22. številka. Ljubljana, smio 28. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Ikumjm vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemmi M a v s t ro - ogi> r sk o dežele za eelo leto ll> gl., za pol leta « gl. km kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole lrankirati. - Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 gledališka stolba". OprHvništvo, na katero naj *e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. "administrativne stvari, je v ,N;'irodnej tiskarni" v Kolnianovej hiši. Slovenski profesorji na tujem in nemški pri nas. A. Iz Gradca 20. januarja. [Izv. dop.] Ko je vlansko poletje velik državen dostojanstvenik prosil pri prejšnjem miuisterstvu, da nuj zntinemu slovenskemu pisatelju in pro-iesorju da službo v nemškem Gradei, da bode vsaj blizu domovine, dal mu je tačasni minister negativen lakonski odgovor: „D r e i s s i g Jdeilen vom windiseken Land!" in poslali so omenjenega profesorja daleko na ono stran Dunava! Poslali so, pravim, in naglašam, da vse, kar tu o vladi govorim, velja o prej s njej vladi, ne o obstoječej zdanjej, katera ram itak obeta — reform. Da! „Dreissig Meihn vom vvindisehen )Land!' To je bdo glede Slovencev gaslo od nekdaj prejšnjemu germanizatorskemu mini-Sterstvu Auersperg-Lasser; tega gasla so se fctrogo držali, kadar jim je bilo pri nas oddajati službe, profesorske in druge, imenovati srednjim šolam po slovenskih deželah ravnatelje, ali postavljati jim deželne šolske nadzornike. Slovenske profesorje so pod prejšnjo ustavoverno vlado, naj se je zvala po Giskri Sil po Auerspergu, brez vsega pravnega razloga pošiljali v pregnanstvo mej Nemce, a nemški profesorji so tacaš kar poplavili po Slovenskem srednje šole. Ako je bila pri nas Jtedaj uže kakšna služba prazna, navadno je gotovo nij dobil slovenskega naroda sin in da je imel še tako izvrstna spričevalu, nego tujec, ftko be je le kakšen obskuren suplent Tirolec, Sohiugradec ali nemški Peinee zanjo oglasil. Jn kauar mil je bilo izbirati mej samimi slovenskimi prošnjiki, imenoval je tistega izmej njili, ki je bil najuezinoznejši, da bi vsaj ne koristil kaj šlovenskej stvari, će tudi morda le liter aru e j, ker tudi to je bilo pod brutalno vlado uslavoverstva za Lasserjevega časa greh in zloba! Zategadelj vidimo, da po vseh slovenskih pokrajinah, kjer šole nadzoruje 8 deželnih ćolskih nadzornikov, je mej vsemi temi samo jeden Slovenec; na blizu dvajsetih naših srednješolskih zavodih sta bila do najnovejšega časa sumo v Ljubljani dva rojena Slovenca {pa se ta dva sumo rojen a) ravnatelja, povsod drugod vladajo nam srednje šole Tirolci, Vlahi ali nemški Pemci, ki so hujši od najhujših jNemeev, — ter nemajo srca za našo deco slovensko. In kako je z učitelji profesorji? Še huje. Na mariborskem gimnaziji, kjer študira dve tretjini Slovencev, je mej 15 profesorji 11 Nemcev; na mariborskej realki je mej 13 profesorji samo jeden Slovenec; na mariborskem učiteljišči, ki ima popolnem slovenskoj spodnjej Žtajerskej vzgajati učitelje, je mej 11 učitelji polovica tujcev. V Celji, kjer na gimnaziji poleg samih Slovencev študira pest umeteljno od birokratov narejenih Nemcev, so mej 14 profesorji samo trije Slovenci in tudi na ptujskem malem deželnem gimnaziji je mej osinemi profesorji samo polovica Slovencev. Na Koroškem nahajamo v Celovci na gimnaziji 11 Nemcev, a 3 Slovence, na realki 11 Nemcev, a 3 Slovence, na učiteljišči IG Nemcev, a niti jednega Slovenca ne! V Beljaku je na gimnaziji 12 Nemcev, a samo 2 Slovenca. Na goriškej gimnaziji je mej 17 profesorji samo 8 Slovencev, na realki so mej 15 profesorji samo 3 Slovenci. V Pazinu je na ondotnjem gimnaziji mej 15 profesorji 10 tujcev, a samo 5 Slovencev. In kako je na Kranjskem! Na Ij ubij ans kej gimnaziji je mej 20 profesorji G Nemcev, ki vendar tukaj mej čisto slovensko mladino nijso na pravem mestu; na realki je mej 15 profesorji celo 8 tujcev in tudi v Novem mestu nahajamo mej 14 profesorji 4 Nemce. [z tega pregleda vidimo, kakšno veliko kohorto nemških „vzgojevalcevk< je nam poslalo prejšnje ministerstvo zadnja leta na Slovensko gernianizirat slovensko deco. Slovenski