r
Št. 1«.
Poštnina plačana v gotovim
M Ljubljani, dne 23. febmarla 1SS3. tafi^CT^r «<fo r« petžlfr teto V.
Glasilo »Samostojne V kmetijske stranke sa Slovenijo
«6
Naročnina:
cctei*ta« > * * » ■olnletn« • • . • Četrtletna ■ • • > Posamezna številka
• • « •
• • • •
Din 29*— Din 10— Din fr-Din I*—
J
Kmet pomagal si sam, in svole stališča v državi uravnal si sam I
i
Inseratit
faseratnega stolpiCa stane tat
mate oglase..................Din
ur*dne naglasa . ............... Dia M0
reklame po dopovorn
Uredništvo in npravniitvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska nlica 7. v htži „EKonoma".
Proti nasillu.
Vedno težji postaja položaj radi-Italcev. Razpor med pristaši Protiča te Pašiča je zavzel velikanski obseg to boj med njimi se vodi z vso ostrostjo. Eden drugemu očitajo grehe, in teb je dosti, eden drugemu nasprotuje. In vrhu vsega vlada med radikale! silna borba za mandate, da so bile samo v enem okrožju vložene kar Štiri radikalne liste.
Vpričo takih razmer so spoznali radikalni voditelji, da so vsi upi na 100 poslancev močno radikalno vlado splavali po vodi in da obstoii celo resna nevarnost, da radikalci ne bodo mogli stvoritl iz nove skupščine vlade.
Ce se jim pa to ne posreči, potem pa pride obračun in sicer nevaren ln grozen obračun. Da to preprečijo, so se zatekli k nasilju.
V	začetku le bolj previdno in prikrito, skoraj pa brezobzirno in sirovo. Da povemo en dogodek Iz prvega poglavja.
V	Rumi je bil napovedan shod Protiča za deseto uro dopoldne. Vlak iz Beograda odhaja redno ob 8,15 in pride v Rumo redno točno ob desetih. Tisti dan, ko se je peljal Profič na shod. pa se je pripetila na-torat nesreča, da se je stroj skvaril. Ko so poslali po drugo lokomotivo, se je ta tudi skoraj skvarila. Posledica tega je bila, da Je prišel Protič mesto ob desetih v Rumo šele ob pol eni. ko so se vsi njegovi pristaši že razšli. Shod se zato ni mogel vršiti.
Take stvari se upajo radikalci uprizoriti Protiču! Mislimo si lahko, kako brezobzirni so potem proti drugim.
Naj dvoje dejstev pokaže to!
V	Mariboru je bil naš tovariš Ve-demjak aretiran, ker da je sumljiv, da je Izdelal načrt za napad na Ciri-iovo tiskarno. Ko Je bil že v preiskovalnem zaporu, se mu je reklo, da bo takoj vse v redu končano, samo Če prevzame tajništvo radikalne stranke v Mariboru.
Kot poštenjak Je seveda tov. Ve-dernjak to odbil. Posledica! Brzojav-
no je bQ odpti!Čen Iz državne službe In vzeto mn je bilo celo stanovanje.
Pa tako nasilje nI pri radikalcih nič novega, saj se je spozabil celo nek minister, ki ga bomo že še imenovali, da je izposloval takojšen odpust časnikarja, ker ni hotel lažnivo poročati proti nam.
Take stvari se dogajajo v Sloveniji, kjer je bilo včasih volilno nasilje skoraj nemogoče. Nič čudnega zato ni, če se dogajajo v Bosni in Srbiji naravnost gorostasne stvari.
V	Bosni so radikalom najbolj nevarni zemljoradniki. Zato velja tudi vsa jeza radikalov njim. Kako daleč se pri tem spozabljajo, naj kaže sledeč dogodek.
Eden prvih zemljoradniških agitatorjev je Dušan Dimitrije-v i č, ki je znan pod imenom vojvode D u 1 e. Dimitrijevič je bil eden najhrabrejših srbskih komita-šev in njegova prsa so tako prestreljena, da so se čudili zdravniki, kako da more sploh še živeti. Vojvoda Dule je zgovoren mož in pozna, kar je glavno/radikale do kosti. Zato so radikali sklenili, da se ga na vsak način rešijo.
In tako se je zgodilo, da je bil Dimitrijevič v Rogaticl v Bosni na lažnivo ovadbo prijet in na policiji od plačanih redarjev in cestnega roparja Batiniča tako zbit, da bi skoraj ostal mrtev, če ga ne bi v zadnjem trenutku rešili kmetje.
Nič manj ko tri rebra so mu zlomili ti razbojniki.
V	znaku takega nasilja se vrše po nekaterih krajih države volitve.
Vemo, da je vsaka protestna beseda odveč, ker radikalom gre za biti ali ne biti. Zato rečemo le ena VI kmetje, ki ste steber države, oddajte svoje glasove le kmetski stranki.
In potem zavlada kmetska vlada, ki bo z vsemi nasilnežimi energično in "brez usmiljenja pometla.
Kmetsko ljudstvo! Dne 18. marca stori svojo dolžnost in krlvičneži in nasilneži bodo kaznovani!
Nasprotno pa smo m! prinesli o klerikalcih porazne očitke in niti eden se ni upal, da bi tožil!
AH ne govori to dejstvo dovolj zgovorno, da je slep tisti, ki zaupa klerikalcem?
Tovariši! Spomnite se laži, ki so
jih trosili klerikalci o nas pred dve-mi leti in takoj boste znali, da je laž vse, kar govore klerikalci sedaj — v volilnem boju o SKS!
Zato dne 18. marca kroglico v skrinjico SKS!
Ker ni PuceU vei minister.
Ni še dolgo od tega, ko Je tovariš Pucelj odložil dolžnost ministra in že moramo zaznamovati dva težka udarca, ki sta zadela slovensko kmetsko ljudstvo.
Pred kratkem se Je razdeljeval čisti dobiček razredne loterije. Ko Je bil tov. Pucelj minister, je vedno odpadel znaten del dobička za potrebe slovenskega kmetijstva. Sedaj pa nI dobila vsa Slovenija niti vinarja.
Velikanske važnosti za kmetijstvo Slovenije je žrebčarna na Selu. Ker pa je v proračunu določen znesek za prekrmljenje žrebcev znatno premajhen (cene za krmo so §e iz leta 1920), je bila žrebčarna stalno v nevarnosti, da bo morala konje prodati in ustaviti svoje plodonosno delovanje. Vsled prizadevanja tovariša Puclja pa se je posrečilo to nevarnost odpraviti in Čeprav s težavo, vendar je bilg žrebčarna preskrbljena s potrebnimi krediti. Ni mogoče tu opisati, koliko posla, koliko truda je imel tov. Pucelj, da Je mogel Izviti iz demokratskega finančnega ministra potreben denar. Zadostuje naj. da povdarimo, da je žrebčarna
živela In delovala, dokler je bil tovariš Pucelj minister.
Sedaj nI Puclja več In tudi žrebčarna je prenehala.
To sta dve Žalostni resnici, dva težka udarca, ki sta zadela slovenskega kmeta.
Sedaj pa prevdarl slovensko kmetsko ljudstvo, komu boš zaupalo svojo usodo. Ali tistemu, ki Je dokazal z delom, da je za to, ali pa tistemu, ki le z besedami obljublja, da bo za te.
Pri tem bi pa povdarill Še eno.
Ni računati v politiki na hvaležnost. Toda vsaj na poštenje bi človek smel računati in zlasti od stranke, ki pravi, da je katoliška. Pa pre-vdarite sledeče:
Toliko se je trudil tov. Pucelj za žrebčarno na Selu In ves konjerejskl odsek more to Izpričati, sedaj pa pride »Slovenec« In piše, da je kriv tov. PuceU, če preneha Žrebčarna z delovanjem.
Ne more na to reči poštenjak drugo, ko: fej! vi klerikalni obrekljivcl po poklicu!
Polomila kandidata Veseniaka.
Ne pozabita
i!
Ko Je nastopila SKS, so kričali klerikalci: »Kmetje, ne zaupajte jej, ker SKS je v zvezi z demokrati!« Dve leti so ponavljali to laž in kljub opetovanim Izjavam načelstva SKS, so jo vzdržavali.
Danes priznavajo celo klerikalni listi, da nimamo nobene skupnosti z demokrati. Klerikalci priznavajo torej, da so lagali.
Ali boste 2aupall lažnikom? Ker nI laž o zvezi z demokrati zadosti držala, so si izmislili novo. Pričeli so kričati naokoli:
»Kristjani, pogubljeni boste, če bo-<rte volli samostojno, zakaj brez verska stranka Je. Križe bo pometala Iz !ol, cerkveni zakon bo odpravila, duhovnike bo preganjala, storila bo sploh vse, da zatre krščansko vera« In to laž so ponavljali, pa čeprav *mo pokazali na 7. točko svojega programa, ki pravi, da bo stranka ičhHa versko misel, to laž so ponavljali, čeprav je načelstvo SKS pri škofu samem izjavilo, da stoji na krščanskem stališču in to laž so ponavljali, čeprav so bili vsi naši pristaši vsaj tako vestni izpolnjeval-ei verskih dolžnosti ko klerikalci
Danes pa je resnica prodrla in klerikalci ne govore več o verski nevarnosti
Kako bi tudi! V vladi smo bili In vsi križi so ostali in vse je ostalo pri starem. In čeprav je smatrala večina duhovnikov boj proti nam kot svojo dolžnost, more vendarle pokazati tov. Pucelj več zahvalnih pisem duhovnikov, ko pa dr. Korošec.
Pa tud! ko bi hoteli, ne bi smeli klerikalci več govoriti o verski nevarnosti, zakaj dne 3. decembra leta 1922. so se zvezali z očitnimi brezverci, s komunisti In ta dan je volil komuniste celo ljubljanski škof sam.
Tako so morali klerikalci sami priznati, da so lagali in da so bili samo oni tisti, ki so spravili vero v nevarnost.
Ali more kdo še zaupati takim lažnivcem?
In koliko laži, koliko klevet so si izmislili o naših voditeljih, zlasti o tov. Puclju. Če pa je bilo treba te laži zagovarjati pred sodiščem, so vedno stisnili rep med noge in samo tov. Pucelj je imel proti obrekljiv-cem 80 tožb in niti en obtoženec si ni upal niti poizkusit! doprinesti dokaza resnice.
»Slovenec« sam pa pada Iz obsodbe v obsodbo, da piše že Šušteršič, da bi bilo najbolje, če bi »Slovenca« sploh prenesli na sodnijo.
Kaša skrinjica je na SCraniskem druga.
"	II—————fm	,	......mi III
ffa Štajerskem Je naSa skrinjica četrta.
Zadnjo nedeljo je prilajnal s svojo klerikalni? lajno v Sv. Lovrenc v Slov. Goricah prof. Vesenjak. Da bi lajna lepše škripala, je priredil prof. Vesenjak shod, ki pa je bil bolj slabo obiskan. Ljudje so pač lajnanja siti. Na shoda Je bilo le kakih 40 ljudi, če je kdo na prste stopil, jih je naštel mogoče tudi petdeset Več se jih pa ni dalo našteti In človek bi moral biti že kak dopisnik »Slov. Gospodarja«, torej patentiran lažnik, da bi jih naštel več.
