ruvinno piacano v ymuwM. A
Leto LXXH., št. 171
Ljubljana, ponedeljek ji. JnHJa
Mi
iznaio vsak dan popoldne avzeroši nedelje in praznike. f/Inserati do 80 pefit vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2.50. od 100 do 300 vrst o Din 3. vecll WisertrH potil vrsta Dm 4.—. Popust po dogovoru, inserotni davek posebej.   //   slovenski Narod" veTia mesečno v Jugoslaviji Din  12.—. za inozemstvo Din 25.—     //    Rokopisi se ne vračaio.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO
LJUBLJANA, Kiics%¥u uSca »■* S Telefoni 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice! MARIBOR, telefon H. 26   II CEUE, podružnica uprave: Kocenova SLOVENJ GRADEC, Slomškov
*, Grajski trg it. 7 // NOVO * celjsko uredništvo? $trossmayerjev<
ava ul. 2, telefon št. 190 // JESENU
NOVO MESTO, Ljubljanska
5ra ulica 1, telefon It. 65; NIČE: Ob kolodvoru 101 // trg 5   //   Postna hranilnica v Ljubljani it. 10351.
V znaku priprav za vsak primer:
Poskusna mobilizacija o Hnglili
Danes so poskusa« aktivna
se pričeli v Angliji veliki manevri, ki bodo trajali do konra septembra in imajo značaj e mobilizacije — Pri manevrih bo sodelovala suhozemna vojska, vse vojno letalstvo in ter rezervna vojna mornarica
London, 31. julija, br. V Angliji so se pričeli z današnjim dnem manevri, največji po obsegu in po številu udeležencev, kar jih je bilo kdajkoli zabeleženih v angleški vojaški zgodovini. Poleg stotisočev novih rekrutov. ki so pred tedni no uve-Jjavljenju zakona o vojaški obveznosti nastopili svoj šestmesečni kadrovski rok, je bilo z današnjim dnem vpoklicanih pod orožje tudi na deset tisoče rezervistov vseh vrst orožja, ki bodo absolvirali šestteden-ske vežbe in sodelovali pri manevrih, ki bodo trajali tja do srede septembra. V par dneh — do 9. avgusta — bo Anglija v popolni vojni pripravljenosti. To je namreč namen in pomen teh manevrov. Anglija hoče po izvedbi dalekosežnih vojaških reform preizkusiti svojo vojaško silo na kopnem, v zraku in na morju. Istočasno pa je to važna preizkušnja za primer mobilizacije. Izdelan je bil po dolgotrajnih študijah in poskušnjah sistem nagle mobilizacije. V 48 urah hoče postaviti Anglija na nose 1 milijon vojakov.
Obenem s pripadniki teritorialne armade so bili vpoklicani na vežbe tudi rezervni mornarji. Istočasno bo priključenih angleški domovinski fronti 150 rezervnih vojnih ladij. Gre za vojne ladje starejšega tipa. ki so jih nekoliko modernizirali in pa za tovorne parnike. oborožene s topovi in določene za pomožno mornarico, ki ima nalogo skrbeti za neoviran dovoz živil in surovin v primeru vojne. Dne 9. avgusta bo vse to brodovje pripravljeno ter ga bo inspiciral sam kralj. Vojno brodovje bo nato odplulo v severovzhodne angleške vode. kjer bodo manevri, k: bodo trajali do konca septembra.
Istočasno bodo kombinirani manevri letalstva in suhozemne vojske v vzhodni in južnovzhodni Angliji. Glavna preizkušnja bo veljala obrambi proti sovražnim letalskim napadom. Pri tem bo sodelovalo tudi okrog 130.000 članov civilne obrambe, prav tako pa večje število francoskih vojnih letal, ki bodo markirala letalski napad na Anglijo.
Vojni minister Hoare Belisha je včeraj inspiciral nekatera taborišča rekrutov. Pri tej priliki je z zadovoljstvom ugotovil, da vlada med rekruti kljub velikim naporom in neugodnemu vremenu dobro razpoloženje. Ze komaj par tedensko vežbanje je dalo zadovoljive uspehe, ki kažejo, da bo imela Anglija v najkrajšem času vojsko, ki ne bo v ničemer zaostajala za drugimi.
Minister za letalstvo Kingsley Wood je dal »Observerju- izjavo, v kateri pravi, da se ves svet čudi temu. kar sta Anglija in Francija v razmeroma kratkem času ustvarili na polju vojnega letalstva. Letalska produkcija Francije in Anglije ne le dosega, nego že daleč presega produkcijo katerekoli druge države. Kljub temu pa gradita obe zapadni velesili še vedno nove tovarne za letala, tako da bosta v primeru potrebe lahko zadostili vsaki nalogi. Čeravno so druge države že davno prej začele na veliko graditi letala in so dosegle važne tehnične prednosti, sta Anglija in Francija sedaj vse to ne samo nadoknadili, marveč tudi v tehničnem pogledu nadkrilili vse, kar je bilo doslej znanega na tem polju. Anglija in Francija razpolagata z najhitrejšimi in najsposobnejšimi letali, a Se vedno se preizkušajo novi izumi in nove iznajdbe, ki bodo angleško letalstvo še bolj izpopolnile.
Minister je nato opozoril na važnost tesnega sodelovanja med angleškim in francoskim letalstvom. 2e dosedanji množinski poleti vojnih letal v Francijo in obratno so pokazali nepričakovane uspehe, a v kratkem bodo prirejeni poleti, ki bodo dokazali, da je angleško in francosko letalstvo sposobno, da uspešno nastopi v obrambo vseh delov obeh imperijev in vseh zaveznikov mirovne fronte. Na konca je Kingslev Wood poudaril: Mi nimamo
nikakih napadalnih in osvajalnih name-nov. Vse. kar delamo, služi zgolj obrambi miru in zaščiti pred morebitnim napadom. Toda kdorkoli nas bo napadel, bo doživel takšen poraz, kakoršnega si nepoučena javnost ne more niti zamisliti. Naj pride karkoli, mi smo pripravljeni!
