$tey.32.

Lienz, četrtek 21* februarja 1 946. L eto 2.

£rda tema leži nad mestom. Ulice so‘skoraj popolnoma pra¬
zne. Vzdolž*'liis stopa nekdo in žvižga.. .Nekdo Mi pride nasproti in
nadaljuje melodijo! Ko-prideta skupaj, se ostro opazujeta! nato si
podesta roke in eden praviš "Prosi.™, kar tukaj naprej". Krnlu obsta¬
neta pred &Lšo, stojitf

že

n e kap

■ 9

Otto a

4 '

senci .in vstopita. Pri-

labo razsvetljeno sobo, temne zavesfe- so pred. okni, da ne mo-
svetloba niti glas prodreti na ven. Precejšnje število so¬
mišljenikov ju čaka. Sami odločni obrazi, »otovo voditelji politične
opozicije. Toda družba je zbrana, seja se lahko začne...

deta v
v -'e  niti

Stokrat so se odigrali podobni prizori v Evropi. Stokrat
so se borci za svobodo sešli na ta način, vedno budno na straži pred
ovaduhi in pred tajno policijo. Kajti"*ta je bila vedno za petami in
treba je bile ukreniti vse varnostne mere, da se nejbi sestanek Slabo
končal - na vislicah ali pa, kar je že hujše, v koncentracijskem
taborišču.

Tokrat pa ne mre iza dogodek iz preteklosti. Gre  za doživljaj
Stanleya Rossa, dopisnika a^erikanskega lista "Liberty" v Buenes
Airesu, v prestolnici dežele, čez katero že vedno mrožeče visi senca
polkovnika Perona. *

TUDI V ARGENTINI SO SE ČASI SPREMENILI, Bernard Shaw je nekoč"*de jal:

"Revolucije v Južni* Ameriki

so splošne voTitve, streljanje vsepovprek." To je več ali manj držalo-
do predkratkim,

V večini južno ameriških držav 6e je brigala za politiko
samo peščica nezadovoljnih častnikov in politikov. Široke mase se
zanje niso zanimale. Danes pa so se te skvari bistveno spremenile.
Majhna klika se more obdržati na oblasti samo, če si zna zamotoviti
dosti pristašev ali pa držati prebivalstvo v šahu s široko razprede¬
no ormanizacijo. *“ ' “*

Tudi pPeronov režim v Armentini se je pričel s podvimi maj*
hne odločne Skupine, A

Vojaški puč je 4.junija 1943 nepričakovano spraVIl na oblast
menerala Rawsona. Ni pa dolmo mospodaPil: točno en dan. Zamenjala ga
je skupina, ki 'jo je vodil meneral Ramirez, a^tttdi ta Se ni dolmo
obdržala in je morala napraviti prostor sedanjemu predsedniku Farrellu.

POLKOVNIK PERON SE POJAVI. Politika v Jušni Ameriki ni vedno ista*”' '

stvar ko*t v Evropi: "diktatura" in "demo¬
kracija" pomeni za dežele latinske Amerike nekaj drumema kot za pre¬
bivalce Starema svetal* _

Za  vojnem ministra je Parrell imenoval skoraj nepoznanem
meza: polkovnika Perona. Ta polkovnik Peron pa je imel vse lastnosti,
k- odlikujejo južno-amerikanskema politika: odločen je do brezobzir¬

en.

cirzan,

e nekaj: nekaj tajiustv
• "nvez-e polkovnikovi, £

ma majhen krom vplivnih in odločnih prijateljev.

uaema ma je obdajalo. Čeprav je bil vodilni
je do sedaj držal v ozadju, Ta "Zveza" pa

Str. 2,

Štev. 32>.

Domači glasovi, 21.11.1946.-

je držala vsvpjih-rokah nevidne nitke- in je imela komaj verjetne ^
zveze ter cgromen vpii'/ na 'argon* G&ask® politiko

Cim je prišei v vladi, je Pe

.-on zašel neopazno širiti svoji

moč. Postal je državni tajnik za'delo in ljudske} Dlaginjo \  združil -
je vsa gospod&rskefpodrobje v eiganizacije, ki do podobna sindikatom»
Kot voditelje, j e. imenoval svoje 0aapni'ket in je šfare sindikalne vo~ ^
dl tel j 9 . eno a t avizo ■ d Čil  ilovil. S iem pa je seveda kmalu prižel v konflikt
Is socijalistižno stranko. .