Shod se je pričel, komedija je bfla olvorjena in prof. Vesenjak je spustil svojo lajno. Silno mnogo je govoril o naši kulturnosti, potem se je zagledal v lepo avtonomijo. Bila je sicer silno meglena In niti gospod Vesenjak ni znal prav povedati, v čem da se razlikuje od centralizma. Tudi je pozabil povedati. da so bili prav sedanji voditelji SLS tisti, ki so ubili kranjsko deželno avtonomijo. Pa profesorji so pozabljivi in kdo bi zameril profesorju Vesenjaku, če je tudi on pozabljiv.
Ker pa je bila pozabljivost Vesenjaka očitno prevelika, je vstal naš pristaš in začel malo po samostojno navijati klerikalno lajno. Milo se je začel tedaj zvijati gospod profesor in na vse strani so begale njegove preplašene oči, da naj-
dejo pomoč in podporo. Pa vse zaman. Naš tovariš je krepko držal lajno In kmalu smo zaslišali neko cvilenje in škripanje ln prcL Vesenjak Je priznal, da je bil
dr. Brejc tisti, ki je odklona naše fante
kot nezanesljive, da je bil dr. Korošec tisti, ki je zakrivil, da je bil srbski vojni zakon raztegnjen tudi na Slovenijo in da je bila klerikalna stranka tista, ki je zakrivila ono nesramno sleparijo, da sta zahtevala Gosar in Gostinčar prepoved izvoza živine, Brodar pa njen prost uvoz.
Vedno bolj Je cvilfla klerikalna lajna in se napenjala, dokler ni sploh počila.
Tedaj pa so zagnali klerikalci velikanski hrup in vik in s kričanjem onemogočili govor našemu tovarišu. Shod Je bil razbit, profesor Vesenjak pa jo Je odlajnal naprej v Polenšak, da Še tam preplaši liudl s svojo razštimano lajno.
Gospod profesor pa si naj zapomni. Šent. Lovrenc ne rabi takih slabo ubranih lajn in zato naj nas pusti pri miru. Kajti drugače mu bomo ml zagodli na drugi lajni, katere pa prof. Vesenjak nikdar ne bo pozabil kljub svoji profesorski pozabljivosti.
Klerikalce so prekosili.
Demokratski špuktrigel »Domovina« piše v svoji zadnji številki o naši SKS sledeče:
»Za SKS se glasovi ne morejo oddati, ker je ona glavni krivec, da ni prišlo do velikega naprednega bloka, dalje, ker se je izrekla za veleagrarni blok, ki pomeni milijonsko izgubo za Slovence in tudi slovenskega kmeta, ker razdira slogo med stanovi, dalje pa tudi, ker je radi dveletne nedelavnosti spravila napredno misel na deželi na rob propada. SKS je bila v cvetju, dokler so zanjo delali in se žrtvovali demokrati in dokler je delala z njimi roko v roki čim pa je nehvaležno dete začelo rovati proti materi in jo je nazadnje hotelo še ubiti, je razvidno, da je ta stranka izgubila pravo pot. Dovršila je svoj čas in pojde neizbežno po isti poti kakor NSS. Kdor hoče, da pride čim prej do popolne
združitve naprednih elementov na deželi, se mora zato odločiti, da voli JDS.«
Kolikor besedi, toliko laži. Resnično. klerikalci ne bi mogli nesram-nejše lagati.
Da podamo le kratek odgovor:
1.	Natančno smo razložilL da je napredni blok že iz tehničnih ozirov nemogoč. Niti enega naših argumentov nam niso demokrati ovrgli. Vseeno ponavljajo svojo laž.
2.	Mi smo od nekdaj povdarjali, da hočemo uresničiti zvezo vsega kmetskega ljudstva in zato smo še danes v ozkih stikih z zemljoradnikl. Demokrati pa potvarjajo to in pravijo, d<s smo veleagrarci. To je taka nesramnost, da je ne zmorejo niti klerikalci.
3.	Nobene sloge med stanovi ne razdiramo, temveč nasprotujemo le
tej slepariji, da hočejo biti nekatere stranke zastopnice vseh stanov. Kmet Ima svoje interese, delavec svoje in meščan svoje! Zato na iščemo meščanskih glasov In zatfr ne iščemo glasov fabričnega delavstva. Da Je naše stališče edino pošteno, razvidi pač vsak razumeli človek. Ne čudimo se pa, da tega ne uvidijo demokrati, da so zastopnik! vseh stanov, kakor to delajo klerikalci.
4.	Dve leti da nismo ničesar delali. si upa potem očitati demokratski Špuktrlgel. Kdo pa je bil tisti h kateremu so se zatekali po vrsti demokrati, ker je bn dr. Žerjav b* lan? Ali mar nI bil to tov. Pucelj, In boj za zvezo Slovenije z morjem? Ali ni bil slovenski demokratski poslanec tisti, ki je pokazal posL Majcnu figo, ker ga je pozval, da v demokratskem klubu nastopi za TOr šo stvar? Ali naj naštejemo ie drug* stvari?
5.	Prav hvaležni bi b£U gospodom demokratom, da nam povedo samo eno stvar, da so nas podpirali. Na deželi itak nikoli niso niče^ sar delali. In ko smo nastopili ml so bili samo veseli, da so mogli reči, da so odstopili nam podeželje Ia da so mogli nemoteno lenariti ie v naprej.
6.	Najbolj nesramna pa 1» laž, da je SKS dete demokratov. SKS so ustanovili kmetje sami in ko je bik SKS že trdno ustanovljena, so pri* stavili šele demokrati tudi svoj pl-skrček zraven, misleč, da bo tudi njih župca zavrela.
7.	Ono prorokovanje o našem bližnjem koncu pa je več ko smel« no. Naj raje gledajo demokrati, da rešijo sebe; skrbi glede našega Živ* Ijenja pa naj mirno prepuste nam.
8.	Končamo z demokrati Kdor hoče, da propadejo napredni glasovi, ta naj mirno voli JDS. Kdor pa hoče, da bodo klerikalci v resni«! udarjeni, ta bo volil SKS.
In to je najboljši odgovor aa demokratske laži.
Naši shodi.
L Dne 27. februarja.
1. V ČRNOMLJU: govore tov, Pucelj, Majcen in Makar.
IL Dne 4. marca.	3 ■■
1.	V RIBNEM. Poroča tovaril Majcen.
2.	NA BLEDU. Poroča tovarli Majcen.
3.	NA ZGORNJEM OTOKU PRI RADOVLJICI. Poroča tov. Majcen.
4.	V ST. JERNEJU. Poročata tov. Ra!ar in Ažman.
5.	V BRUSNICAH po prvi maši. v občinski pisarni.
6.	Pop. ob 2. url V HRASTJU pri Frankotu. Na obeh shodih go* vorita tov. Bukovec in kandidat Kline.
7.	V TOPLICAH po prvi maš! ln
8.	NA URŠNIH SELIH pri Ivanu Jankotu. Govorita tov, OgrK to Globevnlk.
IIL Dne 5. marca
bo ob 11. uri v Narodnem domu V NOVEM MESTU zaupni sestanek.
IV. Dne 11. marca
bo shod V BOHINJU Ia dne 12. marca v NOVEM MESTU. Na obeh
shodih poroča tov. PuceU._
Iziava.
Klerikalni kandidati in agitatorji trosijo po Savinjski dolini laž, da je Hmeljarsko drnštvo strankarsko, ker ni dalo poslancem SLS zahteva* nih pojasnil glede hmeljarstva. Hme* ljarsko društvo ugotavlja, da je strogo nadstrankarsko, da je dajalo ia
Sjonuiajajm© 9« Ob vsaki priliki tiskovnega sklada »Samostojne iuaetiisk« stnatefi

2
Ako Se nisi član ,Jugoslovenske, Matice«*, tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu! i
daja vselej fn vsakomur glede hmeljarstva zaželjena pojasnila, da pa se ni nobeden poslanec SLS v zadnjih desetih letih obrnil nanj za kakršnekoli informacije, ker se nobeden ni brigal za hmeljarstvo.
Žalec, dne 19. februarja 1923.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo.
Poziv lažitfkont in obrekovaicem.
V pondeljek, dne 12. marca ob 10. uri se vrši v Novem mestu pred pošto javen shod Samostojne kmetijske stranke.
Poživljamo vse lažnike in obre-kovalce, ki trosijo na sestankih po vaseh, gostilnah in med ljudstvom laži o ministru Puclju, poslancu Maj-cenu in o naši stranki sploh, naj pridejo na ta shod in tam Javno, pred vsem ljudstvom ponovijo svoie laži, da imata gori imenovana priliko, na te laži odgovoriti vpričo zbranega ljudstva.
Vabimo zlasti gospode: profesorja Sušnlka, profesorja dr. Gorjanca, doktorja Česnika, časnikarja Rade-Sčka, okrajnega tajnika SLS Mnndo in vse druge, ki se bavijo z zakotnim obrekovanjem.
Tu bodete imeli najlepšo priliko, da svoja obrekovanja ponovite in jih dokažete!
Pričakujemo Vas zanesljivo!
Vodstvo SKS.
Iziava.
Z ozirom na dejstvo, da se je glede postavitve kandidata za ljutomerski okraj moje ime skušalo izrabiti v nekako strankarsko polemiko, izjavim, da se glede kandidata strinjam s sklepom, storjenim na mariborski skupščini zaupnikov SKS t dne 20. januarja 1923. Izjavljam nadalje, da bom, kakor dosedaj, tudi v bodočnosti deloval za blagor kmetskega stanu, iz katerega sem izšel in kateremu pripadam!
Mala Nedelja, 16. febr. 1923. _Ing. Ferdo Lupša,
Velik shod SKS.
bo dne 4. marca ob 9. dopoldne v Narodnem domu
v Celju
Na shodu govore tovariši: Pucelj, Drofenik in kandidat Piki
Voliina borba.
V senci bajonetov
so zborovali klerikalci preteklo nedeljo v nekdanji svoji mogočni trdnjavi, v Brezjah. To dejstvo govori cele knjige. Tako' daleč so zabredli klerikalci v svojih lažeh sleparjenja ljudstva, da so se pričeli že sami bati lastnih pristašev. Ta resnica je bila tudi na shodu samem potrjena. Oostlnčarjev, Brodarjev in Janov govor, vsi so izzveneli v enakem zmislu, da se boje Šušteršiča in ljudske zavednosti. In bali so se upravičeno, zakaj samo to dejstvo, da kandidira na Gorenjskem SLS klerikal- I
Aiman:
Tovarišu v slovo.
Dne 16. februarja nas je nenadoma zapustil tov. Z ar k. Mož, katerega je poznala vsa Gorenjska in ki ga je vse
spoštovalo.