V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo tem manevrom tudi velik medna-rodnopolitični pomen in jih tolmačijo kot novo svarilo in dokaz, da je Anglija odločena upreti se slehernemu napadu In poskusu nasilne spremembe sedanjega rede v Evropi.
Kombinirani angleško-egiptski manevri
Aleksandri**, 31. julija, e. Tu se doznava, da se bodo 15. do 17. avgusta vršni veliki manevri v okolici Aleksandri je, pri katerih bodo sodelovale vse angleške in egiptske vojne sile. Manevri bodo ob oba-M to bodo kombinirani s eodelovanjem le-
tal. Namen teh manevrov je. dokazati, kako je treba braniti Aleksandrijo pred napadi z morja.
Italijanski manevri v Sredozemlju
Rim, 31. julija, e. Vračajoč se s pomorskih vaj v srednjem delu Sredozemskega
morja, so se italijanske vojne ladje zasidrale v svoji vojni luki Taranto. S križar-ke »Pola« je izvršil admiral Cavagnali pregled vojnih ladij. Med pomorskimi manevri so se vršile tudi kombinirane vaje italijanskela letalstva. Pri letalski manevrih je sodelovalo 408 letal, ki imajo svoje baze na Siciliji, Sardiniji, Apuliji, v Libiji in na Dodekanezu. Uradno poročilo o teh vajah poudarja, da so polno obremenjena letala izvedla polet na raz-
Danes bo govoril Chamberlain o pogajanjih z Rusijo
Sporazum je že dosežen, objavljen pa bo skupno z vojaškim paktom
London, 31. julija, br. Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh političnih krogih današnjo popoldansko sejo spodnje zbornice, na kateri bo podal ministrski predsednik Chamberlain važno izjavo o moskovskih pogajanjih. Prvotno so napovedovali, da bo ob tej priliki že objavil sklenitev sporazuma v Moskvi, sedaj pa zatrjujejo, da bi bila taka objava še preuranjena. Rusija želi. da se objavi sporazum šele po končanih vojaških razgovorih, ki se bodo še ta teden pričeli v Moskvi. Zato bo Chamberlain, kakor napovedujejo, orisal samo potek pogajanj in najvažnejše probleme, ki so se pri tem obravnavali ter
Irska intervencija v Londonu
Irska vlada se boji, da bi angleške oblas* izgnale vse Irce
London. 31. julija, br. Strogi ukrepi, ki jih je začela izvajati anslečka policija proti irskim teroristom na podlagi novega zakona, so izzvali v irskih krosih velika razburi en je. Mnogo Ircev, ki so že dolga leta živeli v Angliji, zlasti v Londonu, se je prostovoljno izselilo. Policija pa ima na spisku sumljivih še okrofi 2000 Ircev, proti katerim je uvedena preiskava One. ki jim ne morejo dokazati nič konkretnega, odpremljajo v manjših skupinah v njihove domovinske občine na Irskem. To postopanje je izzvalo v irskih vladnih krosih bojazen, da bi utegnile na ta način an gleŠke oblasti polagoma izgnati vse Irce.
Zato je irska vlada naročila svojemu zastopniku v Londonu, naj intervenira pri angleški vladi, da ti ukrepi ne bi šli predaleč in da ne bi prizadeli tudi nedolžnih.
ker bi moglo ta sicer izzvati nezaželjene posledice v ednošajih med Irsko in Anglijo. Irska vlada izrecno naglasa, da obsoja početje teroristov, ne želi pa. da bi se zaradi tega poslabšali odnošaji med Londonom in Dubiinom
London, 31. julija. AA. Havas: Policijski krogi so prepričani, da so se zdai znebili najaktivnejših članov takozvane irske republikanske armade. Isti krogi naglašajo. da ne bo treba najeti vojne ladje za prevoz sumljivih oseb iz Anglije v Irsko
London. 31. julija. AA. V zvezi z akcijo irskih teroristov je Scotland Yard ojačil svojo službo v vsej državi. Številne sumljive osebe so bile aretirane, ter se bo z njimi postopalo po zakonu. Nekatere izmed njih ostanejo v zaporu vse dokler teroristična akcija ne bo prenehala.