profesorji so morali pa tem germanizatorjem delati prostor, ter otiti na Nemce kakor n. pr. iz vrstni učenjaki in profesorji Šuman, Pajk, G laser, Š u kije, ali pa na Slovenskem prošenih služeb nikoli nijso dobili, nego potaknili so jih po nemških srednjih šolah. Tako exempli causa navajam, da je Slovenec dr. Hočevar, odličen matematik, čegar spise publicira dunajska a k a d e m i j a, pred nekaj leti poprosil službe profesorske na ljubljanske j realki, a reklo se mu je ironično: „\Vir vvollen I men durch die Kriiennung fiir Laibach — Ilire Carriere — nicht verderben!" In nij je dobil slu/be v Ljubljani, dali so jo nekemu neznanemu suplentu nemskopemskemu, a dr. Hočevar moral je ostati še dalje kot slabo plačan asistent na politehniki duuaj-skej, dokler ga pod Auerspergoni nijso imenovali za — Innsbruck! G. Anton T u r k u š, izvrsten slovensk mlad mož, ki je po univerzi v Avstriji še svoje izobraženje dovršil v Parizu in Londonu, profesor angleščine in francoščine v Ljubnem na gorenjem nemškem Štajerskem, poprosil je letos, naj ga premeščo v Maribor, a namesto njega poslali so v Maribor Nemca, ki niti postavno zahtevanega izpita nij imel! In vendar je prof. Turkuš znan kot izvrsten strokovnjak v svojem predmetu. Du najski sloveči prof. Bechtel, znani francoski slovničar piše na pr. o jednem Turkuševem spisu „ Shakespeare« Macbeth" leta 1878.: „Prof. Turkuš1 literarasthetische Studie, vvelehe ruhige Kritik mit stilvoller Darstellung ver-bindet, bezeugt eine grilndliche Kenntnis der umfasscndcn diesbezilglichen Literatur und die Fiihigkeit zu selbstiindigem Urtheile, so dass \\ir einer zvveiten in Aussicht gestellten Arbeit — einer kritisehen Untersuchung iiber die Beurtheilung Sbokespeare's in Frankreich bis auf die neueste Zeit — mit Interesse ent-gegenseben." A prijatelj, kaj ti pomaga tvoja učenost, kajti Slovenec si, zatorej Bog ne zadeni, da bi učil slovensko deco! Zadržali so ga v nemškem Ljubnem kakor tudi dru-zega Slovenca, prirodopisca prof. Martina Ci-lcnška. Tako dalje razen uže zgoraj imenovanih nahajamo na tujem: prof. Pajka v Brnu, kjer je gotovo toliko na svojem mestu kakor kakšen Tirolec Kalb v Pazinu; prof. J. Apiha v Novem Jičinu; prof. VVestra v Budejevicah; prof. Stritarja, Žumana, Venka, Jele n c a in J. K o s a na Dunaji; prof. Š u k 1 j e t a in dr. Deteljo v Dunajskem Novem mestu; prof. M a c u n a, dr. II o f f e r j a, II a u p t-in a na, dr. P ur gaj a, dr. Klemen čiča in Žnidaršiča v Gradei. Iz tega vidimo, da za poldrugo gimnazijo samo odličnih slovenskih profesorjev Nemcem kulturo — prižiga. Tedaj ne zaradi pomanjkanja domačih učnih močij, nogo iz germanizatorskih uzrokov pošiljajo nam Nemce, a Nemcem Slovence za profesorje! In koliko naših odličnih profesorjev služi po Hrvatskem! Tako sta gimnuzijalna ravnatelja v Zagrebu (Brada i k a) in v Požegi (Maze k) Slovenca. Slovenec je tudi ravnatelj velike realke rakovške v Vojnoj krajini g. V. Lipež. Omenjati hočem mimogrede, da se je g. Lipež pred par leti mnogo trudil priti v Ljubljano, a dasi je imel mej vsemi kompetenti on jedini najbolja spričevala: prošenega mesta nij dobil. Dalje slu/ijo še po hrvatskih šolali naslednji slovenski rojaki: Dr. križan v Vara/dinu, dr. C el e s t i n, prof. Valjavec, prof. 'A e p i č, prof. Stare v Zagrebu, prof. S t e -klasa in prof. Kom 1 j a ne c v Požegi, prof. Ivan Zupan na Reki, sami možje, ki bi bili prava dika našim srednjim šolam. A ker nijso germanizatorji, nego večji del odlični pisatelji slovenski, nijso našli kruha v svojoj domovini. Pa da sestavimo zapis vseh na Hrvatskem služečih slovenskih profesorjev. Ti so: Zagrebška višja gimnazija : Franjo Bradaška, ravnatelj; Seba-stijan Ž epič, filolog; Matija Valjavec, filolog; Fran Mam, filolog; Janez Beni g ar, mntemat, fizikar; dr. Fr. Celestin, filolog; Av^mt Musie, Matja V al potic. Osiek vel. gimnazije: Anton Stržič, Andrej Kodric*, vojake in nevojake, ter bode pošta prepelja-vala v Itosno ter iz Bosne. Od onega časa naprej bodo plačevali vojaki v zasedenih krajih na pol znižano poštarino, in sicer: /a po.