Zlasti se je izkazal Zark med vojno. Marsikateremu občanu je stal tedaj na strani in ni gonil ljudi v vojsko, kakor Ie premnogi drugi. Tako odlično je varoval Zark ljudi, da je vzkliknil nekoč pokojni župnik Lovšin: »Kaj iz Lesec ne gre nihče k vojakom.«
Od rojstva posojilnice v Radovljici je bil Zark njen odbornik. Zvesto in neomajno je podpiral zavod in ko so bruhali vanj valovi sovraštva, ki jih je povzročil tedanji kaplan Drolc, je bil Zark tista skala, ob kateri so se vsi valovi razbili. Ves sVoj upliv in vse svoje premoženje je zastavil za zavod in s tem pripomogel, da stoji danes posojilnica nadvse trdno. Pa tudi sicer je bil Zark vedno tisti, ki je skrbel za posojilnico in v priznanje njegovih zaslug je bil tudi izvoJjen za predsednika nadzorstvenega sveta, kar je ostal do svoje smrti.
Vneto in požrtvovalno je deloval Zark tudi pri drugih gospodarskih aH narodnih društvih. Zark je bil mož stare korenine in globoko naroden. Tudi že takrat, ko Je bilo še nevarno biti naroden. Še danes Te vidim, ko so sijale Tvoje oči veselja in ponosa, ko si gledal na sokolskem zletu trtumf narodne in slovanske misli V narodni noši, ki
nega komunista GostinČarJa, je vplivalo na ljudstvo naravnost porazno.
Vstaja ljudska zavest, vstaja pravica In vstaja resnica in sence bajonetov jih nikdar ne zatemni. Dne 18. marca boste klerikalci to spoznali.
Kdor hoče biti obsojen —-
naj ponovi pred pričami one klevete, ki jih je napisal zadnji »Domoljub« o tovarišu O g r i ču. »Domoljuba« se namreč ne da tožiti, ker je njegov urednik bivši poslanec Anton Sušnik. Ta dlčni zastopnik katoliške SLS smatra za dopustno, da krije vse laži »Domoljuba«. Pa nikar ne mislite, da je gospod Sušnik tak junak! Bodite trdno uverjeni, da bo gospod Sušnik takoj odložil odgovorno uredništvo »Domoljuba«, kakor hitro bi ne bil več poslanec. Kdor tega ne verjame, se more o resničnosti naše trditve takoj prepričati.
Dne 18. marca naj nihče ne voli Sušnika in videli boste, da v prvi prihodnji številki gospod Sušnik ne bo več odgovoren urednik »Domoljuba«, ki bo seveda še naprej lagal posvoji stari navadi.
Najslabši kandidati
so sigurno profesorji. Njih pozabljivost je naravnost pregovorna in zato volilci ne čudite se, če bodo klerikalni profesorji tako kmalu pozabili na vse, kar so obljubljali pred volitvami.
Atek gre v penzjon,
piše dr. Šušteršič. To se pravi, da bodo kmetje, ki mislijo, da volijo kmeta Stanovnika, volili v resnici gospoda dr. Brejca. Ampak klerikalna stranka seveda vseeno ne sle-pari ljudstva.
Radikalni kandidati.
V Zagrebu je nosilec radikalne liste neki Ivan Franič-Požežanin. Ta mož je prebrodil že celo vrsto strank. Bil je frankovec, potem komunist In sedaj je srečno pribežal v radikalno stranko. Nekoč je bil najbolj divji so* vražnik Srbov, danes je pristaš vele-srbske stranke.
Na Štajerskem je kandidat radikalne stranke bivši komunistični poslanec Koren.
Obenem ž njim kandidira na radikalni listi tudi zagrizen bivši komunist N a c h t i g a 11.
Take neznačajneže povišuje radikalna stranka v kandidate!
Brez časti Je zato tisti, ki jo voli!
Demokratska zasluga.
Stalno so bili gospodarji v ministrstvu za socijalno politiko naši demokrati. Kako je bilo uspešno njih delo. kaže sledeče dejstvo.
Vsi socijalni zakoni, ki so bili od njih izdani, so imeli samo eno sigurno posledico, namreč to, da je p r o -dukcija padla.
To je narobe plat demokratske državotvornosti.
Vprašanje na ministra Zupaniča.
Kmetovalci iz Slovenije vljudno vprašujejo gospoda ministra Zupaniča, če misli radikalna vlada še dolgo ubijati živinorejce z izvozom otrobov. Morebiti bi bilo dobro, če bi se gospod Zupanič manj brigal za volitve, ko itak ne bo izvoljen, temveč
se Ti je tako podajala, si se rokoval s Cehi in marsikomu je srce burneje za-tripalo, ko je videl to lepo zvezo med kmetskim ljudstvom in slovanstvom.
Blago je bilo Tvoje srce in vedno pripravljeno, da osrečuje druge. Kakšne volje si bil še dva dni pred svojo smrtjo, ko si bil starešina na kmetski poroki v Sokolskem domu.
Danes pa stojimo že ob Tvojem grobu in čutimo bridko izgubo, ki nas je zadela s Tvojo prerano smrtjo. Kako silno Te pogrešamo sedaj, Tebe, ki si bil tako vnet pristaš kmetske misli, ld si bil njen neumoren borec. Veliko smrt Matije Gubca smo morali praznovati brez Tebe, ki si vedno stremel, da do-prineseš h dovršitvi od Gubca započete-ga dela vse. kar je bilo v Tvojih močeh.
Še bolj Te pa pogrešamo sedaj, ko imamo dobojevati veliki boj in sicer sami proti vsem. Kako bodrilna bi bila sedaj Tvoja beseda, kako bi nam pomagal Tvoj nasvet!
Ob zaprtem grobu Ti kličem zato: Spavaj mirno, dragi Zark. Naj Ti bo lahka žemljica, ki si jo tako ljubil. Pošteno, kot cel mož si dovršil svoje delo in Tvoji potomci so Tvoji dolžniki.
Vsem Tvojim dragim pa iskreno so-žalje. Naj najdejo uteho v tem, da ž njimi vred žaluje za Teboj ves okraj in vsi pristaši kmetske misli, kar je najlep-Se dokazal Tvoj pogreb.
Slava Tvojemu spominu, kajti bil si to, kar je največja dika moža, da Ti je moral tudi nasprotnik priznati, da si bil v vsem in vedno cel moti
raje skrbel za tiste stvari, za katere je plačan cd davkoplačevalcev.
Politična zrelost Slovenije.
V LjubUanl je vloženih 7 list, na Kranjskem 10 in na Štajerskem kar 11. Ta politična razbitost je najža-lostnejše Izpričevalo za politično zrelost Slovenije.
Iz sele radovljiškega planinskega odbora.
Seja se je vršila dne 8. februarja v Lescah in so se jo udeležili sledeči odborniki oziroma namestniki: Kavalar, Rateče; Soklič. BI. Selo; Hodnik, župan iz Srednje vasi; Jan, Podhom; Vester, Zagorice; Zemlja, Vrba in Cvenkelj, Ljubno. Sejo je vodil načelnik odbora tov. Ivan Ažman.
Po pozdravu navzočih, imenoma okrajnega ekonoma Šuštiča, povdarja predsednik, da je namen planinskega odbora čisto gospodarski in da je zato nujno potrebno, da se vsi interesiranci glede razširjenja planinskih paš zdru. žijo v enotnem nastopu.
Nato se je prešio takoj na dnevni red in se rešilo tekoče posle.
V razpravo je prišla nato pašna zadruga, ki je za radovljiški okraj že ustanovljena.
Z odobravanjem je bilo sprejeto poročilo o zavarovanju goveje živine. Vse tozadevno pripravljalno delo je poverjeno okrajnemu ekonomu. Vsi navzoči se zavežejo, da bodo to misel razširjali med ljudstvom.
Pri slučajnostih predlaga g. Jan, da delujeta planinski in živinorejski odbor skupno. Planinski odbor pa naj iz-posluje pri merodajnih krogih večje kredite za planinski fond, ker je sedaj razpoložljiva vsota veliko premajhna.
Enako naj stopi planinski odbor v stik z gozdarsko upravo, ki naj pouči svoje nastavlience, da morajo težnje planinskega odbora podpirati. Vsaj se zahteva samo to, kar je po zakonu in brez oškodovanja gozdov dovoljeno.
Prošnji občine Boh. Bistrica glede kvalificiranega zastopnika v planinski odbor se po zakonskih določilih ne more ugoditi, pač pa se pritegne k sejam njen zastopnik s posvetovalno pravico. To veHa tudi za ostale občine, ki naj javijo imena svojih zastopnikov okr. ekonomu, da jih more ta povabiti k selam.
Dnevni red je bil s tem Izčrpan In načelnik tov. Ažman zaključi sejo.
Seja je pokazala, da je načelstvo planinskega odbora v pravih rokah ln da je potrebno, da ga vsi kmetovalci podpirajo. Planinski odbor pa naj podpirajo tudi drugi. Čim več planinske paše bo imel kmet, tem več bo imel živine in to bo v korist vsemu narodu.
Seja pa je tudi dokazala, kako nad vse prava je bila misel tov. Puclja, ko je upellal okrajne ekonome. Sedaj ima kmetovalec šele svojega zanesljivega učitelja in sedaj Šele je napredek kmetijstva zasiguran. Zalibože, da se to ni zgodilo že preje.
Pokraiinske vesti.
(Pozor tovariši!) Cim bolj se bližajo volitve, tem bolj bodo lagali naši nasprotniki. Zavedajte se tega vedno in pri vsaki priliki! Zato ne nasedajte nasprotnikom!
13. febr. 1923.
Pismo i Murskega polla.
L
Vzamem v roko per6, da Vam popišem nekoliko tukajšnje kraje in ljudi — znabiti Vas bo kaj zanimalo. In če pismo priobčite, bo zanimalo morda tudi še kakega čitatelja velecenjene-ga Vašega »Kmetijskega lista«, saj ti kraji so Vam tam doli za Savo bolj neznani, ker so Vam nekoliko od rok. O Ljutomeru in okolici se pri Vas že še kaj sliši; ali vsaj slišalo se je prejšnja leta, za dobe prvega imenitnega »Pr-leka« — Stanka Vraza, potlej neke čase potem, v dobi slovenskih taborov, v dobi Razlagov, Trstenjakov, Raidev. O Radgonskem okraju se je pa po Slovenskem sploh malo govorilo. Je bilo za dobe pokojne Avstrije, slovensko Mursko polje pač precej pozabljeno! Ali ti kraji, sloviti po bistrih glavah mož, ki so potekli in še potekajo odtod, so pozabljenja in pozabljenosti zaslužili manj kot marsikaki drugi kraj, ki je na včliki cesti, pa zato ne more, da je na njej. Tukajšnji kraji so svetovnemu prometu vstran, ker jih je vstran potisnila bila politika Avstro-Ogrske, ki takim slovenskim krajem, kateri so bili ali Nemcu In Madžaru za gospodarsko tekmo prenevarni, ali pa drugim Slovenom preblizu — potrebnih železniških zvez dala nL In naši kraji
(Točno.) ŠusterŠiS piše v svojem
»Ljudskem Dnevniku«, da se bo moral »Slovenec« preseliti kar na sodnijo, da bo mogel redno plačevati vse globe, ki mu jih dan za dnem nalaga sodnija za obrekovanje. In »Slovenec« jo glasilo stranke, ki pravi, da Je katoliška. Ali se Vam ne krči pest, da bi udarili obrek-ljivce.