Pogajanja v Toldfg prekinjena
Anglija je odklonila japonske zahteve, naperjene proti interesom Kitajske — Ogorčenje v japonski javnosti
London, 31. julija, br. Današnji listi poročajo, da so bila pogajanja med Anglijo in Japonsko, ki se vodijo v Tokiju. prekinjena. Anglija je odklonila pretirane japonske zahteve. Na včerajšnjem sestanku obeh delegacij so Japonci postavili zahtevo, da mora Anglija prepovedati v svojih koncesijah na Kitajskem nadaljnjo uporabo kitajskega dolarja kot plačilno sredstvo ter da mora izročiti Japoncem vse srebro in zlato, ki ga imajo Kitajci skritega no bankah v angleških koncesijah. Danes bi se morala pogajanja nadaljevati, toda ker je Anglija odklonila vsako razpravo o tej zahtevi, je japonska vlada današnji sestanek odpovedala. Japonski listi hudo napadajo Anglijo zaradi njenega nepopustljivega stališča v tem vprašanju in jo dolže. da je ona kriva, če je prišlo po prvotnem načelnem sporazumu do prekinitve pogajanj. Japonski listi sodijo, da je to predvsem posledica nastopa Amerike, ki je ohrabrila tudi Anglijo, da se znova odreče sodelovanju z Japonsko na Kitajskem Protiangleška kampanja na Kitajskem in Japonskem se sedaj še bolj stopnjuje. Japonci pa pozivajo sedaj tudi na bojkot Amerike in Francije, češ da vse tri podpirajo Cangkajška in skušajo onemogočiti japonske cilje na Kitajskem
Tokio, 31. jul. AA. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes v zvezi s težavami, ki so nastale v toku pogajanj z Angleži glede ureditve vprašanja Tiencina, da je konferenca pododbora šti-
rih bila odložena zato. da lahko obe strani pripravita potrebne predloge. Pododbor bi moral razpravljati o vprašanju obtoka novčanic in srebra Predstavnik japonske vlade je dodal, da ie seja bila odložena na predlog angleških članov konference. Na vprašanje novinarjev, posebno angleških in ameriških o pomenu velikih demonstrativnih povork. ki so se vršile dopoldne v prestolnici, posebno pred angleškim veleposlaništvom in zunaniim ministrstvom, je odgovoril predstavnik japonske vlade, da je nemočne«? preprečiti take
demonstracije, ki  nastala jo spontano
Tokio, 31. julija AA. DNB- Predstavnik
japonskega zunani?E.i ministrstva je glede odpovedi ameriško-iaponske trgovinske pogodbe dejal, da ameriška vlada nima glede tega vprašanja nobenih drugih podrobnejših obvestil razen komentarjev, ki so bili objavljeni v ameriškem tisku. Odpoved pogodbe je prišla nenadoma V Tokiju so prepričanv da ta korak ameriške vlade ni ost si brez resnega vpliva na sedanje stališče Anslije Pred odpovedjo so vsi znaki kazali, da je Anglija pripravljena popustiti, sedaj pa zooet odklanja japonske zadeve.
Tokio, 31. julija. A A. (DNB) Japonski
cesar je včeraj zapustil Hajamo in se vrnil v Tokio, kjer je sprejel v avdienco zu-nanjega ministra A rit a. ki mu jo poročal O sedanjem stanju angleško-japonskih pogajanj.
napovedal takojšnji odhod angleške in francoske vojaške misije v Moskvo. V poučenih krogih naglašajo, da je sporazum v Moskvi prav za prav že perfekten, da pa mu želi Rusija dati se večji poudarek z istočasno objavo vojaškega pakta. Razgovori vojaških zastopnikov v Moskvi bodo po mnenju londonskih krogov trajali več tednov, ker gre za zelo važne in dalekosežne probleme. Že sedaj pa je v načelu sklenjeno, da tako politični kakor vojaški pakt stopita takoj v veljavo, če bi potek pogajanj prehiteli mednarodni dogodki.
Čitajte, širite, naročajte ,Slovenski Narod!"
daljo 1500 km in da je večja eskadra teh letal izvedla tudi uspešno nočno bombardiranje v oddaljenosti več 100 km od svojih oporišč. Letala so preletela skupno okrog 300.000 km nad odprtim morjem, ne da bi se pripetila najmanjša nezgoda. Ti manevri so dokazali, da italijansko zračno brodovje lahko vsak hip zapre vse dohode v Sredozemsko morje in prepreči vsako gibanje sovražne mornarice.
Kuluk v Španiji
Madrid, 31. julija, e. Po novi uredbi je za vse španske državljane od 18 do 50 leta uvedeno obvezno 15 dnevno brezplačno delo pri javnih delih za obnovo države. Kdor ne bo hotel delati se bo lahko od--nl v denarju.
ti ur gos, 31. julija, e Notranji minister Suner je dal Reutericvemu dopisniku naslednjo izjavo: Vrata Španije so odprta vsem državam, katerim je do našega prijateljstva. Toda to prijateljstvo se ne da doseči po metodah, kakor jih navajajo listi nekaterih držav. Popolnoma /anikujoČ poročila, ki so bila objavljena v tuiem tisku o notranjih razmerah v Španiji, je minister Suner izjavil: K sreči ne obstojita dve politični fronti, dasi je popolnoma naravno, da prihaja do sporov in grupacij v državi, ki želi napredovati Primer generala Que:pa de Liana ie bilo popolnoma enostavno rešen. General Yag ie pa je daleč od tega. da bi se ločil od nas in je z menoj v najboljših odnosaiih.
Lepa svečanost
Saint Nazaire, 31. julija. AA. Včeraj so se vršile v Labolu francosko-jugoslovenske spominske svečanosti za padle v svetovni vojni. Svečanostim so prisostvovali z ju-goslovenske strani svetnik poslaništva v Parizu Slavko Kojič polkovnik Savič in Šef jugoslovenskesa tiskovnega urada v Parizu Vučetic. Poleg jugoslovenskih gostov so svečanostim prisostvovali člani mestnega sveta, vodja krajevne skupine Poilus d* Orient ter bivših bojevnikov kakor tudi številne druge osebnosti O priliki svečanosti sta govorila labolski župan ter svetnik poslaništva Slavko Koiič ki sta naglasila francosko jugoslovensko prijateljstvo ki se je pred 20 leti pokazalo na bojnem polju. Govornika sta naglasila potrebo ponovnega zedinjenja dobre volje za ohranitev ideie pravice in mednarodne solidarnosti Polkovnik Savič je predal predstavnikom Poilus d' Orient odlikovanje njihove zastave. Udeleženci proslave so prisostvovali službi božji pod milim nebom. Zvečer ie bil banket, na katerem so bile izrečene zdravice Jugoslaviii in Franciji.
