Leto V.v štev, 213 Ljubljana, sreda, fO, septemnra 1924 FoStalna pavfaflrana. Cena 2 Din Izhaja ob 4 rjntra). Stan« mesečno 20-— Din sa Inozemstvo 30-—. , neobvezno Oglasi po tarifu Uredništvo s JCklcšičeva cesta ŠL 16.A. Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upramištro: Linbljana. Prešernov« ul. št 64. Telef. št 36. Podružnici* Maribor. Barvarska ul. 1. Celje. Aleksandrova e. Račun pri pošta, čokor. zarodu štev. 11.842. Ljubljana, 9. septembra. V Ljubljani so bili v soboto ponoči pu hišah napisani protidržavni vzkliki, ki se pojavljajo !e v časih, ko zapušča ljudske množice zavest, da je v državi oblast, ki zna ščititi njen ugled in njeno družabno ureditev in ko prevratni elementi menijo, da že dozoreva njihov čas . . . Protidržavni izbruhi na vogalih ljubljanskih hi^. so pa še zelo skromen in nedolžeq pojav kaosa, ki se sistematično; pripravlja po celi državi, zlasti pa v pokrajinah, ki spadajo v «ob-ffločje» Stjepnna Radiča. Ni dneva, da bi se iz teh krajev ne javilo, kako so Radičevi pristaši nasilno naskočili ljudi, ki niso njihovi politični somišljeniki, kako so se maščeval nad njimi. povzroči vsi jim materi jel no škodo sli pa telesne in moralne poškodbe. V nedeljo je bil na Hrvatskem zopet krvav dan. V Osijekn so Raličevi Hanaovci izzvali na večernem mestnem sprehajališču s klicanjem: »Dolje k~i!,j!. Dolje monarhija! Živio Radič! Živjela republika!» incident, pri kate-•em so na vprašanje: «Kdo to kliče?* naskočili z noži na publiko ter na licu mesta zaklali dva človeka. To je tipičen primer napada na mirne državljane. ki ljubijo in branijo svojega kralja in svojo državo od strani elementov. ki rušijo obstoj države in monarhije. Osiješki napad je samo en člen v veliki verigi sistematično organiziranega terorja Radičevcev proti vsem-i, kar čuti iskreno in ]K>šteiio za Jugoslavijo. Teror v radieevskih krajih j" tako velik, da se smatra za provoka-vi.iu. ki se kaznuje s pokoljem, že samo to, če si v jugoslovenski državi — Ju-^"osloven! Vlada reda, zakonitosti in yraviee neprestano širi vest, da bo razpustila nacionalistične organizaciji:. ki obstojajo po zakonitih določbah, ničesar pa ne ukrene proti separati-htičiii in teroristični organizaciji Ha-r,ao. ki je ilegalna, ker nima niti potr-i:j:nih pravil, uiti ni policiji prijavljena. Dojstvo je, da Jugoslovenstvo nikdar ti bilo tako terorizirano in opljuvane, kakor pod današnjo vlado, pod vlado onega Davidoviča, ki jo svoj čas izrekel krilatico: «Jugosloveni, na okup!-> i je nanjo že zdavnaj pozabil. Pod režimom velikega Jugoslovena Davidovih smo prišli tako daleč, da jc v nekaterih krajih države opasno za vsakogar, nositi na prsih že samo katerokoli jugoslovansko nacionalistično "značko, a kaj šele, da bi se odkrito deialo za vzvišeno jugoslovensko stvar. Kam jadramo, dokazuje tudi dogodek v Crikvenici, ko so ob priliki odhoda Hrvatskega Sokola od tamkaj, v prisotnosti ofieijelnega vodstva in množic naroda, snsli s • parobroda «Lsv» državno zastavo ter mesto nje razvili plemensko. Internacijonalni svet je za žalitev državnih zastav zelo občutljiv in nobena država, ki da kaj na svojo čast, ne moro dopustiti, da bi se državna zastava od drugih državljanov omalovaževala,, ne da bi se ,ii za to dalo vidno zadoščenje. Dokler smo živeli v Avstriji, smo vedeli, kaj znači grditi državno zastavo in gorje onemu, ki bi si drznil kaj takega, kakor se .ie dogodilo sedaj v Crikvenici z našo državno zastavo. Da bi pa v Avstriji bila takim dejanjem v zvezi kaka organizacija, je bilo povsem izključeno, ker se je vsakdo moral zavedati, kako težka kazen čaka za žalitev državne »stave. In kaj je, storila Davkloviče-*va vlada? Dosedaj še nič, ker se ne "pa nastopiti proti »Hrvatski narodni voj.ski», ki jo z naglico in z velikanskim denarjem organizira Stjepan Radii'' pod firmo Hrvatskega Sokola. Ali si je mogoče predstavljati še bolj Hizerne uloge, kakor jih igra g. Davidove s svojo «jugoslovensko vlado treh "arodov»? Cim je bil Radiču ponuden Mezinec, zagrabil je takoj za celo roko, s katero vleče sedaj v propast g. Davidoma, ž njim pa ne le Jugoslovenstvo, marveč tudi jugoslovensko države. Lepo K biti optimist in marsikateri solzar je v svoji dobrosrčnosti upal, da bo Davi- j dovičevo sodelovanje z Radičem za dr- j Javo in narod blagodejno, navzlic temu, I so vsi, ki Radiča in njegove ljudi po-zi;ijo, zatrjevali, da je Radič največja Nesreča za Jugoslavijo. Dokler Radič ni z'iova potrdil svoje prevratne narave in dokler ni z novimi dokazi podkrepil, da hoče razbiti našo jedinstveno državo, so "Ptimisti -in solzarji lahko pretakali solze, danes" pa tudi med fijimi ne more biti "ikogar več, ki bi z Radičem ne sklenil računov. Vsi oni, ki so — zavedajoč se Pogubnosti Davidovičeve politike — ostali do skrajnosti dosledni, pa kličejo da-"es g. Davidoviču: Quousque tandem, Vlada napoveduje „00¥0 situacijo" I Nastop grofa Apponvia m Hendersona » * " __________ _________ ____ . ^ . , ,...,- nr, 7MlVl(iNT:M T*\'l SPLOŠNO PREPRIČANJE JE, DA SE BLIŽAMO POLITIČNEMU PRt-OKRETU. KOMBINACIJE VLADINIH KROGOV. - POLOŽAJ LJUBE JOVANOVIČA- Beograd, 9. septembra, p. S kraljevim povratkopi in avdijcncami na dvoru jc priče! v politični situaciji nov razvoj, katerega smer še ni popolnoma jasna. Značilno je, da se iz vladinih krogov ši* rijo vesti v političnem preokretu, ki ga je skoro pričakovati, ker da se je traj* no sodelovanje z Radičem izkazalo za nemogoče. Občo pozornost je vzbudila nocoj izjava g. Davidoviča v «Novo* stih», katerim je min. predsednik na vprašanje kako stoji st-var z radikali od* govoril: «Na to vprašanje morajo radi* kali sami odgovoriti. Zdi se mi, da sedaj uvidevajo, da je bil sklep glavnega od* bora radikalske stranke z dne 25. julija t. 1. politična pogreška. Ta pogreška jc začela sedaj učinkovati. Reči moram, da je bil naš blok do tega dne pripravljen podpisati sestavo koncentracijske vlade z Ljubo Jovnnovičcm na čelu, kakor tu* di kombinacijo s tem gospodom, s skus pino jugoslov. kluba in tudi vsako dru* go, ki bi bila za boj zoper korupcijo in za pomirjenjc med Srbi in Hrvati®. Ta Davidovičeva izjava se splošno smatra kot nova ponudba. Dejstvo je, da skušajo davidovičevci dobiti stike z radikali preko Ljube Jovanoviča, kate= rega je g. Davidovič za jutri dopoldne povabil na sestanek. Iz vladinih krogov sc nocoj znova raznaša vest, da pride do nove kombinacije med Jovanovičevi* mi radikali, davidovičevci in klerikalci. Ta vest jc v svoji osnovi netočna. G. Kralj zopet v Beogradu AVDIJENCE IN KONFERENCE MINISTROV. — IZJAVE VOJNEGA MiNISTRA HADŽlCA O HRVATSKIH POLKIH- Omoviea. Nato je minister Petrovič odšel na dvor. Popoldne je bil Petrovič ponovno v avdijenci, ki j« trajala od IG. do 18. Po njegovem povratku se je v uiin. predsedništvu vršila konferenca, katere so se udeležili Davidovič, Petrovič, Pečic, Korošec, Spaho in Behmen. Te avdijence in konference so vzbudile v Beogradu največjo pozornost. Beograd, 9. septembra, p. Po svoji avdijenci je izjavil vojni minister Hadžič Vašemu dopisniku na vprašanje, kaj namerava ukreniti glede zahteve radičevcev, naj služijo hrvatski vojaki samo v hrvatskih krajih, sledeče: «Taka zahteva mi doslej še ni bila stavljena. Sicer je pa tudi ne morejo staviti. Jaz ne bi nikdar na njo pristal.* MIROVNA RAZPRAVA SE NADALJUJE OB ZMANJŠANEM ZANIMANJU- Jovanovič sc jc namreč vrnil iz Dalma* cije pod vtisom da jc njegov položaj ze* lo težaven ter je včeraj in danes v kon* fcrencah z radikalskimi prvaki izjavil, da za nobeno ceno nc more kršiti stran* kine discipline. Danes dopoldne jc Jo* vanovič posebno dolgo konferiral z drjem. L. Markovičem, nakar sc jc po* dal k Pašiču pri katerem je ostal pol* drugo uro. Pašič, ki je tekom včeraj* šnjega in današnjega dne konferiral sko* raj z vsemi v Beogradu navzočimi radi* kalskimi prvaki, stoji trdno na stališču, ki ga jc zavzel radikaiski glavni odbor. Nocoj se je govorilo, da je kralj za jutri pozval v avdijenco Ljubo Jovano* viča, Pašiča in Pribičcviča. Ta vest si* cer ni točna, ilustrira pa resnost polo« žaja. Vlada stoji očividno pred težkimi od* ločitvami ter je nujno pozvala ministra Marinkoviča in Šumenkoviča, da se takoj vrneta iz Ženeve. ZAGREB, 9. septembra, r. Blokaški listi napadajo Ljubo Jovanoviča, češ da se je v današnji konferenci z Lazo Markovi-čem -.-Pašičevim alter ego> sporazumel, da je treba proti sedanji vladi pričeti naj-energičnejšo akcijo in o načinu, kako se naj ta akcija vodi. «Hrvat> še dodaje, da pripravljajo radikali in samostojni demokrati cpuč>. Stotisoč oboroženih kmetov naj vdere v Beograd ter s pomočjo Orjune in Srnao nasilno strmoglavi vlado! Beograo, 9. septembra, r. Včeraj popoldne ob .i. sta se vrnila kralj in kraljica v Beograd. Ob 5. je vladar sprejel ministrskega predsednika. Avdijenca je trajala dce uri. Davidovič je posebno obširno poročal o zasedanju Lige narodov, o našem stališču napram razorožitvi ter o vprašanju samostana Sv. Nauma. V avdijenci je bilo tudi govor o notranjepolitični situaciji. Za Davidovičem ,ie bil sprejet notranji minister Petrovič. Danes dopoldne je bil na dvoru voiui minister general Hadžič. Njegova avdijenca je trajala '2 ii! pol nr<\ Po avdijenci 'jc general Hadžič posetil ministrskega predsednika Davidoviča, ki .je ustno sklical konferenco svojih ožjih prijateljev gg. Petroviča, Pečica in Baruite za sokolsiii Tabor! Radie zahteva ministra za Hrvatsko Beograd, 9. septembra, r. Vesti o vstopu dveh radičevcev v vlado se danes de-mantirajo. Radič namreč odklanja dotič-no ponudbo vlade kot ponižujočo in kom promitujočo. HRSS ni pripravljena prevzeti nobene direktne odgovornosti in ne more dati svojih ljudi v ministrstvo, ki bi morali priseči, da bodo čuvali ustavo in prevzeti tudi obvezo, da jih HRSS s svojim delom ne bo odkrito desavuiraht. Pač pa ie zahteval Radič, da se v vladi kreira mesto posebnega hrvatskega ministra, ki bi imel pravico nadzorstva in vda v vseh vprašanjih, ki se tičejo «Ra-oičevih dc/.eK. Izgleda, da bi bil kandidat za tako mesto dr. Ivan Lorkovič, Radi-čev zaupnik med hrvatskim meščanstvom Ni verjetno da bi mogla vlada na Radičevo zahtevo pristati. Imenovanje ministra brez porticlja je sicer mogoče, toda kompetcncc, kakršne zahteva zanj Radič, so nezdružljive z današnjim ustavnim stanjem. Za soboto 13. je Radič sklical svoie (hrvatsko narodno zastopstvo«, ki bo ofi-cijelno sklepalo o tem vprašanju ter seveda odobrilo Radičevo stališče. Herriot in Davidovič Beograd, 9. septembra, p. Pred odhodom v Pariz sta Herriot in Macdonald pri večerji, dani njima na čast. razgovarjala tudi s predstavniki Male antante, dr. Benešem in drjem Marinkovičem. Pri tej | priliki jc g. Herriot na aotično vprašanje ! izrazil željo, spoznati se z vladnimi šeii j prijateljskih držav. Minister Marinkovič■ je to Herriotovo željo sporočil g. Davidoviču. Vsled tega je v Beogradu nastala govorica, da pride Herriot tekom septembra v Jugoslavijo. To ni točno. Pač pa je res, da bo naš ministrski predsednik — ali g. Davidovič ali kdo drugi, o tem bo odločal razvoj političnih dogodkov — porabil prvo priliko, da se sestane s predsednikom francoske vlade. Važno je, da želi g. Herriot nadaljevati politiko prisrčnega prijateljstva napram Jugoslaviji, ki je vodila tudi njegove prednike. Vlada in komunisti Beograd, 9. septembra, p. Notranje ministrstvo je izdalo odredbo, da se imajo zabraniti vsi zbori komunističnega značaja ter da naj policijske oblasti z vso pozornostjo zasledujejo komunistični po-kret. Za soboto napovedane komunistične zbore v Osijcku in Beogradu je policija s silo preprečila ter zborovalce razgnala. V Osijcku so bili aretirani dijak Popovie in dva komunistična občinska svetnika. Zatrjuje se, da se v komunistični stranki pripravlja ra/.ccp. Grupa Sime Marko-viča baje obsoja tutorstvo Moskve ter hoče samostojnejše nastopati, grupa Tiče Kacleroviča pa je za absolutno disciplino napram boljševiškemu vodstvu. Včeraj in danes se jc vršil pred beograjskim sodiščem proccs proti bivšemu komunističnemu poslancu Kosti Novako-viču radi njegove brošure .Makedonija Makcdonccm*'. Novakovič je bil po zakonu o zaščiti države obsojen na 6 mcsc-cev ječe. Z NOVIM STANOVANJSKIM ZAKONOM NIHČE ZADOVOLJEN. Beograd, 9. septembra, p. Veliko skrb dela vladi stanovanjsko vprašanje. Ministrski predsednik Davidovič je sicer deputacijo hišnih posestnikov ravno tako lepo odpravil kakor deputacijo hišnih najemnikov, vendar pa pripravlja ministrstvo za socijaluo politiko nov zakonski osnutek o stanovanjih, ki bo tako za najemnike, kakor tudi najemodajalce velika obremenitev. Vlada novi načrt še skriva, ker ve, da z njim nihče ne more biti zadovoljen. Po dosedanjih informacijah novi stanovanjski zakon r.e bo nič več ščitil najemnikov poslovnih prostorov, ki bodo čisto svobodni tako glede odpovedi, kakor glede stanarine. Zaščitena bodo glecc odpovedljivosti le uradniška in nekatera druga stanovanja v mestih, dečim bodo na deželi stopili v veljavo zopet stanovanjski predpisi iz predvojnih časov. Z novim zakonom bo stanarina za stanovanja v mestih dvignjena. v prihodnjem letu izčrpno poročilo o. skupnih uspehih. Zborovanje je bilo od-godeno na jutri dopoldne. Danes dopoldne je pričela razpravljali prva komisija, ki ji je bila poverjena naloga proučiti člen pakta, ki govori o ureditvi mednarodnih spornih vprašanj. ZBOROVANJE RAZOROŽITVENE KO MISIJE. Ženeva, 9. septembra, g. S precejšnja napetostjo pričakovana piva seja tretjo komisije za razorožitveno vprašanje je pričela včeraj popoldne, a je prinesla znatno razočaranje. Na predlog predsednika Duce je komisija najprej sklenila, da postavi osnutek o garancijski pogodbi kot prvo točko na dnevni red, ves ostali materijal pa naj se razdeli med tri podkomisije. Pri nato sledeči poslovniški debati so se pojavila principijelna nasprot-stva v naziran.iih. Tako je lord Parmoor predlagal debato po sledečem redu: razsodišče, jamstva, razorožitev, dočim je grški zunanji minister Politis hotel, da se najprej razpravlja garancijska pogodba, nato odgovori vlad in jamstvene določbe sveta Zveze narodov. Delegat Schanzer (Italija) je zahteval splošno debato, ki je bila tudi sklenjena in jo je otvoril sam z daljšim govorom, v katerem se je izrekel proti ženevskim pogodbam. Po njegovemu mnenju osnutek garancijske pogodbe tudi ne nudi zadostne varnosti in ne uresničenje razorožitve. Pogodba dovoljuje svetu Zveze narodov prevelika pooblastila in uničuje deloma narodno suverenost, ne da bi istočasno jamčila zaželjeni uspeh. Schanzer je govoril tudi proti načrtu ameriškega generala Bliesa. Varnostni problem naj se reši na podlagi pogodbe Zveze narodov. Schanzerjev govor je napravil popolnoma negativni utis. Komisija se je nato odgodila do srede, razsodišče, da mora imeti velik interes na njej in da mora biti o njegovem delova- PRIHOD DR. SEIFLA. nju poučena. Slično je z mednarodno de- j Ženeva, 9. septembra, g. Avstrijski lavsko zbornico, ki je enden najvažnejših j zvezni kancelar dr. Seipel in zunanji mi- Žer.eva, 9. septembra, j. Današnja dopoldanska plenarna seja Zveze narodov se je vršila pred slabo zasedenimi prostori. Prvi jc dobil besedo madžarski zastopnik 74 letni grof Apponyi, ki je v približno enournem govoru govoril o veliki važnosti vprašanja narodnih manjšin na Madžarskem. Nato je prešel na vprašanje, obligatornega sodstva in izjavil, da je Madžarska načeloma pripravljena pristati na to vprašanje, vendar je t'reba pri tem obravnavati vse narode enako. Glede vprašanja razorožitve se je skliceval na čl. 8 trianonske pogodbe, naglašal, da je Madžarska izpolnila naložene ji obveznosti in da je sedaj vrsta na drugih državah, da tudi one izvrše prevzete moralič-ne obveznosti. Nato je nastopal proti vojni s kemičnimi sredstvi in zahteval, da je treba tak način bojevanja za vselej odpraviti. Norveški delegat Langc se je pritoževal, ker se je ukinila dnevno izhajajoča zbirka izvlečkov iz svetovnega časopisja, ki so bili za vse udeležence zasedanja zelo važni. Dalje je kritiziral, da Zveza narodov dosedaj še ni ustanovila nobene ustanove, ki bi sprejemala želje, pritožbe in navodila privatnih ustanov. Kot zadnji govornik je nastopil angleški državni tajnik Henderson, ki se prvič udeležuje zasedanja Zveze narodov. Poudarjal je ogromne naloge in uspehe, ki jih je prevzela in že dosegla Zveza narodov. Bavil se je z reformo koledarja, zatiranjem vojne in zaščito narodnih manjšin. Vsa vprašanja je obravnal z enako mirnostjo, sigurnostjo in jasnimi metodami. Pripomnil je med drugim, da je popolnoma prav, če je Hymans izjavil, da Zveza narodov ni odgovorna za mednarodno razsodišče, vendar pa sledi iz tega, če prevzame Zveza narodov garancijo za členov mirovne zgradbe Zveze narodov. Smatra za velik napredek, da se je Zveza narodov pričela izredno resno pečati z vprašanjem razsodišča. Končno je izrazil upanje, da bo svet Zveze narodov prejel nister dr. Griinberger sta prispela v ponedeljek zvečer semkaj. Danes dopoldiva je Seipel posetil predsednika Motto in ga. prosil, naj bi finančni odsek čimprej pričel razpravo o avstrijskem vprašanju ii K Stavka v kovinski industriji na Dunaju Dunaj, 9. septembra, g. Na Dunaju in v okolici je izbruhnila stavka kovi* narjev, ki zavzema od dne do dne več* jc dimenzije. V vseh večjih kovinskih podjetjih je obrat ustavljen in delo po* polnoma počiva. Do danes popoldne ic naraslo število stavkujočih v kovinski industriji že na 24.000, pričakovati pa jc, da bo še naraslo. Stavka je posledica mezdnega gibanja kovinskega delavstva, obenem pa tudi odgovor na namerava* no odpravo osemurnega delavnika. Ni izključeno, da se kovinarjem pridružijo šc druge sorodne stroke, v slučaju po* trebe pa izbruhne lahko tudi splošna stavka v Avstriji. Pogajanja med obe* ma strankama so bila dosedaj brezus* pešna, ker kovinarji odklanjajo vsak kompromis. Fašistovska revolucija v Ciie Dunaj, 9. septembra, s. «Ncue Freie Pressc® jc dobila iz Santiago de Chilc kabelsko poročilo, da je general Altami* rano, ki ga njegovi pristaši nazivajo či* kriškega Mussolinija, izsilil s podporo oficirskega zbora odstop vlade. Tudi sta* liščc predsednika republike jc omajano, čeprav je poveril sestavo nove vlade ge* ncralu Altamiranu. Nezadovoljnost jc javno izbruhnila, ko jc parlament, ki si jc samovoljno zvišal dijete, obstruiral budžet za vojsko, čeprav armada in mor* narica žc več mcsccev nista prejela plač. Vojaški komite izjavlja, da gibanje ni in nc bo imelo političnega značaja in jc namenjeno lc rešitvi države. Bitka za Shanghai Shanghai, 9. septembra, s. Radi nevar* nega položaja v severnih okrajih Shang* haia sc jc izkrcalo 1200 angleških, ame* riških, japonskih in italijanskih mornar* jcv. Poleg tega je mobilizirana armada prostovoljcev. 