(Kmetijskim strokovnjakom.) NI
stranke v Sloveniji, ki se je tako zavzela za kmetijske strokovnjake, kot ravno SKS. Je to čisto naravno, ker je kmetsko ljudstvo na sodelovanje kmetijskih strokovnjakov naravnost navezano. Toda na drugi stran Je tudi kmetijski strokovnjak na kmetsko ljudstvo navezan. Radevolje priznavamo, da večina kmetijskih strokovnjakov to tudi uvideva in radevolje priznamo dalje, da je kmetsko ljudstvo mnogim strokovnjakom tudi dolžno hvaležnosti. Vseeno pa je tudi par izjem med kmetijskimi strokovnjaki In samo zaradi njih pišemo pričujoči apel. Poživljamo vse kmetijske strokovnjake, da sodelujejo pri naših listih in da nam še v večji meri pomagajo pri prosvetnem delu. Upamo, da ne bo naš poziv niti napačno razumljen niti da ne bo brez uspeha, temveč da bo še bolj poglobil dobre odnošaje med kmetskim ljudstvom in kmetijskimi strokovnjaki.
(Iz popo!noma verodostojnega vira) smo izvedeli, da bo izdajatelj »Avtono-mista«, gospod Prepeluh izdal v kratkem knjigo z naslovom »Od socialista do hišnega posestnika«. Najzanimivejše poglavje v knjigi razlaga popreobratno gospodarstvo. Na knjigo opozarjamo že sedaj vse tovariše.
(Zakaj napadamo vedno gospoda Prepeluha) sprašujejo nekateri tovariši. Naj nam bo zato dovoljeno kratko pojasnilo. V vsaki številki »Avtonomi-sta« se norčuje gtjspod Prepeluh iz od nas dosežene zveze Slovenije z morjem. To norčevanje je sicer nad vse smešno in dokazuje samo popolno ne-resnost gospoda Prepeluha. Mogli bi iti zaradi tega s prezirom preko Prepelu-hove neslanosti. Ker pa ima gospod Prepeluh sam dosti masla na glavi, ga tako včasih opozarjamo, da bi bilo zanj bolje, če ne bi hodil na solnce, to je v javnost. Stvar je torej v tem, da se Prepeluh smeši, ker se norčuje iz stvari, katere ne razume, mi pa, da odkrivamo le dejstva in sicer porazna dejstva za gospoda Prepeluha.
(Za hacke.) »Slovenec« poroča, da so se zvezali radikali, starini in pa Šusteršič in sicer tako, da nastopi vsak od njih pri volitvah samostojno. To izvirno neumnost »Slovenca« si naj dene vsak bacek v okvir, da bodo še pozni rodovi znali, s kakšnimi neumnostmi se je smelo še leta 1023. begati ljudstvo.
(Da ni nič vreden »Domoljub«) je vendar enkrat priznal »Domoljub« sam. Piše namreč: »Domoljub« ima 37.000 plačujočih naročnikov, glasov pri volitvah pa je dobila SLS 28.000. Torej niti »Domoljubovi« naročniki ne verujejo več SLS, pa čeprav jo »Domoljub« tako zelo hvali. Ljudje pač vedo, da je »Domoljub« pravzaprav le »lažiljub« in da je samo tisto res, kar nasprotuje »Domoljubovim« trditvam. Star je »Domoljub« in še za penzijon preslab!
(Kmet kmeta) je naše geslo. Toda ne v tem zmislu, kakor bi hotel lagati »Domoljub«. Mi vemo, da imata na deželi obrtnik in kmet dostikrat skupne interese, da se jih sploh ne da ločiti. In zato je kmetsko ljudstvo samo od se-
pa imajo stika s Hrvatskim ter s Prek-murjem in Medjimurjem — zato poštene zveze na te kraje dobiti smeli niso. Odtrgani so tako bili naši kraji od svojega narodnega telesa prav tako, kot Medjimurje in Prekmurje od svojega, in le na nemško stran so bili zvezani po ponižni lokalki al& »Kamniška železnica« — žalostni priveski srečnejše in veselejše tedanje nemške Štajerske. Med dvema mlinskima kamnoma so bili ti kraji — med nemškim in madžarskim —, in da ni bilo o pravem času povojskine odrešitve bi bila ta dva kamna Slovenca tod strla. Pozna se Slovencu tod pritisk z občh strani že itak preveč, o čemur bomo še kako rekli. — Toda prav zato, ker je bil ta kraj pozabljen, si je pa narod letod ohranil še toliko starih posebnosti, da jih toliko drugod po Slovenskem zlepa ne najdeš: Tukajšnji kraj je zakladnica starinskih lepih Izrazov in stare Izgovorjave ter starih šeg In običajev, ki so pri drugih Slovencih že preminili
Vzroka za zanimanje za Mursko polje je torej dovolj že zaradi naroda, ki tod prebiva. Ali ti kraji so pa zanimivi tudi že sami po sebi: pokrajina je tod drugačna, kot drugod po Sloveniji, je bolj tiste vrste kot zdaj nemške pokrajine Štajerske in Severne Koroške, je nekakšni zadnji ostanek tistih tal nekdanje Velike Slovenije, ki so ognje-niškega (vulkanskega) postanka, in ki so nekdaj preko Koroške na sever ln zapad bili slovenski globoko noter v
be sklenilo, da gre v boj za pravice
vsega podeželskega ljudstva in prav zaradi tega se je zvezalo z obrtniki — Ker pa nismo mi nobeni sleparji, kakor so klerikalci, zato smo dano besedo tudi držali in zato je tov. Ogrič, kot zastopnik obrtnikov, namestnik v novo* meškem okraju. Beseda dana, vez velja, pravijo možje in tudi to Je naše geslo.
(Pristava pri Tržiču.) V nedeljo, dne 18. t m. je bil pri nas shod SKS. Na tem shodu so se pokazali klerikalci zopet kot veliki razgrajači. Z nekim Sitarjem na čelu so pričeli vpiti, da hočejo Imeti predsednika shoda. Na shodu Je bilo tudi dosti socijalistov, ki so odločno nastopili proti klerikalnim razgrajačem. Za predsednika shoda je bil nato v sporazumu z našimi tovariši izvoljen Mlakar, ki je takoj dal besedo tov. Ažmanu. Nemoteno je nato ta v poldrugo uro trajajočem govoru pojasnil delo in program SKS in pojasnil stališče SKS do obrtnikov. Za svoja Izvajanja je žel burno odobravanje. Nato je dobil besedo znani Čampa, ki je priče! s hulskarljami proti ustavi ta ki je hotel v demagogiji celo nadkriliti komuniste. Med drugim se je povzpel celo do laži, da so padli streli na Zaloški cesti tedaj, ko je bil v Ljubljani še dr. šušteršič. Seveda so mu zbortv valci takoj pojasnili, da je to laž, kajti tedaj je bil dr. Korošec železniški minister, predsednik vlade v LJubljani pa dr. Brejc, še klavrnejše pa se je odrezal znani Sitar. Tako modro je pripovedoval, da so začeli celo psi cvillti Na koncu pa je povedala Sitarju par gorkih še neka ženska, da je moral kar utihniti. Shod je pokazal, da ima SKS povsodi trdno stališče in da v debati ne vzdrži ž njo nihče. Shod je dal vsem našim tovarišem novega poguma, da bodo šli še z večjo vnemo v boj in dosegli še večje uspehe, ko zadnjič.
(Sokolsko gledališče v RadovTPcf)
uprizori v nedeljo, dne 25. t. m. ob 15. uri S. Tucičevo dramo »Golgota«, ki nam predočuje križevo pot človeka-meniha, hrepenečega po življenju, v katero ga vede sam Kristus, češ: »Idi in okusi življenje!« Toda življenje je varljivo in povzroča greh, kes pride prepozno in človek stoji na Golgoti, osamljen, proklet od nekdanjih sobra-tov. Toda On mu zakliče s križa v tolažbo: »Tukaj sem večno razpet radi vas in večno živ za vas«.
(Strašna nesreča v Muflavl na Dolenjskem.) Posestnikov sin Josip Kut-nar je prinesel domov 7 kilogramov
smodnika, ki ga rabi za razstreljeva-nje kamna. Ko je vstopil v sobo, j» njegova mati ravno likala perilo. V naravnost neverjetni lahkomišljenosfl Je postavil smodnik poleg vročega gladilnika. Vsled velike toplote se je smodnik vedno bolj segreval, dokler se ni vnel. Grozen pok je pretresel hišo. Mati je še pravočasno zbežala, ostali domačini pa so se vsi ponesrečili. V mahu je plamen objel vso hišo in vsaka pomoč Je bila izključena. Josip Kutnar, njegov brat ln njegova sestra so dobili težke opekline in je le malo upanja, da okrevajo.
(Bušeča vas pri Sv. Križu.) Minuli pondeljek nas je zapustila učiteljica Nardin, ki je odšla v Svibno. Z njo Je izgubila šola eno svojih najboljših moči Učiteljica je bila pri vseh nad vse priljubljena, pri otrokih ravno tako ko pri
Tirole in v Salzburg, preko Zgornjega Štajerja v Spodnje Avstrijsko, na vzhod pa v Ogrsko planjavo, vse tja do Donave. Te vrste pokrajine so popolnoma drugačne od večine naših sedanjih slovenskih pokrajin, ki so povečini apne-niško gorovje in apnenl svet. Tukaj pa so ilovnata brda nad ognjenimi tlemi počasi spuščajoča se v neskončnost ogrskih ravnin.
In »kapljico rodi ognjeno« ognjeni-
ško to gričevje, da malo taldh! Izpod sebe pa spušča na dan močno slatino, in tako je tukaj ognjena — vino in — voda —> ono bolj za moške, ta bolj za vsaki dan. Po njih pa, po totei vodi bi totem vini so ognjevite ženske — vsaki dan, moški pa vsaj za vsake svetke enkrat!
Zanimivosti torej dovolj — naj Vam jih v prihodnjih pismih popišem nekoliko. Temeljito seveda ne, ampak sa prvi poskus, bolj pojasnjujoče, bolj na-' splošno.
Priporočajte to pokraiino strokovnjakom (ki jih je Iz teh krajev toliko), da jih temeljito popišejo. In da to storž, še preden se znamenitosti razgubfi in pogubi, da ne bo tako, kakor je bUo s prezanimivo Belo Krajino, kjer so strokovnjaki toliko časa čakali, da Je prišel svetovni popotnik — »Luka-Matija« — pa odnesel z deželice s seboj večino nekdanjih lepot in poezij.
(Dalje priti.)
Drag! somišljenik! Ali si Že pridobil »Kmetijskemu listu* kakega novega naročnika afi kako novo naročnico?