SPOR S SOCIJALISTI IN DELAVSKIM. ORGANIZACI JA?*I. Ker pa je' kmalu iz¬
dal odredbe, ldj'se
določale znatna zvišanja plač, zboljšanje v prehrani in bolniške* za-'
varovanju, "“skrajšan j e del®- 1 ,onega 6aSa“'in tudi druge socijalne. ugodnosti
je km slu imel množice 2ra seboj. Razumljivo je, da se ni ustrašil
je komaj 2o000 družin močna. opozicija, ki je do . sedaj določala
jal.no zgradi9 države, dvignila glavo; ko so zapntlll posestniki, da
je njihov položaj ogrožen in so obdolžili nj&gčv režim,češ :  da je
nahujskal'delavstva in povzročil razredni boj. *'* /

Kmalu pa je tudi delavstvo opoznal6, da je zamenjalo ®aehnb
in politično svobodo za jnafdi-i jalne debilne. PSrcn ie namreč'"izvajal
brezobziren teror proti vsem sovražnikom svojega sistema;Njegcve b-
redje sodbili tajna policija, zapiranje ljudi brez sodnega obravna¬
vanja , smrtne kazni irfifconcentrSfcijska taborišča;

Ppstal je najmočnejši mož v vladi. Nje cr ®V vpliv je Sel pkA
leč preko njegovega delokroga. Kot predsednikov namestnik je obvla¬
dal tudi notranjo in zunanjo politiko Argentine, “*

V iunanji politiki kje prišel značaj režima posebno do izraza.
Ni bile dvoma, da so bile simpatije Argentine na strani fašističnih
osnih sil. ~ .

Skoraj vse ameriške države so bile prekinile diplomatske .
ednošaje s "Osjo", Argentina pa ne.Sele v septembru 1943 je izjavila,
da je pripravljena prekiniti odnošajd, zahtevala 'pa je odškodnino!
vojnd dobave v smislu pogodbe o najemanju in posojanju. Jasno je, da
so' 'Amerikanoi odklonili, 1  ' ' >

Pol leta pozneje, 26. januarja 15-44» j F Argentina tutfi 'brez'
odškodnine vrnila poverilne listine diplomatskim predstavnikom *0si".*
27. marca 1945 - torej nekaj tednovpred zlomom Nemčiji- je
Argentina celo vojno napovedala Tretjemu rajhu, To pa šele potem,"ko
se je že prepričala, da sijstem zagotovi pravico . članstva pri Orga¬
nizaciji Združenih narodov.

4APET0ST NARAŠČA. V avgustu lanskega leta je prišlo v bunnes Airesu

do spopadov. V oktobru je vlada razglasila, da je
prišla na sled zaroti.

Val aretacij je zajel deželo. Častnike, politike, bivše mi-
iiistre,"'Časnikar je in socijaiiste so aretirali" v množicah. Sledili so
i.ovi nemiri in ko je bila zmeda največja, je Peron odstopil, vendar
:e dal na znanje, da bo kandidiral za predsednika. Volitve so določene
ija 24. februar. . ^

3 ; 48. Nasprotniki sedanjega režima'"- napredni seeijalisti in Itomu-
. nisti - so se združili' v ^Demokratsko zvezo”, ki si je
Tlla program

petih

tOv

Ta

diktatttro s  zopetna uvec

delokim
ro.dniip

del. av oe-m« prav

program, obseda:
ustave | izbol.j š

an3

vezo'
boj proti vs

e z±yljenski

posta-

■:


Ju$A>  Jia;

b'

\PiARTLi

"rafti

Štev. '?2.

Domači klasovi, 21.11.1946.

•— Str. 3.'