20.000 vojakov jc odko« rakalo proti severu, da sc polaste Tsing* tua, 15.000 mož pa je odhitelo, da stra* ži Shanghai. Dogodki sc dnevno poostru* jejo. Pričakujejo, da bo prišlo v nekaj dnevih do odločitve. Angleška vlada jc stopila v stik z ameriško, da s skupno akcijo izsili konec bojev na južnem Ki* tajskem. 10 km od mesta Shanghaia se bije večja bitka. Bati se je, da iz kantona ne bodo dospela ojačenja pravočasno. Boji v Maroku Madrid, 9. setembra. s. Po vesteh lw stov so Španci odbili napad upornikov pri Benidahu. Pri tem jc bilo 60 Špancev ranjenih. Prirao de Rivcra jc izdal če« tam proklamacijo, v kateri jih poziva, naj sc hrabro bojujejo. Temu nasproti naglašajo angleški listi, da so izgube Špancev mnogo večje kot se navaja. O drznosti upornikov priča žc dejstvo, da so oddaljeni lc še par milj od Tetuana, glavnega taborišča Špancev. Prirao de Rivera jc prispel v pondeljek v Tetuan. Cctc zapadnega pasu so se nekoliko umaknile. Po izpraznitvi dveh postojank je sovražnik napadel legionarjc, ki so imeli znatne izgube. London, 9. septembra, g. Semkaj je prispelo poročilo, da je morala armada španskega generala Serrana izprazniti v Maroku celo črto Qucdlau. nih poročilih iz Madrida postaja polo» žaj v Maroku za Špancc vedno težavnej« ši. Dircktorij španske vlade se resno buvi z načrtom izpraznitve Maroka. Ks» kor sc govori, dela ministrski predsed« nik Primo dc Rivcra samo še za časten umik španskih čet, ki nikakor niso kos številno mnogo močnejšim upornikom. Za ta slučaj pa se pričakuje, da pride do težke politične reakcije na Španskem. London, * septembra, g. Po brzojav. KONVENCIJA Z AVSTRIJO- Beograd, 9. septembra, p. V zunanjem | ministrstvu je bil danes končnoveljavno j redigiran osnutek konvencije o opciji. S ! to konvencijo se bo rešilo vprašanje dr-| žavljanstva prebivalstva v občinah, ki jih I prescče.io meje. Prebivalci delov teh ob-j čin, ki spadajo pod Avstrijo, dobe avstrij j sko državljanstvo in obratno. Podaljša se I tudi pravica za opcijo. Konvencija bo | podpisana v par dneh. MARINKOVIČ SE NE SESTANE Z MUSSOLINIJEM. Beograd, 9. septembra, p. Ker je bil ' minister Marinkovič nujno pozvan v Beo-; grad, odpade nameravani sestanek z ita-I lijanskim ministrskim predsednikom Mus-] solinijem, ki bi se imel vršiti v Milani: j odnosno v Benetkah. | SESTANEK MACDONALDA Z ZAGLUt PASO. London, 9. septembra, s. Ministrski pred-: sednik Macdonald je sporočil egiptovskemu ministrskemu predsedniku Zaglul pa-| ši, da se želi tekom septembra sestati z \ njim v Londonu. Zaglul paša je odgovoril. | da je pripravljen slediti njegovemu po-[zivu. Nov čin klerikalne korupcije KLERIKALCI ODSTAVLJA.IO SODNIKE STANOVANJSKEGA SO- DISCA- Ljubljana, 9. septembra. Na zahtevo j instance v stanovanj zadevah m sta tieritadcev je minister za socijalno poli- novanjsko sodeče postaja farsa. tiko Behmen telegrafičnim potom, odstavil nekatere člane stanovanjskega sodišča med njimi sod. svetnika dr. Alojzija Gradnika. Stanovanjsko sodišče je bilo klerikalcem že dolgo trn v peti. Sestoječe iz pe- Slučaj drja Gradnika, enega naših nai-odličnejših sodnikov, je še posebej karakterističen. Ob desetletnici, odkar .ie bil dr. Gradnik kot sodnik vržen v ječo ter postavljen pod obtožbo veleizdaje radi velesrbske propagande skupno s svojim cem ze uoigo iru v ycu. — . , . , , .. .. torice članov, ki v svojem poslovanju ni- očetom in bratom m to na denunci,aci,o so poznali nobenih obzirov na partizan- dveh Mentalnih duhovnikov župnika Urške želje, je stanovanjsko sodišče raz- šiča in kurata Korenaca so poht.em so-veljavilocelo vrsto popolnoma pristran- mišljenik teh dveh podih ovaduhov zno-skih odlokov stanovanjskega urada iz va. udarili po njem. Bil je telegraf.cno od-Stanovnikove ere. Ko so klerikalci prišli stavljen in pred vsem svetom je nanj vr-na vlado, so takoj odstavili voditelja j žen sum, da kot sodnik m postopal nevestnega stanovanjskega urada, ki ni j pristransko ,n da je nekorekten! Klen-njihov partizan, ter so postavil* n«. nje-ikalcem je osebna čast postranska stvar, ;sovo mesto klerikalca. Trebale je še za- kadar gre za to, da se maščujejo naa . , ..._J.____________S,; ni irčen ali Icndnr nriHp- kam dano obljubo in naletela posebno pri nemških naeijonalcih na najlju-tejS odpor. Vsak najmanjši korak nazaj, ali že sam poskus, da bi se z raznimi naknadnimi dostavki k že objavljenemu proglasu ali z izjavami dip:<>-matičnim zastopnikom oslabil preklic proglasa,, bi smatral nemški jarla-| ment kot nov poraz Nemčije, ki bi ga ; nemški nacijonalci takoj izrabili za i "stvs?jiinj? novih zmešnjav, katerih žrteT' naj bi postala sedanja vlada. Dr. Marx bo nedvomno skušal najti zopet srednjo pot. da pomiri obenem razburjene zaveznike in nervozne domače stranke. Ali pa so mu to posreči, pokaže že najbližja bodočnost. sigurati tndi drugo in to sodno instanco. Temu naj služi odstavitev nekaterih članov stanovanjskega sodišča, na katerih mesto pridejo najbrž »poslušnejšl* možje _ _ _ Ta odstavitev je čin pravega klerikalnega terorizma. Ona je tudi povsem protizakonita. Sodniki stanovanjskega sodišča so imenovani na eno leto in njihova človekom, ki jim ni všeč ali kadar pride jo v poštev njihovi strankarski interesi. Se prav jim bo, da bi se o drju Gradniku, ki ga črtijo, ker je odločen nacijonalist, raznašale klevete! Kako brez vsakega poštenega razloga pa je bil dr. Gradnik razrešen, dokazuje obvestilo velikega župana, ki mu sporoča odstavitev, pri tem pa mu s povdarkom izreka »za Vaše so •;ča SO imenovani na "i"'"" 1—----- *------ ___ funkcijska doba poteče še le z 31. decem- j delovanje pn stanovanjskem sodiscu po-brom. Ako ima minister pravico odstav polno Priznanje m zahvalo*... ljali sodnike, ki ne sodijo tako, kakor se njegovim partizanom dopada, potem se naravno neha vsaka neodvisnost sodne Kmaiu bo blato klerikalne korupcije brizgalo v najnedotakljivejše institucije državne uprave. Pod vlado reda in sporazuma Ljubljana, 9. septembra. _ Cez praznike se je dogodila v naši Prečni domovini, v kateri se sedaj vodi baje politika reda in sporazuma, •cela vrsta incidentov, ki kaže, kako kritično se poostruje naše notranje stanje. . Politično najbolj karakterističen je Izlet zagrebškega separatističnega Hrvatskega Sokola v Crikvenico. Že ves teden so radičevski listi napovedovali, da se Orjuna in Jugosiovenski Sokol pripravljata z bombami pn puškami na sprejem in malo je manjkalo, da niso zahtevali aretacije ivseh Sokolov in Orjumašav ob progi Zagreb - Sušak, odnosno Sušak - Cri-kvenica. Državna oblast je res tudi odredila obsežne ukrepe in tako so separatistični Sokoli izvršili svojo pro-pagandistično ekspedicijo za Radiča in republiko pod varstvom bajonetov kralj. orožništva. Navzlic ogorčenju, ki je vladalo v Primorju, ni prišlo do inobenega incidenta. Jugosiovenski krogi so povsodi držali najlepšo disci- Splino. Zato pa so radičevci e tem večjo ne-brzdanostjo demonstrirali proti nacijonalni in državni idep. V soboto je separatistična večina Zagreha popolnoma prezirala praznik prestolotnasledni-ikovega rojstnega dne ter svečanosti, ki jih je priredila predvsem _ vojska. ■Zvečer pa so radičevske množice med talnimi klici »Živio Radič, živela republika doli monarhija!* in še hujšimi spremile Sokole na kolodvor. Najbolj značilen je pač klic «Živela hrvatska vojska!®, s katerim slišiš pozdravljati »Hrvatske Sokole*. ki so po mišljenju radičevcev bodoča »narodna milica* g. Radiča . . . V Crikveniei so se izzivanja ponavljala, toda nedelja in pondeljek sta potekla mimo. Kako daleč so šle_ separatistične demonstracije, se vidi iz (dejstva, da so radičevski Sokoli na. parniku »Lav*, ki jih je vozil iz Cri-kvemice na Sušak, sneli državno zastavo ter namesto nje razobesili plemensko hrvatsko! V S en ju so s karne-hjem napadli kapetana »Jadrana*, ker ni hotel vseh radičevcev sprejeti na krov svojega prenapolnjenega par-bika. Krvavi spopadi v Osijeku. .' Osijek, 9. septembra, r. Sinoči je fckupina * Hanaovcev na ulicah vpila: [Doli kralj! Živela republika! Živel Radič! Doli. monarhija! Doli Srbija! Med pjimi in nekaterimi nacijanalisti je prišlo do boja. Hanaovci so napadli z Hoži. Težko so ranjeni: Stojan Sarka-tnjac in ruski begunec Budim ski, lažje ranjena sta pa še dva Srba. Ko je pri-fela policija, da intervenira, so Hanaovci napadli tudi policijo, potem so pa zbežali, tako, da so policijski stražniki morali streljati za njimi Po aretaciji so na policiji motivirali ta napad s tem, da jih je nekdo k publike razjezil, ker je za vpil »Živela Jugo-«lavija!> Ta dogodek je razburil vse macijonalne elemente v Osijeku. — Ponoči je Budimski, ki je bil z nožem zaboden od zadaj v rebra, v bolnici umrl. Ponočni spopad v Zagrebu. Zagreb, 8. septembra, r. Ko je odhajal Hrvatski Sokol v Crikvenico na Izlet, je prišlo do prepira med skupino Hanaovcev in stražniki, ki so oprav-■ ljali službo na Jelačičevem trgu. Hanaovci so napadli stražnike s kavarniškimi mizami na najbrutalnejši na-i-in Ko ie napadenim stražnikom pri-teoela poilioč. so bili Hanaovci pregnali z Jelačičevega trga. Radicevec poslanec dr. Perna.r, ki seje nahajal med publiko na trgu, je začel hujskati m -SČane, vpijoč na ves glas da je policija barbarska in da je treba stražnike pozvati na odgovornost. Ko se razgrajajoča sodrga niti na poziv konn-baxia i>olieiiske£a; oddelka pi hotela raiziti, je policija s silo razgnala demonstrante. Zonet napad kačakov. Berane, 9. septembra, r. Včeraj je kačaška četa Jusufa Mehoviča v sre-zu rožajskem ubila tri orožnike, dva pa ranila. Ko bi vas ne priskočila, na pomoč, bi vsi orožniki bili pobiti, ker četa šteje 90 kačakov. Danes so kača-ki ubili Milovana Raduloviča. Kačaki postajajo pravi gospodarji pogranič-nega kraja. Nove težkoče nemške vlade Vprašanje nemške krivde ne sme zopet na tapet. Berlin, 9. septembra. Dr. Marsov kabinet je prišel čez noč v silno zagato in ne samo v nemški javnosti, ampak tudi v antantnih državah vlada veliko zanimanje, kako se bo vlada rešila iz neprijetnega položaja, v katerega je zašla vsled vprar šanja vojne krivde. Po znamenitem glasovanju v Reichs-tagn dne 29. avgusta, ko sta bila sprejeta Dawesov zakon in londonski dogovor, s čemur je bila odstranjena nevarnost razpustitve državnega zbora, je nemška državna vlada, očividno kot nekako koncesijo, oziroma obliž, posebno nemškim nacijonalcem, za ^prejem londonskega pakta izdala proglas, v katerem je podala_ načelno izjavo o vprašanju vojne krivde. V tem proglas« je, kakor znano, poudarjala, da je bilo priznanje vojne krivde v verzajski mirovni pogodbi s strani Nemčije podano le pod pritiskom sile, sicer pa nasprotuje zgodovinskim dejstvom. V interesu prave sprave med narodi bo zato Nemčija prosila podpisnike verzajske mirovne pogodbe, da jo osvobode tega krivega priznanja. . Dr. Mars je takrat obljubil, da bo to izjavo takoj posebnim potom noti-ficiral vsem ostalim državam. Dc tega pa iz neznanih vzrokov ni prišlo. Najtrše je hotel dr. Mars počakati, kak odmev bo našel njegov proglas v An-edija in Franciji, da si tako ohrani vrata za vsak slučaj še odprta. Odgovor je medtem že prišel. Ni sicer ofieije-len, pač pa je jasno že sedaj, da je vprašanje nemške note glede vojne krivde ustvarilo eno najtežjih komplikacij, s katerimi se je bavila kdaj nemška poddtika. Po poročilih iz Ženeve, sta poslala namreč. Mi cd« n Herriot, svojim veleposlanikom v Berlin navodila!, naj resno opozorita nemški zunanji urad na težave, M lahko nastanejo, ako bi Nemčija v resnici vztrajala pri svoji zahtevi. Herriot sam je v nedeljo skupini članov nemške Lige za človeške pravice, v kateri sta se nahajala tudi znana pacifista^ prof. Foerster in dr. Gerlach, izjavil, da more postati napovedana oficijelna nemška nota glede vojne krivde naravnost usodepolna za težko pričakovani sporazum Nemčije z ostalimi državami. In to tem bolj, ker je napovedana baš v trenotku. ko se Francija in Anglija ravno trudita, da s pomočjo^ Zveze narodov organizirata bodočnost. Sicer pa bosta Francija in Anglija odgovorili takoj z energičnim protestom, čim bo nemška nota dejanski izročena. Po teh izjavah iz Ženeve je razpoloženje pri vi a/lah zaveznikov izven vsakega dvoma. Nemški državni kabi net se sestane takoj po povratku dr žavnega kancelarja in zunanjega mi nistra k seji. da razpravlja o obliki in terminu notifikacije, kakor tudi o težavni notranjepolitični situaciji, ki je nastala vsled energičnega odpora Francije in Ansrlije proti napovedani nemški noti. Dr. Marsov kabinet čakajo na vsak način jako težki dnevi. Nahaja se namreč pred neprijetnim vprašanjem, ali naj sedaj nameravano note prekliče, ali pa spremeni. V obeh slučajih bi - s-Jem odlomila, ssoifts-eteaito ijajna zma^a Slovencev v Kočevju Kočevje slovensko mesto. V nedeljo so se vršile v Kočevju prve volitve po prevratu, pri katerih so nastopili s svojo listo tudi Nemci in razven tega. še inscenirali posebno malkontentsko listo. Od 697 volilcev se jih je udeležilo volitev 538. Vezani listi JDS, NRS in SLS sta dobili 2S4 glasov in 14 mandatov od 25, torej en mandat čez absolutno večino. (JDS in NRS na skupni Usti 140 glasov in 7 mandatov, SLS 144 glasov in 7 mandatov), lista nemškutarsko - slovenskih malkontentov, za katero se je posebno eksponirala NSS, 60 glasovale slovenskih) in 2 mandata (enega Nemca in enega Slovenca), združeni Nemci 194 glasov in 9 mandatov. V občinskem odboru mesta Kočevje bo torej 15 Slovencev in 10 Nemcev, od katerih je eden izvoljen od slovenskih glasov. Iz Kočevja se nam poroča,_ da so Nemei ponujeni jim kompromis, ki naj bi ga sklenili ž njimi Slovenci, odklonili ter zahtevali vodilni boj. Zato prevladuje sedaj razpoloženje med slovenskimi volilci, da — po načelu večine — zasede slovenska večina vsa odgovorna mesta občine ter sama prevzame vso odgovornost za komunalno politiko. Pri danih razmerah nad vse častno zmago so izvojevali Slovenci navzlic temu. da je bilo v zadnjem časn nn rudniku reduciranih okrog 200 rudarjev slovenskih volilcev, in navzlic špe-kulativnemn in pasivnemu malkon-tentstvu v lastnih slovenskih vrstah. Zato tem večja čast in hvala zavednemu volilstvu, zlasti delavstvu, ki je v polni meri storilo svojo narodno dolžnost tako, da si ga lahko vzame marsikateri tudi akademično izobraženi inteligent za vzor. vil dr. Mantuanija v Ljubljano. Ka^or nam poročajo, se je v tem oziru trudil škoi dr. Jeglič. Vsa »Slovenčeva« zavijanja so izmišljotine, spravljene v svet za to, da se prikrije sramotni kornpdjski čin SLS, ki je vrgla dr. M. na ulico, samo da spravi nesposobnega partizana na njegovo mesto in da se maščuje nad možem, ki je sicer njen somišljenik, toda se očividno ne pokorava brezpogojno g. Remcu in tovarišem. + Gospod Tittoni pa zna- Predsednik italijanskega senata Tittoni je dal dopisniku budimpeštanskega »Nemzseti Ujsag* nekaj izjav, iz katerih odseva prav pristni italijanski »sacro egoismo» in brezprimerna prepotenca. Ne samo, da Tittoni podcenjuje in zaničuje Malo an-tanto in poveličuje Madžarsko, temveč govori tudi o narodnih manjšinah. Tako-le je spregovoril Italijan: »Vprašanje narodnih manjšin je mednarodno vprašanje prvega reda, ono nikakor ni vprašanje notranje politike, kakor bi to interesenti hoteli dokazati. Po mojem mneaju mora • Italija vedno podpirati pravice manjšin(!) I ki so danes z nogami teptane v mnogih I državah srednje Evrope.» — Tako itali-' janski državnik, ki vidi vse, samo ne te-j ga, kar se dogaja v Italiji s slovansko in nemško manjšino. Nikjer niso narodne manjšine tako barbarsko teptane kot ravno v Tittonijevi domovini... Porote OBČINSKE VOLITVE V SODRAŽIC! Pri nedeljskih volitvah v Sodražici je JDS dobila 153 glasov in 9 odbornikov. Napredovali so demokrati od zadnjih skupščinskih volitev za 63 glasov Razven tega pa so pristaši JDs tudi oddali svoje glasove za listo žig-marske podobčine, katero so volili volilci brez razlike stranke ter dosegli 43 "-lasov in 3 odbornike. SLS (župni-kova lista) je dobila 142 jrlasov in 8 odbornikov, lista SLS (Lovrenčičevi pristaši) pa 99 glasov in 5 odbornikov. * ŽUPANSKE VOLITVE V KRŠKEM. V Krškem je izvoljen za župana dosedanji župan gosp. Joško Pfeifer. Politične beležke + Protidržavni izbruhi na ljubljanskih hišah- V noči med zadnjo soboto in nedeljo so zločinci popisali celo vrsto ljubljanskih hiš z raznimi protidržavnimi vzkliki, kakor: »Živela republika!. »Doli SHS!». »Živela mladinska federacija*. »Živela revolucija*. ^Odprite ječe!