Borba za nov letalski rekord
Washington, 31 julija AA Havas: V Springfieldu v držav: Illinois se nahajata brata Mtidi z letalom že 107 ur v zraku. Upata, da bosta potolkla svetovni rekord, ki znaša 218 ur.
Nesreča potniškega letala v Ameriki
Cikago, 31. julija. AA Včeraj je strmoglavilo tromotorno letalo. Pilot in 11 potnikov so ranieni.
Omejitev izvoza ameriške pšenice
VVashington,   31.   julija.   AA. (I>NB). Kmetijsko    ministrstvo    je   objavilo, da i bo letos nemogoče izvoziti predvidene ko-i ličine pšenice. Cene na svetovnih tržiščih 1 so tako nizke, da bi znesek premij, ki jih je vlada obvezana izplačati ameriškim izvoznikom, presegel finančne možnosti. Zaradi tega. se bo moral izvoz omejiti na 50 tfo 70 milijonov  meric. Preteklo leto je ameriška vlada izvozila 110 milijonov me. ric s povprečno  izgubo 27  centimov prt vsaki merici.
Dve izjavi o sporazumu
ottaua, 31. jul. br. Kanadska vlada je
objavila uradno poročilo, da se je kanadska armada v zadnjih treh letih podvojila.
Poleg podvojenega števila pehotnih polkov ima kanadska armada sedaj tudi 84 bataljonov tankov, dočim pred tremi leti sploh ni imela nobenega. Na oceanski in pacifiški obali so zgrajene močne utrdbe in nameščeno težko topništvo.
Zagreb, 31. julija, cr. Preteklo soboto
je izjavil ministrski predsednik g Cvet-
kovič novinarjev v Splitu, da je sporazum s Hrvati na najboljšem potu in da bo podpisan še pred jesenjo. Včeraj pa je v Kupincu sprejel večjo skupino novinarjev in jim na vprašanje, kako ie s sporazumom, izjavil: Dobro je. Ko so silili vanj, naj bi jim povedal kake podrobnosti, se je temu izognil z izjavo, da ne more biti prorok.
Madžarska ostane zvesta politiki osi
Budimpešta.. 31. julija, e. Zunanji minister grof Csakv je imel ob priliki otvoritve polletnega semestra na univerzi v So-pronju govor, v katerem je med drugim poudaril, da ostane Madžarska zvesta politiki držav osi Berlin—Rim. Madžarska ostane zvesta svojim prijateljem, ki so ii v kritičnih dneh nudili svojo podporo. Nato je poudarjal, da želi Madžarska živeti v miru in se sporazumeti s svojimi sosedi. Madžarska ne zahteva nemogočih stvari, temveč samo ono, kar lahko zahteva. Madžarska želi živeti v miru in bo, naslanjajoč se na urejenost svojih razmer v državi, tudi nadalje vztrajala pri svoji dosedanji zunanji politiki  mirno in odločno.
Incident na madžarsko' romunski meji
Budimpešta,    31.  julija,  br. Madžarska
uradna agencija objavlja poročilo o incidentu, ki se je v pretekli noči pripetil na romunsko-madžarski meji. Po tem poročilu so rumunski obmejni strašniki iz neznanega vzroka začeli okrog polnoči obstreljevati madžarsko carinarnico pri Hiralegiju. Več krogel je priletelo tudi v bližini se na-hajajočo gostilno. Skupno je bilo oddanih 60 strelov Uvedena je bila preisknvi Ranjen ni bi! nihče.
Iz ČSR
Praga, 31. julija, br. Poluradni list *Die Zeit< nastopa proti verzijam, ki so razširjene v čeških krosih o ogromnem številu Cehov, ki so internirani v koncentracijskih taboriščih. List naglasa, da je po uradnih podatkih interniranih samo okrog 40.000 Cehov, ne pa 100.000. kakor se govori. Gre predvsem za bivše narodne poslance, ki so nastopali proti novemu režimu. Med interni ranci je tudi mnogo učiteljev, ki se prav tako niso hoteli prilagoditi novim razmeram, ter so hu.jskali ljudstvo proti nemškim oblastem. Kar se tiče ukinitve čeških šol, pravi list, da so bile ukinjene samo tam. kjer niso več potrebne. Skupno je bilo od septembra lanskega leta do 1. junija letošnjega leta ukinjenih 1600 čeških šol, po večini v sudetskih pokrajinah in tam. kjer jih je bilo zaradi spremenjenih prilik treba nadomestiti z nemškimi. Skupno je bilo po uradnih podatkih ukinjenih odnosno pretvorjenih v nemške 3750 razredov.  Ukinjeno je rudi
eno učiteljišče in višja pedagoška šola, na mesto katerih pa so bili osnovani enaki
nemški zavodi. List svari pred razširjenjem neresničnih podatkov in napoveduje najstrožje ukrepe oblasti.
Argentinski protest proti taji propagandi
Buenos Aires, 31. julija, br. Argentinski zunanji minister Cantilo je včeraj sprejel odpravnika poslov nemškega poslaništva in imel z njim daliži razgovor. V poučenih krogih zatrjujejo, da je argentinski zunanji minister opozoril zastopnika Nemčije, da bo argentinska vlada z vso odločnostjo nastopila proti nepriJateH-ski propagandi, ki jo širijo gotovi tuh* elementi. Protestiral je tudi proti napadom v nemškem tisku.