šilja-tev teško i kilo, 10 novč. poštarine, od 1—2 k. 20 novč., od 2—kilo 30 novč , od 3—4 k. 4 0 novč. itd., od 9—10 kilo je poštarine 1 g.d. Druge določbe, tako gh dr denarnih po-šiljatev, ostanejo nespremenjene. * (60.000 gld. ukradenih in najdenih.) Vlanskega leta smo poročali, daje neki Kager, sluga pri severnej železnici na Dunaji, izneveril dno 12. sept. b'0.000 gl., rekoč, da mu je ves denar ukraden. Policija dunajska ga je dejala pod ključ, ker je sodila, da je Kager sam to svoto izneveril, njega soproga pa je strogo Opazovala. Kager je do predkratkim tajil, ali soproga ga je izdala. Policija je šla v njeno stanovanje še enkrat preiskovat in v resnici je našla ukradeno svoto pod desko v skrinji — pribito. Od vseh 60.000 gold. je sodnija dobila 59.500 gld., tedaj manjka samo še neznatna svota. Soproga Kagerjeva je sicer prav previdno ravnala, prodala celo vse svoje po-hišje, da bi ljudi premotila, a zdaj, ko je hotela za svojega moža najeti zagovornika, se je opekla, in takoj so jo prijeli. LlNtnlc« opravulritva. G. J. /. v Slov. E. Plačano do 30. junija t. 1. — G. Bt. F. v Cajntci. Plačano do 28. marca t. I. Za IG gld. Očitna zahvala in slovo. Vsem tistim, kateri so uredili in sodelavali pri bakla d [, serenadi, pri banketu in pri sprevodu d«. Borovnice vsled mojega odhoda z Vrhnike; — h občinam Borovnica in Preserjo za krasno izdelani adiesi, izrekam najtoplejšo zahvalo, ter zaklicem vsem znancem in prijateljem, pri katerih se zavoljo nujno-•ti odputovanja osobno posloviti nijscm mogel, — k prijaznemu slovesu: Bog Vas živi! Bog živi in ohrani Vrhniko in vrhniški okraj! V Litiji, dnč 23. januarja 1880. Karel Pleško, c. kr. okrajni sodnik. Umrli no v LJultljMiii: 21. januarja: Ivana pl. Emberger, zasobnica. 58 1., na rimskčj cesti št. 20, za mrtvico v črevesu. 22. januarja: Franc Pire, misijonar, 94 1. 2 m., V scoieniških ulicah št. 2, za starostjo. 23. januarja: Karli na (ilobočnik, zasobnica, 84 1., na Marij nem trgu št. 2, za marasmom. — Ant. Sclan, hišnega posestnika sin, 5 I., v Ilauptiuanci št. 7, za difter.tiB. V dožclnej bolnici: 21. januarja: Anton Merčun, gostač, (50 1. — Matevž Vidio, goBtač, 02 I., za pljučno tuberkulozo. — Anton Kode, gostač, 72 1. TitJ«'l. 24. januarja Pri Slonu : Ludsiiitter, Nt-uman iz firadci. Knez ii K«mit k«. — P Iz iz Vir*. Lilea, Sclia 1 is Prage. Uotlischdd poročilo. Enotni drž. dol« v bankovcili . . 71 gld. — fer Enotni drž. U< Ig v Brebru ... 71 p 95 „ ZUta rema.........5 „ 10 „ 1860 drž. nosoj lo......1 »2 „ 25 „ Akcijo narodu« banko .... 832 n — _ Kroilitue akcijo ....... v97 „70 „ London........ . 1 7 „ — „ Srebro.......... „ • •9 n »f/l . C. kr. cekini........ „ 4 Državne marke.......•< n 90 l.ot IM 2. ___! Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastalo v celej Evropi, zadele bo tudi Švico: vsled teh razmer se je na stotino delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi niijvckfia fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so jo zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane fcepiie are so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega arebr> iM'KK n i lil j h, so izredno elegantno gravirani in giljosirani, ter so amerikanskoga sistema. Vt*le«l neke vlattlue konstrukcijo ne utoit* se taka ura nikdar pokvariti, pade ehko na tla, anie hc Misni! i, a tcudar ura pri le m nič ne trpi. Proti povzetju, ali vpodiljatvi malu svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, B katero je plačana le pridejana zlata double uma verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo iiaj'fiiiejso repasiruuo uro skoraj na polovico saatoiif. Vse uro so natanko repasirane, ter Karanlujenio aa vitaku uro pel ;et. V doku/, goiovrgu itinist v*i 1» strogo MolidnoHti, ]>x*ovxo-miuno m tem ilol/nosi javno, cltt. vnuko ueprlHtoječo uro iia/aj vzemomo, iu se Umgo lameli jiti»»<>. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen ti ga so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega Brebrnc^a niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim plosčnatim steklom, natančno repasirane: preje jeden koruud gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr; v teških giljosiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploft&natun steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, iu baržuuastim etuijem, jeaen ko mad preje gl. 15 zuaj le gl. 5.60 lOOO komadov VVashnigtonskih ur na sidro od 13lotuega srebra, potrjene od c. k. denarnega uraoa, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvauično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; fluo ua treuotek regulovane in poskušeue. Teh ur stal je preje jeaen komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Wat>hingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odo- brenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenutek repitsirano, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljoii, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem cmai-liranem okviru z zvouilum, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi ua pisalncj mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsak;h osem dnij, lino na trenutek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po uimolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulireii-Ans\ erkanr (594—4) P li i 1 i ]> p F r a m m , Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatejj in urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". UY ako spozna, da se morajo v tej ali onej točki katere dežele, kjer on nij doma, varovati interesi, katerim ne more odrekati opravičenosti, ali je v takem slučaji dolžnost njegova, da te interese prezre ali majorizira? Ali nij marveč njegova naloga, da išče onih točk, v katerih se more najti po m z mnijenja interesov Jastne dežele, ne da bi se interesi te oškodovali ? „0 dozdanjem delu glede zemljiškega davka je celo oficijalno trdilo se, da je nepopolno; a nij samo to, saj davkoplačevalcem ne moremo niti porok biti, kdaj da se bodo reklamacije dovršile." Knez Lobkovic potem omenja nove vladne predloge o uravnavi zemljiškega davka in pravi, da ima ta predloga take določbe, na katere se ozira uže poročilo večine odseka. On predlaga: Zbornica naj poročilo davkov-fikega odseka od dno 16. dec. 1871) nazaj mu zavrne zavoljo nove vladne predloge, dotika oče se reklamacijskega postopanja, da odsek jsvoje poročilo še enkrat posvetuje, in zbornici V 14 dneh o tem poroča. Politični razgled« iVotrttitJc I«». V Ljubljani 27. januarja. Državni xbi»r je včeraj sprejel s 158 proti 142 glasi kneza Lobkovica nasvet, o katerem spredaj v druzem članku več govorimo. Izprememba je le, da mora odsek uže V 8. dneh zbornici spet poročati. V opjorskeiu zboru hočejo opoziei-jonalci občno spridenost ali korupcijo v krogih državnih uradnikov in zastopnikov vladne stranke v javen razgovor spraviti in tako ministra Tisza vreči. Časniki opozicije viharno pišejo. „Egyelertes" pravi, da ne bo nehal osobno proganjati in razkrivati gnjilobe. Organ zjedinjene opozieije dolži necega poslanca i/ večine, da je — požigalec! Viii«u!«k «lry>ive. Ker je avstrijski poslanec pri ruskem dvoru, baron Langenau, od naše vlade proč pozvan in ga bode grof Kalnokv nadomestoval, pisale so ruske „St. Peterburg Vedomosti" prav pametno in avstrijskih narodov večini iz Brca, da naj odslej „obe slav j an s ki veliki državi v Evropi, Rusija in Avstrija skupaj držiti, ker mej njima je zveza naravnija nego z Berlinom iu Dunajem." Neki dunajski judovski ofieijozus se na to jezi, češ, da „panslavi-stični peterburgski organ nij poklican razsojati kdo je naturni zaveznik Avstrije." - Mi bi pristavili, da še veliko bolj gotovo nijso nemški dunajski judovski žurnalisti poklicani to razsojati. Človeku v dušo dobro dene, če zasliši mej mnogoštevilno tolpo krivičnikov jednoga pravičnega poštenjaka, ki na vsa usta samo-pridcem in zatiralcem resnico v lice pove. Tako je te dni aiig-|<»£lii liberalec Bright govoril velik govor o Ircih in Angležem, svojim rojakom, v obraz te le istine povedal: Irci so tlačeni, zato nijso lojalni. Da nijso udani ali lojalni Angležem, imajo prav, ker jih Angleži uže stoletja davijo ali tiranizirajo. Posestniki irske zemlje so zunaj dežele in se nič ne pečajo za njen blagor. Trikrat v zgodovini: pod kraljem Jakobom, pod Kromvellom in Willia-mom se je dvanajst milijonov