« itd. Dosedaj nam ni znano, da bi g. veliki župan Šporn proti takim protidržavmm izbruhom kaj ukrenil, ker bi se sicer ne j mogli dogajati in bi jih krivci, ki so mo- | rali imeti za svoja zločinska dejanja do- 1 sti časa na razpolago, ne mogli uganjati brez kazni. Dosedaj po naši vednosti ni bil še nihče prijet. Oblast tudi še ni odredila, da se dotični napisi zbrišejo. Proti nagoti na plakatih Manesove razstave je bila mnogo občutljivejša. Pa tam je šlo za občutke gospoda škoia m SLS, ki tokrat očividno niso prizadeti. Da bi nekoliko zabrisal sramoto SLS se " »Slovenec, glede upokojitve ravnatelja drja Mantuanija izgovarja na to da ie dr. Mantuani itak sam prosil za upokojitev in da so ga že demokrati hoteli penzijonirati. Glede obeh trditev lahko na podlagi avtentičnih informacij izjavimo, da so lažnjive. Ravnatelj Mantuani ni prosil za vpokojitev in demokratska stranka ni nikdar preganjala korektnih in strokovno sposobnih uradnikov, brez razlike ali so njeni pristaši ah njeni politični protivniki. Laže se »Slovenec, tudi glede tega, da je dr. Žusteršič spra- Ljubljana, 9. septembra. DEMON ALKOHOL- Prvo obravnavo ljubljanskega jesenskega porot, zasedanja je otvoril uboj, Obtožen je bil posestnik Franc Ježek iz Slapa pri Devici Mariji v Polju, da je zabodel svojega tovariša, 241etnega Janeza Porento, ki je dva dni nato umrl. Obtoženec je pred kratkim prevzel posestvo svojega očeta v Slapu. Od materine strani je bil težko duševno obremenjen; cela materina družina ie namreč več ali manj trpela na umobolu. Franc Ježek mL je bil v mladosti podvržen bož-jasti. Med vojno je dobil poškodbe in je od tistega časa dalje tarnal večkrat o glavobolu. Razen tega je mnogo popival. Dne 29. maja je že zgodaj zjutraj začel popivati s prijateljem Ivanom Leskov-škom in se nalival z žganjem. Ker mu tega še ni bilo dosti, sta šla oba v Bla-žev vinotoč, kjer sta si ga še precej privoščila. Veselemu paru so se pridružili še drugi domači fantje in razvila se je družabnost, ki ie že tolikokrat rodila zle sadove. Med novodošleci se je nahajal tudi Ivan Porenta, delavec v vevških tovarnah, ki je pozval Ježka, da nai se gre z njim metat za stavo. Ježek je bil takoj zadovoljen in stavili so Štefan vina. Pri prvem spoprijemu pa je Porenta z lahkoto vrgel slabotnega tekmeca ob tla in tudi v drugič se Ježek ni bolje odrezal To ga je silno razjezilo in zaklical je: »Ni hudič, da ne bi vrgel takega bajtarja!. In spoprijela sta se v tretjič. Tedaj pa so zagledali fantje, da ie segel Ježek v hlačni žep po nož in kmalu so začuli Porento, ki je zavpil: »Fantje, bežimo, jaz sem že petnajst štihov dobil!. S temi besedami je stekel proti sosednji hiši, fantje pa so navalili na obtoženca in ga razorožili. Takoj nato pa je Ježek odšel proti žandarmerijski stanici, tam pozvonil ter jokaje javil orožnikom, da je zaklal nekoga, ki sicer še ni umrl, pa bo kmalu »crknil.. Nato je odšel domov. Drugi dan je izjavil proti prijatelju Le-skovšku, da mu je žal za storjeni zločin, da ga pa ni več mogoče popraviti. Do-šlim orožnikom pa je dejal, da je ravnal popolnoma v zmedenosti vsled preobilno zaužite pijače in da se ničesar več ne ve spominjati. Ta zagovor je obdržal tudi pri razpravi pred ljubljanskim porotnim sodiščem, kateremu je predsedoval sodni nadsvetnik Mladič z votantoma, nadsvet-nikoma Keršičem in Janšo. Držav, pravd-nik je bil dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Frlan, zastopnik zasebnega udeleženca dr. Švigelj, zdravniško sodni izvedenci dr. Mayer, dr. Novak, dr. Robida in dr. Gosti, slednja dva za preiskavo psihičnega stanja obtoženca. K razpravi je prišlo 19 prič, ki so potrdile potek dejanja po obtožnici. Silno ravnodušno je pričeval oče obtožencev; naravnost dovtipno je pripovedoval o svojem in svojega sina pijančevanju, o tem, da je bil že od mladega nekoliko slaboumen, vsled cesar je bil že nekaj časa v norišnici na Studencu; sam o sebi je izjavil, da pije le toliko, da lažje dela, sicer pa da še ni bil na Studencu, dasi je že čestokrat šel mimo. Ostale priče so od kraja izpovedale ves potek dogodka s pristavkom, da je bil obtoženec sicer zelo pijan, vendar pa ne tako, da ne bi mogel odgovarjati za svoje dejanje. Isto je potrdil tudi zdravniški izvedenec dr. Robida, povdar-jajoč, da je bila obtožencu pijanost skoro gotovo le dobrodošel izgovor. Po daljših govorih državnega pravdnika, zastop nika zasebnega udeleženca in zagovornika, ki je posebno povdarjal dedno obremenjenost obtoženca, je stavil sodni dvor porotnikom osem vprašanj glede krivde uboja In obtožencev: zavesti pri izvršitvi dejanja. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja in lahne telesne poškodbe (obtoženec je namreč pri pretepu tudi nalahno ranil tovariša Snoja) in zanikali vsa ra?. bremenilna vprašanja, nakar je sodri dvor izrekel z ozirom na obtoženče\ , dedno obremenjenost in nesrečni temperament milostno sodbo dveh let težke ječe. * • • Popoldne se je vršila tajna razpravi proti 141etnemu Florijanu Rustjanu, ki je bil obtožen prestopka po paragrafu 127 nad petleno deklico. Obtoženec je bil oproščen. • • • Dodatno sta razpisani še dve zanima? razpravi in sicer dne 15. t m. proti I. Je-rančiču radi umora, 16. in 17. t m. pa proti Janezu Kristanu radi umora pod Šmarno goro.__ Maribor, 9. septembrs, TRETJIČ PRED POROTO Dne 16. avgusta 1911 je okrog 9. nre zvečer začelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Ravšla, veleposestnika in župana v Obrežju pri Središču. Zgorelo je go-spodarsko poslopje, v katerem se je nahajalo mnogo žita in krme in je znašala škoda po takratni cenitvi 10 do 12 tisoč kron. Ker je bil Ravšl zavarovan samo za 1200 kron, je bila njegova škoda zelo velika. Najprej je padel sum na nekega slaboumnega pastirja, o katerem pa se je dognalo, da je tisti večer ležal doma v postelji. Prava storilka je prišla na dan še* pred enim letom. Rozo Tropovo, 45 let staro služkinjo je namreč obdolžila po-žiga njena sestra Ana Dogša, ko sta se sprli zaradi prevžitka. Tropova je sicer tajila, bila pa je obsojena pri lanskem jesenskem zasedanju na šest let težke j če. To sodbo je stol sedmorice v Zagreba razveljavil v svrho osebnega zaslišanja novih prič. Meseca junija razpisana razprava je morala biti preložena, ker je R, Tropova tako težko zbolela, da se nI mogla udheležlti razprave. Pri današnji razpravi so porotnlH vprašanje krivde potrdili ln je bila Tropova za svoj stari greh obsojena na tri leta težke ječe. AUF B1KS! Posestnikov sin Ivan Brirmec iz Št Janža na Dravskem polju je šel 14. oktobra 1923 k Toplaku pri Sv. Martinu, kjer je bila godba. Potoma so slišali Ambroža Brumna klicati na korajžo s klici »Ani biks>. To je Brumeca tako razkačilo, da je takoj odšel v Toplakovo kolarnico po ročico, se potem skril za neko drevo in čakal. Čim je prišel Brumen mimo, ga Ki udaril z vso silo večkrat po glavi in ira| prebil lobanjsko kost Brumen si je pretresel možgane hi ležal več dni v nezavesti. Poškodbe so imele za posledico tudi trajno zmanjšanje njegovih duševna funkcij in oglušenost na levem ušesu. Obdolženec je na razpravi priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom, češ, da je Brumen imel v rokah samokres, kar pa so priče zanikale. Brumec je bil vrh tega obtožen, da ie v preiskovalnem zaporu ukradel nekemu sojetniku 100 dinarski bankovec. Porotniki so potrdili vprašanje gledft uboja in tatvine, zanikali pa vprašanje glede silobrana. Brumec je bil nato obsojen na dve leti težke ječe. Sah LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI KLUB Sklicujem za danes, dne 10. L m. ob '20. uri izredno sejo tLjubljanskega šahovskega kluba» v kavarni Evropi z obvezno udeležbo vseh odbornikov, z dnevnim redom: . M. Kragelj, poslovodeči podpredsednik. 9. septembra: CURIH: Beograd 6.95, New-York536.7; London 23.63, Pariz 27.82, Milan 23.24 Praga 15.925, Budimpešta 0.0071. Buka rešta 2.75, Sofija 3.87, Dunaj 0.0075. DUNAJ: Devize: Beograd 928 do 932 Berlin 16.800 do 16.900, London 314.70J do 315.700, Milan 3094 do 3106, New-Yorl 70.935 do 71.185, Pariz 3712 do 3728, Pra ga 2125 do 2136, Curih 13.305 do 13.33.1 valute: dinarji 925 do 931, dolarji 70.4* do 70.860, funti 312.900 do 314.500. fraii coski franki 3705 do 3735. lire 3115 d> 3125, švicarski franki 13.260 do 13.3* češkoslovaške krone 2117 do 2133 PRAGA: Beograd 44.25, Dunaj 4.702-: Pariz 180.25, New-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.49, New-York 4.1V Curih 78.55. NEW-YORK: Beograd 130, Pariz 522.1, Curih 18.80. LONDON: Beograd 340, Curih 2364-New-York 443.06. Pravo Schlchtovo milo z znamko Jelen" ^ ^f11 ie že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „Schicht" in znamko „Jelen"! »JUTRO* št 213 Kongres slovanske agrarne omladine / Z nedeljskim plenarnim zborovanjem' " L •« zaključilo tridnevno zborovanje slo-r ^mla/line. Predsednik / Cg JO ---------------- »anske agrarne omlad-ne. Predsednik Tomšič je pozdravil poleg dragih udeležencev češkoslovaškega ministra za poljedelstvo g. Milana Hodžo, kateremu go bile prireje prisrču.- ovacije. Minister dr. Hodža je v srbohrvaščini pozdra-jril kongres v svojem imenu in v imenu voditelja češkoslovaških agrarcev ministrskega predsednika Svehle ter se spominjal svojih sobojevnikov in volilcev v naši Vojvodini, kjer je bil pred 18 leti prvič izvoljen v ogrski par'amcnt, s čimer 1' pričelo njegovo politično udejsfcvova-pie. Sledilo je njegovo predavanje o aAgrarizmu m slovanstvu*, ki so mu zborovalci do konca pazljivo sledili. Nato sta govorila bolgarski delegat Zaharijev jjj bivši bolgarski minister Atanasov. pradsednik kongresa je pozdravil tudi bivšega ministra Stojanova, ki je bil kakor prri član kabineta Stambolijski, dalje je pozdravil na novo dospele goste iz Poljske, generalnega tajnika češke pgrarne stranke poslanca Berana, po* palica. Marcho in višjega ravnatelja tiskarskih podjetij čsL agrarne stranke Juna. Kongres so še pozdravili poslmec Marcha, v imenu Poljakov g. Cerminski 5n v imenn Rusov g. Dolgopjatov. Čeh g.Hora je za tem poročal o uspehu zborovanj delegatov, nakar so bile en bloc ftrrejete vse predlagane resolucije ter je predsednik proglasil, da je ustanovljena 2veza slovanske agrarne omladine. S tem je bil kongres zaključen. Zborovalci so se nato podali v sprevodu, ki g a je otvorila desetorica okra* šenih kmetiških voz z narodnimi nošami, pred spomenik Prešerna. Zelezničarska godba je zasviraTa himno «Hej Slovani!*, nakar je spregovoril zastopnik Zveze elovanske agrarne omladine g. Kocc. Lepe vence so položili pred Prešerna okra* finski, ruski in češkoslovaški delegati. Opoldne se je vršil y dvorani restavracije Zvezda banket. V Kmečki praznik na Bledu Kot zaključek kongresa vseslovan-jjke agrarne omladine in kot običajna, vsakoletna prireditev SKS so je vršil v pondeljek na Bledu »kmečki tabor*, sdrnžen z razstavo plemenske goveje živine in s konjsko dirko. Prireditve so se letos udeležili tod! slovanski gostje, ki jti je Bled brez razlike na politično pripadnost ljubeznjivo pozdravil. Ob 2. popoldne se je razvila žrvo-pisna povorka z jahači v narodnih nogah, 15 vozovi fantov in deklet, ki so predstavljali l'epe skupine narodnih noš in iz narodne obrti v Zako, kjer se je vršilo zborovanje. Poseben odbor je ocenil skupina ter prisodil najbo-Ijim nagrade v znesku 3000 Din. Prvo nagrado je dobila Paplerjeva »svatba* t Bleda, 'drugo Goičeva skupina iz Re-Ijce, tretjo Derničeva iz Lancovega; nadalje so dobili nagrado Gor jami, Bohinjci, Belokranjci, lovci in pa kranjskogorski kozji pastir. Pri zborovanju so govorili gg- Až-jnan, Pucelj, Meznarič (za hrvatske iemijoradnike), p os!. Lazič, čeekoelo-,vaški delegat Ursioi in končao gosp. Obbov. ■Nato se je piriSeJa " ' dirka. * j- j V kategoriji enovprežnSH toplokrv tih konj ("2000 m) je dobil prvo nagrado gosp. Viktor Carman iz Zg. Šiške ■a svojo štiriletno kobilo Olgo (3 min. HO sek.) drago Peter Hrovat iz Javor-uika (sedemletni Gol 3' 50")- Pri dvo-•vprežnih toplokrvnih konjih (daljava 2800 m) sta odnesla prvo nagrado gg. Carman (»Olga*) in Fr. Kodela '() 3' 30", drago gosp. Perntiž z Bleda (Lisec in Mara, 3' 36"). Tretje mesto si je izvojeval gosip. L. Bohinec iz Lreec, ki je prispel na cilj samo eno sekundo pozneje. V kategoriji »anien-kanskih dirkačev* je privozil kot prvi na cilj gosp. M. Slavič iz Ključarov-cev pri Ljutomeru, za njim gg. A. Slavič in Fr. Vavpotič iz Banovcev. Največ interesa je vzbudila dirka ja-hačev na daljavo 2400 m. Prva je pn-dirjala v 3' 25" devetletna angleška kobila Diližana podpolkovnika Brabe-ka z narednikom Nesterjem. Diližani je sledil sedemletni Dragan g. M. Primožiča iz Pristave v 3' 45", nato Olga g. Fr. Kodele ml. z Viča (3' 50") ter Apolo g. Ant. Juvančiča iz Vidma (3' 55"). S tem je bil program izčrpan m večina udeležnikov je hitela na vlake. Računa se, da- se je povodom teh prireditev zbralo v pondeljek na Bledu okrog 3000 ljudi. Razstava plemenske goveje živine. Povodom kmečkega praznika se je vršila v pondeljek na Bledu tudi razstava plemenske goveje živine, na katero je bilo prignanih 92 glav. Pri ocenjevanju bikov je dobil prvo nagrado bik pos. Janeza Ferjana iz Ribnega, druge nagrade so dobili razstavljeni biki pos. Jakoba. Vidica iz Zagorice, Blaža Lukana iz Zasipa in Prneta Ivana iz Sp. Gorij. Tretje nagrade pa so dobili biki posestnikov Alojzija Prešerna iz Hraš, Franca Jana iz Gorij, Petra Sitarja iz Misač. Rudolfa Lakota iz Dovjega in Josipa Vazlja iz Ce-šnjice. Krav je bilo planinskih 21, hlevskih pa 28." Od teh so dobili prva darila za planinske krave živinorejci: Anton Rogač iz Lesec, Ivan Vester iz Zagorice ter Josilp Bertoncelj iz Mo-šenj. Razen teh so bile razdelj'ene še tii druge nagrade teT sedem tretjih. Za hlevske krave so dobili prvo darilo: Ivan Langus iz Lesec; drugo nagrado: Matevž Ulčar, Bled; Franc 2i-lih, Hlebce; Anton Vovk, Bled; Olga dr.' Kavčičeva, Bled; Martin Toman, pred-trg ter Ivan Rihteršič, Zagorica. Telic je bilo vseh skupaj 28. Prvi darili ta' dobila Jakob Koselj iz Lipnice ter Jernej Vovk iz Breznice. Z drugimi darili so bili' odlikovani: Josip Trpine iz Mlinega, Anton Rogač iz Lesec, Ivan Ažman iz Hraš, Franc Cop iz Breznice ter Peter Piber iz Sp. Gorij. Tretjih daril se je razdelilo sedem. Darila so bila prav skromna^ vsega skupaj se je razdelilo samo 5750 Din. Ministrstvo poljoprivrede je prezrlo razstavo na naravnost ostentativen način. Na prošnjo za podporo ni, dalo niti odgovora! 