8
njihovih stari? ih. S svojim vestnim delom Je dosegla učiteljica Nardin, da so se otroci z lahkoto učili in da se Je uresničil pregovor, da dobro drevo rodi tudi dober sad. Ko se poslavljamo od priljubljene učiteljice in ji izrekamo »vojo zahvalo, pa obenem prosimo šolsko oblast, da nam pošlje dobrega učitelja in ne kakega poštnega praktikan-ta, ki ni niti naše krvi.
(Sevnica o. S.) Prejeli smo od pravnega zastopnika organista poziv, da priobčimo neko izjavo, kajti drugače da bo proti podpisateljici izjave vložena tožba. Gospodje, tako se ne gremo! Ali ste se s povzročiteljico dopisa poravnali, ali pa se niste, kajti o tem, kaj pride v naš list in kaj ne, odločujemo edinole mi. Sploh pa je malo težko odločevati o tem, kdo da Je povzročil . kako notico in zdi se nam, da se more povzročitelja notice le v izrednih slučajih dognati. Seveda smo radevolje pripravljeni popraviti krivico, če smo jo seveda v resnici storili, toda prizadeti se naj obrne naravnost na nas brez grožnje s tožbo. Zelo bi nam bilo ustreženo, Če bi nam g. organist tudi pojasnil, kako je prišlo do priznanja »povzročiteljice. dopisa. — Uredništvo »Kmetijskega lista«.
(Dobova.) Zadnjo nedeljo smo imeli precej dobro obiskan shod socijalnih demokratov. Nobeden od obeh govornikov ni hotel programa stranke razvijati, ker da »ima socijalizem itak do« velj znanstvene podlage in preteklosti«. (Gospoda scdruga sta bila previdna ln sta raje molčala o programu, kajti, ali sama nista poznala programa, ali sta pa znala, da bo vse ljudstvo proti njima, če izve za protikmetski program socijalnih demokratov. Op. uredništva.) Zelo pa sta udrihala po vseh ostalih strankah, ne Izvzemši SKS. Ker so ljudje mirno poslušali, je izgledalo vse lepo socijalistično pobarvano. Ko pa sta se oglasila tovariša Cetin in Bogovič, so se vse nade razpršile, kakor megla pod solnčnimi žarki. Gospoda sodruga sta bila pač premalo podkovana. — Ob zadnjih volitvah so slepili z republiko in nevednežem pripovedovali, da se bo odvzelo nekaj zemlje Cetinu, Hotku, Zupančiču in še več drugim. Sedaj pa siromaki sami ne vedo, koga naj volijo. Čuje se, da menda klerikalce. Žalostno, da se prei tako lepa organizacija delavstva krha. — Čujte in strmite: Re publikanski kandidat je naš dični go-spodin Gerjovich. Njegova lastna kroglica mu je sigurna, če je namreč vo-Ulec.
(Iz Tišine v Prekmurju.) Cujemo, da so naši papenci Kleklci postavili na njegovo strani tudi za pomoč evange-ličnega človeka Geza Šiftar. Mi Prek-murci tega nemremo razmiti, kak to pride, da nam naši duhovniki pridga-vajo, ka je edino zveličanska vera samo naša katoliška in so nam naši puš-peki (škofi) to pred vsakimi volitvami vsigdar v teh pastirskih listih po katoliških cerkvah dol šteli, pa sveto rešno telo vun postavljali. Zdaj več ne vemo kak to pride? Štera vera je boljša ali papenska ali luteranska? Ali pa je to vse eno? Mi Prekmurci smo bili pred dobri kristjani, katoličani, zdaj pa ne vemo gde smo? Hodili smo radi na božjo pot tudi na Štajersko, zdaj pa se nam je vse zamrzilo. Mi že nemo volili tistih, kak nam jih hvalijo taki mešani komedjaši. Kiekl nam še ie do-zdaj nič ni pomaga, še za plebanoša je prelen, kak pa bode v parlamentu za nas kaj storil? Ml smo ga situ Volili pa bomo vsi naše poštene kmečke kandidate, se to so naši edini in pošteni prijatelji — Eden od katoliške vere.
Politične vesti.
(Avstrijski kancelar Selpel v Beograda.) Med našo državo in Avstrijo je bilo še vse polno neurejenih vprašanj. Da te uredi, le prišel te dni v Beograd avstrijski kancelar Seipel. Njegova pot je silne važnosti ravno za nas Slovence. Med drugim se bo namreč razpravljalo tudi pereče vprašanje izplačil v Avstriji ob preobratu deponiranega našega denarja. Naši gospodarski krogi zahtevajo, da se izplačajo depoziti v naših kronah. Ce je imela torej kaka posojilnica v Gradcu naloženih 100 kron, mora dobiti sedaj 100 jugoslovanskih kron. Da je to stališče edino pravilno, je jasno samoposebi, ker niso smele ob preobrata, ko je bil avstrijski denar še nekaj vreden, posojilnice svojega denarja niti dvigniti. Vseeno pa so izjavili avstrijski delegati, da bi mogli privoliti le v izmenja, vo denarja na podlagi 30 odstotkov. To se pravi, da U dobile naše posojilnice za 100 obpreobratnih avstrijskih kron le 30 naših. Pogajania pa še niso zaključena.
(Sedež Trboveljske družbe) pride v Ljubljano. Na to so avstrijski delegatje fe pristali.
(Avstrijska zahteva), da plača naša država odškoduino za škodo, ki je bila
povzročena na Koroškem leta 1919, Je bila odbita. Ravnotako tudi zahteva, da se povrne avstrijskim trgovcem Škodo, ki jo je povzročila zaplemba ladij na Donavi. Ladje so namreč zaplenili in izpraznili zavezniki in ne mi.
(Koroško vprašanje) je postalo vsled Seiplovega potovanja zopet akutno. Naša zahteva je, da se otvorijo na Koroškem slovenske šole, da se vsem Korošcem zajamči osebna svoboda, da se jim prizna svobodo zborovanj in da velja za nje tudi polna društvena svoboda. Glede šol je kancelar Seipel že pristal.
(Reško vprašanje.) Reško vprašanje ima dvojno lice. Razpravljali so o reškem vprašanju v Rapallu in v St. Mar-gheriti. V Rapallu je bila priznana popolna svoboda In neodvisnost reške države, a Italija in Jugoslavija sta se zavezali, da bodeta to neodvisnost vedno in točno spoštovale. Po rapallskem ugovoru je bilo določeno, da bo reška država sama, popolnoma neodvisna od kakih vplivov, uredila svoje notranje razmere. Jugoslavija pa bi se samo z reško državo pogajala o medsebojnih skupnih zadevah. V St. Margheriti so te določbe spremenili. Italija in Jugoslavija uredita notranje razmere reške države brez njenega sodelovanja in Jugoslavija se pogaja o reški državi samo z Italijo. To je bistvena razlika med Rapallom in St. Margherito, kolikor se tiče reške države. Jasno je, da so v St. Margheriti pokopali neodvisnost Reke in da ne bodo na Reki poveljevali ne reški meščani in ne Slovani, temveč Italijani.
(Izpraznitev Sušaka.) Ker je laški kralj že podpisal šentmarjetskl dogovor, bo v kratkem izpraznjena III. dalmatinska cona. Priprave za izpraznitev Sušaka so že v teku. V Sušaku se pripravljajo velike svečanosti za sprejem naše vojske. V Barošu in Delti pa ostane laško vojaštvo. Izgleda, da smo obe važni luki za vselej izgubili.
(Razprava zaradi južne železnice) se vrši v Rimu. Italijani so silno nejevoljni, ker namerava naša vlada zgraditi nove železniške zveze na Jadran. Zlasti se jeze tudi na od nas uzakonjeno progo Kočevje—Vrbovsko. Jeza Italijanov je najboljši dokaz, da je naše stališče pravo. Izgleda, da bo razprava v Rimu v kratkem uspešno končana,
(Položaj v Porohriu.) Vse kaže, da bodo morali Nemci odnehati. Francozi so pripeljali v Poruhrje že nad 15.000 svojih železničarjev in zato se vrši promet sedaj redno. Nemški železničarji že izjavljajo, da bodo zopet vršili službo.
(Anglija profitira.) Odkar so zasedli Francozi ruhrsko ozemlje, morajo Nemci dobavljati za svojo industrijo premog iz Anglije, kjer se Je radi tega zvišala v teku teza meseca produkcija premoga na 5,611.000 ton, kar bi znašalo letno 280 milijonov ton. Tako bo dosegla produkcija premoga na Angleškem zopet predvojno višino. A s tem bi padlo tudi število brezposelnih na Angleškem. To je tudi eden glavnih vzrokov, da je ostala Anglija v franco-sko-nemškem sporu popolnoma nevtralna.
Raznoterosti.
(Muslimani.) Prebivalstvo naše kraljevine je z ozirom na veroizpovedanje zelo mešano. Razen rimskih katolikov in pravoslavnih srbske in romunske cerkve imamo še muslimane ali mo. hamedance in protestante. Muslimanov v naši državi po zadnjem službenem štetju 1,337-687. Od teh živi v Bosni in Hercegovini nad 500.000, v Srbiji s Staro Srbijo nad 700.000. Najmanj jih je v Sloveniji s Prekmurjem vred, kjer izkazuje uradno štetje 650 muslimanov.
(Tudi berači se organizirajo.) Varšavski berači so imeli pred nedavnim časom ustanovni občni zbor »beraške z veze«. Sklenili so, da bodo nastopili proti beračem-tujcem, ki prihajajo v Varšavo z vso odločnostjo, da jim ti tujci ne bodo kratili »zaslužka«. Vsakemu organiziranemu beraču se nakaže poseben »okoliš« in samo v tem okolišu sme beračiti. Tako bo tudi vsaka medsebojna »umazana konkurenca« izključena.
(Železniške nesreče.) Ne mine dan, da bi ne imeli zabeležiti kako nesrečo na železnicah.
Zagrebškl-beograjski vlak je 15. t m. ponoči med postajama Ivanjkovo in Vinkovci skočil s tira. Vzrok nesreči ni znan. Človeških žrtev nI bilo. — Kemik Srečko Ferjančič se je hotel z vlakom odpeljati nekam na Gorenjsko. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani pa je stopil v vlak, ki vozi proti Rakeku. Ko Je Ferjančič opazil zmoto, je skočil iz vlaka. Ferjančič je padel pri skoku na gla. vo in si prebil lobanjo. — Med Zagorjem in Trbovljami je prošlo soboto vlak povozil mizarja Tauferja. Našli so ga šele v pondeljek popolnoma razmesarjenega. — Osebni vlak, ki je vozil iz
Našic proti Kapeli-Batrina, je trčil v neki tovorni vlak, Vsled močnega sunka je bil en potnik težko ranjen, več pa lahko poškodovanih. — Posestnikov sin Fran Trček se je peljal v Ljubljano k vojakom. Med postajama Brezovica in Vič pa je padel z drvečega vlaka in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico, odtam pa v garnizij-sko bolnico. Trček je padel po lastni neprevidnosti z vlaka, ker je stal na spodnji stopnjici vagona.