angleških oralov zemlje domačim irskim posestnikom (od Angležev) ukradlo in tujcem dalo. Večina zemlje je v rokah malo osob; te žive in zapravljajo dohodke irske zemlje zunaj dežele. Ircem se mora dati gotovost najetnstva in možnost, nakupiti si zemlje. Zato se morajo tideikomisi odpraviti, velike korporacije morajo svoja zem ljišča prodati, in tako se mota dežela uravnati, da botle najemnik črez 35 let gospodar postal. Angleške novine „Times" objavljajo načrt, kako naj bi Angleži uredili afganistanske razmere. Svetuje ta list, naj se angleški vojaki zbero v Dželalabadu in puste Afganistaneem svobodno voliti si novega vladarja. Angleška naj dotlej ne pošlje nobenega poslanika v Kabul, dokler si novi emir ne utvrdi vladanja. Angleški vojaki pa naj zasedejo DžeJalabad in Kandahar, dokler se Afganistan popolnem ne umiri. — To se pravi menda: Angleži, ki nijso v dolgem boji nič opravili, hote se vzmakniti. Dopisi. Vj Dtiviafa 23. jan. [Izv. dopis.] (Morajo oni, ki imajo v kakej šolskej občini posestva a ne stanovanja, šolsko priklado z direktnim davkom vplačevati?) Denes se je vršilo javno ustno obravnavanje pred c. kr. upravnim sodiščem tu na Dunaji v zadevi pritožbe Janeza Iva-netiča in drugo v iz Metlike zoper določbo kranjskega deželnega odbora od 10. aprila 1870 štev. 7743 iz leta 1878 zaradi vplačanja 35 % naklade za šolske potrebe občine Dražiče. Vsled poziva upravnega sodišča prisostvovali so pri tej obravnavi: zastopnik prito-žencev g. dr. KI. Sežun in mestni tajnik iz Metlike g. E d. Mikoli, g. dr. Poklukar, kot namestni ud deželnega odbora za Kranjsko, kot njega zastopnik i g. dr. Ferd. Pogačnik, dvorni in sodnijski advokat na Dunaji kot zastopnik udeležene občine Dražiče. Ko je upravnega sodišča referent g. dvorni svetovalec Erhard t zadevo obrazložil, poprijel je najprvo zastopnik pritožencev za besedo, ter opravičil pritožbo, ki se je najprvo na §§ 74 in 77 občinskega reda za Kranjsko opirala. §77 pak je g. dr Sežun pri obravnavi pustil, ker so pritoženci uvideli, da ustanovljenje nove šole nikakor nij industrijalno ali obrtno podjetje. Zato pa so pritožbene točke na podlogi §§ 74 in 85 občinskega reda za Kranjsko utemeljene, ter se je na uničenje gori navedene določbe kranjskega deželnega odbora zaradi tega zahtevalo, ker imajo pritoženci v občini Dražiče posestva brez bivališča, po svojem stanovanji pak pripadajo k drugim krajnim in šolskim občinam. Tej zahtevi oporekal je zastopnik kranjskega deželnega odbora g. dr. Toklukar, ter razložil svojo oporoko na temelji v protispisu slednjega navedenih uzrokov; ravno tako tudi zastopnik občine Dražiče, g. dr. Pogačnik. Slednji je posebno poudarjal, da je, kakor dokazujejo preiskave, ki jih je prouzročilo upravno sodišče, krajni in šolski okraj Dražiče jeden in isti, da je v smislu člana 5 deželne postave od 19. decembra 1874 štev. 87 in § .13 deželne postave od 29. aprila 1873 štev. 21 zidanje in vzdržanje šolskega poslopja dolžnost šolskih občin, da se imajo v smislu § 74 občinske postave sredstva za to z vplačevanjem občinske priklade tem preje od krajne občine priskrbeti, ker so prvič, v pričujočem slučaji meje krajne in šolske občine ravno iste in ker tj 75 štev. 8 občinske postave za Kranjsko izrecno določuje, da morajo iste osobe, ki imajo v občini realna posestva, priklade, ki jih določuje občina k direktnim davkom, tudi takrat plačevati, ako — kakor v tem slučaji pritoženci — v občini ne stanujejo. Sodišče je po tej razpravi izreklo razsodbo, da se pritožba g. Janeza Ivanetiča in drugov, ker nij utemeljena, odbije. Ta razsodba upravnega sodišča je prin-cipijalne važnosti. Iz Travnika v Bosni 18. jan. [Izv. dop.j Popotnik, ki pride iz Jajca ali Livua, obe mesti kranjskemu domačemu polku dobro znani, v mesto Travnik, vidi na desno ob reki Laivi avstrijsko vojaško bolnico, na levo krasno poslopje, veliko vojašnico, katere je samo popravek preteklo leto stal tlržavo 50.000 gld. Ali žalibog, onega poslopja, v katerem sta imela dva pešpolka dovolj prostora, — nij ga več, zgorel je 8. pr. m. do cela. Ostali zidovi še pričajo, da je na mestu stala turška vojašnica, enaka tvrdnjavi, ki