50 letnica Hrvatskega planinskega društva Župnik Aljaž častni član HPD. V nedeljo in pondeljek se je vršila Zagrabil proslava oOletnjce^ obstoja Hrvatskega planinskega društva. V nedeljo dopoldne je bila svečana seja, kateri je prisostvovalo okoli 500 članov in okoli 100 delegatov planinskih organizacij. Seje so se udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter delegacija srbskega in slovenskega društva po vodstvom nestorja slovenskih planincev, župnika gosp. Jakoba Aljaža. Po slavnostnem govoru podpredsednika HPD gosp. Josipa Pa-sariča, ki je obrazložil histonjat Hrvatskega planinskega društva, je bilo izvoljenih 10 častnih članov, med njimi župnik Aljaž. „ Sledila so čestitanja, nakar je bria svečana seja zaključena. Ob 12. je bil otvorjen kongres hrvatskega planinaretva, ki je trajal do večera. Dr. Prebeg je referiral o organizacij HPD, gosp. Pisačič je poročal o oskrbovanju planinskih koč, gosp. Pasarič o markiranju potov. O splos-nem turistovskem prometu bo še govorili gosp. Dragomanovic c v.ižf planinarstva za promet tujcev,^gosp. Cvetišič o prehrani in o prenočiščih v planinskih, krajih ter gosp. prof. Ba.-lenovič o pomladku in o planinski propagandi. Na kongresu se je tudi razpravljalo o ustanovitvi planinskega in turkstovskega saveta. Sklenjeno je bilo, da reši to vprašanje odbor, ki je že leta 1020. izdelal tozadevni pravdnik. V kratkem pa se bodo sestali delegati vseh planinskih društev, da se podrobno dogovore o ustanovitvi tega saveta, ki bi zastopal vsa planinska društva naše države. V pondeljek zjutraj so udeležniki proslave položili vence na grobove zaslužnih hrvatskih planinarjev, nato so napravili izlet na Sijeme ter so vrnili preko Šestin v Zagreb, k'er je bila proslav;« zvečer zaključena z zabavo in planinarskim plesom. Kdo je Pribičevič? Javna izpoved Stjepana Radiča o voditelju samostojnih demokratov. Režimsko časopisje se s posebno vnemo zaganja v voditelja samostojnih demokratov gosp. Svetozarja Pribičeviča, ne morda zato, da bi mu po pravici moglo kaj očitati, marveč zato, ker je Svetozar Pribičevič v svoji da-lekovidni državniški politiki železno konsekventen, brezobziren in zato re-žrmovcem opasen. Glavni očitek separatistov proti gosp. Pribičeviču je ta, da je bil in je še danes »sovražnik* Hrvatov. Pred par dnevi se je oglasil v tem zboru klevgtnikov tudi notranji minister Petrovič z očitki, vzetimi iz slov-nika separatistov. Dobil je primeren odgovor i od samega Pribičeviča i od demokratskega časopisja. Sedaj pa navaja zasrefoška »Riječ* še drugo klasično pričo za delo in sposobnosti demokratskega voditelja. To je sam Stjepan Radič! Ko ie leta 1910. madžarska vlada ki se je bala bratskega sporazuma med Hrvati in Srbi,, pričela protežirati Srbe na škodo Hrvatov, je bil Svetozar Pribičevič kot Srb in voditelj »srbske sa-mostalne stranke ^ prvi ki je z vso odločnostjo nastopil proti temu, da bi Srbi sprejemali kakršnekoli »dobrote* na škodo svojih bratov iste krvi. To historično zaslugo Svetozarja Pribičeviča in srbske samostalne stranke je med dragimi pravilno ocenil tudi takratni poslanec Stjepan Radie, «a je v svojem govoru v hrvatskem saboru dne 13. aprila 1910 izvajal dobesedno sledeče: »Srbska saroostalna stranka — stranka gosp- Pribičeviča — ima to posebno odličnost, da stremi biti vedno informirana o vsaki stvari na pravem in čistem m Ima to odliko, četudi ni agrarna stranka, d.i vodi ljndsko politiko, kolikor je to samo možno v zapuščenih krajih, ki jih ima ona srečo ali nesrečo dvigati k novemu političnemu življenju. Zato je ona tudi prišla do one politične sofidnosti in zrelosti, ki jo bomo mi mogli oceniti šele s časom. In pe samo to, Sa so srbski pamostalci po-anali in poznajo najbolje priiike v Bosni _ to se večkrat vidi iz »Srbobra-na» (takratno glasilo gosp. Pribičeviča), ld bi bilo dobro, da ga mi Hrvati veliko več čdtamo, — temveč so oni rešili eno veliko stvar vsaj v sebi, ako se to vedno ne vidi ravno v njihovem delu. Oni so dovedli v popolno soglasje svoje srbsko čustvovanje, ne bom rekel samo z dolžnostjo do hrvatske domovine, ker to bi bilo premaio in nedostojno pravih narodnih bratov, temveč so svoj'e srbstvo dovedli ▼ soglasje z ljubeznijo do Hrvatske. Zp. nj± suha pravniška formula, temveč (mi etični moment, ki daje nam Hrvatom najvišjo garancijo za zmago v naši narodni borbi. Tudi mene so že tu v sa-boru vprašali: »Kje so vam garancije.* Jaz imam samo eno garancijo in za to sem bfl pripravljen dati svojo glavo in ta garancija je: ko so trije Franki Hrvatsko razdirali, so bili za Hrvatsko trije pribičeviči pripravljeni tudi za ve-šala! In ne samo, da so srbski samo-stalci dovedli v sklad svoje srbsko narodno čustvovanje s čustvovanjem do Hrvatske, temveč so storili, kar je veliko težje, posebno po 201etni eri »Srbskega kluba* prekletega spomina, dovedli so svoje srbstvo v soglasje s hrvatsko državnostjo, ne samo s hrvatskim državnim pravom,-ker to je .manje od državnosti.* ,>'"• . ." Pristni kranjski firnež, prvovrstne snbe in oljnate barve, laki, kit, klej, špirit gorljiv, prašno olje, slikarske iu pleskarske potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred škofijo št 20 ---- 3403/a Atentat pijancev na vlak Brežice, 8. septembra. V nedeljo ponoči ob 2. so kmečki fantje Stergar, Sečen in Zidarič, mladiči od 18 do 21 let, pijani kolovratih domov proti vasi Sela pri Dobovi. Ne vedoč, kaj bi še mogli junaškega storiti, so izruvaJi v bližini proge dv.i traka bruna ter jih položili na tračnice. Zjutraj proti Dobovi prihajajoči vlak je zadel v pripravljeno oviro. Strojevodja je na srečo pokazal dovolj prisotnosti duha teT je še pravočasno toliko nategnil zavore, da se ni gonila nobena večja nesreča. Le stroj je nekoliko poškodovan. _ Orožniki so atentatorje takoj izae-dili ter jih aretirali. Fantje se zagovarjajo, da so storili svoje dejanje v popolni pijanosti. Ker okrajno sodišče v Brežicah nima nobenih zaporov (!), bodo atentatorji prepeljani k okrožnemu sodlscu v Celje. Dogodek pri'Dobovi je žalostna ilustracija razmer v naših krajih. Pijančevanje presega vse meje in alkohol rodi naravnost strašne posledice. V •zadnjih dveh letih je bilo v brežiškem okraju 5 umorov izvršenih na očetu ali materi in dolga vrsta ubojev! In navzlic temu se odpirajo vedno nove točilnice alkohola kakor da bi. jih ne bilo že dovolj. V DobovL_ ki šteje s cerkvijo, šolo. župniščem in mežnari-V> vred 25 hiš. je 8 točilnic (7 gostiln in 1 vinotoč čez ulico), pa pravijo, da bo te dni dobila Dobova še eno koncesijo! V Brežicah se toči vino v ne-broj vinotočih. za čitalnico pa ni dobiti prostora. V gostilniško obrt silijo ljudje, ki nimajo niti strokovne niti moralične kvalifikacije'. Pod tem trpi ne le gostilniška obrt, temveč tudi splošen mora-ličen nivo prebivalstva Zločin omenjenih treh fantov je zlo čin demona alkohola Kar stori šola za poduk mladine v tem ozira, _ to bi morala spopolniti in nadaljevati cerkev. Toda naša duhovščina se peča raje" s politiko . . . režijo br. Breliha. Igralci so svoje vloge odpravili povsem dobro. Udeležba je bila tudi dobra. KOKARJE. Pri nedeljski volitvi dne-7. t. m. ie bil soglasno izvoljen za župana naprednjak g- Franc Cajner, posestnik in lesni trgovec. S tem bo vsi odborniki obsodili nesramno pisavo klerikalnih, listov proti njemu pred tremi letL Tr«Jj novi občinski svetovalci Tratnik Akrjji, Weis Ferdo in Anton Finkšt 60 sanji pametni in za blagor o-bSme vneti možje t. ŠMARTNO OB PAKL V nedeljo dm* 7. t. m. je nastopil prvič tambniaški zbori. Odkrito rečeno, prav prijetno nas je nenadil te mladi zbor s svojim lepim sviranjem. Ljudstvo je bilo očarano ba rinjerao in ni moglo verovati, da m naia domačini. Vsa čast m priroanje na. tam aspehu. Lavorjev venec za. trudapolm* prireditev pa podarimo g. Francu Razp<*r nikn, učitelju iz Griž. G. Razpofcmk jp prihajal iz Griž po večkrat na teden m Rečico k svojemu zbora ter ga učil pvt-no v noč. Ni šbedil s časom in tradomf niti z izdatki, žrtvoval je vse, samo, da bi tambnrica lepo zapela. TamburaS -pa. so obenem tudi prav dobri igralci in, bo nas naravnost presenetili z igrt> »Davek za samce*, ki je povzročila mnogo sm^W Osobito mladi Pirtovšek in Steblovilrik ste jo med dragimi prav izborno pogodila, Tudi vri ostali igralci so bili i<>bri in jim čestitamo, enako režiserja, g. Stanku Gradišniku, učitelja v Skornem, rt njegov trud. Omenjamo še tndi, d> je pevsko droštro pod vodstvom g.T&an-čnika pripomoglo z ubranim petjem do sijajnosti prireditve: Tudi naša daklete ao pridno prodajala i® pripomogle k gmotnemu uspehu. GROBELNO. Ciril - Metodova podrni-niča za Grobelno in okolico vabi vfee prh jatelje prekoristne šol. družbe na,.javno •tombolo, ki se vrši J4. septembra cjb pol J6. uri na Grobelnem. Po tomboli, ptoa, šaljiva pošta, boj s konferti. Zeiexai&0 zveza na vse strani ugodna. Dopisi IZ JAVORNIKA- NA GORENJSKEM. Naše sokolsko draštvo in vse narodne organizacije je izgaba najmarljivejšega delavca g. učitelja Bulovca, ki je imenovan za naduSitelja v Begunjah, težko zadela Sokol in nacijonalne organizacije so mu priredile r nedeljo 7. t. m. poslovilni večer, ki je pokazal, kako priljub-ljen in delaven je bil g. BnJoveo. V iskrenih besedah se je poslovil od njega imenom aokola staroste nadučitelj Baraga, ki je v kjatkih besedah orisal delovanje odhajajočega brata. G. Zupančič je naglašal požrtvovalnost odhajajočega. Nadalje so se poslovili imenom demokratske organizacije g. Kroft iz Save, imenom jeseniške Orjune g. Štefan Kob-lar. Vmes j« bilo izrečenih par dobrih šaljivih napitnic; poseben smeh je povzročila šalpvka br.Prosena, ki se je ▼ imenu SLS poslovil od g. Bnlovea. — Sokol na Javorniku je otvoril igralsko sezono v nedeljo zvečer 7. t. m. z igrama •Pogodba* in »No kliči vrag»* pod Preoblikovanje damskih klobukov po najnovejši' »odi V, rrfnje s priznanim okusom. Modni salon Stuohly - Ift&ike Ljubljana, Židovska uliev vmtm Radio termalno feopaliSžB laSto odprto vse leto 4597* po 1. ssptimbpu SO 7. popusti. Poslano. V javnosti, osobito v Tržiču in okoB-ci krožijo vesti, da. se je pri' bodoči vil tvrdke C.B.Mally v Tržiču-podrla škar-pa, katero je zgradila stavbena tvrdka Viljem Treo. Resnica je, da- se je škaipa v dolžini 12 metrov podrla, netočna pa je vest, da je to zakrivila stavbena tvrdka Viljem Treo. Ljubljana, Gosposve** ska cesta 10, podružnica Tržič. Da M bode eventuelno namenoma napačnega sumnioenja moje tvrdke, moram javnosti pojasniti, da škarpe ni zgradila tvrdka Viljem Treo, Ljubljana* 'Gospo* svetska oesta 10, podružnica Tržič, temveč je bilo to delo poverjeno stavbam tvrdki profesor Rudolf Treo, Ljubljana, Gospoevetska ceste samo št 12. Tolto v pojasnilo mnogih govoric in v zpan* njihovim namenoma-raznašal oem. R. Treo. Kulturni pregled Glasbene prireditve zad njih treh dni v Ljubljani Z ozirom na globoko vkoreninjeno mnenje v gledaliških in umetnostnih krogih, da je kritika, in še tako pravična (ta posebno!) le nepotrebna sovražnost'od strani kritika, se mi zdi umestno poudariti, da je namen vsake resnobne kritike vzgojeno, njen cilj pa zboljšanje in dvig nivoja kulturnih prireditev. Javna kritika je cenzura javnih nastopov in njih uspelosti m naj bi ji nemudoma sledila korektura, v kolikor jo omogočajo osebne zmožnosti. Pri nas pa žal opažamo, da posebno v gledališču pri vseh reprizah zasledimo iste napake, ki jih je grajala kritika pri premieri in katerih se igralci, pevci, režiserji in kapelniki krčevito drže, kot da jih smatrajo za svojo osebno duševno lastnino. Eksistenca kritike pa — in obenem javnega nastopanja — je upravičena le, če jo vzajemno vodi isto stremljenje po zboljšanju. Seveda je vsaka kritja subjektivna in kot taka ni neoporečne, pravična; nesmiselno pa je zahtevati objektivno kritiko, kakor bi bilo absurdno pričakovati od nastopajočega umetnika objektivno interpretacijo prednašane •smetniae. Pri nedeljski predstavi se je ▼ ljubljanski operi predstavil mlad gost, praški tenorist J. Jiranek naši publiki Nastopil je v vlogi Janka in se spretno uveljavil s svojim gibkim, mehkim, ne preveč obsežnim glasom in lepo, diskretno igro. V višini manjka njegovemu tenorju pravi blesk. Lepo je kreirala .Marinko ga. Vanečkova, ki je glasovno in igralsko bila jako dobro razpoložena. Njena pridobitev pomeni dobro ojačenje našega opernega ansambla, dasi njen glas ne zveni posebno sveže. G. Kovač šteje vlogo Vaška med svoje najboljše in po pravici, kajti v vsem je vzoren. Tudi gospod Zathey je dasi glasovno ne na višku, postavil lepo zaokrožen tip na oder. Ostali, med katerimi se je posebno odlikoval g. Cvejič s sonornim baritonom, so se več ali manj spretno pridružili nosilcem glavnih vlog. Znameniti sektet, ki ga je dosti slabo intoniral fagot, je bil neprimerno klavern in medel ter bi kazalo ga temelji teje naštudirati. Ne zdi se mi namreč pretirana zahteva, da naj pevci,- če že ne lepo, pa vsaj intonančno čisto pojejo. Zbor je'bil dober, siguren, orkester je pod mirnim vodstvom g. Balatke sviral sem m tja malo zabrisano (uvertura!), v celcm pa dokaj temperamentno. u Istočasno se je vršil v .stolni cerkvi ljubljanski Marijin oraiorij, na katerem so se izvajale Marijine pesmi slovenskih skladateljev Kaatelica, Dolinarja, Hribarja Riharja, Gerbiča, Foersterja, Sattnerja, Hladnika, Schwaba, Hochreiterja, Kimov-ca, "Klemenfiča, Premrla itd. Spored so izvajali stolni organist g. prof. Premrl, ki je solistično tudi prednašal z znano vir-hi ozn ost jo in globokim umevanjem S. Rousseaujev Ofertorij, Guflmantov An-dante con moto in Canestranjev Alle-gretto iestuoso. Glasbeno društvo cLjub-ljana» je svojo težavno nalogo izvedlo ze- lo zadovoljivo; vse zborove nastope je «. suverenostjo vodil dr. Kimovee. Solista, e. Banovca poznamo dodobra že iz opere; tudi na koncertu se je uspešno uveljavil. Spored je bil vzlic pestri vsebini vendarle nekoliko predolg — saj se je izvajal v glavnih potezah ves razvoj slovenske umetne Marijine pesmi od Kastefira (koncem 17. stoletja) pa do danes! Naval občinstva v cerkev je bil ogromen in so vstopnice prav kmalu pošle. Pondeljkova v zveri ia pomenu ter z ozirom n« dogodek, ki nedvomno namigava nagi, nekoliko preveč prisiljen ki neprortfc voljno smeh vzbujajoč. Vsekakor je d*, kaz nedopustne malomarnosti, da » t* nerodni stavek vzlic mnogoštevilnim va-jam in predstavam dosedaj še ni nadome« stil s primernejšim. Torkov poslovilni koncert režiserja Vaš* silija Sevastijanova je imel v splošnem značaj osebne prireditve jubilanta, pa ja bil vendar v marsikakem oziru jako pod-učen. Bil je namreč teko rekoč nepopolna revija opernih moči bodoče sezone. In prt tem je bilo soova konstatirati, da se la malo opernih moči zna uspešno uveljaviti tudi na koncertnem podiju. Veseli pa smrt lahko s kvartetom Rozumova, Lovšetos«, Thierryjeva in Betetto in ponosni maj. Tudi g. Popov bi bil prav dober, da si flC izbral sporeda iz zbirke poljudnih n* mane. Napeto pričakovani tenorist Valentinov ni nastopil, ravno tako je padel tudi nastop gdč. Thalerjev«. menili* gibi obeh plesalcev niso spadali na koncertni program. Ostali nastopajo« so znani iz opernih predstav m w nf«s posebno odlikovali. Klavir je zvenel im kor razglašene citre in mu ves trnd k* pelnikov Neftata in Balatke ni mogel T**-1 »omoči do tona. Aplavz je bil velik; bro pa bi bilo, da bi si naši pwci veodi® Domače vesti «- * Kraljeva amnestija. V soboto je bil objavljen ukaz o amnestiji .krivcev iz juž-aie Srbije, ki ga je kralj podpisal v Topoli ob priliki prve obletnice rojstva presit olonaslednika. * Osebna vest. Nestor slovanskih novinarjev g. Josip Holeček, glavni urednik praškega dnevnika rnik Vilibald Rus v Kranju je razrešen dolžnosti. Za njegovega naslednika je imenovan Rudolf Peča k. * Institut za hipnozo t Beogradu. Ministrstvo za narodno zdravje namerava Ustanoviti v Beogradu institut za hipno-ao, ki bo služil za moderno zdravljenje živčnih bolezni ter za spopolnjevanje v ikriminalistiki. I* Pašic pojde r Dalmacijo. Splitska ;dDržava> poroča, da poseti prihodnji me-B«>c bivši ministrski predsednik Nikola PUišič Dalmacijo in priredi po raznih me-fetah zborovanja. * Himen. G. Ladislav Brezovnik, vrl narodni trgovec v Vojni ku se je poročil 2 vgospico Tončko Albreht iz Hotedršice. — Sodnik g. Jakob Božič se je poročil a gdč. Milko Novakovo, profesorico klavirja. — Konservator dr. France Štele se je v Brezju pri Hočah poročil z gospodična Melito Pirčevo, praktikantinjo lice-alne biblioteke