Strogi ukrepi proti ljivim tujeem v Ameriki
VVashington, 31. julija, e. Poslanski dom je izglasoval zakon proti tujcem S tem zakonom so poostrene odredbe o izgon« zaradi vohunstva, zaradi članstva v anarhističnih družtvih itd. Vsem tujcem v Ze-dinjenih državah bodo posneli prstne odtise. Stavljen je bil tudi predlog, da m omili oni del zakona, ki predvideva kazen za vse osebe, ki bi vojake in mornarje nagovarjale k nepokorščini, toda pretilo« je bil odklonjen z večino 115 proti 3* glasovom. Ta del zakona vsebuje tudi pooblastilo, da lahko državna oblast zapleni prevratno literaturo in predvideva tod! zaporno kazen do 10 let in globo 10.0GB dolarjev za širjenje take literature.
Borzna poročila.
3L julija. Beograd 10.», 1 _ 11.7425. London 20.75, New \ork 443.25, Broeelj 7530,    Milan 2X21, An 235.70, Berlin 17730, Praga 15.15,
3J*\
M;
Izpopolnitev telefonskega
omrežja
Poiimi bodo najbrž že odpravljene nevšečnosti s telefonom v Ljubljani
Ljubljana. 31. julija Nedavno smo poročali, kako se je razvijal telefon v Ljubljani in kako številne ovire so zavirale njegov razvoj. Omenili smo tudi, da so prispeli že lani in delno letos vsi telefonski kabli za izpopolnitev telefonskega omrežja v Ljubljani, a da morajo čakati na kredite za položitev teh kablov. Naglasili smo, kako silno potrebno bi bilo. da bi bilo telefonsko omrežje v Ljubljani čim prej izpopolnjeno Ker so doslej položeni kabli že vsi preobremenjeni in da je priključek na telefonsko omrežje sploh nemogoč, razen, če si telefonski naročnik sam kupi pri zasebnem podjetju dvopri-klopnik.
K sreči je bilo vprašanje izpopolnitve telefonskega kabelskega omrežja že tedaj, ko je šel tisti članek v tiskarno, pred rešitvijo Krediti za položitev kablov so odobreni in mestna telefonska tehnična sekcija je že zaposlila na terenu večje število delavcev. Delajo že nekaj tednov.
Najprej so začeli delati na Vilharjevi cesti, kjer bo položen od Tvrševe ceste glavni vod za svetokriški okraj in vzhodni del mesta. Od tega voda bodo položeni številni stranski vodi. Na južni strani mesta pa bo segal glavni kabel po Gradišču do Mir-ja. Na Vilharjevi cesti so že zgradili kanal za kabel. Danes so začeli delati v Gradišču. Zaposlenih je okrog 70 delavcev. Kana! bo zgrajen v cesti ter ne bodo razbijali hodnika, ki je asfaltiran. Cesta je tlakovana s kamnitimi kockami in cestišče zaradi razkopavanja ne bo utrpelo velike škode.
Kablov ne morejo položiti prej, dokler I niso zgrajeni zanje vsi kantli. To delo bo , pa kmalu gotovo, kakor računajo, saj so zdaj odprti že vsi krediti ter bodo delo lahko tako pospešili, da bo Ljubljana imela že pozimi izpopolnjeno kabelsko telefonsko omrežje. Delo bo veljalo nad milijon din. V proračunski vsoti je vračunano tudi stavbno gradivo.
Posebnih tehničnih težkoč pri tem delu ni, težave se pojavljajo navadno le zaradi drugih napeljav v cesti, zaradi vodovoda, plina ali električnih kablov. Telefonski kabli morajo biti položeni tako, da so varni pred prekopavanjem zpradi drugih napeljav, česar pa ni tako lahko doseči povsod, zlasti ne na ozkih cestah s tramvajsko progo. Vendar lahko upamo, da bo delo dovolj hitro napredovalo tudi na cestah v bližini mestnega središča.
Pričakovati smemo, da bodo pozimi že odpravljene nevšečnosti, ki so prejšnja leta zelo ovirale telefonski promet zaradi nepopolnega telefonskega omrežja in da bodo poslej dobili telefonske priključke tudi številni prosilci, ki že dolgo čakajo na telefon.
Potem pa bodo morali začeti misliti že zopet  na  povečanje  telefonske centrale.
Kakor smo omenili v zadnjem članku, bodo
morali centralo povečati še vsaj za 2000 številk, da bodo odstranjene ovire normalnega razvoja telefona v Ljubljani. Ko bo izpopolnjeno telefonsko omrežje, se bo število telefonskih naročnikov naglo povečalo in kapaciteta centrale bo kmalu izrabljena.
Borba treh držav v Celovcu
V atletskem troboju med Nemčijo, Rumunijo in Jugoslavijo so zmagali Nemci
Borba T f29Dwrv-.0
V soboto in včeraj je bil v okviru športnega tedna ob Vrbskem jezeru tudi atletski troboj med Nemčijo, Rumunijo in Jugoslavijo. Po skupnem dogovoru pa je troboj odpadel in so za točke šteli le dvoboja Nemčije z Jugoslavijo oziroma z Romunijo, dočim dvoboja med najni in Rumuni ni bilo. Jugoslovensko zastopstvo je po stari navadi nastopilo močno okrnjeno in so manjkali nekateri najboljši atleti. Kljub temu so se dobro držali, o čemer pričajo 4 novi državni rekordi, ki so jih dosegli Goršek (Primorje) na 1500 m, Markušić (Concordia) v metu kopja in jugoslovenski štafeti na 4X100 in 4x400 m. Nemški atleti, ki so bili povečini iz bivše Avstrije, so zmagali v obeh dvobojih sigurno, nasproti Jugoslaviji s 102.5 : 61.5, nasproti Rumuniji pa s 108 : 55 točkam. Ce bi štel tudi dvoboj med Jugoslavijo in Rumunijo, bi Jugoslavija zmagala z 99 : 64.