Peron,~~k 4 ± ima v novi vladi še vedno dosti prijateljev, kan¬
didira s pr o.mr o m, ki obseva 48'to6k. Najvažnejše sož  podržavi jenje .
industrije, razpust tltistcv, pospeši tev*"°-radnj e stanovanj in bolnišnic.

ved Peronovimi pristaši in "Demokratsko zvezo" je prišlo se¬
da j, do-hude borbe. Dru# druvemu si' očitajo, različne stvari. Prvi'cero
trdijo, da so Združene države poslale "Demokratski zvezi*" orožje. Po¬
sledica tema je bila izmenjava spomenic med Fashinmtonom in Buenos
Airesom-.

V takih razmerah naraščajoče napetosti in orozeče "-o z p o dar- .
ske zmešnjave se Arment.fna pripravlja na*'*volitve predsednika. Nekaj
pa je, kar bo zanimalo rudi druve, ne §amo. Ar-rentlnce-s Ali se bo 24.
februarja zjasnil scmrak, ki leži. nha .aašel®, ali pa bo nastopila
polna tema? (Iz Neltpresse od 13 .t.m.)

f\

J

TJ.N,R,R„A., DP Centre
Lienžt- Austria,

19. februarja 1946.

V leifendorfu • pri leobnu je določen® nove taborišče, kjer
bo nastanjena mladina v starosti od 6.-17- leta. Za to taborišče išče
UTifRRA sledeči personal:

'1.Nadzornic« žensk© osebo srednjih let,  ki bo nadzorovala
ženske, zaposleni? v taborišču, in skrbela za red in s na v o
v .taborišču. Po možnosti naj oo tudi izvešbana bolničarka. -

2. Bolničarko, ki b® pama^ala nadzornici. Ni potrebno, da je
ta oseba popolnoma izvešbana.

3. Glavnega kuharja (alavntJ kuharico).

4. Dva pomožna kuharja (pomožni kuharici),

5. Kurjača, ki je ihvežban elhktr©mehanik:' in ki zna ravnati

z Siesel-motorjem in drugimi napravami v kopalnici,M©ra bi¬
ti dobro kvalificiran strokovnjaki

6. Kvalificiranega vrtnarja, ki je zmožen dajati navodila
fantom, ki beda zaposleni na vrtu.

7. Dve šivilji.

8. Dve perici, .

9. Dve likarici*

lO.T^oško ali žensko osebo kotdolmača za anmleškl

Ln nemški

jezik. Ta oseba bi tudi pomagala pri pisarniških delili

Za to taborišče bi bile nadai* j e potrebne osebe, ki
poučevati mladino ročnega dela z lesom, kovinami, telovadbe
p-a rokodels ; *"

so zmesne
in različne-

jezika.

J—S o

Pri

va,

vseh navedenih «sebah je predpepsj, da so zmožne nemškega

Interesenti naj se čimprej javijo v Lienzu,baraka 2,

soba 23.

C

r_

n:.’

i

NEMŠKA EP VALI "SP.ESANE*“HAft.
P.l  O ČL 8 6 XI07r; u’ S.&  iš0?ri'tl’ 1 “**

: : tu p n f. r f.-šu .n p • k .-p

•epi

... nb'

P; i>^,
■.PO'

uai.

stališče prbti političnemu Čiščenju
v britanskem i*n ameriškem pasu. De¬
jal je, da komunistična stranka va-

bi

*Y"'m

v/

y£e l 'sk.euaxp ! * nadstep tla so ji „
-1'\P !  • . n 7?.adua-':.'-ar ■3ir-o,._,kuak...iv!a.

SteV.^32* ___Domači klasovi, 21.11.1946.-•;-— Str.4.

osem nilijonov ljudi kar nagnati .

iz'‘dežele. Pa tudi odpovedati se Bate, 1 jia 70 a,žtirje druni va-
jim ne moreno, ker bi sicer posta- šcani pa^so dobili skupno 3 ba in
li zelo reakcijonarna nevarnost

za nas."* (Salzburger Nachrichten
od 18.t.m.)

PARIŠKI RADIJO je 17.t.m.ja¬
vil, da tvori vest o špijonašhi
organizaciji v Kanadi največjo

80 a žemlje.

TUDI V PETAKJCIH so zabili
prVi novi mejni kol v graščinsko
zemljo, ki j*e bila last grofice
Olge Tlkož, ned 63 na j siromašne j-
ših družin so razdelili 67 ha

senzacijo v pariškem časopisju.Ve— orne zemlje in travnikov.