v Ljubljani. — V Kamniški Bistrici se je poročil dne 7. t. m. g. ,Vladimir Pintar, generalni tajnik Tour.ist-Office v Ljubljani z gdč. Albino Amonovo, hčerko podinšpektorja finančne kontrole. — Sodni kanclist g. Z-vonko Dokler se je poročil z uradnico gospodično Anico Zaletel, g. Lovto Fler^enSič. poslovodja v Novem mestu pa z j^rvsj-Kvdie-no Marijo Cebularjero iz Št. Vida pri (Stični — Bilo sečno? * Smrtna kosa. Na Vrhniki je umrl dne 6. t. m. trgovec ic posestnik g Anton Zakrajšek v visoki starosti 76 let Lju-JbezniVega moža je vzljubil vsakdo, kdor ga je poznal. Pokopali eo ga v pondeljek. t— V Dol. Logatcu je preminula v pon-'deljek v starosti 75 let gospa Marija Tršar, roj. Hladnik, vrla narodna žena. Pogreb bo v sredo ob 4. popoldne iz Bro-da št. 1 na pokopališče sv. Nikolaja v Dol. Logatcu. — V St. Vidu pri Planini je »mrl po kratki bolezni g. Miha Jazbinšek, Irgovec in posestnik. Pokojnik je bil Splošno spoštovan. — V Žrečah pri Konjicah je umrl posestnik Franc Fink, ode mariborskega meščansko-šolskega nad-Bornika. Pokojnik je bil splošno priljubit jen. — Dne 5. septembra so našli v jgozdu blizu Sv. Lovrenca na Pohorju ta-anošnjega upokojenega nadučitelja Miho Mogeja mrtvega. Pokojnik je bil star 80 let in je bil zadnje čase večji del v postelji. Dne 4. t. m. se je podal na sprehod na polje in v gozd, kjer ga je zadela isrčna kap. Blag jim spomin, žalujočim nase iskreno sožalje! * Marijanski kongres v Ljubljani V nedeljo in pondeljek se je vršil v Ljublja-ai Marijanski kongres, katerega se je udeležilo več tisoč članic raznih Marijinih družb z dežele. Kongresu sta prisostvovala kardinal Cagliero in papeški nuncij Pelegrinetti. Po vseh cerkvah so se vršile Marijine pobožnosti, v hotelu Union in drugod pa versko-prosvetna zborovanja za razne organizacije. Kot višek Marijan-skega kongresa je bilo zamišljeno , ki je koncem lanske sezone doživela v Berlinu veliko zmagoslavje, se uprizori letos v sledečih nemških mestih: Karls-ruhe, Darmstadt, Nurnberg, Aachen, Frei-burg, Gera itd. Pravico za izvajanje sta si pridobila dalje gledališči v Olomucu na Moravskem in opera Metropolitan v New-Yorku. ljubljanskega kapiteljna korakal tudi ljubljanski pravoslavni protojerej Janko-vič, ki je s tem dokumentiral bratske verske občutke pravoslavne cerkve. Prota Jankovič je imel na večerni slavnostni akademiji v Unionu tudi lepo predavanje o kultu Marije v pravoslavni cerkvi. Ma-rijanska proslava je potekla brez incidenta. * Zborovanje direktorija Orjune in z njim združeno slavje se je vršilo v Novem Sadu v dneh od 5. do 8. septembra. Slovenske Orjunaše, ki so se udeležili slavnosti z 11 praporji, je novosadsko občinstvo povsod z navdušenjem pozdravilo in sprejelo. Po končanem slavju so jih povabili srbski četaši in Orjunaši v Beograd, kjer so jih gostoljubno pogostili ter jim razkazali mesto. Sinoči so se naši Orjunaši vrnili zopet v Slovenijo. * Elektrarna Fala namerava, kakor se nam poroča, v kratkem zapreti most za prehod občinstva, češ da se brodnik doktor Orosla pritožuje, da nima dovolj prometa. Obmejni prebivalci iz Vurmata, Bo-ča in Sv. Duha bodo s tem težko oškodovani, ker bodo morali tričetrt ure prej od doma, da pridejo preko Oroslovega bro-da na falsko postajo. Upamo, da bo fal-ska elektrarna to nakano preprečila. * Kranjske novice. V četrtek bi se zgodili kmalu dve velike avtomobilne nesreče. Josip Kraker, solastnik kavarne Emone v Ljubljani seje vozil s svojim avtomobilom proti domu. Prišedši na kranjski most je zavozil s sprednjimi kolesi v neko razpoko ter sta oba plašča počila. Avto je vrglo na stran ter je obstal ob železni mostni ograji. Pri tem se je avto in ograja precej poškodovala. Potnikom se razen strahu ni pripetilo ničesar. Pri tej priliki bi apelirali na cestni erar, da že vendar enkrat popravi tlak na kranjskem mostu, ki je v takem stanju, da je čudno, da se ni pripetilo že več nezgod. Druga nesreča se je zgodila na mostu preko Kokre poleg Polakove tovarne. Neki tovorni avto je vozil težko obložen preko mostu in ga srečno prevozil. V momentu pa, ko je bil avto že na cesti, se je most preklal skoro na dvoje, tako da so ga morali za promet zapreti. Tudi tu naj bi se skrbelo pri popravljanju za to, da se most popravi v taki meri, da bo prenašal tudi večje teže. * Priliv proti smrtni obsodbi Carnge. Zagovorniki na smrt obsojenih razbojnikov Jovana Čaruge in njegovih pajdašev Pavla Prpiča, Nikole Mihaljeviča in Ivana Seithoferja so preiskovalnemu sodniku Ignjiču izročili priziv proti smrtni obsodbi svojih klijentov. Priziv je bil takoj izročen državnemu pravdništvu zaradi eventualnih protirazlogov, ki se morajo navesti tekom osmih dni. * Težka nesreča. Anton Drenik, posestnik v Starem trgu pri Trebnjem, je hotel zapeljati težek voz v šupo, stoječo na griču. Na travi mu je spodrsnilo, nakar je padel pod voz, ki je zdrčal z griča navzdol. Dreniku je šlo pri tem kolo čez glavo, mu prebilo lobanjo ter poškodovalo tudi možgane. Nesrečneža so prepeljali v splošno bolnico, kjer pa so ga oddali takoj na opazovalnico, ker je vsled poškodb na možganih obolel tudi na umu. * Otrok ntonil. Preteklo nedeljo zjutraj, ko so domači odšli v cerkev, je padel poldrugoletni sinček Antona Turka, posestnika v Središču, r močno narasli potok Trnavo, ki teče mimo njegove hiše. Otroka eo sicer kmalu potegnili iz vo-(je, niso ga pa mogli več obuditi k življenju. * Dva samomora. V Devini pri Slov. Bistrici se je obesil v svoji sobi posestnik Anton Steinbacher. Prišel je nekoliko pijan domu in se obesil. Usmrtil se je najbrž zaradi denarnih zadreg. — 11 letni Ivan Vindiš, sin preužitkarice pri Sv. Nova pošiljatev mmm. M. dospela! 4757/a 4618/a Premda je lek Radio-Balsamica Dr. Rah-Iejeva radi svog brzog, lakog i potpunog lečenja reumatizma, veoma dobro poznat ne satno u našoj državi več i u inostranstvu, imade kod nas još mnogo bolesnika, koji boluiu od reumatizma pa im se Bada daje prilika, da se mogu potpuno izlečiti od te bolesti, jer je Radio-Balsamica priznat od svih svetskih medicinskih autoriteta kao najbolje i jedino sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Lek Dr. Rahlejeva apsolutno je neškodljiv srcu, to ima i tu prednost, d& veoma brzo deluje neostavljajuči nikakvih tragova ni na koži ni na organizmu. Reuma-tizam, koji više godina traja, može da se i/.leči sa .dve do tri flašice toga znamenitog leka. Za izradn i prodaju leka Radio-BaUa-mica otvorio je Dr. Rnblejev modemu laboratoriju n Beogradu, Kosovska ul. 43. Barbari v Slov. goricah se je obesil v sadovnjaku. Bil je nekoliko duševno omejen ter se je večkrat izrazil, da se raje obesi, kot da bi moral težko delati. * Neznan mrtvec. Pri nabiranju brusnic so našle ženske te dni nad Kranjsko goro v Karavankah neznanega mrtveca, ki je bil že močno razkrojen. Iz listin, ki so jih našli pri njem, se je ugotovilo, da je bil nemški državljan iz Bavarske. Kakšne smrti je umrl, se ni dalo dognati. * Žrtvi opeklin. V nedeljo smo poročali o težki nesreči, ki je zadela 15 letno Marijo Mehle iz Luč pri Litiji, ki je pri kuhanju prešičje hrane zaspala poleg kotla, nakar se ji je vnela obleka in je dobila težke opekline po životu. Nesrečnica je dne 6. t. m. podlegla poškodbam. — Tudi Frančiška Mehle iz Zagradca, na katero se je zvrnil louec kropa, je dne 7. t. m. umrla v ljubljanski bolnici. * Požar v PleSiviri V poudeljek je v Plešivici pri Brezovici pogorelo gospodarsko poslopje g. Filipa Štefančiča. Zgo reli so vozovi, seno in drugi pridelki. * Strela je udarila te dni ob hudi nevihti v gospodarsko poslopje posestnika Androliča v Budini pri Ptuju. Gospodarsko poslopje je bilo takoj v plamenu in je pogorelo do tal; istotako tudi hlev. Zgorelo je tudi šest prašičev. Živino so še pravočasno rešili. Škoda je znatna in je le deloma krita z zavarovalnino. Nov? tečaji za strojepisje, stenografijo hi knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Le g a t o v i šoli v Alariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant- Ru d-Legat. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. OPOZORILO. Več tisoč parov čevljev (ostankov po* sameznih vzorcev) tovarn ba je. X Podržavljenje gozdov na Češkoslovaškem. Državni zemljiški urad v Pragi nadaljuje podržavljenje veiikih gozdnih kompleksov. Sedaj so prišli na vrsto gozdovi na severnem Moravskem. Zemljiški urad, je odpovedal lastnikom njihovo posest in naznanil, da preidejo šume v državno last. Sedaj pridejo na vrsto gozdovi bivšega kneza L. Liech-tensteina, ki cbsegajo 4700 hektarjev, potem bivšega kneza Ivana Liechtensteina s 14.200, A. in F. Kleina 6900 in bivšega grofa F. Harracha z 8200 hektarji. X Najvišja elektrarna na svetu je v bližini Santiaga de Chile v Južni Ameriki v višini 4200 metrov nad morjem. Na prava se nahaja v gorovju, ki ima vr- --------------------Italija pa otvarja nove arabske šole in sil. Elektrarna proizvaja 6000 voltov na- zatvarja naše že davno pridobljene za* petosti. Vsa naprava ie tudi poleti obda- -- ... ™ , na s snegom. X Novi časopisi v Berlinu- Dočim jc prenehalo v dobi denarne inflacije v Beilinu kar 600 dnevnikov, tednikov in drugih listov, je začelo v zadnjem času izhajati v nemški prestolici približno 300 novih časopisov. Dne 1. oktobra bo začel izhajati nov velik dnevnik, ki bo podpiral nemško nacionalno stranko. Smisel za lepoto dokažete v prvi vrsti s tem, ako uporabljate za zasebna pisma lep, fiu pisemski papir, ki je najlepši iu najcenejši pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova ulica. IZ BLAGAJNIŠKEGA POROČILA ki ga jc podal notar Hudovernik, posne<= mamo sledeče zanimive podatke: Družba je imela v pretečenem poslov« nem letu skupno 1,053.415 Din dohod* kov ter 931.642 Din izdatkov. Prejemki so se v primeri s prejšnjim letom znat« no zvišali z dr. Tavčarjevim obrambnim skladom (45.632 Din) in dr. Josip Goor« govo zapuščino (242.196 Din). Izdatkov je bilo za 128.057 Din manj nego leta 1923. Družbino premoženje znaša koncem poslovnega leta skupno 831.461 Din. Podružnice so prispevale 116.926 Din, to« I rej 11.923 manj nego prejšnje poslovno ; leto. Prvenstvo imajo sledeče podružnic i ce: Ženska šentpeterska podružnica v ____ ____ _________i Ljubljani, šentjakobsko « trnovska v Velezanimivi podatki o nemškem šolstvu pri nas in našem šolstvu v AvstrijiJ J^tjSSfi L^StfS in Italiji " • -----J-*- vode. Vse to nam priča, da naloga Druž« be še davno ni dovršena. 35. skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda _ _ V 1 ■ __* _ _ _ *------_ ^ _ . - - r, m J «4««pn »r A irCTV Celje 9. septembra. I ven naših državnih granic. S parnim Prvič je zborovala dne 7. t. m. v Ce« j očesom je treba zasledovati tudi razvoj lju naša najpomembnejša narodno«obram j manjšinskega šolstva pn nas doma ter bna organizacija. Pod avstrijsko straho« ; ga primerjati ^ stanjem solstva v zagra« vlado ji je v znamenju nemške kulture in narodne enakopravnosti celjski pou« lični mob odrekel gostoljubno streho, dasi ni iskala nikdar nemške dcce, ki bi jo bila hotela potuj čiti. Pri ljubljanskem vlaku je čakal na družbino vodstvo in delegate korpora« tivno celjski Sokol z zastavo ter člani ostalih narodnih in kulturnih organiza« cij. S prisrčnimi besedami je pozdravil odlične zastopnike in zastopnice šolske družbe celjski župan dr. Juro Hrašovec. Z železničarsko godbo na čelu se je raz« vila nato povorka proti Narodnemu do« mu, simpatično pozdravljena od narod« nega občinstva. Ob 9. uri se je vršil v mali dvo.-ani Narodnega doma sestanek delegatov, na katerem je podalo vodstvo zanimivo po« ročilo in so se rešile posamezne važne interne zadeve. SKUPŠČINA. Ob pol 11. uri je otvoril p-vomestnik dr. Senekovič jako dobro obiskano skup ščino. Pozdravil je ccljskega župana dr. Juro Hrašovca, vlad. svet. dr. žužeka, dvor. svet. dr. Kotnika, starosto celjske« ga Sokola dr. Milka Hiašovza, predsed« nika Gosposvetskega zvona dr. Oblaka, starosto celjskih Slo v ;ncev dr. Josipa Semeca in ministra n. r. dr. Vekoslava Kukovca. Vodstvo je sklicalo letos skup« ščino v Celje radi tega, ker je hotelo nuditi v prvi vrsti obmejnim podružni« cam priliko, da se je z majhnimi stroški udeleže v največjem številu. Šolska družba posveča zadnji čas ->bmejnemu šolstvu vso pažnjo in namerava storiti za zanemarjene obmejne kraje še več nego doslej. V pretečenem poslovnem letu se jo potrošilo za obmejno šolstvo okrog 50.000 Din za šolske knjige in druge stvarne šolske potrobščine ter bo« žičnice. Od 158 dekvnihi podružnic iz predvoj« ne dobe jih deluje danes komaj 76. Vodstvo se trudi oživeti obrambeno de« lo. CMD je prošlo leto prodala stavhir šče v Godičji vasi na Koroškem, nada« Ije posestvi v Zapušah in Studencih pri Mariboru. Stavbišče je bilo namenjeno za slovensko šolo, ki je pa zaradi šikac avstrijske vlade ni bilo mogoče otvori« tL Skrb za šolstvo v Trstu je prevzel tamkajšnji posebni šolski konzorcij, ki vzdržuje 27 razredov s 1125 učenci ter dva šolska vrtca pri Mariji Magdaleni in v Skednju. Na Koroškem 100.010 Slo« vencev nima uiti car: s,vvcnske šole, v bivši slovenski šoli v Št. Rupertu pri Ve« likoven se vzdržuje danes v majhnem obsegu samo še gospodinjska šola. Prvomestnik se jc spominjal nato so« ustanovitelja in dolgoletnega požrtvo« valnega odbornika, župnika Ivana V r« hovnika, ki je obhaial letos svojo 70« letnico. Vodstvo mu je ob tej priliki iz« nični Jugoslaviji. A) Manjšinske šole v Sloveniji. V ljubljanski in mariborski oblasti se je leta 1921. naštelo okroglo 15.000 Ma« džarov. Ti Madžari so naseljeni ob vz« hodni meji Prekmurja, največ v okolici Doi Lendave. Oni imajo v Prekmurju 16 madžarskih šol z 35 razredi. Njihove šole so v sledečih krajih: Ccntiba. Do« brovnik, Dolina, Dol. Lendava, Dolga vas, Domanjšovci, Gabcrje, Genterovci, Gor. Lakoš, Hodoš, Kapca, Motvarjev« ci, Petešovci, Prosenjakovci, Radmožan« ci in Zamostje. Potemtakem pride ena madžarska šola na okroglo 1000 Mad« žarov. Interesantni so nadalje podatki o nem« škem šolstvu v Sloveniji Naši Nemci imajo svoje šole na severni meji, v kočev skem otoku in v nekaterih večjih kra« jih notranjosti. Te šole lahko posečajo učenci nemškega pokoljenja. — Večji kraji, v katerih so bile pretečeno šolsko leto nemške šole so naslednji: Maribor, Ptuj, Celje, Ljubljana in Jesenice. V Mariboru imajo razen dveh ljudskih še dve nemški meščanski šoli. Obiskovane pa te nemške šole niso kaj prida. Tako je imela letos ona v Celju le 11 učen« cev ter je naravno, da se bo morala z novim šolskim letom ukiniti. Ptuj jo imel v svoji nemški šoli 23 učencev; v Ljubljani ima nemška (manjšinska) šola 5 razredov, v katere je pohajalo vsega skupaj 79 učenk in učencev. To so šte« vilke, ki opravičujejo retorično vpraša« nje, ali je v Jugoslaviji še kdo, ki se mu na šolskem polju boljše godi kot našim Nemcem? — Na severni meji imajo Nemci svoje šole v Št. Ilju, Lokavcu, Mietsdorfu, deško in dekliško v Apačah, nadalje v Fikšincih in Kramarovcih v Prekmurju. — V kočevskem otoku, ki je precej s Slovenci pomešan, imajo neka« tere šole tudi prideljene slovenske raz« rede. Te slovenske razrede, ki se naha* jajo poleg nemških, imajo sledeči kraji: Kočevje, Koč. Reka, Koprivnik, Livold, Mozelj, Nemška loka, Polom, Štalcarji, Stara cerkev, Stari log in Črmošnjice. — Nemške šole brez slovenskega razreda so sledeče: Gotenica, Grčarice, Onek, Ovčjak, Reichenau, Spodnji log, Stari breg, Svetli potok, Verdreng, Laze, Pod« stenica, Poljane, Smuka, Stale in DoL Topla Reber. Slovenski otroci, ki biva« jo v teh krajih, morajo torej posečati nemške šole. Naša širokogrudnost, da ne rabimo druge besede, je razvidna tu« di še iz dejstva, da podučujejo marši« gaK s kazanjem tudi pri abstraktnih poj« mih. Danes so razmere še veliko slab« še. Učiteljev, ki bi bili slovenščine zrnož« ni, sploh ni, ker se koroška dež. vlada brani sprejeti one učitelje, ki so kdaj služili pod jugoslovensko upravo. V koroških šolah slovenskega otroka vbijajo in mu skušajo materinščino pri« studiti. Pouk v teh šolah je brez vsake pedagoške osnove. Jasen dokaz tem tr» ditvam je dejstvo, da so redki oni Slo« ška in ženska podružnica v Ptuju, ki so prispevale med 15. do 7000 Din. Za Ijod« ske šole in otroške vrtce je potioSIa družba 743.185 Din. V svoji zalogi ima koledarček Kraljevič Marko, ki je doslej še pasiven, katerega pa bi naj obmejne podružnice razpečavale v večjem šte« vilu. Blagajnik se je izrekel iz tehtnih raz« logov proti združitvi narodno « obramb« nih organizacij, želi pa vsaki posebej v začrtanem delokrogu kar največ uspe« ---T-,'. v j - xi - i ha. V tem ga podpira predsednik Go- venci, k! gredo na srednje šole čeprav • ctsk zvona g_ dr. oblak in tudi je znana stvar, da je naš človek nadar« ^^ j sof,!asno, da dcluje jen. V koroških šolah je vse ze s prvim ™ dosedanjem svojem pro- šolskim letom popolnoma nemško, slo« venski otroci se ne navadijo na koroše kih šolah niti slovenski čitati, niti pisa» ti, učijo pa se gotico. Devetdesetim tiso« čem koroških Slovencev hočejo vzeti možnost čitanja slovenskih knjig in ča* sopisov in to je glavni namen avstrijske šolske uprave. Vzprioo takim razmeram na Koro* škem zopet opravičeno vprašamo: ah je potrebno kultiviranje nemškega šolstva v Sloveniji res v taki meri, kakor je se« daj ▼ navadi? C) Slovensko šolstvo v Julijski Krajini Posebnih določb glede šolstva tja do spomladi 1. 