Športni prostor KAC ni bil primeren za tako veliko prireditev. Tekališče je bilo
preozko in zaradi tega tekači niso imeli oddeljenih prog. Rezultati so bili naslednji: PRVI DAN
110 m z zaprekami: 1. Leitner (N) 15.3, 2. in 3. Ehrlich (J) in Langmaver (N) oba 15.7, 4. Negru (R) 16 7, 5. Jurković (J) 17.2, 6. Majescuk (R) 17.5.
Skok ob palici: 1. Proksch (N) 370, 2. Edding (N) 360, 3. Lenert (J) 360, 4. Iva-nuš (J) 310, 5. Majescuk (R) 340. 6. Ban-fi (R) 320.
Met kladiva: 1. Bayer (N) 54.53, 2. Maver (N) 52.99, 3. inž. Stepišnik (J) 47.69, 4. Biro (R) 45.94, 5. Goič (J) 44.44, 6. Gura (R) 24.33.
100 m: 1. Miller (N) 10.8, 2. Struckl (N) 10.9, 3. Stefanovič (J) 11.1, 4. Kling (J) 11.2, 5. Cristea (R) 11.2, 6. Ludu (R) 11.4.
Skok v daljino: 1. Lenert (J) 693, 2. Staikitescu (R) 6S5, 3. Dovjak (N) 684, 4. Miller (N) 674, 5. Urbić (J) 653, 6. Turt (R) 620.
400 m: 1. Rose (N) 49.5, 2. Krisper (N) 50.7, 3. Nemes (R) 52.2, 4. Despot (J) 52.3, 5. Pleteršek (J) 52.5, 6. Lazar (R) 52.6.
Met krogle: 1. Kovačevič (J) 14.36, 2. Coufal (N) 13.87, 3. Kuzel (N) 13.79, 4. Gurau (R) 13.74, 5. čurčič (J) 12.06, 6. Havalec  (R) 11.75.
800 m: 1. Goršek (J) 1:55.5, 2. Ritter (N) 1:55.9, 3. Kis (R) 1:56.4, 4. Lorenz (N) 1:56.5, 5. Nabernik (J) 2:00.9, 6. La-pusan (R) 2:06.
DRUGI DAN
Troskok: 1. Kalistrat (R) 14.27, 2. Dou-jak (N) 14.18, 3. Jovičevic (J) 14.09, 4. Staikitescu (R) 13.91, 5. Mikić (J) 13.55, 6. Zenz (R) 13.45.
1500 m: 1. Kis (R) 3:59.9, 2. Goršek (J) 4:01.1, nov jug. rekord., 3. Košir (J) 4:02.5, 4. Krainei (N) 4:03.4, 4. Leban (N) 4:03.9, 5. Jamica (R) 4:08.5.
Skok v višino: 1. Flachberger (N) 180, 2. Mikić (J) 180, 3. Blaschke (N) 180, 4. Martini (J) 170, 5. Yost (N) 170, 6. Staikitescu (R) 165.
5000 m: 1. Eberlein (N) 15:03.8, 2. Edder (N) 15:37.2, 3. Kotnik (J) 16:01.5,
4. Hornik (J) 16:39, 5. Jamica (R) 16:47.7 4x400 m: 1. Nemčija (Lorenz, Krisper,
Rose, Ritter) 3:16.9, 2. Jugoslavija (Despot, Skušek, Klinar, Mar kovic) 3:24.5, nov jug. rekord (prejšnji 3:25.8), 3. Rumuni ja (Lazar, Lapusan, Nemes, Kis) 3:34.3.
Met kopja: 1. Edding (N) 65.66, 2. Markušić  (J)  60.51, nov jug. rekord, 3.
Bruckner (N) 59.84, 4. Jandrlić (J) 52.13,
5. Biro (R) 45.80, 6. Nasberger (R) 42.99.
200 m: 1. Miller (N) 22.1, 2. Struckl (N) 22.3, 3. Cristea (R) 22 8. 4 Kling (J) 23.2. 5  Stefanovič (J) 23.4. 6  Movimo (R) 24.
Met diska: 1. Tunner (N) 47.31, 1 Havalec (R) 44.58, 3. Wiesel (N) 42.77. 4. Cur čić (J) 40.01, 5. Gurau (R) 39.96, 6. Kova-Čevič (J) 39.
4 x 100 m: 1. Nemčija (Blaschke. Struckl, Miller, Doujak) 42.9, 2. Jugoslavija (Stefanovič, Jovanović, Dragović, k'ing) 43, nov jug. rek. 3. Rumunija (Lazar, Voina, Ludo, Cristea) 43.6
ILIRIJA JE SIGURNO ZMAGALA
V PLAVANJU
V Zagrebu je bilo v soboto in včeraj državno plavalno prvenstvo zapadne cone, na katerem je sodelovala tudi Ilirija, čeprav so v njenih vrstah manjkali najboljši, nastopila je brez Cererja, dr. VVilfana in Schella, je bila vsem svojim nasprotnikom znatno premočna in je dobila več točk, kakor vsi ostali klubi skupaj. Končni rezultat v plavanju je bil: Ilirija 255 točk, ZPK 188, Gradjanski Karlovac 27, Marathon 19, KSU 9, Hašk 5. V vvaterpolu je ZPK po zaslugi sodnika premagal Ilirijo s 5:3. Med najboljšimi rezultati je omeniti Fri-tschev čas na 100 m prosto 1:03.2 in pa prav dobro Finčevo na isti progi z 1:18.8.
