti pred nekim vitezom, ki jo je botel zajeti, zato nI videla, kako se je Berenklau prft-plaafl za njenim hrbtom in jo 4v%nil K zrak kakor perce. — Kdor hoče plen, mora naravnost k gaMm in ne sme obstati sredi poti pred ovtmmii — ji je porogljivo zaSepetal v uho. Milico je popadla takjtoa nevolja* da ae je skušala izmakniti svojemu zmagovalcu; če bi ga bila op ravem Času zapazila, bi se bila dala ujeti komu kol i. Igorja bi bila najrajši končala od jeze, ker se je dal premagati od one nesramnice, ki jo je zdaj silno zasovražila. Toda iz vljudnosti se ni smela iztrgati iz roke, ki jo je krepko drsala. Namr&ila je obrvi in se dala molče odvesti ▼ notranjost trdnjave, kjer so se zbirali zmagovalci in premaganke, da izberejo kralja ln kraljico veselice. Ko sta se Berenklau in Milica pojavila v vratih, so se vsi pogledi obrni H vanja. Tefko si je bilo predstaviti lepdi par, Enoglasno so vsi zavpili: — Živijo Lohengrin in Titanla! Živijo kralj in kimljical Slavnostno so Ju odvedli k prestoloma sredi dvorane in prinesli čafto z vinom. Ko sta se Berenklau fn Milica med sploSnim odobravanjem vsedla, sta vstopila Janina in knez Ona jo tako spretno vodila svojo Šaljivo borbo, da je Igor moral biti njen kavalir. Toda ^*deti je bilo, da se ne veseli svoje image; rdeč od razburjenja in mrk jo ie vodil pod pazduho. Zdaj aa Ja moral zadovoljiti a stransko vlogo, namesto da H si z Milico delil kraljevsko čast; ljubosumje in nevolja sta ga mučili. Janina pa se ie delala, kakor da tega ne vidi ln ni spustila Ico-ketnega pogleda s svojega kavalirja; pozabila je čeku sat svojo običajno vzdržnost to ae. neprestano smejala in brbljala, prizadevajoč si raz^mat* oblake na knezovem čelu. No, ta je bil nehvaležen in se ni menil za ljubeznivosti svoje dame; izpustil je njeno roko, stopil k mizi in izpraznil v dušku nekaj kozareov vina. Sapa mu je zastala od jeze, ko se je srečal z ledenim, prezirnim MiliČinim pogledom. — V kakšen neprijeten poloiaj me je spra* vila ta Poljakinja, vrag jo vzemi! — je pomislil. — In Milica utege e iz jeze sprejeti kakšno ponudbo tega nemdkega zlodeja; zelo ga imam na sumu; stavim, da je Nemec le zmagal, tako sa drti, kakor da je polico požrl. No, le počakaj, danes že zaključim to zadevo ln prekinem tvoje apletke. Milica je jezna, torej ja ljubosumna In zato smem upati na odpuščanje. Toda fele pa vožnji Črez jezero se bom mogel otrseti te pi^avk^ V tem trenotku je Lohengrin vstal in zatrobil v rog v znak, da je treba stopiti v čolne. Igor st je nalil So velik kozarec starega burgundfa. imta je vzel Janino pod pazduho ln jo poveUel 3 gondolo. Berenklau je posadil svojo damo v ladjico in ni mogel odvrniti pogleda od svoje prelestn« sopotnice, a Milica je razsvetlila cvetlice svojega venca in zavita v mehko, vi&njevo svetlobo, pox dobno mesečnemu svitu, je bila v resnici podob* na pravljični vili. IV. * fBDIROBTt v Trstu, one 12. aprua 19^9. a PfcUtps - Oj^Mlnlm MUi£ M« taaifeaarf«- Knjlft- «Jutxw, »v. Ceo* broš. 20 fHu. rea. 80 Din, poštntaa poeebej. ' bro* d ona r j* I Najbolj te^toILa figura na pozramld n&tth I — pa beA brez tistega, kar da-iiflji zavisti porod in naši mrfr p ji pravico do obstanka. S tem je zadostno naznačena in označena ®nrtselna kat, iz katere je crastlo C. jPhllippau - Oppenhetooi dejanje /njegove pr©imenitne povesti. Tudi 4e s tem pribito, da mora vsak, kdor dandanašnji zaman hlepi po mamouu, s slastjo planiti na tako knjigo. Milijonar brez denarjal ;Ali ni to pravična peeniftka osveta ca vse neStete miHjone, ki jih mi drugi — nimamo? Zakaj v bistvu smo prav za piav vsi milijonarji 'bre? denarja, le s to razliko, da mi • nimamo milijona, medtem ko jta je PhiJippaov junak «že» imel 'Le uaj poizkusi, kako so siromaki •preži vi jam o s poštenim delom svojega uma in svojih rok! Teh poizkiLŠcnj in preizkušenj ni ,ma!o in tudi lahke niso in vrli junak bi jim po pravici lahko ušel s»kozi pivo luknjo v plotu — Ce bi 11 e hi I o razlogov za to, da ga je zlate minulosti Še bolj strah nego skoka v nove prigode. A tudi razlogi so. Milijon funtov šterlingov je breme, ki utegne zadušiti človeka pod svojo težo. In — beseda dana, :vez velja! In tam spredaj nekle si-Ijcjo krasne, tihe oči siromašne 'strojepiske Frances C Iay tonove. Vesela, zdrava, bistra knjižica, ki (Zapusti v čitatelju dobrodejen občutek svežosti in živi jonskega poguma! Jaroslav Hašek: Pustolovščine dobrega vojaka švejka v svetovni vojni. V Ljuidjani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Prosveti in zabavi 21. zv. Strani 263. Broširana knjiga velja Din 4G.