1919. ni bilo. Učiteljstvo v onih zmedenih časih ni vedelo, kaj bi naredilo; mnogo jih je ostalo v Jugo« slaviji, nekateri so se vrnili in zopet od« šli, drugi pa so ostali. Vobče je učnih moči primanjkovalo in da so imela šol« ska oblastva za šolsko leto 1919.—20. dovolj učnih moči na razpolago, začeli so sprejemati nekvalificirane moči, za« ostale študente in ustanovili so tudi kur« ze za silo. S šolskim letom 1919.—20. so se na Krasu in Goriškem več ah manj povsod otvorile šole ako ne drugače, . pa za silo. V Istri pa je že takrat zavel i brezobziren veter: ukinilo se je okoli 100 jugoslovenskih šol; na njih mesto so do« šle laške ali pa sploh nič. S šolskim le« tom 1919.—20. jc bila vpeljana italijan« ščina na slov. ljudskih šolah kot pred« met, ki je obvezen za vse učcnce, ki so dopolnili 8. leto starosti, oziroma obis« kujejo 3. šolsko leto. Pouku se je mo« ralo odmeriti najmanj 4«tedenske ure. Italijanščino so poučevali nalašč za to določeni učitelji ali učiteljice. Ker so oblasti uvidele kako je ljudstvo in mla« dina nasprotna pouku italijanskega je« zika, je odredila s posebnim odlokom, da postane za šolsko leto 1920.—21. pouk italijanskega jezika na slovenskih šolah neobvezen. S šolskim letom 1921—22. je bila ita« lijanščina vnovič vpeljana kot obvezen predmet. Dne 1. oktobra 1923. se je izvršil bar« Bions. Carigliano, ki je s štolo okoli rey0 "svoje čestitke, 'njema na čast pa vratu začel sam zaroto, dočim so dru- sg jt nabralo 535 0brlmbnih kamnov po gi molili. _ 150 Din. Z nabavo Vrhovnikovc knjižni« Satan je očividno občutil močnejši j ce> ^ je namenjena za ljudske šole, se pritisk škofove avtoritete, ker je ved- > prodajo srečke za sreVlov. Skupščina no siine-je preklinjal Kristusa^ Mater spiejme z velikim odobravanjem pred« božjo, svetnike in vero. Očividno je da se ^pošlje odtih;mj narodnja« razumel latinski ker je na latinsko , ku brzojavni pozdrav. Prvomestnik se ______it , . —,. ITriefiic nfi •zarotbo odgovoril: sc žal pri tem važnem narodno = Kultur Tajniško poročilo Sd°aljf izvkajlk žc pred vojno%\ito lic očitno povedal, da se bo držal refor« nem delu zelo pogreša. Popoldne jc bila inž. Mačkovška ! ta Lroškem po šoPkh na 'slovenskem me svojega prednika in ohranil poitalijan v zgornjih pros onh Narodnega doma Ozemlje, kateremu mora naša družba ; ozemlju vse plo učiteljev, ki sloven« j joči značaj Wc Vjdi £ ^jaarodna __ U^sviaAvojo pažuio, nc leži v5c iz« ! ski sploh niso znali in so si v šoli noo^ . ngta.rtm«. Lahi hočejo vso Juhjsko spominja nadalje SOdetniee požrtvoval« nega Ciril in metodarja g. višjega nad« zornika Avgusta Ludvika v Ljublja« ni. V njega počašče-je se je .ubralo o priliki 50«letnice 23 obrambnih kamnov. Med mnogoštevilnimi prerano umrlimi dobrotniki omeni tudi dr. Jak. Pimata, ki je zapustil za šolsko družbo celo svoje premoženje v znesSu okrog 700.000 Din. Skupščina je počastila spomin umr« lih dobrotnikov s SlavaJclici. uj »c sj, ui.pi>., -—--- | une i. OKTODra se jc izvršil kje še učiteljske moči, ki državnega je« | barski udarec; izšel je Gentillijev odlok, zika ne obvladajo, četudi je po vseh šo« j je črni dan najega naroda v Primor« lah in razredih pouk slovenščine obliga« , ju g tem datumom je vpeljan v 1. raz« ten ter je tudi našim Nemcem veliko na red (prvo šoLsko leto) italijanski učni tem, da se državnemu jeziku priučijo. jczik in slovenščini je bilo odmerjeno Na vsem ozemlju ljubljanske in mari« j vsega skupaj tri tedenske ure. Odlok borske oblasti se je 1. 1921. naštelo oko= ] 0benem govori, da se vsako leto pošto« li 40.000 Nemcev. Na tem ozemlju ima= porna vl>eije italijanski učni jezik v na« jo Nemci 41 šol, med temi dve meščan« j s;ednjem razredu in čez pet let ni več Kočevskem pa že celo na vsakih 500 Nemcev po ena nemška šola. Tako se godi Nemcem pri nas. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, s kakšno mero se nam povrača v Avstriji? B) Koroška. Na Koroškem je bilo ljudsko šolstvo že pred vojno v škandaloznem stanju ter organizirano v edinem namenu: Ko« roške Slovence intelektualno oškodovati Naši trgovinski odnosa]i o IzjaTa italijanskega ministra. Rimska «Epoca» objavlja razgovor svojega urednika z italijanskim ministrom narodnega gospodarstva de Navo o trgovinski pogodbi, ki se je pred kratkim sklenila med Italijo in Jugoslavijo. Iz tega razgovora povzemamo: Trgovinska in pomorska pogodba vključuje tudi konvencijo o obmejnem prometu in tarif no-carinsko konvencijo, s katero se regulirajo odnošaji uvozne trgovine. Ker Jugoslavija obdrži še vedno sistem izvozne carine na nekatere predmete, je s to pogodbo točno označena višina izvoznih carin na one jugoslovenske predmete, ki se uvažajo v Italijo. Obenem so se zaključile štiri konvencije, nanašajoče se na železniški promet, ena za poštni, brzojavni in telefonski promet ter šest posebnih konvencij pretežna pravnega značaja, od katerih so nekatere važnega pomena za reguliranje gospodarskih odnošajev. Trgovinska pogodba je izdelana na podlagi klavzule o največjih olajšavah; izvzeti so primeri, ki so označeni v vseh predvojnih mednarodnih trgovinskih pogodbah. Edino izjemo v tem pogledu dela trgovina z vinom; izvoz italijanskega vina v Jugoslavijo je podvržen posebnim omejitvam. Olajšdve so dovoljene za italijanske izvozne predmete industrije kakor kmetijstva. Med italijanskimi kmetijskimi pridelki, katerih uvoz v Jugoslavijo je svoboden, so predvsem limone. Za oranže se je dosegla znižana carinska tarifa. Znižanje uvozne carine se je dalje doseglo za italijanski riž, svežo in suho povrtnino, sveže sadje, maslinovo olje, kože, konservirane paradižnike in drugo. Dovoljen je svoboden uvoz italijanskega živega srebra, italijanskih specijalnih vin (maršala, vermut), penečih se in zdravilnih vin. Od industrijskih produktov je dosežena nizka tarifa za bombažne izdelke; znatne olajšave so dogovorjene za volnene tkanine. Sirova svila je prosta uvozne carine; ravno tako klobuki in fesi italijanskega izvora. To so v glavnem koncesije, ki jih je s to pogodbo dobila Italija. Ravno tako je Jugoslavija dobila znatne olajšave za izvoz svojih proizvodov. Predvsem so znižane carinske pristojbine ra uvoz konj, goveje živine in perotnine y Italijo. Urejena je carina za uvoz jugo-slovenskega svežega in suhega mesa v Ialijo. Uvoz jugoslovenskega krompirja v telijo je prost carine. Znatne olajšave so dovoljene jugoslovenskem n cementu pri izvora v Italijo. Minister de Nava poudarja h koncu svojega razgovora, da se bo na podlagi teh gospodarskih konvencij trgovinski promet med obema državama razvijal jako intenzivno in da bodo tako tudi prijateljske vezi med obema sosednima državama čvrstejše. . mene 2138.30; nadavek za nakup zlata za glavnico in foaule 63.0. Skupno 8800.2. = Veliko pomanjkanje vagonov v Sloveniji. Iz krogov tukajšnjih izvozni-kov se pritožujejo, da se v Sloveniji v zadnjem času dobivajo vagoni le v zelo omejenem številu. Posebno izvozniki lesa trpe radi tega. ogromno škodo. Kakor se čuje, se nahaja sedaj velika večina vagonov v Vojvodini. Pozivamo prometno ministrstvo, da omogoči pravilno razdelitev vagonov. = V zadružni register se je vpisala Mlekarska zadruga v Novem mestu, r. z. z o. z. — V družbo z omejeno zavezo se je j preosnovala s J.t.m. tovarna kovinskih izdelkov «Vesna» v Kamniku. Podjetje ki jo i- domačih rokah in pod vodstvom priznanih strokovnjakov, izdeluje vlasni-ce iz žice, rincice za nahrbtnike, za plahte, za čevlje, kovinaste gumbe, razne sponke, kljukice za čevlje, ploščico za gumijeve podpetnike in razno drugo drob-nino v vsaki množini. = Pred ukinitvijo zakona o navijanju cen v Avstriji. Zakon o navijalcih cen v Avstriji sc namerava ukiniti. V svrho zaščite konzumentov pred neopravičenimi cenami je izdelan načrt, novele h koalicijskemu zakonu iz 1.1870. Industrij;', je k temu načrtu zavzela stališče, da je novelizacija koalicijskega zakona nepotrebna, češ. da ta zakon že sam dovoljno ščiti konzumenta. = Nov ruski srebrni denar. V Rusiji so prišli v promet novi srebrni 50 kopei-ski komadi. Denar ima na eni strani sliko ruskega delavca. = Svc-tovni pridelek hmelja 1924. Zaradi pri korekturi zamenjanih vrst se je v članku, ki je izšel v nedeljski številki pod giornjim naslovom, vrinila tiskovna pomota. Tam, kjer so naštete enitve hmeljskega pridelka v raznih hmeljskih okoliših Češkoslovaške, moTa namesto Bourgogne stati Roudnice 8000—9000 starih centov po 50 kg, a kjer so našteti hmeijski okoliši Fraarc-ije, se mora cenitev v Bogibgne glasiti 18.000—19.500 starih centov po 50 kg. nuti dobi Vidmajer od Pevaleka krasno žogo, ki jo pošle neubranljivo v mrežo. Ilirija vodi in ne popušča. Vsled handsa diktirano enajstmetrovko pretvorijo gostje v gol ter izenačijo. Mnogo lepih situ-BEOGRAD. Blaga dovolj. Vse devize m, adj ostane z cnc in drl]gc strani ncizrab-popustile. Poslovalo se je na bazi 6.975. ]jenjh y (jru„: polovici se izpremeni sli-Skupni promet je bil manjši od včerajs- ka |,jrjja je potiSnjena v defenzivo. Vranjega. Slaba tendenca je bila po borzi še j ta llirjje s0 vcdn0 ogrožena, toda Mi-slabša. — Notirajo: devize: Amsterdam I k]avei(; braIli v izrednem stilu. Pri tem (sred. tečaj) 2875, Dunaj 0.1075 do 0.1078. j se nekoliko ponesreči, vsled česar dose-Bruselj 378 do 382. Budimpešta 0.10 do žcjo gQstjc y ,8 mjnuti vodstvo. Ilirija 0.1025, Bukarešta 40 dn 40.2o, Ženeva, sc ])c mQre več povspeti in v 44. minuti 1425 do 1435. London 337.5 do 338.5, Mi- S(_.dj tre(ji go) g tem je tekma tudi od-lan 332.5 do 333.5, Nevv-York 76.25 do , 1 76.5, Pariz 400 do 402, Praga 227 do 22< -o. Solun 136 do 140; efekti: 7 odst. posojilo ! 67 do 67.5, agrarne 25.5 do 26, Vojna škoda 130.5 do 131.5, termini: Ženeva za 1. nov. 1425, Praga za sept. 230, za nov. 232, Pariz za 30. t. m. 404 do 413, Milan : za 5. nov. 345. as* THE REX Co,5 F-jublfann '.V- i ločena. Sodnik Fabris ni docela zadovoljil. Spre edal je več rok in večkrat preprečil napadalne akcije Ilirije z nepravilnimi ui side odločitvami. Hajduk : Gradjanski 5 : 0 (3 : 0) Vsakemu, ki jc zasledoval razvoj nogo-i inetnega moštva Hajduka v zadnjem ča-i su, jc bilo jasno, da bo imel Gradjanski i prccej težko stališče v boju, da obdrži j še nadalje jugoslovensko nogometno pr-i venstvo. Kljub dobri formi, v kateri se je j nahajal v poslednjem času Gradjanski, med dopisi, pisanimi s pisalnimi stroji. Vsak njegova zmaga nikakor ni bila sigurna, pa pripozna eksaktnost pisave pisalnih strojev : Hajduk je v svoje moštvo postavil mlaj-=s>^aTč$" "g"®?" /Sk ^F. sc moči. To moštvo je v pondeljek pre- magalo Gradjanskega s tako diferenco golov, da se more reči, da je bil Hajduk za cel razred boljši od Zagrebčanov. Nedeljska tekma med imenovanima kluboma je ostala neodločena s 3 : 3. Tudi 2 X 15 minut podaljšana tekma ni prinesla odločitve. Gradjanski je sicer takoj v začetku dosegel vodstvo, vendar pa Hajduk proti koncu izravna. Pri drugi tekmi je Gradjanski nastopil v nekoliko izpremenjeni postavi (brez Pcrške, z branilcem Poličem in Kerstingom na levem krilu). Takoj začetkom tekme se jc pokazala silna premoč Hajduka. Gradjanski je pokazal zelo slabo igro. Razvcn Rup-ca in Babiča so odpovedali vsi ostali. Do drugega gola se je Gradjanski še nekoliko držal, nato pa je popolnoma popustil in Hajduk je delal, kakor je hotel. Baje je Hajduk prosil JNS, da se tekma Hajduk : Sašk odigra v Zagrebu. Jugoslavija : Slavija 5 : 2. V Beogradu je tamošnja Jugoslavija z lahkoto premagala osiješko Slavijo. Brezdvomno je, da ima Hajduk sedaj največ izgleda, da postane za to leto nogometni prvak Jugoslavije. Nogameino prvenstvo Jugoslavije Nogometna moštva šestih klubov so preteklo nedeljo merila svoje moči v nogometnem športu v borbi za prvenstvo naše države. Glavno zanimanje je bilo osredotočeno na tekmo Gradjanski : Hajduk, ki se je vršila v Splitu, in na tekmo Sašk : Ilirija v Ljubljani. Izid Jugoslavija (Beograd) : Slavija (Osijek) v Beogradu ni mogel biti dvomljiv. Dosedanji prvak Gradjanski se je brezdvomno z vsemi silami pripravljal na ljut boj z močnim Hajdukom. Ilirija, ki je bila v prvem kolu prosta, je imela precejšnega izgleda, da si pribori zmago. Toda niti dosedanjemu prvaku Gradjanskemu, niti prvaku LNP Iliriji se ni posrečilo premagati nasprotnikov, vsled česar odpadeta imenovana kluba lz nadaljnega tekmovanja. Glede tekme Sašk : Ilirija pa smo doznali, da bo Ilirija proti Sašku vložila protest na JNS in to radi tega, 9. septembra: ker gagk še ni odigral prvenstvene tek- LJUBLJANA. Notirajo (prva številka i me z Mostarom in se torej de ture še ne povpraševanje, druga ponudba; v oklepa- ■ ^^g smatrati za pravega prvaka SNP. jih zaključki): na blagovnem tržišču: tra- y ozirom na to ni izključeno, da bo ■ ' ' - - - 3 J J- — J-1S ljubljanska tekma razveljavljena in se bo kalo. Erman je eden od prvih, toda tre« ba mu pravih pomagačev. Desno krila Dekleva je nekoliko počasen, centrira lepo. Dobra je bila leva stran Dobrlet in Pevalek. Brezdvomno najboljša igralca v. napadu. Lado in Gabe docela na mestu, Plešu II. manjka še rutina. Pogačar v obrambi ni mnogo zostajal od nedelje. Birsa je pač igralec, ki se obnese skoraj na vsakem mestu. Vratar Mihelčič je držal nevarne strele ter mnogo pripomogel do uspeha. Gostje, ki so imeli mnogo težjega dela kot v nedeljo, so igrali precej surovo ter bi moral sodnik vsekakor postopati ostreje. Opomini ne zadostujejo. Sicer je bil g. Betetto dober. Tekma je končala neodločeno z 1 : 1 (0 : 0). Scortal je Dobrlet. Erman je •zastreli! eno enajstmetrovko v roke vratarja Saška. Slovan : Korotan (Kranj). Prva jesenska prvenstvena tekma je končala z zasluženo zmago Slovana z 8 : 1, ki ja pokazal lepo zmiselno kombinacijo. Pri Korotanu sta se odlikovala vratar in pa srednji napadalec. Poset seveda rekorden — 26 gledalcev. Priporočali bi občinstvu, da bi posečalo tudi lokalne tekme, ki mnogokrat nudijo prav lep športni užitek. Ilirija jun. : Primorje jim. 3 : 2. Fins-le tekma za mladinski pokal LNP. Obe moštvi sta pokazali prav lepo igro. Celje: Jadran (Ljubljana) : S. K. Celje 5 : 2 (3 : 2). Prvenstvena tekma. Dunaj: Amatcure : MTK (Budimpešta! 