JUGOSLAVIJA BO IGRALA
V FILADELFIJ1
Zagreb, 31. julija Jugoslavija, ki je z zmago nad Nemijo postala prvak evropskega pasu v tekmovanju za Davisov pokal, bo igrala naslednjo tekmo v Združenih državah severoameriških in sicer v Filadelfiji. Njen nasprotnik bo zmagovalec v ameriškem pasu, Avstralija. Davisov pokal branijo Združene države, ki čakajo zdaj na zmagovalca srečanja med Avstralijo in Jugoslavijo.
Iz Škofje Loke
— Svojemu prvemu sreskemu načelniku. Dolgotrajna borba, ki jo je vodilo škofjeloško območje za svojo upravno samostojnost je vsem nam znana. V dobi sreske izpostave smo imeli vodje tega območja.
x letom 1936 pa, ko je bilo ustanovljeno sresko načelstvo, smo dobili prvega sreskega načelnika v osebi g. Mateja Kakla, ki je nedavno praznoval 35-letnico svojega službovanja. Predsedniki občin so poklonili g. načelniku spominsko diplomo, zlasti, ker je g. Kaki nas prvi načelnik. Nas načelnik je koroški rojak, rojen v žopra-eah. v beljaškem srezu. Univerzo je dovršil na Dunaju, potem pa je služboval v Ve-likovcu, Celovcu, Guštanju, Črnomlju, Novem mestu, Ljubljani in Metliki, a pred tremi leti je prevzel vodstvo sres. nač. v žkofji Loki, ki ga upravlja z vso korektnostjo in vestnostjo še sedaj.
— Obrtno društvo je imelo v torek zborovanje v Gasilskem domu. Trenja v OD so dolgotrajna in so porazdeljeni člani v skupine, ki se ne morejo prav uveljaviti in sporazumeti na stanovsko osnovo. Ta predvsem bi dajala jamstvo za prepotrebno ObrtniSko slogo, ki bi potem dovajala do upenov in spoštovanja. Storjeni pa so bili v preteklosti veliki grehi, ker so nestanov-ski vplivi rušili skupnost in cepili moči. Toda, kdor drugim jamo koplje. . . Občni zbor OD je vodil mizarski mojster g. Jože Oblak, prisostvoval je zboru kot zastopnik
g. dr. Slavko Zore, slo pa je zgolj izvolitev vodstva Ko so ugotovili število ttattltvs, 9* izvedli korekturo,
je bil izvoljen za predsednika posestnik in kovaški mojster g. Tine Kalan, ki mu prav zelo želimo, da bi uspel z odborom v namerah, ki naj prinesejo društvu mir, obrtnikom pa koristi.
— Letošnja počitniška kolonija srednješolskih dijakinj iz južnih pokrajin naše države šteje 45 članic, ki so nastanjene v dekliški narodni šoli. Vodstvo je v rokah prof. teh. sr. šole g. Skokovića.
— Kara je izginil denar? Kakor pravi občinski sluga občine Trata v Poljanski dolini Maks Pustavrh, je pozabil medtem, ko se je zadržal službeno v Gorenji Dobravi pri Angeli F.-jevi, na mizi svojo denarnico S 193.50 din gotovine. Pustavrh je denarnico Že v sosedni vasi pcgreši 1 in poslal po njo k Angeli, ki pa nI hotela
o denarnici ničesar slišati. Poznejše poizvedbe so dognale, da je Angela menjavala denar, ki je bil bržčas last Pustavrha. Tudi se je zapletla v nekatera protislovja. Angela je osumljena, da je 193.50 din utajila, zadeva je v preiskavi.
— Star grešnik Jaka. Jakob je 40 let star, po poklicu delavec, stanuje pa v Rudnem v Selški dolini. Sem in tje rad kaj vzame, to se pravi ukrade, a ne toliko iz zlobe in pokvarjenosti, kakor zato, da ima za kak frakelj. Jaka imajo zdaj v preiskavi zaradi dveh grehov. Posestniku Fr. Fajfarju je zmanjkala pred dnevi žimnata podloga pri komatu. Jaka je vzel komat enostavno izpred hleva. Zimo iz blazine je stresel ln jo spravil v gozdu, deloma pa jo je vrnil Fajfarju — češ, da poravna škodo, a blago je vrgel v potok. Orožnikom je zadovoljno hitel kazat, kako je kradel. V slabem spominu   ima rogovilastega Jako
tudi posestnikov sin Gartner Franc, ki mu je na lepem izginila denarnica s 70 din. Jaka pravi, da je vrgel denarnico v potok, denar pa, da je zapravil. Sicer pa so Jaki
v dobro dognali, da je 60 din že vrnil. Denarnico je ukradel Jaka iz nezaklenjene Gartnerjcve sobe. Jaki posebnih vrlin ne pripisujejo, nekaj njegovih napak pa so kri
vi tudi ljudje sami, ker ga trpe in mu dajejo pot uho. Za obe tatvini bo moral dajati nepošteni Jaka odgovor na škofjeloškem sodišču.
— Zatemnitev škofje Loke. Pretekli petek je doživela Škofje Loka svojo drugo vajo za zatemnitev. Mesto ter občina Stara Loka in občina Zminec so bile ▼ popolni temi vse od 22. ure do 23. ure in s priznanjem lahko zapišemo, da so meščani klic odbora za zaščito pravilno razumeli. V napovedanem Času je utonilo mesto ▼ temi, povsod to pogasili luči sli jih zagrnili z zastori. Na »svetlo* ni prodrl noben žarek in je tako dosegla vaja popoln uspeh. Kakor pri prvi vaji, se tudi pri tej priložnosti ni manjkalo ljudi, ki so hiteli na ulice, da se z lastnimi očmi »nagledajo« teme, ki je zajela mesto sredi gluhe noči. Videti je, da ljudje postopno dobivajo smisel za pasivno obrambo, ki bi bila nujno potrebna v primeru vojne.