se je braniti mogla sovražnim napadom. Komaj nam je strah, kojega smo užili, pre>el, je uže včeraj zopet gorela hiša Ženij-skega ravnateljstva fGenie-Direction) in denes ob 3 Va ure v jutro je uničil požar Vilični konak, v katerem je bil okrožni sod (Kreis-gerieht). Goreti je počelo v pisarniei g. sodnij-skega pristava Natalija in v trenotku je bil ves konak v ognji. Vojaki so z brizgalnicami vspešno delali in pripomogli, da se nij tik ležeča hiša vnela. Od osnovanoga ognjegasnega društva nij bilo ni duha ni sluha. Omenim naj še, da sta na mestu pogorišča bila najprva g. Lah, posestnik Slonove gostilne in finančne straže poverjenik, rodom Slovenca, katerima gre največja zasluga, da so se večinoma vsi sodnijski spisi in akti rešili in samo ona dva gospoda sta pripomogla, da na stotine hudodelnikov nij odišlo zasluženej kazni. Domače stvari. — (Protest!) Itavno pred končanjem uredovanja nam v roke prihaja denašnja (27. jan.) tukajšnja „Laibacher Ztg.u, list, ki bi imel uraden in nepristransk biti, ki je pa popolnem le prostovoljen organ nemškutar-ske stranke, in v njej beremo z velikim začudenjem, da se sinočni banket, ki so ga gospoda ustavoverne nemške kazinske stranke dale svojemu Članu g. dr. Suppanu, pripisuje tudi našej narodnej stranki v delež, če$; da je ta večer veljal „der gesammten Bttrgerschaft Laibachs" in da so meščanje obeh strank prav tekmovali dr. Suppana slaviti. Mi nemarno prav nič zoper to, če hote" osobni prijatelji in čestilci dr. Suppanu magari vsak teden en banket narediti. Ali od narodne stranke nij bil nihče pooblaščen slaviti dr. Suppana, tistega možti, ki je še zdaj p r e d s e d n i k k a z i n s k c g a „ k o n s t i t u c i j o-nalnega društva", onega sovražnega društva, čegar javni in priznani organ „Laib. Tagbl." naš narod in vse kar mu je sveto in ljubo uže 13 let psuje ii pljuje; v imenu narodne stranke ne mere nihče zaupanje izrekati onemu možu, ki je dolgo let vvsoh nemškutarskih odborih z največjim ognjem sodeloval, kadar je šlo Slovence majorizirati, pri volitvah nas potreti, iz javnih zastopov ven vreči! Zoper tako insinuacijo moremo v imenu narodne stvari glasno protestirati ! O celej stvari pa jutri več, tudi o kiper-bolah zaslug dr. Sunpanov.h. — (Slovenskemu dramatičnemu društvu) so pristopili kot udje zopet gosp.: dr. Josip Krsni k, zdravnik v Jaški; E. Novotnv, c. kr. okrajni sodnik v Brežicah in Josip Zamik, odvetniški koncipijent V 1 i rožicah. — (V Koper) pride za profesorja na gimnazij Peter Pola, supl. v Trstu. — (Čitalnica v K r a n j i) napravi Vodnikovo svečanost dne 31. januarja. Program je: 1. „Putnica kola" poje možki zbor. 2. Peter Valjavec. Rieška vel. gimn.: Jakob Čičigoj, Ivan Zupan. Karlov, gimn.: Ivan S t e k 1 a s a, Ernest Kramberger, Mijo V a m-berger. Pošežka vel. gimn.: Anton Maze k, ravnatelj; Ivan Komljanec. Varaždin vel. gimn.: dr. Josip Križan, Luka Zima. Be-lovar real. gimn.: Mih. S pehar. Zagrebška vel. realka: Pranj o M a g d i Ć , risanje; Ivan S to žir, rizika; Josip Stare, povest.; Osiek velika realka: Martin Jelo v šok, ravnatelj. Vojna Krajina: Vinkovci vel. gimn.: M. Senc kovic, Hlolog. Gospić vel. gimn.: Anton P o stružni k. Kakovac vel. gimn.: Viktor Lipež, ravnatelj. — Morda je še kaj jih, za katere jaz ne vem. Dalje imamo celo kopo izvrstnih mladih slovenskih fi'ozofov, izprašanih profesorskih kandidatov, kateri si morajo kot slabo plačani s u plen ti, kot domači inštruktorji ali celo kot ljudski učitelji slab kruh slu>.iti, zato ker so učiteljska mesta pri nas z nemškimi profesorji prenapolnena. Navajam samo nekoliko imen. Klasični jezikoslovci gg. Bar-telj, Perušek, Kos, Kragelj, dr. Primožič; zgodovinarji: Urbančič, II u ta r, Vodopivec, Kaspret; matematiki: Žni-riaršič, Borštnik, Sever, Hribar; pri-rodopisci: Ilubad, Župančič in še mnogi drugi s popolnim izpitom ali uže več let Buplirnjo ali pa niti suplentur dobiti ne morejo, ker se vsako prazno mesto pri nas takoj z Nemcem zabaše. Več jih je, katerih niti ne naštevam, ki so izprašani za spodnjo gimnazijo ali realko, torej rabljivi. Čuje se, da bode v kratkem imenovan nov naučni minister. Skrajni čas je