2 : 0 (0 : 0), Vienna : Royal Societed San Scbastian 1 : 0, Simmcring : Ha-koah 7 : 6 (5 : 3), Rapid : Sportklub 4 : 1 (0 : 1), Rudolishugel : Sturm 14 3 : 2 (1 : 1), Vienna : MTK 6 : 4 (4 : 3), Royal Socicted San Scbastiano : Amatcure 3 : 2 (3 : 0), Simmering : Sportklub 3 : 2, Hakoah : Rapid 7 : 3 (3 : 3). Lodz: Viktoria Žižkov : Sportklub (Lodz) 3:1- Krakov: DFC (Praga) : Cracovia 4 : 0 (2 : 0). Gradec: Hakoah (Gradec) : GAK. 2 : 1. Presenečenje. Tržna poročila , ; S HMELJSKEGA TRŽIŠČA. ifPorocilo Hmeljarskega društva v Žalcu.) Žatec, (ČSR) 5. septembra. Dne 30. m. JJjj. javljeno boljše vreme se je takoj spreobrnilo in imamo ves teden oblačno in dež, ka.r obiranje silno moti in zavlačuje. Blizu tri četrtine vsega pridelka so pod streho, ena četrtina je pa še na drogih in se ne ve, kako in kedaj se bo obrala. Nekaj obiravcev je zaradi slabega vremena že odpotovalo in povsod je pomanjkanje ljudi, dasi se jim je mezda za obiranje zvišala. Sedaj obrani hmelj bo sicer najboljše kakovosti, vendar pa ne bo najlepše barve. Pri vsem tem se ga pa tudi nekaj izgublja zaradi neugodnega vremena. Kupčija je v polnem teku. Cene po kakovosti od 1600—1900 Kč za 50 kg. Razpoloženje in cene za lepo zeleno blago prav čvrste, za slabše manj. — Savez hmeljarskih društev v Žatcu. — Niirn-berg, 6. septembra ob 11. uri. 500 bal dovoženih na trg; od teh 350 prodanih. Cene za boljšo kvaliteto nespremenjene, za ostalo slabše. * Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Pšenica: 20 vagonov 350 do 355. Ječmen: 7 vagonov 345 do 350. Oves: 5 vagonov 260. Turščica: 9 vagonov 287.5 do 290. Fižol: 17 vagonov 440 do 450. IJoka: 6 Vagonov 540 do 560. Tendenca nespremenjena. mi, 4-4, 4-g, 5-6, od 4 do 10 m dolž., franko' meja 398 do 430; remeljni polov., 35-70, I., II., III-, franko meja 680 do 710; deske, III., 20 mm, 25 mm, 30 mm. 35 mm, 40mm', 50 mm, franko meja 650 do 695; bordonali, franko meja 122.5 do 125.5; drva suha bukova, 1 m dolž., franko na-kladna postaja, 2 vagona 28 do 29 (28); pšenica: domača, franko Ljubljana 375 do 0, franko baška postaja 0 do 360, srem-ska, par. Ljubljana 0 do 390; oves: baški, franko baška postaja 0 do 270, sremski, par. Ljubljana 0 do 310; turščica: nova, za marc-april, duplikat kasa, franko baška postaja 0 do 235, nova, za december, januar, februar, duplikat kasa, franko baška postaja 0 do 215, v storžih, dupl. kasa, franko baška post. 0 do 110; ajda siva, franko Ljubljana 300 do 340; laneno seme, par. Ljubljana, 1 vagon 675 do 690 (690); ječmen, po vzorcu, franko Ljubljana, 1 vagon 390 do 395 (395); suhe gobe po kakovosti 45 do 52 do 0; fižol cribnl-čan>, franko Ljubljana 500 do 0; krompir, po vzorcu, franko nakl. postaja 120 do 130; jabolka, obrana, franko nakl. post., 1 vagon 140 do 150 (140); seno, Ia, sladko, prešano, franko Ljubljana 75 do 81; vino, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko nakl. post. 710 do 0; na vrednotnem tržišču: Vojna škoda 117 do 122, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 0, Merkantilna 11S do 122, Praštediona 918 do 923, Slavenska 103 do 107, Strojne 150 do 164, Trbovlje 480 do 500, Vevče 123 do 130, zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 93. ZAGREB. V efektih je tendenca dalje slaba, vendar je bil danes položaj na tržišču z bančnimi akcijami nekaj ugodnejši. — V devizah je bila tendenca nespremenjena. Ponudba je bila zadostna in so proti koncu sestanka dospele prodajne penudbe iz Beograda. Napram včeraj so posamezni tečaji popustili. Nevv-York in Italija sta čvrsta. Promet je bil precej Dunajski goveji sejem (9. f. m.). Dogon 1 sJlab- ,a t/g°™lose je največ v devizah na '4481 glav; od tega 630 iz Jugoslavije. Za r™ Itail|0' London in bvico. I o borzi kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 12 do 19.5 f izjemno do 24). biki in krave 12.5 do 16.5. slaba živina 7.5 do 12.5. Cene so napram prešlemu tednu precej popustile. = Stanje Narodne banke SHS dne J51.avgusta. Aktiva (v milijonih Din; y oklepajih spremembe napram 22. avgustu): kovinska podloga 457.7 (4 0.2): posojila 1470.6 (+ 31.0): račun za nakup kronskih novčanic 1208.2: račun začasne razraene 389.9: državni dol- 29G6.3; vrednost državnih domen, založenih za izda-■jamie novčanic 2138.3: saldo raznih računov 168.9 (+ 24.9). Skupno 8800.2 -Pasiva: vplačani del glavnico 25.3; rezervni fond 5.7; nove a niče v obtoku 5821.9 (+ 120.5); državni račun začasne razmene 389.9; državne terjatve (3 0 (— 55.4); razne obveznosti 352.7 it- .državn^ea&tev ?a založene do- je bila tendenca slabša. Notirajo deviz*: Amsterdam 2945 do 2975, Dunaj 0.10745' do 0.10945. Ceh 0.1075 do 0.1095, Budimpešta 0.104 do 0.106, Bukarešta 39.25 do 42.25, Italija 333.75 do 336.75, ček 333.25 do 336.25, London 339.5 do 342.5, ček 338.75 do 341.75, New-York 76.3 do 77.3, Pariz -102.5 do 407.5, Praga 227.5 do 230.5, Švica 1433 do 1445, ček 1433.7 do 1443.7; valute: dolar 75.5 do 76.5, aK 0.108 do 0.109, Kč 226 do 0; efekti: bančni: Trgo 32 do 33, Eskomptna 119 do 120, Hino 61 do 62. Kreditna 122 do 123, Jugo 110 do 113, Ljubljanska kreditna 220 do 240, Slavenska 105 do 106. Praštediona 915 da 917, Srpska 139 do 140; industrijski: Eksploatacija 0 do 110, Šečerana 950 do 960. Isis 59 do 62, (itdmann 996 do 1025, Slavonija 85 do 87. Impex 0 do 125, Strojne 150 do 0. Trbovlje 0 do 500, Vevče 123 do 0; državni: 7 odst. posojilo 63 do 64, agrarne 0 do 23.5. Voina škoda 117 do 118. pač morala odigrati nova. V nastopnem poročila o posameznih tekmah: Sašk : Ilirija 3 : 1 (1 : 1). Najvažnejša tekma cele naše nogometne sezone je privabila na igrišče Ilirije mnogobrojno občinstvo, ki je stavilo svoje nade v moštvo Ilirije, kateremu je bilo tudi topot poverjeno, da zastopa slovenski nogomet pri prvenstvenih tekmah. Takoj moramo povdarjati, da je bila Ilirija premagana docela po nepotrebnem. Ilirija ima v svojih rezervnih moštvih mnogo dobrega igralskega materijala, od katerih bi gotovo eden ali drugi mogel stopiti na mesto nekaterih igralcev dosedanjega prvega moštva. To edino pravilno stališče smo že večkrat poudarjali. Nekdanji uspehi posameznih igralcev se bodo gotovo vedno cenili in tudi upoštevali, ako bodo ti igralci obdržali svojo formo in se z isto ljubeznijo in isto vnemo bavili z nogometnim športom, kakor poprej. Ako temu ni več tako, naj prepustijo svoja dosedanja mesta drugim močem, toda še pred tako važno tekmo kot je bila nedeljska. Pri tem ne bodo popolnoma nič izgubili na svojem slovesu, razvoju našega nogometa pa bodo mnogo koristili. Treba je bilo omeniti to z ozirom ua sestavo napada Il-irije, v katerem sta storila svojo dolžnost edinole Vidmajer in Pevalek. Učak, Oman in Zupančič I. so docela odpovedali in na njihov rovaš gre tudi poraz Ilirije. Obramba gostov nikakor ni bila taka, da bi mogla razbiti vse napade. Toda z brez zmiselno igro brez kombinacijskih potez proti golu nasprotnika ni mogoče doseči uspehov. Krilska vrsta, kateri se mora sicer v vsakem drugem oziru izreči vse priznanje, ni spoznala napak desne strani napada ter je skoraj popolnoma zanemarjala Vidmajerja in Pevaleka, ki bi bila v nedeljo gotovo delala gostom pre-cejšnje preglavico in dosegla še kak uspeli za svoj klub. Toda brez žoge se ne delajo goli. Branilca Pogačar in Bel-tram zaslužita vso pohvalo. Z ozirom na to, kar smo zgoraj omenili o treh igralcih v napadu, moramo predvsem omeniti Pogačarja, ki smo ga šc lani vrgli med »staro šaro*. Sam je uvidel, da začasno nc spada v prvo moštvo iii je šel. Danes je eden najboljših branilcev, smel, z lepimi osvobodilnimi streli. Zaradi tega smo bili prav zadovoljni, da je Pogačar nastopil mesto napovedanega mariborskega branilca tudi pri poncdcljski tekmi. Miklavčič v golu jc branil sigurno in bravurozno. Od gostov, ki stoje približno na isti višini kot naši, je najbolj ugajala napadalna vrsta, predvsem Gotz kot leva zve- j za. V krilski vrsti se je odlikoval predvsem srednji krilec. Obramba jc močna,! boljši vsekakor levi branilec. Tudi na j svojega vratarja se morejo Sarajevčani zanesti. Tekma je bila napeta in je prva polovici poteki* v premoči Ilirije. V 14. mi- Napoved za sredo: Jasno in tonlo. KOLESARSKA DIRKA ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. Prvak Dukanovič (Sokol, Zagreb). Na progi Zagreb-Novo mesto-Ljubljana se je preteklo nedeljo vršila kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavije. Razven enega incidcnta pri Novem mestu, ki ga je imel edini resni konkurent za prven. Kosmatin, se je dirka izvršila brez vsake nezgode. Po informacijah, ki smo iih dobili dosedaj in si zelo nasprotujejo, je zadeva vsekakor še precej nepojasnjena, čeprav izgleda, da nekateri dirkači iz Zagreba niso brez vsake krivde. Ker nočemo nobenemu delati krivice, se bomo po dobljenih avtentičnih informacijah povrnili na ta incident. Izidi so bili nastopni: 1. Dukanovič Sokol (Zagreb) 4:54:3, 2. Truban Orao (Zagreb) 5:6:50, 3. Osrečki Sokol (Zagreb) 5:6:50.4, 4. Kosmatin Primorje (Ljubljana) 5:7, 5. Šoštarko Gradjanski (Zagreb) 5:20:20, 6. Koržinek Sokol (Zagreb) 5:28: 21, 7. Vlašič Orao (Zagreb) 5:331:15, 8. Šolar Ilirija (Ljubljana) 5:36:42, 9. Banek Gradjanski (Zagreb) 5:36:43, 10. Kranjc Orao (Zagreb) 5:40:44. Motociklistične in kolesarske dirke v Mariboru. V nedeljo in pondeljek so se vršile na Teznu pri Mariboru motociklistične in kolesarske dirke. Vsled preobilice gradiva priobčimo rezultate v jutrišnji številki. DRUGE NOGOMETNE TEKME. Ljubljana: LNP. je porabil priliko bi-vania Saška v Ljubljani, da je pridobil Sarajevčane za tekmo proti n3Ši reprezentanci. Z ozirom na predstoiečo tekmo naše reprezentance za kraljev pokal se je podsaveznemu kapetanu nndila zelo ugodna prilika, da pregleda naše prve nogometne moči. Tekma je bila vsekakor mnogo bolj zanimiva kot nedeljska in je nudila lep športni užitek. Napadalna vrsta, sestavljena iz igralcev treh klubov je predvedla lepo zmiselno igro, ki je vedno in vedno ogrožala nasprotnikova vrata. Po našem mnenju Pleš, ki ima sicer lepe lastnosti, ki jih mora imeti nogometaš, ni izpolnil važnega mesta vodje napada. Manjka mu med drugim spretnost dajati svojim soigralcem direktive, da izrabijo vrzeli, ki se pokažejo pri nasprotniku. Vsled tega je bil mladi in izredno talentirani Erman, ki je v drugem polčasu zamenjal Zemljaka, brez vsake opore. To je bila vsekakor velika škoda, ker se Erman odlikuje z izrednimi streli. Strelcev nam je vobče manj- JUBILEJNE PRIREDITVE L S. S. K. MARIBORA. Dne 7. in 8. septembra je praznoval 1. S. S. K. Maribor petletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja na telesno-kulturnem polju. V nedeljo dopoldne se je vršil propagandni obhod športnikov, ki je nudil mno gobrojnemu občinstvu interesantno sliko športa v Mariboru. Udeležilo se ga je nad 200 mariborskih športnikov različnih športnih panog. Popoldne se je igralo prvo kolo nogometnega turnirja, ki so se ga udeležili Viktorija (Zagreb) ter domača kluba Maribor in Rapid. Zmagal je zasluženo po skrajno napeti igri Rapid nad Viktorijo s 3 : 1. Sodnik g. Planinšek na mestu vkljub skrajni nediscipliniranosti Zagrebčanov. — Pred tekmo so bile lahkoatle-tične tekme Mariborčanov. Drugi dan, v pondeljek zjutraj so se vršila lahkoatletična tekmovanja gostov iz Ljubljane in Ptuja. — Ob 11. uri se je vršil staietni tek skozi mesto na progi, ki meri 1760 m in ki je prav srečno izbrana. Startalo je pet moštev. Prva je prišla na cilj štafeta Primorja (Ljubljana) v lepem času 3:25 ter si priborila lep pokal. Drugi je bil S. K. Maribor. Občinstva se je zbralo na progi zelo mnogo. Popoldne se je vršila nogometna tekma, med jubilantom Mariborom in Rapidom, zmagovalcem iz prvega kola. Končala se je z neodločenim rezultatom 1 : 1 (0 : 0). Finale lahkoatletike je vkljub precej neugodnemu terenu prinesel nastopne uspehe: 100 m: 1. Perpar (Primorje) 112 2. Slamič (Pr.), 3. Pivalica. 200 ra: 1. Weibl (Pr.) 25.1, 2. Koch CPr.) 3. Slamič (Pr.). 1500 m: 1. Garay (Pr.) 5:3:3, 2. Bergant (Maribor), 3. Bobek (Ptuj). Krogla: 1. Zubac (45. pp.) 9.36, 2. Radovič (voj. akademija), 3. Borštnar (Ilirija). Disk: 1. Jančigaj (Pr.) 26.50, 2. Borštnar (Ilirija), 3. Radovič (voj. akaa.). Skok v daljavo: 1. Perpar (Pr.) 6.07 (izenačen slov. rekord, ki ga drži Vidmajer), 2. Jančigaj (Pr.), 3. Vodcb (Maribor). Skok v višino: 1. Baumgartner (Ptuj) 1.60 (nov neof. slov. rekord), 2. Borštnar (Ilir.), 3. Sever (Maribor). V rokometni tekmi jc zmagala družina Ilirije proti Ateni (obe iz Ljubljane) s 3 : 1. _ Poset prav dober, drugi dan rekorden. Otvoritev garderobe S. K. Ilirija. Pred tekmo Ilirija : Sašk, je S. K. Ilirija oficijelno otvorila svojo garderobo s kopalnicami. Je to prva stavba te vrste. Ob tej priliki je klub priredil skromno športno razstavo, iz katere se v glavnih obrisih vidi dosedanje delovanje kluba. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. lifremeiislso poročilo Ljubljana 306 Dad morjem ; Kraj opazovanja ob Zradn i tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine; mm Ljubljana . Ljubljana . 1 Ljubljana . Zagreti . . Beograd . Dunaj . . Praga . . inomost 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 762 0 761 0 759 3 7587 762-0 758'8 166 25 0 198 22-0 17-0 200 zapad jugzap. jugo vzhod scv. zapad brez vetra jugo zapad del. oblač. « jasno » n dez I II — i - 1 i-o . ~ 1 V Ljubljani barometer nižji temper. primerna Solnce vzhaja ob 5-31, zahaja ob 18'23 Dunajsko vremensko poročilo: Pod vplivom minima nad Severnim morjem prevladuje nad Srednjo Evropo toplo južno .vreme. Splošen položaj ni neugoden. Zl „D«plS5?5ti]e" ia ..Ženilif«'* niti tesUt 1 Din | Zamenja se stanovanje v Mariboru, 3 »obe, kopalnica ln prlpadkl, s stanovanjem v Ljubljaui, obstoječim lz štirih sob b prlpadki. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Stanovanje". 1S620 -------„ maaipolMlJska pristojbina <1 Din). Gosli poučuje tilvšl učitelj konservatorija »o znižanih cenah. — Naslov pove uprava „Jutra". 18435 Instrukcije ea nlije razrede srednjih šol, prevzame vesten gospod. Naslov pove uprava „Jutra" 18402 Izprašana učiteljica feemškega ln francoskega jezika, daje pouk. — Istotako poučuje tudi klavir. Naslov pove uprava ,,Jutra". 18575 (dobe) Zmožno šteparico '»prejme takoj tvrdka F. Ezantner, Ljubljana, Selen-burgova ulica 1. 18398 S—----- Hišno Jjerfektno ln zanesljive^ se Išče za takoj. Naslov: pove oprava „Jutra". 18356 --- Risač ,veSč v stavbnem in pohištvenem risanju, se išče. Ponudbe na „Tvornleo pokučtva i flrvene robe, d. d. u Zagrebu" 18511 Vzgojiteljica Brednje starosti, se išče v prijazni kraj ob juž. železnici (30 km od Ljubljane) s 5 ln polletni deklici in 4-letnemu dečku. Slovenski in nemški Jezik ter klavir. — Kaslov pove uprava „Jutra" 18474 i-—---- Manufakturist Bober ln hiter prodajalec, se takoj sprejme v veletrgo-rini R Stermeckl t Celju. 18468 Potnik ^alanter. stroke, se sprejme Vroti proviziji. Pismene ponudbe na podružnico .Jutra" v Mariboru pod „Potnik". 18589 Absolventinja trg. tečaja | Otroški voziček Išče primernega mesta. — za sedeti in ležaU, poceni Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Začetnica 9495". Službo išče gospodična h kaki vezlljl In bl vezala ter opravljala druga domača dela. Naslov v upravi ..Jutra". 18643 Primernega mesta išče absolvent drž. dvorazr. trgovske šole. Naslov pove uprava' „Jutra". 18623 Prodajalka srednje starosti, išče službe v trgovini z mešanim blagom na deželi ali v mestu. Naslov pove uprava „Jutra" 18621 Boljše službe išče pridna ln poštena služkinja, najraje Izven Ljubljane. Naslov pove uprava „Jutra". 18685 Prva gorenjska delavnica usnjenih oblek se priporoča si. občinstvu za Izdelavo usnjenih oblek — suknjičev — po najnižji ceni. Imam jih vedno v zalogi. — Gg. trgovcem pri večjem naročilu dam popust. Kristjan Premru, Kranj, Slovenija. 18169 Preoblikovalnica damsklh In moških klobukov se priporoča. — Barborlč-ZavrSan, Ljubljana, Mestni trg št. 7. 17789 proda Serbec, Knaflova IS. y 18638 Večje število škatl.jic Iz lepenke, raznih velikosti, proda R. Luckmann, Ahac-Ijeva cesta 1. 18646 Nekaj foteljev in divan se poceni proda na Bledu-Zeleče v vili „Grille". 1S578 ehskii Kufdm Kupujem zlato, platin, srebro, star denar itd. Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta štev. 231. 18351 Kdor mi preskrbi ozir. odstopi gostilno v najem z inventarjem ali brez v Ljubljani, dobi takoj Din 2000 nagrade. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ,,Sigurno 2000/9291". 18417 Trgovino mešan, blaga prevzamem na deželi ali v trgu, event. tem odgovarja Prazno sobico s štedilnikom ali brez. se išče. Ponudbo pod „Prazna sobica 94S3" na upr. Jutra. 18571 Kot sostanovalka se sprejme boljša gospodična ali vdova v veliko, čedno sobo v Vlžmarjlh. Naslov v upravi ..Jutra". 18692 e Mm Lepa seba se odda solidni gospodični ali gospodu. — Naslov pove uprava ..Jutra". 18660 v Mariboru toči odprti ljutomerski mozler kakor tudi pristni dalma-'-tiuec Solidna in točna postrežba. Za obilen obisk se priporoča > 4748a ' __________Loj" Iv*n5*° STRUŽNICA ZA ŽELEZO (Leitspudel, Drehbank) motocikel s priklopnim vozom, ^^ : s prestavami, se ceno proda. : ® O P. ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska 11. U M >< H Polhove in vse druge kože divjačlue kupuje skozi celo leto v vsaki množini D. Zdravič, trg. usnja v Ljubljani, Sv. Flori j ana ulica 9. 1905 Hrast., smrekove hlode v normalnih dolžinah la v debelinah nad 30 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer ee isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And, Jakll, KrmelJ. Dolenjsko. 1017 baržunaste In druge novosti po najnižjih cenah .— 2alnl klobuki t zalogi. 1908 2 čevljarska pomočnika sprejme takoj čevljar na Ma-Iher & drug, Ljubljana, Mirje »t. 2. 18637 Kuharico S dolgoletnimi spričevali, se išče. — Naslov pove uprava i.Jutra". 18639 t—_--— Služkinja za kuhinjo ki zna malo nemško, »e Išče. Nastopiti je 15. t. m. — Jlaslov pove uprava „Jutra" 18616 b ! Brivskega pomočnika [mlajšo in boljšo moč sprejeme takoj Roškar, brivec t Ptuju. 