—, v platno vezana Din 56.—. Delo, ki je postalo epohalno in klavno, prevedeno na različne svetovne jezike, uprizorjeno po odrih in filmovano, je zdaj izšlo tudi v »slovenskem prevodu. Švejk, češki Don Kihot, ki zanima imenitne e-fsrtete in psihologe, .se razširi tudi tmed Slovence, Ja se pozabavajo ž (njim in mu postanejo prijatelji. Ha?.ek jo v svoji knjigi na prepost, ;a tembolj učinkovit način osmešil vse, kar nas je morilo in mučilo ipred prevratom: militarizem, Špi-coljstvo, policajstvo, vojaško in civilno sodstvo, vojaško zdravništvo, Štreberski patriotizem ter nravno Kiilobo vseh vrst veljakov v uni- rrnah in » jih, renegatstvo in »nadutost mogočnih tepcev in de-jnunciantov. V švejku je Hašek o-ipi-^al ljudsko zdravo mišljenje in •Čustvovanje med svetovno vojno, trpljenje in žrtve malega moža, ki je poginjal po ječah, krvavel in umiral zato. da so bogateli in delali karjero premnogi Človeški iz-Vržki po «božji" raznih potentatov Cn generalov milcati. V humomi, navidezno naivni, a ironični in satirični, mirno in preprosto kramljajoči, nikoli patetični obliki je podal od vseh strani razsvetljeno sliko dobe svetovne vojne. Kar so podajali veliki avtorji v sveteni ogorčenju in s krvjo srčne krvi, je povedal Hašek ljubeznivo in smehljajoč se z zaničevanjem. Glavno mu je bilo, da pove resnico, čeprav često kruto in grdo resnico. Njegov humor ni vsiljiv niti v besedah niti v prizorih; vse se dogaja in govori brez olepševanja in pretiravanja. Redko se •zakrohotaš, a vedno se smehljaš ln pritrjuje*: «Da, prav tako je bi-■lo i. 1914 in <1o osvol>ojenia!». Album slovenskih književnikov. Založila Tiskovna zadruga v Ljubil jan i. Uredil >lr. Janko šlebinger, Cetverka 139 strani slik v bakro-tisku in XXJX strani teksta. — :Pred nami je monumentalno delo, kakršno smo do sedaj pogrešali na domaČem knjižnem trgu in s kakršnim se morejo ponašati le veliki narodi Razko&no opremljen album nam dostojno predstavlja &>7 mož, ki so od početka slovenske književnosti pa do današnjih dni kakorkoli pomagali graditi slovensko prosveto: to je predvsem jjonosna vrsi a leposlovcev, poleg njih se vrste znanstveniki, šolniki, narodni huditelji, uredniki, publicisti lazličnih naziranj in smeri. Vsaka stran prinaša v časovnem redu po dve sliki idejno sorodnih književnikov, onajstorici glavnih stebrov našega slovstva pa je od-jnerjena po cela stran. Najnujnejša življenjepisna in literarna pojasnila k s'i kam združena v abecednem kazalu, kjer je običajno zabeležen tudi glavni vir za življenjepis do-tičnega pisatelja. Iz njega bodo zajemali globlje umevanje vsi, ki ljubijo in spoštujejo slovensko knjigo; album ni namenjen samo literarnemu zgodovinarju in šolskim knjižnicam, profesorjem slovenščine in učiteljem, ne samo pristaš m kakega posebnega kulturnega aH političnega programa, ampak vsaki slovenski hiši. Omikana rodbina -ca bo s ponosom po-iložila na svojo mizo, naobraženci, ki žive daleč od kulturnih središč, se bodo čutili ob njem živeje združene >: velikimi duhovnimi 'oki iiiinulih in sedanjih. Uvažujoč, da more < Album s!o\'onskih književnikov^ IO tedaj doseči svoj namen, ako bo dosfoj>en vsakemu kupcu, Aiu je dolot'-ilo založništvo ne gle-tie na boga o opremo in visoke stroške, skrajno nizko ceno, ki vezja do 5. maja l!*28. broširan Din 130.- . elegantno po izvirnem u- ♦uiškem načrtu v platno vezan, motu in kartonasti kaseti Din 160.—. Po 5. maju velja broftlcana knjiga Din 160.