uže, da mu potem naši državni poslanci pojasnijo te personalne razmere po naših srednjih šolah, katere kar vpijejo po izdanoj reformi. ^Slovenijo Slovencem" to nam povsod bodi gaslo, posebno pa pri naših šolah. In za slovenske poslance kot vodilo v tej zadevi, pa tudi za novega naučnega ministra, če nam bode res pravičen, kakor upamo, pisal sem ta Članek, iz katerega vidijo, kako lehko se za Slovence izvede jezikova ravnopravnost, kar se tiče učnih m oči j če se le hoče. Nemški profesorji, ki so pri nas bodo veseli, Če bodo na nemške kraje nazaj prestavljeni, naši bodo veseli, če domov pridejo. Uravnavanje zemljiškega davka v državnem zboru. Leta 18G9 so ustavoverci v državnem zboru sklenili zemljiški davek po celej Cislej-taniji uravnati z novimi vcenitvami. Sestavile so se vsled dotične postave urejene komisije in delo se je vršilo in dosti novcev veljalo. Postava je dopuščala, da se je mogel tist posestnik pritožiti ali reklamirati, ki je mislil da se mu je zemljišče previsoko vcenilo. Ker je vsled teh reklamacij stvar naravno počasi li'zla naprej, sklenili so ustavoverci G. aprila leta 1879 in omejili one zavlekajoče reklami-cije, češ, da se reguliranje zemljiškega davka le prej, brž in brž dovrši. Vladi, ki upa po novih vcenitvah več davkov od gruntov nabrati kot dozdaj, bilo je to prav. Avtonomi-stična stranka pak je rekla, da brez rednih reklamacij bi ostalo veliko krivic. Torej je ona zoper prenagljenje z dovršenjem in vpe-Ijanjem nove zemljišne postave. Kar se tiče naših slovenskih dežel, Žali bože ne bodemo povprek po novej postavi bkoro nič na boljem. Kranjska je sicer res od nekdaj preveč rednega zemljiškega davka plačevala ali zadnja leta se jej je 64.O0O na leto odpisavalo ga. Ne verjemo, da bo po novem redu kdaj bolje. Na slovenskem Štajerskem bode, žalibog, kolikor se da dozdaj soditi, precej pri starem stanji ostalo; "isto na Koroškem in v Primorji. Mi tedaj nemarno no-benega uzroka posebno navduševati se ali e'o-firati za „hitro zvršitev" reforme, če je to res reforma. In nemški listi, ki pri nas vpijejo o tem, posnemljejo slepo* le dunajske in tujo molitev molijo, blebečejo z onimi, ki imajo morda katere nemške okraje pred očmi ali pa le delajo opozicijo za vsako ceno, ko govore nekako za davka rja. Ustavoverci hote, naj kmetje in poljedelci sploh plačajo svoj kontigent, to je določeno svoto toliko in toliko milijonov; če jedni poljedelci zarad slabe letine ali povodnji ne morejo, pa naj drugi zanje plačajo, da bode le kontigent polen. AvtonomistiČna večina pa hoče ta davek uravnati po procentih dohodka in sicer določeno za 15 let nespremenjeno za posameznega posestnika ne glede na skupino. Ustavoverci bi radi, da bi reklamacije, katerih pa kar najmenj mogoče žele, na pol vladna ali fiskalna komisija reševala; av-tonomisti pa terjajo, da je večina teh komisij za reklamacije neodvisna iz mož, ki sami davek plačujejo, in da se davek po novej uredbi ne plača uže zdaj, temuč še le po vlo ženji in rešenji pritožeb in reklamacij. In da se stvar vendar ne zavleče preveč, hote avto-nomisti, da potlej uže z drugim letom začne veljava nove postave. Torej naši hote, da bi vedeli pri čem da smo, dni pa ,,naj bode kar hoče". — Najbolj bodo pod novo postavo trpeli Poljaki, ker njim je ž njo baje za dva milijona davkov na leto več naloženo, katerih najbrž — plačevati ne bodo mogli, ker Gali-: cija uže zdaj spada mej najrevnejše dežele. Ker pa nemški ustavoverci čujejo, da bode jedna slovanska provincija hudo udarjena z novo postavo, zato še bolj vpijejo: brž, brž! Vlada je bila od kraja bolj z ustavoverci. kar je od strani finančnega ministra precej lehko razumljivo, ker on hoče uže po svojem poklici le več davka in hitro. Zdaj pa je na pol uže večini udala se, zato je finančni minister drž. zboru neko posredovalno postavo v tem oziru izročil, katero so avtonomisti svetovali izročiti odseku za gruntni davek, naj jo še enkrat pretrese in v 14 dnevih poroča zboru. Tri debati, ki je bila zdaj v treh sejah državnega zbora, se je ta reč na dolgo in široko razpravljala. Tesni prostori našega lista nam ne dopuščajo cele debate prinesti. Naj