(Za stavo) je splezal te dni neki Zagrebčan po žici na stolp stolne cerkve. Ondi se je usedel na križ in s čepico pozdravljal ljudi, ki so se zbrali ob tem nenavadnem prizoru pred cerkvijo. Čez nekaj časa je splezal možakar navzdol in izginil skoz neko lino v cerkev. Gledalci so začetkoma mislili, da ie plezalec nor, a kmalu Je dognala policija, da je šlo za stavo, katero je sklenil plezalec z raznimi osebami v znesku 9000 dinarjev.
(Samomori) V Zagrebu se je zastrupila 16 letna uradnica Marija Maj-nyskova, vesela in ljubezniva deklica. Par dni popreje je še obiskala svojega ženina v Ljubljani, ko se je pa vrnila je izpila stekleničico lizola. Ker so jo pravočasno prepeljali v bolnico, je upanje, da okreva.
(V Osjeku) se je zastrupila Elizabeta Herzog, ko se je proti jutru vrnila domov od maškerade. Vzrok: nesrečna ljubezen. — Pri Leiterbergu se je vrgla pod vlak 26 letna Marija Rumpf. Vlak jo je raztrgal na dvoje. Vzrok so bile nesrečne družinske razmere.
(Požar v sofijskem gledališču.) Dne 11. t. m. je izbruhnil v narodnem gledališču v Sofiji požar, ker so se dekoracije na odru slučajno vnele. Na lice mesta ni došla samo požarna bramba, temveč tudi ministri in kralj sam. Kolikor se je ugotovilo, sta 2 osebi mrtvi in 15 ranjenih.
(Vol požrl 80.000 dinarjev.) Če se zakonskemu možu včasih pripeti, da posedi bolj dolgo v gostilni, ga žena navadno pozdravi z besedami: »Piješ kot vol, vse boš požrl, oh jaz reva...« Da bi se takim očitkom izognil, se je spravil minule dni neki kmet v Vojvodini namesto v hišo, v hlev. Prihajal je od semnja in je imel še ves izkupiček v listnici. Ko je stopil k Jaslom, mu je potegni! vol iz žepa listnico in jo pričel žvečiti. Kmet, ki je bil nekoliko vinjen, je opazil že prepozno, kaj se godi. Kako ga je sprejela žena — o tem molči vir.
(Pod vlakom živ ostal.) Brezposelni Fran Verša iz Proseka pri Trstu je minulo soboto ob rani uri prestopil železniški tir med Trstom in Grljanom. Hipoma pridrvi vlak, kateremu se Verša ni več mogel izogniti. Lokomotiva je nesrečneža vrgla na tla, strojevodja je polagoma ustavil vlak. Izpod zadnjega konca vlaka je prišel ubogi Verša na spregled. Stisnjen k zemlji je ležal med tračnicami. Ostal je živ! Rane, ki jih je dobil od lokomotive mu zdravijo v tržaški bolnici.
(Mrtvec se Je oglasil.) Pred nekaj dnevi je prinesel neki londonski list vest o smrti priljubljenega igralca Sha-pertona, ki je pred mesecem odpotoval na gostovanje v Ameriko. V daljšem članku so proslavljali vse vrline pokojnikove. Kako pa se je začudil urednik lista, ko je prejel čez par dni telegram sledeče vsebine: »Vest o moji smrti je hudo pretirana, sicer pa najlepša hvala za ginljivo slovo! Vaš Shaper-tOIL«
Knlilevnost.
(Mladinski list: »Novi rod«.) Kakor znano izhaja v Trstu v založbi Zveze slovanskih učiteljskih društev mladinski list pod naslovom »Novi rod«, ki se ne odlikuje samo po izbranem mladinskem slovstvu, ampak tudi po lepi opremi. Upravo »Novega roda« za Jugoslavijo prevzela je Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Naročnina »Novega roda« za inozemstvo znaša 12 lir. Vsled nestalnosti valute ne moremo določiti stalne letne naročnine, ampak se bodo oddajale posamezne številke, tako naročnikom kakor posameznim kupovalcem trenotno po 5 D. Ako bo valuta ugodnejša bo list cenejši. Vse reflektante prosimo, da naroče list z dopisnico, oziroma, da ga kupujejo v knjigarni, kjer jim je list tudi na vpogled. List toplo priporočamo v prvi vrsti šolskim vodstvom in pa starišem, ki hočejo napraviti svojim otrokom veliko veselje.
Gospodarstvo.
(Gospodarske vajence) sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporek-ljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, pred vsem oni, ki ostanejo na domačem gospo-
darstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majnno nagrado v denarju. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1923. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim spričevalom ter spričevalom o nravnosti je poslati do 10. marca 1923 ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
(Vinski trg.) Kriza na vinskem trgu traja dalje. Največ povprašujejo po novih vinih iz Banata, Bačke in Vršca, ker so to najcenejša vina. Poizkušnja, izvažati naša vina na Češkoslovaško, v Nemčijo in Avstrijo, se je ponesrečila vsled prometnih pomanjkljivosti in previsoke vozarine. Iz Dalmacije je odšlo nekaj vagonov vina preko Trsta na Češkoslovaško in so se radi tega tudi cene dalmatinskih vin nekoliko ustalile. Hrvatski kmetje ponujajo nova vina po 2.25 do 2.50 Din, a vsled slabe kvalitete ga. le malo prodajo. Bolj živahna je kupčija s starim vinom, ki se plačuje po 4 do 4.50 Din. Cene žganju in vinu so bile prejšnji teden: Vukovar: žganje 1000—1300, vino 450—550; Brod na Savi: vino 700; Maribor: žganje 2500 do 3000, vino 700—1400; Subotica: žganje 3000, vino 400.
(Žitni trg.) Zagreb, dne 20. t. m. Pšenica (76—77 kg) je bila po 1580 do 1850 kron, nova koruza od 950 do 1050, umetno sušena od 1180 do 1220, rž (71 do 74 kg) od 1450 do 1550, ječmen za pivovarne od 1400 do 1550, za krmo od 1200 do 1320, oves od 1150 do 1220, pisani fižol od 1600 do 1700, beli od 1580 do 1620; pšenična moka št. »0« od 2700 do 2860, št. »2« od 2600 do 2750, št. »4« od 2500 do 2650, za krmo od 900 do 1000, drobni otrob: od 720 do 800, debeli od 900 do 1000 kron.
(O koruzi.) Koruza je prišla iz Amerike v naše kraje, V začetku šestnajstega stoletja se je pričela Širiti koruza v Evropi, a sadili so jo začetkom le po vrtovih in šele v sedemnajstem stoletju tudi na poljih. Sedaj je koruza razširjena po celem svetu, a največ je prideluje še vedno prvotna njena domovina Amerika. Samo Združene ameriške države pridelujejo tri četrtine vse koruzne letine celega sveta in največja koruzna žetev je bila 1920. 1. Cenijo io na 2150 milijonov dolarjev. Najmanj koruze porabijo za človeško hrano, 10 odstotkov. Vse ostalo gre za živinorejo, za prašiče porabijo 40 odstotkov, za konje 20 in za govedino 15. Amerika izvaža koruzo na Angleško, v Nemčijo, Nizozemsko, Dansko, Belgijo itd. A Evropa ne dobiva koruze samo iz Amerike, temveč tudi iz Argentinije, ki Izvaža skoraj dvakrat toliko koruze kot Amerika.
(Izvoz koruze iz naše države.) Ožji odbor ministrstva za kmetijstvo je dovolil izvoz 3000 vagonov koruze. Finančni minister računa, da dobimo na ta način za 900 milijonov Din tuje valute v našo državo, kar bi dvignilo naš dinar. Carina bi prinesla državi drugih 120 milijonov, katere bi se porabilo za druge potrebe. Isti odbor je tudi dovolil izvoz 10.000 kg tobaka, kar bo prineslo za 100 milijonov Din tuje valute.
(Izvoz naše koruze v Albanijo.) Kakor javljajo iz Skoplja je dovolila vlada popolnoma prost izvoz koruze v Albanijo. Posebna naredba vlade določa, da ni treba za ta izvoz niti osigit-ranja valute.
(Živinski trg.) V Nemčiji se" plačuje za kg žiye teže pri volih 110.000 do 185.000 mark, krave 155.000 do 180 tisoč mark, teleta 160.000 do 170.000. ovce 52.500 do 150.000, prašiči izpod 80 kg žive teže 220.000 do 280.000, pri 80—100 kg 280.000 do 300.000 mark, preko 150 kg 300.000 do 320.000 mark. V Italiji za 100 kg žive teže voli L: 400 do 410 lir, IL: 230 do 340 lir, III.: 200 do 225 lir; krave I.: 350 do 370 lir, II.: 250 do 270 lir, III.: 180 do 200 lir; teleta 440 do 480 lir. — V Franciji za kg žive teže: voli I.: 3.18 francoskih frankov, II.: 2.36, III.: 2.03; krave I.: 3.12, II.: 2.31, III.: 1.75; teleta po kakovosti med 3.96 do 5.88 franc. frankov.
(Lesni trg.) V Nemčiji je cena lesu zadnje čase nekoliko padla. Podjetnost kupcev je ponehala, ker morajo računati z raznimi ovirami v prometu in v prodaji. Promet s Češkoslovaško je skoraj popolnoma prenehal. V najnovejšem času se ponuja tudi že angleška roba. Cene hrastu po kakovosti in kubik metru od 34.340 — 228.160 mark. — V Češkoslovaški je silno padla lesna trgovina z Nemčijo, — Vsled padca marke so nemški trgovci stornirali veliko število kupčij. — V Franciji in Belgiji je nastopila tudi nekaka stagnacija na lesnem trgu.
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez irtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
Vsled padca franka se držijo uvozni-čarji zelo rezervirano. Sklenili so 1» nekaj malih kupčij z jamskim lesom za rudnike po 68 frankov za kub. meter. Na Angleškem so bile na lesnem trgu živahne kupčije.
(Sladkorni trg.) Na svetovnem trgtt je cena sladkorju zopet poskočila. Dne 16. t. m. je stal v Parizu kg sladkorja 4 in pol franka (113 naših kron). Naše domače tvornice sladkorja pa so s 15. t. m. povišale cene kristalnemu sladkorju na 85 kron, a kockastemu na 92 kron za 1 kg. Te cene veljajo pa le pri nakupu celih vagonov.
(Izvoz sladkorne repe iz Madžarske.) Naš generalni konzulat v Budimpešti je javil ministrstvu za trgovino in industrijo, da je odobrila madžarska vlada izvoz sladkorne repe za 5200 vagonov. Od tega je kupila Rumunija že 500 vagonov.
(Na trgu s kožami) vlada mrtvilo. Če pojde tako dalje, morajo cene kmalu pasti. Ponudbe je mnogo več nego kupcev. Samo telečje kože najdejo kupce za izvoz, 23—28 Din po kg in kakovosti. Zelo se iščejo zajčje kože od 15 do 25 Din za kos v klobučarske svrhe. Trgovina z izdelanimi kožami popolnoma miruje.