—* vesana Din 180. Album toplo priporočamo, kot najlepše književno darilo. Gospodarstvo Zadružništvo na Cafcadovaikaaa Znani čehosloraški delavec ne zadružnem polju Emil Strnad je pred nekaj dnevi izdal zanimivo knjigo o razvoju zadružniškega pokreta na Cehoslovaškem. Iz knjige rassvidimo, da objema zadružništvo razne parnog© čehoslova#kega narodnega gospodarstva. V zadrugah je organiziranih 1.700.000 Članov; če štejemo še družine teh članov, raz vidimo, da je pri zadružništvu zainteresirana približno polovica celokupnega prebivalstva Čehoslovaške republike. Najbolj močne nT"najbolje organizirane so delavske zadrugo, ki imajo 960.000 Članov in sestojijo iz konsumnih, kreditnih, stavbenih in proizvodnih zadrug. Najmočnejše udruženje delavskih zadrug je «Osrednja zadružna zveza v Ceho-slovaški«, v kateri je organiziranih 1237 druStev s skoro poldrugim milijonom Članov. Ta zveza ima 10.000 nameščencev in razpolaga s kapitalom od 550 milijonov kč, doSfen mila njen letni 1130 milijonom kč. Zveča ima Ije 46 milijonov rezervnega kapitala in 184 milijonov hranttnih vk>g. Na druren mestu je «Udruženje kooperativnih zadrug za nakupovanje na debelo,* ki ima lastne mline, pekarne in druga podjetja. Zaposluje 1000 detevcev in Ima 530 milijonov kC letnega prometa. Velikega pomena je tudi zveza kreditnih zadrug, tako imenovana « Splošna zadružna banka*, ki ima za 122 milijonov vlog in 6.0 milijard letnega prometa. Poljedelsko ~ zadružništvo ima 650.000 članov. Njegovo imetje znaša tri milijarde k C. Deli se v «0-srednje udruženje poljedelskih zadrug« in v njega dela atak lene cevke na Ua. Kakor hitro .jih pa razsvetli osredotočena svetloba; zapuste takoj padalno smer. Svetlobni tank Jth je pehnll od smeri stran in jih odnesel. Hitrost, s katero žene svetlob* te male potnike v vsemirje, je seveda manjša kakor tri sto tisoč kilometrov na sekundo. To naglico ima v vsej naravi samo in edino le svetloba, ki ni tvarinska. Telesce, in naj potuje tudi na perutih svetlobnega Žarka, je ovirano kolikor toliko po privlačnosti in se mora zadovoljiti s počasnejšo hitrostjo, ki pa je še vedno več milijon krat večja od hitrosti naših najhitrejših letal. Izleti v vsemlrje. V dvajsetih dneh je napravila bakterija Marsovo pot, v osemdesetih Jupitrovo, štirinajst mesecev bi rahila do Neptuna t. j. do meje našega solnčnega sestava. Potovanje onkraj meje bi bilo vsekakor odsvetovati bovistovi klici vkljub vsem krasotam, ki jih obljublja nadaljna vožnja. Trajalo bi namreč devet tisoč let, preden bi prišla klica do sosednjega osolnčja. Pri vsej njeni žilavosti bi bilo to zanjo zelo, zelo utrudljivo potovanje. Obftskl iz dragih svetov. Kakor pridejo bakterije z zemlje v območje drugih planetov, tako dospo lahko seveda taka mala bitja tudi z drugih svetov na perutih svetlobe na na-šo zemljo. Kdo ve, koliko Živih (bitij) z Marsa ali Venere je že obiskalo naSo zemljo in jo vsak dan in vsako uro obiskuje. Seveda so ti «Marsijanci» bistveno drugačni, kakor so jih opisovali razni, z izredno fantazijo obdarjeni romanopisci. Njihovega prihoda ne moremo opaziti, ker gre za še manjša ko mikroskopična bitja. Mogoče bo nekoč — v poznejših stoletjih — utrgal kak turist med gorskimi čermi cvetlico, ki se bo po obliki in sestavi popolnoma razločevala od rastlin, ki cveto iz zemeljskih tal. Kdo ve, Ce ne pripelje nekoč sre-Cen slučaj čudno žuželko pod povečevalno steklo zoologa? Cvetlico z Jupitrove lune, žužka s Saturna, ki sta nastala iz hlic, ki jih je privel svetlobni žarek od teh daljnih svetov na našo zemljo. Po D. P. Zakol so ansieik! pisatelji toliko »toni Do vojne j a bilo gospodstvo francoske literature nesporno. Francoska igra je vladala na odru, francosko knjiga je ležala na prvem mestu. Od vojne so začeli Angleži izpodrivati Francoze tudi- v tem oziru. Danes si ne moremo misliti gledališkega reportoirja brez angleških dramatikov. Angleška knjiga predpisuje okus čitatelja in pisatelja. Današnja francoska knjiga je o-krasek, objekt za knjižnico, za praznik, nekaj, kar je treba shraniti pod šipo. Povojno pokolenje ne zna ravnati s takimi stvarmi. Moderni človek se vpraša prvo, kako ho mogel dotično stvar uporabiti, nato šele jo kupi Angleška literatura je uporabna, zato jo ljudje zahtevajo in kupujejo. V teh knjigah ne najdete niti «globoko-sti» niti romantike, poezija je samo za prikuho. Njeni glavni sestavni deli pa so dejstva urejena i