omenjamo nekaterih rekov izvrstnega govora kneza Lob-kovicu, ki je zastopal stališče večine, Bokelje: „Percentuiranje ali kontingentiranje davka ne sme se pregledavati samo z ozirorn na zemljiški davek nego to je tudi vprašanje o sistemu. Kontingentiranje davkov je se ve da pripravno vsakemu finančnemu ministru, ali njega učinek na davkoplačevalce se mora premisliti. Kajti pozabiti se ne sme, da, ako se izpiše določena svota za kak davek, se ne ve. ali bode davkoplačevalec to tudi zmogel; potem pa bi se pri izpisavanji te davkovske svote na državne potrebe morebiti bolj oziralo, nego na interes davkoplačevalca, ker se v teku let ne more razsoditi, je-li davkoplačevalec z kontingentiranjem davka za več let preobložen ali ne. Kontingentirana svota se bode z vso silo izterjavala, in ne bode se vedelo, kdaj da davkoplačevalec opeša. Nadalje pa, ako se davkoplačevalcu nij prav davka naložilo, da mora več plačevati, tedaj bi se mu s kontingentom davkovske svote godila še vekša krivica, kajti plačevati bode moral še dno, kar kateri drug davkoplačevalec davka premalo plačuje. Izpisek svote pri zemljiškem davku vsiljuje velike pomisleke. Zemljiški davek ne treba, da bi se zlagal s čistim dohodkom davkoplačevalca. Z dohodkom, kateri priha>a ođ zemljišča, zemljiški davek nij v nobenej zvezi. Katastrnlni čisti dohodek je merilo, po katerem se izterjava zemljiški davek. Ali ta katastraTni čisti dohodek nij zmirom v soglasji z objektivnim čistim dohodkom katerega leta, kajti ta se menja. Zemljiški davek pa naj bi ?e tudi po novem zakonu pobiral po parcelnem katastru. Od jedne parcele pa se more čisti dohodek samo fingirati, nikdar pa ne popolnem določiti. O kakem gospodarstvu more se blizu preračuniti, koliko da na leto vrže, a to so ne more o jednei parceli. Zembiški davek je stvarno obtežen je in upliva na ceno zemljišč; zato moral bi davkoplačevalec imeti vsaj pravico, da. ako hoče država ceno zemljišč z ozirorn na potrebe zmanjšati, da bode to zmanj-šanie vsaj nepremično. Iz tega uzroka, ker je spreminjanje cen zemljišč posledica izpiska določene svote za zemljiški davek, smatramo ta izpisek pogubnim, in zato mislimo, da, ker obstoji za katastralni čisti donesek določeno merilo za 15 let, se za isti čas izpiše tudi določen del tega dohodka kot zemljiški davek, t. j. naj služi za podlogo obdačenja določen odstotek za zemljiški davek. ..Zložitev reklamacijskih komisij, kakoršna se nam predlaga, dokazuje samo, da sta liberalizem in vladnt absolutizem brata, ki si rada posojujeta orožje : jeden videz narodnosti, drugi moč eneržije. Prebivalstvo lehko razsodi, na katere.j strani sede oni, ki žele ohraniti avtonomno samovce-nitev. Ker smatram fiskalično zložitev reklamacijskih komisij za nepravo, zato se mi zdi, da se mora percentuiranje vpeljati v na*ej zakonodaji za zemljiščni davek. Prejšnja večina državnega zbora je vzpostavila trditev, da se more doseči pravična razdelitev zemljiškega davka samo s kontingentiranjem, a pozabila je pri tem, da odvisi pravičnost razdeljenja samo od prave veenitve, a ne od vprašanja: ali kontingentiranje ali percentuiranje V Davkoplačevalci so uže tačas imeli premisleke glede* kontingentiranje zato, ker ima za.soboj princip premenljivosti cen. Osobito na Češkem je nastala živahna opozicija zoper ta zakon in celo teško so se našli možje, ki bi pristopili k cenilnej komisiji. Tu pa nijso vladali politični uzroki. „Glede zložitve reklamacijskih komisij zahtevamo mi. da jedno polovico njenih udov voli deželni zastop, drugo polovico in prvo-sednika pa finančni minister imenuje. Od t«h, katere pa imenuje finančni minister, mora biti vsaj polovica tacih mož, ki plačujejo zemljiški davek. M tnjšina pa hoče, da ima vlada rekla-niacijske komisije popolnem v oblasti. „Tretje vprašanje je vprašanje o obrokih, kdaj da se prično posamna dela izvrševati in kdaj se dovrše. S tem v zvezi pak je vprašanje, kdaj da se bode pričel zemljiški davek pO novem zemljiškem zakonu plačevati. V tej točki se nam je po časopisih očitalo, da hočemo svoje deželne interese na neodgovoren način žrtvovati. Jaz vas vprašam: Ali je dolžnost ljudskega zastopnika,