(Kakovost holandskega tobaka.) Naša monopolna tobačna uprava je naročila Iz Holandije za 50 milijonov dinarjev tobaka. Zdaj pa javljajo, da J® došli tobak tako slab, da ni za rabo.
(Novi zlatniki v Jugoslaviil?) Časopisi poročajo, da je prosil zlatar Milan Lazarov v Osijeku ministrstvo za trgovino in industrijo, da sme kovati nove zlatnike s podobo kralja Aleksandra, ki naj bi polagoma izpodrinili stare zlatnike s podobo minulega avstrijskega cesarja Ministrstvo za trgovino In industrijo pa je prošnjo odklonilo, češ, da namerava izdati nove zlatnike Narodna banka sama.
(Novi zlatniki.) CeškoslovaSkl parlament je te dni odobril vladni predlog o kovanju novih zlatnikov. Novi zlatniki bodo predmet svobodne kupčije. Zlatnik bo tehtal 3.49 g ter kovan iz 9861/, delov zlata in 13'/, delov medt Današnja cena tega zlatnika bi bila približno 72.5 ČK.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 410 do 412 kron, češka krona od 12.12 do 12.26 kron, laška lira 20 kron, francoski frank od 25.40 do 25.68 kron, angleški funt od 1900 do 1920 K, švicarski frank 79 kron in zlatnik za 20 frankov 1520 K; avstrijska krona 0.6 vinarja, madžarska krona 14.40 vinarjev in nemška marka 1.8 vinarja.
(Naraščanje cen v Nemčiji in Franciji) Napram predvojnim cenam so narasle cene v Nemčiji za 7160 krat Najbolj so narasle cene tekstilnemu blagu, kožam in življenskim potrebščinam. V Franciji rastejo cene že 7 do 8 mesecev, znatno pa se je vse podražilo v letošnjem januarju. Vzrok je deloma padec franka, deloma pomanjkanje premoga v Franciji.
Delo na vrtu in v sadovnjaku.
V drugI polovici meseca februarja lahko že pričnemo z delom na vrtu in v sadovnjaku. Po prisojnih mestih, lahko pričnemo pripravljati na vrtu gredice, seveda le, če je zemlja toliko vsahla, da se ne prijema več orodja. Tudi seješ lahko že, tako n. pr. čebulno seme, korenje, peteršilj in špinačo. Ko si posejal, moraš zemljo krepko pritisniti z lopato ali z deskami, ali pa zemljo povaljaš. Koncem tega meseca lahko potakneš tudi že čebulek in česen. Vsa ta zelenjad je še precej neobčutljiva in tudi če pritisne pozneje še mraz, ji to ne škoduje. Ponekod, kjer je mnogo solnca in ugodna lega, sejejo koncem februarja tudi že beriv-ko, bob in grah. Kako pa z gnojenjem? Navedene rastline ne marajo svežega gnoja, zato ravna pametno, kdor je prekopal in pognojil zemljo že jeseni Zdaj pa gredice samo še poravnaš in takoj seješ. Če nisi tega naredil, pa gnoji s starim, uležanim in predelanim gnojem.
Meseca februarja si priskrbi previden kmetovalec vsa potrebna semena. Pregledati je treba najprej ostanek prejšnjega leta. Preizkusiti pa je treba tudi seme, o katerem dvomiš, da je 5e kaljivo. Kako pa preizkusim seme? Vzemi 100 zrn in jih položi vse skupaj med vlažen pivni papir, ko si to naredil, položi jih na krožnik in ga postavi na kak topel prostor. Najbolj primerno bo, če ga postaviš za pečjo ali nad štedilnikom. Potem poskrbi, da ostane papir vedno vlažen, čez nekoliko dni poglel koliko zrn se je izkalilo. Njih število ti pove kaljivost semena v odstotkih.
Februarja meseca je tudi čas, da pričnemo z delom v sadovnjaku. Ko mine zima ima kmet dovolj drugega nujnejšega dela in se ne more več to. liko brigati za sadovnjak Radi tega
■tMBtiMI.
i liHVil-
ffuHrffift' vedno fh povsod Ideje, ki fih ftstopa ,,SSfM§t6]ira
odprav! to delo v drug! polovici februarja, Treba je sadovnjak osnažiti in pognojiti. Kako gnojimo sadnemu drevju smo že povedali v 11. št. »Kmetij, tkega lista«.
Skoraj v vsakem sadovnjaku se na-tajajo nerodovitna drevesa, a tudi taka drevesa, ki rodijo, a njihov sad je slab. Ne moreš ga prodati in tudi doma as veš, kaj bi ž njim. Tako drevje je treba precepitl. Posebno pa so jablane In hruške potrebne precepljenja. To delo lahko odpravimo sedaj in tako pomnožimo sadni izdelek s prav majhnim trudom in izboljšamo kakovost nafega sadja. V par letih bo drevo ro-dovitejše in sad bo žlahtnejši. Ali pa je vsako drevo ugodno za prccepitev? Da, vsako zdravo drevo lahko prece-pil» seveda če ni prestaro, prestaro drevo si ne opomore tudi ne s prece-pltvijo. Pač pa so ponekod precepill z dobrim uspehom celo 40—50 letna drevesa.
Tako precepljenje pripraviš že pozimi ali zdaj v zgodnji spomladi. Najprej je treba drevo očistiti in odžagati tik debla vse nepotrebne in pregoste veje. Tiste, ki imajo ugodno lego in bodo dali lep vrh, pa izberemo za precepljenje. Vejevje skrajšaš tako, da dobi drevo piramldasto obliko, spodnje veje ostanejo najdaljše, proti vrhu pa postanejo vedno krajše. Mlada in majhna drevesa moraš obžagati bolj na kratko. Krajše vejice In sadni les po Itorovih pa pusti, ali jih še posebej varuj, da se ne polomijo. Ko je drevo tako pripravljeno, počakaj toplega dne koncem februarja ali začetkom marca.
Cepiče pa moral narezati najkasneje februarja, glej, da uporabljaš le krepke, dozorele enoletne mladike z gostim popjem. Najboljše bo, če jih vzameS z vrha ali z vej, ki so na solnčni strani drevesa. Cepiči naj rte bodo pretanki in tudi popje naj ne bo redko. Cisto neporabni pa so roparji «11 vodeni poganjki, ki jih vidiš včasih na drevju, kako zrastejo naravnost iz debla ali debelejših vej. Cepiče posameznih vrst zvežemo skupaj in jih hranimo na vlažnem mahu v hladni temni kleti. Tu se ti ohranijo cepiči do maja.
Najbolj zgodaj je treba odpraviti precepljenje starih češenj ali cepPenje divje češnje. Soki češnjevega drevesa se začnejo gibati že zelo rano, radi tega Je tudi potrebno, da jih cepiš že zdaj februarja meseca.
Domači zdravnik.
Listi poročajo, da se je pričela širiti v Mariboru in v Mariborski okolici škrlatinka. Ker Je škrlatinka nevarna kužna bolezen, ki se hitro širi, ne bo odveS, Ce pregovorimo o tej bolezni
par besed. Kakor smo rekli Je Škrlatinka kužna bolezen, to so take bolezni, k! se prenašajo od človeka na človeka. Takih bolezni je jako mnogo. Kužne bolezni so na pr. tudi kuga, kolera, tifus, osepnice, griža itd.
Kako se obvarujemo kužnih ali nalezljivih bolezni v obče? Rekli smo, da se prenašajo kužne bolezni od človeka na človeka, torej je prvi pogoj, ako se hočemo obvarovati kužne bolezni, da se Izognemo vsaki tesni dotiki # kužno obolelim. Kdor ima kužno bolezen, mora dobiti svojo sobo za se, sicer so vsi njegovi sostanovalci v nevarnosti, da obolijo tudi oni. Soba, v kateri se nahaja bolnik, naj bo svetla in zračna. Soba naj bo snažna. Ako je zunaj mraz, moraš sebo kuriti, a ravno tako potrebno je, da sobo dobro prezračiš. Kdor ima s kužno obolelim posla, ali kdor ga Ja obiskal, naj si po odhodu umije roke s toplo vodo in z milom, v vodo deni po-preje še nekoliko lysola, katerega dobiš v vsaki drogerijt. Zdravnik, ki obišče kužno obolelega se tudi večino skrbno umije in razkuži.
Kužne bolezni povzročajo tako imenovani bacili, to so prav majhne, prostemu očesu nevidne, glivice. Te kužne kali zapuščajo bolnikovo telo s slinami, s pliuncem, z blatom, z luskinami itd. Na tak način pridejo potem od bolnega človeka na zdravega in tudi njega okužijo. Bolnik, ki ima kako kužno bole-zen, lahko n. pr. okuži z rokama živila, ki jih potem drugi pojedo, in se tako okužijo z bacili dotične bolezni. Tako dobiš tifus, grižo in kolero. Druge kužne bolezni se prenesejo zopet z neposredno dotiko. Tretja vrsta kužnih bolezni pa Je že nalezljiva skozi zrak, če se mudi v sobi, kjer leži tak bolnik, se lahko tudi sam nalezeš te bolezni. V to tretjo vrsto spadajo kuga, koze, tuberkuloza, Influenca, kašelj Itd. A tudi škrlatinka spada v to vrsto.
Kužne bolezni se morajo naznaniti oblastim, ki ukrenejo potem vse 'potrebno, da se bolezen ne raznaša in širi. Kdor ima kužno bolnega v svoji hiši in tega ne naznani oblasti, greši na naravnost nedopusten način proti vsem drugim. On spravlja lastno družino v Se večjo nevarnost, a ne samo svojo družino, temveč vse svoje sosede in znance, vse svoje sovaščane in ko-nečno vre svoje rojake. Ce oboli kdo v tvoji družini na kužni bolezni, pokliči takoj zdravnika! S coperrijaml In rožcaml ne boš ozdravil ne kuge, ne kolere, ne tifusa In ne Škrlatlnke.
Ce pa je v tvoji soseščini kužna bolezen, pomni, da jo lahko tudi ti dobiš, če ne paziš nase. Prvo sredstvo, da se obranimo nalezljivih bolezni je snaž-nost. Ne sedi k mizi z neumitimi rokami, čisti si zobe, menjaj perilo, prezra-
či sobo, kjer bSvai OledaJte na stsago stanovanjas gledajte na snago stranišč, Odpadki in nesnaga ne spada v stano-vanje! Muhe in mrčesa prenašajo tudi kužne bolezni. Ne pljuvaj na tla I Kužne bolezni se širijo najbolj tam, kjer živijo nesnažni ljudje v nesnažnih hišah!
Rekli smo, da ie tudi škrlatinka nalezljiva bolezen, škrlatinka se pojavlja večinoma le pri otrocih od 2 do 10 let, a tudi do dvajsetega leta in pozneje še jo lahko dobiš. Dojenčki v 1 letu ln odrasli nad 40 letom obolijo le redko* kedaj na škrlatinkl. Na škrlatinki bolan človek, lahko okuži zdrave ljudi še 6 tednov po prestani bolezni.