8ina časupisov, da celo^pravi,da
morejo imenovati tujo Silo, ki je
zapletena v zadevo. Komunistični
listi pa, pravi radjjski komenta-_
tor, do sedaj še ni^poročala o tej
zadevi. (Salzburger Nachrichten
od 8.11.1946.)

* "ENJAVE BRITANSKIH CET V CONI so se že naselili v vršačkem*sre-
A. - VZN ugotavlja, da so'prebival- zu v Vojvodini. Iz vseh krajev
ci Julijske krajine v coni A opa-

TRETJI TRANSPORT KOLONISTOV
V VOJVODINO. Koncem januarja je
iz Sevnice odpeljal tretji tran¬
sport slovenskih kolonistov, na¬
menjenih v Vojvodino. Spet se je
89 družin poslovilo od svojih do¬
mačij in se priključilo onim,ki

Slovenije so te družine. Največ

žili premikanje britanskih čet,ki iz Brežic in Rajhenburga.Veeino
se nahajajo na tem področju. VZN "" ' 11 ' t  ”

to premikanje tolmači kot običaj
britanskih čet, ki se menjavajo
pred pričetkom novega letnep-a ča¬
sa. Vojaški dopisnik pojasnjuje,
da se ta premikanja vrše, da čete

ne ostanejo predolgo na enem m e stu športi slovenskih kolonistdv v
in da menjajo službo. 167 londonska Vojvodino se vršijo vso zimo, da
brigada je odšla, iz Pulja, na nje- pridejo na nova posestva še'prdd
no mesto je priršla 169 londonska

so naselili v vasi. Sečenovo,kjer
je še nekaj slovenskih družin iz
prvih dveh transportov. Nekaj pa
so jih dodelili v Vršac in Veliko
Gredo, kjer si tudi še Srlovenske
družine urejajo nove domove. Tran-

brio-ada, medtem, ko je zapustila
Trst""Guards Brigades", ki jo je
nadomestila druma brigada iz iste
divizije. (Glas zaveznikov).

:pomladjo.(Kmečki glas).

KDOR I T "A odvišne "Črne bukve",
"V zndmenju osvobodilne fronte",

"Kri mučencev" in bi bil pripravljen
jih odstopiti ali* pa posoditi, naj
V Stični*“so de- se zglasi v našem uredništvu.

IZ SLOVENIJE

lili agrarni interesenti zemljo
cistercijanskega samo stana. Agrarni - oxuu.uj.ja

interesenti*^o se zbrali v gradi- l°ni> v _Kranju; Zinka Vengar,v Ko¬
šu blizu samostana in izglasovali
25 agrarnim interesentom po 1 ha
njiv in 1/2 ha travnikov. Veliko
navdušenje je prevzelo ljudi in
so odšli na lice mesta, oboroženi

IPJRII SO: Sidonija Rot-Pil-
. - ,v Krai

roški Beli; Darijana Vehar-Japelj,
vdova, v Notranjih Goricah; Franc
Gaberšček, trgovec in posestnik »v
Brezju pri Mariboru; Amalija Šker¬
janc, v Mariboru; Srečko Medvešček,

s količki ter so takoj'pri6eli -e-

0  *  Šešerko v Sv.Juriju ob Juš.šel.;

riti.

NA LAVRICI so*~delili zemljo

T!r iloš Frank, miličnik v Mariboru;
Janko Pirnat, pos.na Verdu* Varija

veletrgovca z vinom Ogrina. Skupno Lah, babica v Tr ali vasi in Natali

‘razdelili 26 ha obdelovalne

ja Krupp, uradnica pri KID, v Slov.

zemlje med 12 agrarnih interesentov.Javorniku; Terezija Zupančič -

V KRoKE"’" OKRAJU so" izvedli

rrvo delitev

zemlje. V Pi-

a^i-iraia
. je do-
'i.. a, I ran

Stegnar in dr.Mihael Schaffer, e-
valTm.pastor, v Ljubljani* Valentin
Demšar, trg. v Velenju; Tir irko Culi-
berm, poročnik v Vinici; Karlina
Saje,v St a Jerneju; Anton. Kraut- *
bermer, v Zagorju ob Savi.