18628 Poslovodja aa veletrgovino vina' (delniška družba) s stroko v»o Izobrazbo sa tehnično in ko-toercljalno vodstvo, se išče. Sprejem takoj, ozlr. po dogovoru. Ponudbe na upravo t,Jutra" pod „8tev. 100". 18608 5- fKrojaškega pomočnika dobrega — za veliko delo, »prejme Jakob Smlroje, Poljanska cesta 13. 18684 >--—■ Postranski zaslužek feelo izdaten, se nudi vpo-kojencem, Invalidom in privatnim nameščencem v Ljubljani ln vseh občinah ljubljanske okolice. Ponudbe Je nasloviti na upravo ..Jutra" bed ..Postranski zaslužek". 18659 Suhe gobe, brinjevo olje ln fliol kupuje po najvišjih cenah ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Pozor! Pozor! Liunijana, ciari u-g, pruuaja Plačam bolje kakor vsakdo bele klobuke od 150 do 200 j drugI stare obleke, čevlje ln Din, dvobarvni 170, eno- : pohištvo. Dopisnica zadostu-barvnl 140 Din, različne j je, da pridem na dom. — Prazno sobo trgu, event. tem ouSu.«.j»- , boIJŠ1 roabinl. Išče soll- joče prostore. — Dopise pod deQ uradnlk Cenj pouudbc ..Takoj" na upravo ..Jutra — „„, i„,r„" nnd šifro 18365 Kredarica 7. IX. 1924. I Gospod z kožuhovlnasto če- ' pleo. opazovan, se vabi na dopisovanje pod ..Planinka , 9507'". 18653 i na upr. ,,Jutra" pod šifre „1. oktober 9508". 18661 Modistka Horvat Ljubljana, Stari trg, prodaja . . . . t rrt J _ Ortrt Dobro idoča trgovina event. tudi podružnico, prevzamem na odplačilo proti kavciji, v mestu ali na deželi. Prednost modna stroka. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Dobro Idoča". 18460 Lokal za delavnico iščem. Morebitna predelava na mojo Btroške. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Delavnica 9480". 18597 Špecerijska trgovina dobro idoča. v Ljubljani, se odda proti majhni odškodnini z ali brez inventarja. — Potrebni kapital 20.000 Din. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Izborna bodočnost". 18592 Lokal za špecerijsko trgovino v Ljubljani, se odda. Ponudbe pod šifro ..Špecerijska trgovina 9023" na upr. ..Jutra" 1S991 D r a m d Martin, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29 18500 Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf Hugon H I b š e r, Ljubljana, Valvasorjev trg 7. 1828 Vj*CXl€U7X Svilene trikot jumperje v vseh najmodernejših barvah od 180 Din dalje nndl tvrdka F. J. Gorlčar, Ljubljana, St. Petra cesta it. 29 18407 Jamski les xa Jesensko sečnjo, prodam. Naslov pove uprava ^ntra" 18391 Več vinskih sodov ▼ dobrem stanju, od 200 do 700 litrov ter dec. tehtnico za 1000 kg, proda Valentin Sllbar, Stob 10 (Domžale). 18183 Biljar «Seifert» t prav dobrem stanj«, se poceni proda. Vpraša se v kavarni „Slon" T I4ubljanl. 18113 Knjige Večja množina knjig rane Tsebine ln v različnih Jezikih, se proda po ngodnl ceni — Na ogled so vsaki dan od 10.—12. ln od 3.—«. v tiskarni Oale pod Rožnikom. Proda se tudi dobro ohranjen Izvod ..Valvazorja". 17784 Perje kokoSJe, gosje ln gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E, V aj d a, Cakovec. 1883 (iščejo) Deklica izučena v trgovini manufak-ture, špecerlje ln železnlne, želi vstopiti kot prodajalka T kako trgovino, najraje v bližini mesta ali v mestu; gre tudi na deželo, na Dolenjsko ali štajersko — začetkoma tudi brezplačno. — Event. bi tudi pomagala v gostilni ali pri gospodinjstvu Naslov pove uprava „Jutra" 18453 čebelarski ro« na peresih, oljnate osi, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove uprava „ Jutra" 18530 Polisander jedilnico krasno Izdelano, ugodno proda Anton Katser. mizarski mojster v Mariboru, ZrtnJ-skega trg «. 18585 ŠDamske krojaške obrti se želi učiti v boljši delavnici dekle, ki je zdravo, jk>-feteno in že vajeno šivanja. Ponudbe na upravo ..jutra" uod šifro ,,Pridnost 94S9". 1S568 Mesta k otrokom ali slično, išče gospodična. Razume gospodinjstvo, zna kuhati ln nekoliko šivati. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Zanesljiva 9454". 18552 Vsako primerno službo sprejme gospod z gimnazijsko maturo, star 28 let. — Event. ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Eksisten ca". Fotoaparat 9 X 12 (Ernemann), železni statlv, 2clllnder. luč. kopir-ramni, skledlce, sušllnik — proda za 1050 Din Rožanec, Slomškova 14/11. 18612 I a Trapist polnomasten sir od 22 Din naprej nndl tvrdka A. Ollf- člč, Žabjak 6. 18593 Tiskarski mali stroj in črke, kupi Otrln Josip, Rovte-Logatec. 18632 Poljske tračnice kupi Rozman, Ježlca. 18615 Bukova drva kupuje po najvišjih cenah družba Ilirija, Kralja Petra trs 8. 18868 Lokal ob glavni ccBti v TTbovljah. se odda. — Naslov v upravi ..Jutra". 18691 Pekarija dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju Slovenije, se odda v najem. Reflektantl naj vpošljejo ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Pekarija v Sloveniji". 18687 'ZŠ&KJj*. (Dijaška) Naslovi dijaš. stanovanj za dijake In dijakinje, sc dobijo pri ge. Likar. Poljanska cesta 87, vila Berg-man 18034 Dva gospoda ) želita dopisovati z dvema • ! gospodičnama. Dopise s sll-I ko na upravo ..Jutra" v Mariboru pod šifro ..Trgovec ic ključavničar". 18697 Stariši in gospodinje! Dilaška stanovanja se najlažje odda in najboljša dobi, ako se jih nudi in išče potom Malih oglasov v 'Jutru*. I Dva dijaka sprejme učiteljska družina na hrano ln stanovanje. — Strogo nadzorstvo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Skrb 9348". 18544 Dva dijaka ali dijakinji, se sprejmeta na hrano in stanovanje pri boljši rodbini. Strogo nadzorstvo. Eiektr. razsvetljava ln klavir na razpolago. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 18583 Zalog? klavirjev in pianinov. najboljših tovarn I Bosendorler. Czapka, Ehr-bar. Schwelghofer. Original Stingl itd. Jerica Hubad, roj. Dolenc. LJubljana, Hllšerjeva ulica fit. 5. 1036 Gramofon z 42 ploščami, (francoske, nemške ln slovenske, lepe vsebine), dobro ohranjen, se proda za 1000 Din. Poizve se v Hradeckega vasi št. 32 (pod Golovcem). 18657 Stanovanje s hrano pri boljši družini, če mogočo v sredini mesta, Išče akademik. Prevzame event. inštrukcijo za slov., hrvaščino ln nemščino. Prijave na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod ..Soški". 18478 Dijakinja se sprejme na hrano In stanovanje na Sv. Petra cesti št. 53/1, vrata 3. 18613 Na stanovanje in nrano se sprejme gospodična ali dijakinja v Slškl. Klavir na razpolago. Naslov v upravi ..Jutra". 18605 Opremljena soba se odda 1—2 gospodoma. — Poizve se pri portlrju hotela „Slon" t Ljubljani. 18117 Halo! Halo! Polhove kože kupujem ▼ Težjih množinah za Ameriko ln plačam do 15. septembra po 3—5 Din. — Trgovina s klobuki Franc 9 malo. Ljubljana, Marijin trg 1. 18678 Krompir zdrav In prebran, kupujem stalno vagonske množine. — Cenjene ponudbe z navedbo cene J« poslati na opravo (Jatra" pod ..Krompir". 18508 Fižol rlbenčana In prep«ltčar)a. kupim vsako množino. Ponudbe s navedbo cene franko postaja na naslov: Ig. Tome, Moravče. 18471 Namiznih jabolk prodam S vagona, lepih tn obranih. — DobaTa koncem tega meseca. — Jos. Puncer. Laško. 18680 MepremUmai Vila ali hiša z vrtom, eno ali dvodružtn-ska v Ljubljani se kupi. — Ponudbe pod ..Vrt 8239" na upravo „Jutra". 18321 Sta o vanje v Maribora obstoječe lz 2 Tellklh sob s kuhinjo In drugimi prlttkll-naml, se zamenja z enakim ali boljšim t LJubljani. — Ponudbe pod ..Udobno stanovanje" na upr. .Jutra". 18029 Sobo prazno ali opremljeno, Išče samski učitelj t bližini Blel-welsove ali Rimske ceste. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Soba 49". 18546 2000 Din nagrade dam onemu, ki ml preskrbi stanovanje, obstoječe lz 2 do 3 sob, event. se zamenja za manjše. — Ponudbe pod šifro »Mirna stranka" na upravo „Jutra". 18456 Hišo v Trbovljah 2 sobi, 2 kuhinji, klet, 600 m njive, 90 m stavblšča pri cesti, pripravno za trgovino, proda Marija Boh, Trbovlje L — Ogleda se lahko na licu mesta. 16837 Suhih hrastovih plohov Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških in obrtnih hiš in posestev, kmetsklh posestev, graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo lzbero Realltetna pisarna II 1887 «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. Redka prilika. ---------------- , Proda se delavnica. 500 m■ proda 2 vagona Frlc Tome, vrta: samo zase, pripravno O Medvode. 18611 i tudi za stanovanje. Bližina ------Ljubljane, cena 150.000 K. — Polovico takoj, drugo po Lepa soba z 4vema posteljama, se odda takoj ali pozneje v bližini dramskega gledališča. Naslov por« sprava .Jutra". 18645 Lepa, opremljena soba z električno razsvetljavo In posebnim vhodom, v sredini mesta, se odda samo boljšemu gospodu. Naslov pove uprava ..Jutra". 18658 Zamenjam stanovanje t Celja — Z sobi. kuhinja, električna razsvetljava — z enakim t LJubljani. — Ponudbe pod ..Nujno 9492" na upravo »Jutra". 18619 Zamenjam krasno solnčco stanovanje (3 sobe, kuhinja ln prltl-kllne) z eiektr. razsvetljavo T sredini mesta Maribor, z enakim stanovanjem v LJubljani.— Ponudbe pod „Lepl razgled 9499" na upravo ..Jutra". 18656 Na stanovanje in hrano se sprejme dijak ali dijakinja na Rimski cesti št. 9/1, vrata 12. 18618 Dijaka sprejme boljša rodbina' na hrano ln etanovanje. Eiektr. luč. Vpraša se od 8.—15. v Dalmatinovi ulici štev. 10, pritlične, levo. 18698 Chromat. harmoniko staro, dobro ohranjeno, kupi Franc Hablč, Rogove, pošta Hrušlca pod Ljubljano. 18683 Srno 2 ln pol meseca staro, močno razvito ln cisto udomačeno. prodam. — Ogleda se iahko pri Josipu KroSelJ, i Nameršelj, pošta Studenec-Ig I 18057 i Lovska psica prepellčarka, čistokrvna, se vBlcd družinskih razmer zelo ugodno proda. Vpraša se v : Gosposki ulici št. 3/1, levo. Za o priliki smrti mojega nepozabnega očeta, gospoda Ivana Laznik kovaškega mojstra mi izraženo sožalje, za poklonjeiio krasno cvetje in vefice, za mnogoštevilno spremstvo, posebno še pevskemu društva za zadnji pevski pozdrav, doputaciji gas. druitva, g. Dolinšeka in vsem onim g. obrtnikom za požrtvovalno delo pri pogreba, cenj. učiteljstva in g. M. Rozin za nagrobni govor. Srčna hvala vsem ! V Hrastniku, 6. septembra 1924. 3 BElol L&snik, učiteljica žen. roč. del, 3 hči 2®Sl Posodil^ takoj 50.000—60.*10 Din proti dobrim obreetlm ln Intabula-cljl na prvo mesto. PrlBto-ptm tudi kot družabnik k dobro ldočemu pod)**ju v Ljubljani. Ponudbe na npr. ,.Jutra" pd Slfro ..Gotovina 50.000/9291". 18412 50.000—100.000 Din posojila, se Išče za novo-zldano enonadstr. hišo z delavnico ln trgovino, proti 20 odst. obrestmi In vknjižbi na prvo mesto, za dobo Siv, lahek klobuk se Je zgubil v četrtek »večer od Dolenjskega vlaka na postajališču cestne železnice pri Sv. Florljanu. — Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na Kralja Petra trgu št. 8, pritličje levo. 18591 Danes je po kratki bolezni preminul v 45. letu starosti naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod ^ MIHA JAZBINSEK trgovec in posestnik. Pogreb nepozabnega bo ▼ sredo ob 10. uri dopoldne. St. vid pri PImIrI, dne 7. sept 1924. Kristina Jazbiniek, roj. Šmid soproga. Milica, Miloi, Jožko, Slavica, Danica, 4783, otroci. Izgubila se je v soboto srebrna zapostna ura. Tošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v upravi „Jutra". 18686 Iščem hrano dobro meščanBko (kosilo ln večerjo) samo pri fini obl-teljl, ozlr. dami. Ponudbe pod šifro ..Okusno" na upr. „Jutra". 18317 Trboveljski premog 01 na prvo mesto, za oooo i "» ,<5°baTlJ5 °al<»DeI0 2-3 let. Cenjene ponudbe ° dostavlja na dom v v.a-______ ____ ti množini Vinko KrZe. pod ..Sigurno 9220" na upr. .Jutra". 18254 k| množini Vinko Krže. Trnovski pristan štev. 12. 18462 Kdor položi kavcijo podjetju 15.000—20.000 Din, dobi službo v trgovini s Din 1750 mesečno. Naslov pove uprava ..Jutra". 18669 Družabnik se Išče za dobro vpeljano podjetje. — Potreben kapital 50.000 Din. Le reenl ponudniki naj se obrnejo na upr. ..JutrB" pod šifro ,,Družabnik 9461". 18571 Luksuzna oprava za gosposko sobo, ozlr. salon, poceni naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". 18595 Lepi zastori za 2 okna, se prodajo. — .Jutra" 18634 Naslov pove uprava 4000 kron ...,-n , naj plača, kdor želi moške 18496 obloke za 4krat preobleči. — ■ Naslov povo uprava ..Jutra" 18675 Trgovski pomočnik sedaj v špecerijski trgovini, želi premenlti službo v ma-nufakturno trg. kot mlajša moč. — Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod značko -Zanesljiv. Si3?",„ .l&ft&i Pohištvo tudi na obroke dobite najceneje pri Zupančič Franc, mizarstvo, Gllnce-Vlč št. 20 dogovoru. „Jutra". Naslov v upravi 18598 Močno zidano hišo s gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom ob cesti, proda po ugodni ceni Jos. Godler, Dolenja vas, pošta Videm pri Krškem. 18609 Prostorno opremlj. sobo s poeebnim vhodom, v bližini sv. Petra cerkve, Iščeta mlada zakonca za takoj. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Sv. Peter"'. 18655 Sobo z vhodom lz stopnic, v mestu. za dobo 10—14 dni. Išče trgovec za takoj. — Ponudb e pod „600—800 Din" na upravo ..Jutra". 18598 Gospod visok, položaja samec. Išče za takoj ali sa 1. oktober 2 opremljeni, popolnoma separirani sobi ali pa popolno prazno stanovanje z dvema sobama v sredini mesta. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod šifro ..Stanova-nje 9523". 18694 Prijazen kabinet Posestvo 30 johov zemlje vlnogrtd. se t odda eril,r>„d,čnl hrastov gozd, hiša. skedenj. uprava ..Jut hlev, kašča. lastna voda, ves živi in mrtvi Inventar s poljskimi pridelki, proda takoj po zelo nizki ceni radi izselitve Anton Rus, Sržakl št. 8 pri Metliki. Posestvo je oddaljeno 15 minut od Metlike. Vsa poslopja v do- Ktem stanju ia z opeko krita - - ^ lsfi24 Jutra" 1S690 2 sobi se oddasta boljšima gospodoma ali tudi enemu z uporabo kopalnice, pri Unlonu. Ponudbe na upravo „Jutra" EOd »Mlinu aiSS", 1S55Z. 15-000 Din posojila iščem proti 40 odstotnim obrcstlm, plačljive vsakega pol leta naprej. Vknjižba na prvo mesto. Cenjene ponudbe na upravo -Jutra" pod ..Sreča St. 42". 1S572 V svrho ženitve ln povečanja zelo plodonosne obrti, želita znanja 2 obrtnika, Btara 25 In 28 let. — Le resne ponudbe s sliko tn navedbo premoženja naj se pošljejo na upravo ..Jutra" pod šifro „Dva nageljna". Tajnost zajamčena. 18622 Samostojen obrtnik srednjih let. z lastnim domom, želi spoznati v svrho ženitve gospodično ali vdovo blagega srca ln s primernim pemoženjem.— Ponudbe ako mogoče s sliko pod ..Srečen zakon 99" na upr. ..Jutra". 1S604 Baraka, velika zai prestaviti, se proda:. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Baraka 9338". 18516 Slov. špedicijska tvrdka v Podbrdu ..Jugoeiport", se priporoča cenj. lesnim trgov- i cem. — Ponudbe na naslov: ..Jugoeiport", Podbrdo. Italija. 18526 f Cement H. Petrič LJUBLJANA iGosposvetska 16 Telefon 343 Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem, da je naša dobra, nepozabna mati, stara mati in tašča, gospa Marija Tršar roj. Hladnik po kratki, mučni bolezni danes t 75. leta svoje starosti, previdena s sv. zakramenti ob 12'/< uri popoldne mirno v Gospodu zaspali. Pogreb rajnke bo iz hiše žalosti, Brod št. 1, v sredo dne 10. septembra 1924. ob 4. nri popoldne na pokopališče sv. Nikolaja ? Dol. Logatca. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi st. Nikolaja r Logatcu. Dolnji Logateo-Brod, dne 8. septembra 1924. Gregor Tršar, posestnik in trgovec z lesom, sin. — Pregor Tršar, Stanko iu Toni Per-havc. vnuki, Julka Perhavc, viiukinja. — Katarina Tršar, rojena Novak, snaha. — Anton Perhavc, zet. 4755/a Pisma «Dan» prejel. — Je prav. 18667 «Mesto 4» List prejel — hvala! — Napačnega mišljenja ste glede mojega pisma. Prosim odgovor na stari naslov s polnim Vašim naslovom in želim Vam resnico dokazati.— Dlskroclja častna b«eda. -• JftakO ,18679, Vam vsem, ki ste počastili spomin našega nepozabnega soproga uziroma očeta, svaka, strica in taste, gospoda Albina Tratnika spremljajoči ga na njegovi zadnji poti v neskončnost: zahvala Vam vsem, ki ste nas ob izgubi ranjkega tolažili s sočutnimi in iskrenimi besedami; zahvala gospodom stanovskim tovarišem pokojnika, Tebi Sokolu in Požarni brambi za častno spremstvo vsem gg. pevcem društva ,.Zvon" za žalostiuke, ki so nam segale v srce: zahvala g. Kosu za vznosite besede slovesa m prav srčna zahvala p. zdravniku dr. Jenšterl.i za vso požrtvovalnost in vnemo, s katero je raujkemu ob dolgotrajne:« njegovem bolehanjn lajšal gorje trpljenja. Stotera Vam hvala . V Trbovljah, dne 9. septembra 1924. Žalujoči oetali i i ., «,TTDTRO» št. 213 Veridlcus iss^s^^s^ss^šgs^iš?«®^ Ladislav Brezovnik trgovec Tončka Brezovnik 4714/a roj. Albreht poročena Vojnlk- Hotodršlca, 9. septembra 1924. perilo, kravate, rokavice, nogavice itd. od tvrdke A- Šinkovec H- S°SS Ljubljana, Jy(