Kako se pojavi ta bolezen? Otroku postane slabo in začne bljuvati, njegova telesna toplina Je zvišana na 39° C in 40° in ostane na tej višini 4 do 5 dni. Najprej se pričnejo pokazati značilni znaki škrlatinke na vratu, poprsju, tilniku In hrbtu. To so rdečkaste majhne pikice, ki se razširijo potem po celem telesu in prevlečejo bolnikovo telo polagoma z enakomerno rdečico. Šele sredi drugega tedna se prične bol-niku vračati na boljše in polagoma $e prične tudi koža luščiti
Škrlatinka je zavratna bolezen in bolnik le tudi po prestani bolezni še najmanje šest tednov nevaren za prenos bolezni. Posebno nevarne so luskine. Torej je treba zelo paziti, tudi ko se bolniku že na boljše obrača, da se drugi zdravi ljudje ne nalezejo Škrlatinke.
Nevarna postane škrlatinka, ako se ji pridružijo kake druge bolezni, n. pr. gnojenje v ušesni zabobnini, vnetje ledvic itd. V takih slučajih gre za življenje in smrt! Včasih se tudi škrlatinka sama bliskoma razvije in v preteku 1 do 2 dni nastopi smrt.
Ce oboli kdo na škrlatinkl pokliči takoj zdravnika, on ti bo povedal kako ie treba ravnati z bolnikom, on ti bo pomagal v najhujši sili ln bo določil, ali je treba spraviti bolnika v bolnico, ali ga lahko zdraviš sam doma.
Nasradin-hodža je šel v kopališče. Kopališki mojster mu je dal neko staro brisačo in zamazan predpasnik, tudi drugače ga ni baš najbolje sprejel. Nasradin-hodža ne zine niti besedice, a ko odide iz kopališča, vrže mojstru deset asper, česar niso mogli plačati v oni dobi niti bogataši. Kopališki mojster se temu zelo začudi. Čez teden dni pride Nasradin-hodža zopet v kopališče in mojster ga sprejme z izredno pazljivostjo. Nasradin-hodža tudi sedaj ne zine niti besedice, a ko odide, mu da samo eno aspro. Zopet se začudi mojster in praša:
»Kaj pomenja to, gospodar?« '
Nasradin-hodža mu odvrne:
»To je plačilo za prejšnjo kopel, a onih deset asper, ki sem jih dal zadnjič,
so bili plačilo za današnjo kopel *
K Nasradinu-hodži pride njegov pri. jatelj in ga prosi, naj mu posodi nekoliko grošev na kratek rok.
Odgovori mu:
»Denarja ti ne morem dati. A ker si moj prijatelj, ti dam rok, kolikor ga hočeš.«
»
Nasradin-hodža zajaše svojega osla in krene proti svojemu vrtu. A spotoma ga prime potreba. Razjaše osla, sleče plašč, ga vrže preko osla in odide. Med tem pride neki obeSnjak in ukrade plašč. Ko se Nasradin-hodža vrne, vidi, da ni več plašča. Na to sname sedlo, si ga položi na hrbet in reče oslu:
»Kadar mi vrneš plašč, dobiš svoje sedlo.«
Nekega dne je šel Nasradin-hodža v neki zelnik. Od vsega, kar je tam našsl, Izpuli po en kos in napolni svojo tor-bo. Ko vrtnar to zapazi se razvije med obema sledeči pogovor:
Vrtnar: »Kaj iščeš tukaj?«
Nasradin-hodža: »Ravnokar je zapihal tako silen veter, da me je vrglo tu sem.«
Vrtnar: »Ej, kdo je pa to izpulil?«
Nasradin-hodža: »Veter je bil tako močan, da me je metalo sem pa tja, pa česar sem se oprijel, da se obdržim, vse mi je ostalo v roki.«
Vrtnar: »No, dobro, naj bo! A kdo je to stlačil v tvojo torbo?«
Nasradin-hodža: »Glej ga no! Le čudi se temu, jaz sam se tudi čudim.«
u?iminmimn!«nn!mijann«mnmm»ntim!nw!!f!ninnl
Na£elstvu SfCS v Uublianl.
Ob 350 letnici mučeništVa smrti junaka Matije Gubca zbrani kmetje in obrtniki v prostorih, kjer bi se imel vršiti shod SLS in kjer se kljub zahtev zbranih kmetov In obrtnikov sklicatelji shoda niso upali otvoritl javnega shoda, pozdravljamo delovanje prvo-boriteljev za svobodo in pravice kmet-sko-obrtniške misli ter Izrekamo vodstvu SKS popolno zaupanje ter se v»-selimo naših uspehov nad ljudstvu škodljivo SLS. Vsem obrtnikom in kmetom Slovenije pa kličemo: Združite se!
V Bučni vasi pri Novem mestu, dne 18. februarja 1923.
Sledi množica podpisov.
Obrtniške vesti«
(Obrtniki In klerikalci) Kdor od obrtnikov bi še bil v dvomu, če zaslužijo klerikalci zaupanje obrtnikov al! ne, ta naj vzame v roke zadnjega »Do-moljuba« ln prečita članek »Kakršne stranke, taki kandidati«. Ozdravljen bo hipoma od vsakih simpatij do klerikalcev.
(Redni občni zbor) Obrtnega dnfr
štva za Zg. Šiško in okolico je bil v nedeljo v Kosezah. Udeležba Je bila nadvse povoljna. Obravnavale so si razne stvari zlasti pa se je razpravljalo o nesrečni centralizaciji bolnilkf blagajne v Zagrebu in o zavarovanj« delavcev. Splošno in enodušno se Je povdarjalo, kako so udarjeni od obeh organizacij obrtniki ki morajo plačevati vedno večje prispevke, ne da M kdo od tega kaj Imel. Tako je bil naveden slučaj učenca, ki je bil 2 meseca bolan, pa ni dobil niti vinarja bolniške podpore. In vendar so v tem zavodu kot zastopniki obrtnikov prav Isti ljudje, ki se vedno silijo v ospredje kot največji prijatelji obrtništva. Ce pa Je treba obrtništvu res pomagati ni videti nobenega od teh ljudi — Nato so sledile volitve Za predsednika je bit izvoljen Iv. Čeme, sedlar; za pod? predsednika Al. Berlič, mizar; za tajnika Matija P e r k o in za blagajnika Ignac Nered, ker je prejšnfi bl*» gajnik Avg. černe prostovoljno odstopil. Imena novih odbornikov nam jamčijo, da bo obrtno društvo tudi v bodoče vedno na braniku obrtniških interesov.
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prt« hranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las i« zob! — Izvanrednega delovanja so 2» črez 25 let priljubljeni Elza-preparatl za negovanje lepote: Elza-obrazna hI kožo obvarujoča pomada (2 lončka i pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka b pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-lilijino milo lepote (4 kose s pakovanjem In poštnino 35 dinarjev) in drugi Elza-preparati kokor Rlza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonskt voda itd. Adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 344, Hrvatsko.
Družba »ILIRIJA"
Ljubljana, Kralja Petra trg iH
UMcn it 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
ik le najboljši domači izdelek, v Dobi se v vsaki trgovini.
Inserati v »Kmetijskem listih* imalo weSik tss^efa!


[lin LINE
Najhitrejši pamiki sveta. Direktni potniški, tovorni in ekspr. promet
»X HAMBURGA In CHEBBOUBGA I : v AMSKIZO In KANADO, s
4 dimniki, 5 in pol dni Lastne kabine 2a potnike III razr Potnike spremljaio izkušeni uradniki do tuke ukrcania, ki so jitn med pot;o v vsakrm pogledu v pomoč. Pojasnila: Cunard Une.
Cla ira zastopstvo n .'opatijo: 21
^SSS^ jHiGSla?sos^a banka i 1 Zagreli.!
Brzojavni naslov: ..Cunard" LJubljana. Glavno lastopstvo za Slovenijo: j
LJUBLJANA, ECoBodvorska uika St. 26.
Ttmssm
Kil!
TRGOVINA
sena. slame, drv, 9 krompirja, sadja **
vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c. St. 57: telefon it 88.
In
raznih najbolj priporočljivih vrst cepljene na podlagi Rip Portalis, vko-rerinjene ..Smernice" in šmamične vlačenke imam naprodaj po zelo ugodni ceni. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko za odgovor.
Blojzij Gratiar, pss. in trto Zapri
poŠta DurSInd pri Plulo.
Kmetovalci, preskrbite se pravočasno z dobrimi sadikami, da ne bodete ostali spomladi brez niiN.
Vinogradniki pozor!
Na prodaj imam lepo na suho cenile' ne trte najbolj rodovitnih vrst kakor tudi večio množino necepljene bele Smarnice in več tisoč vkoreninienih (klučev) divjak Rip - Portalis in GOthe
št 9. Cena po dosovoru. Kdor želi res lepo in dobro blago naj m obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Pr. Slodnjak,
S*. Lovrenc v SL gor. p. 3uršincl.
Za pismen odgovor priložite znamke
Vrtnarski vajenec
se sprejme takoj pod zelo dobrimi pogoji s celo oskrbo i. t d. pri vrtnarskem mojstru
Fran Sušitfk, Igrani.



.....„,,„ i, cd tO cm debeline
na tan!<en> kencu in od 3 m delžine naprej K«P' y5aKo množine franke uageo kranjski pc$taj: ŠenfjanŠki
premogovnik, tfrmell-DoJenJsko.,
iz splitske tovarne oddaja
EKONOM
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7.
Poldadajte živini, osobito kravam, mladi govedi ia prašičem
po 8 Din 50 p kg, ki je strokovno priznano najtetnelSe. nalizdot-nelže in razmerno najcenejše krmilo. Osušenl treski s« naj-prejo namočijo v vroči vodi ter s« pokrmiio ohlajeni ali mlačni. Naročajte to krmilo takOl pri
I DIM 13
v Liubtiani,
.Ekonom4
osrednja gospodarski zadruga
LJubljana Kolodvorska ulica št 7
ima v zalogi:
drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol V vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko*
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 k&
sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe^ pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristan svinjsko
mast,	!
po dcevaih cenah, vedno cenej* kakor pri dragih trgovcih.
RiZ, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu.
[

POD8SUZHKE:
Maribor Mmesto Rakek
Slovenlsradec Slovenska Bistrica
Selen&isrgova ulica iiev. 1
(P8S3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) 1CAPITAL in REZERVE Din 17,5®0.00®.-s
fivršuje fse bančne posle najto& rrrn neie in najkulantneje. —
Brzoiavl» T r g o v s k a	Telefoni: 139, 140, 468
Konjice
Meža-Dravosracf Ljubljana Ime-n?ainfca v KCoSo-dvorskl ulici)

JUokU&i Jftkci, Ku&b	.	.Natisnila »Zvezna tiskarna« v Lfei^Jk
■k , . ... '.......- —.......... ..	J
2348235353482323534801535323538953482353