— Za odpravo beračenja. Na pobudo sreskega san. referenta je nedavno v prostorih tuk. sreskega načelstva bil širši sestanek zainteresiranih činiteljev in zastopnikov vseh krajevnih oblastev, na katerem so razpravljali, kako odpraviti beračenje. Škofjeloška občina ima za svoje reveže preskrbljeno v mestni ubožnici na Spodnjem trgu. Zlasti ob petkih pa se pojavljajo na ulicah berači, ki nimajo z mestom prav nič skupnega. Dogodi se, da pride ob petkih tudi nad 30 prosjakov v isti lokal. Na posvetu so bili mnenja, da bi kazalo ugotoviti, koliko prispevkov bi se dalo zbrati za siromake med meščani, ki darujejo sedaj prosilcem neposredno, obenem pa je bila sprožena misel ustanovitve socialnega sveta, ki bo to vprašanje v podrobnostih proučil. Eno drži: Skorja Loka bo nastopila z vso možno strogostjo proti vsem mogočim prosjakom, ki prihajajo k nam od vseh vetrov. Za domače bo poskrbljeno, ostale bo mesto odločno odklanjalo. Sestanek je pokazal splošno voljo in pripravljenost navzočih, da se beračenje po mestu odpravi!
Sadna sušilnica
v Zagorju
Zagorje ob Savi, 30. julija Sadjarska in vrtnarska podružnica v Zagorju ob Savi gradi na Lokah na vrtu g. Ašiča sadno sušilnico. To bo prva sušilnica v našem kraju in zgrajena bo po najnovejšem sistemu. Sadjarska podružnica je bila ustanovljena pred leti. Pobudo za ustanovitev je dal tukajšnji učitelj g. Lojze Kolčne, ki je bil tudi prvi predsednik podružnice, sedaj pa zavzema mesto podpredsednika. Sedanjemu odboru predseduje mlad posestnik Ivan Hribar iz Zavin, tajniške posle pa opravlja prav agilno g. Tone Ašič. Odbor je uvidel nujnost postavitve lastne sadne sušilnice, zato je morai v prvi vrsti zbrati sredstva za to prekoristno napravo. Tako je prispeval za sušilnico banska uprava 2000 din, večji znesek zagorska občina, deloma je imela prihrankov podružnica sama, nekaj je pa moral odbor najeti posojila. Prostor je dal g. Alojzij Ašič brezplačno, za kar mu gre še posebno priznanje.
Sadna sušilnica bo posebno letos lahko služila svojemu namenu, ko sadna letina dobro kaže. Sedaj ne bo več treba sadja stiskati v sadjevec, ali ga kuhati v žganje, posušeno sadje bo prinašalo vsakomur več dobička in koristi. Več mernikov sadja se bo lahko istočasno sušilo in približno v 18. urah bo sadje suho. Sušilnica ni pomembna samo za sadjarje in kmetovalce, ampak za vsakogar. Letos, ko bo sadja dovolj, si ga bo lahko vsakdo nakupil in nasušil tudi za poznejša leta, ko sadna letina ne bo tako obilna kot je letos. Vse priznanje gre odboru sadjarske in vrtnarske podružnice, ki je napravil sadno sušilnico. Vsekakor pa bo za našo dolino ena sušilnica premalo Ce se bo loška dobro obnesla, bodo naj manj potrebne še dve in sicer ena v Izlakah in ena v kotredeski dolini.
Zahteve prijateljev psov
Ljubljana 31 julija Prijatelji psov imaio prav za prav s <*vo jega stališča prav če se zavzemajo, da b' njihovi ljubljenci smeli po mili volji <-ka kati in dirjati po javnih sprehajališčih, parkih in nasadih Ze sama pasja taksa upra-vičuje psom življenje Toda tudi še mnogo večji davkoplaćevalc- imajo svoje želje in pravice, omejene z n?jraz!ičnH*imi zakoniki uredbami m naredbami. predpisi in pravilniki, da so psi in njih pravice prav daleč daleč tam zadaj. Skrarka. za pse tudi veljajo razni policijski in občmski predpisi. Prav tako kakor ie najtežjim davkoplačeva'cem prepovedana hoja po gredah in tratah mestnih vr'ov velja ta prepoved tudi za pse Kazen paznikom in uslužbencem, ki jih v mestne nasade in sprehajališča kliče dolžnost, je v Ljubljani
vsakomur prepovedana hoja iZNen petov po tej javni posesti Ali na i imajo torej psi v Ljubljani večje pravice nego ljudje? Srčna kultura in ljubezen do prirode je ljubljanskemu mestu narekovaTa zaščito Tivolija in vseh gozdov tja do Večne poti in tudi na Gradu. Zatn se je mestna občina odrekla dohodkom, kt so prihajali redno iz najemnin za lovišča na Teh mestnih posestvih Ljubljana se je s tem odlikovala pred vsemi jugosiovenskimi in tudi tujimi mesti, ker je s tem prva ustanovna narodni park v mejah mestne občmtr In vse mesto je ta sklep odobrilo, vsi nrijatcln prirode pa so ustanovitev ljub'jan^kega narodnega  parka pozdravili brez pridržkov.
Ce torej smemo tudi prijatelje psov prištevati k prijateljem prirode ne smejo biti nezadovoljni s prepovedjo neoviranega gibanja psov po zaščitenem ozemlju Narodni park pomeni popolno svobodo živalstva v njem. Brez strahu pred preganjalci naj živalstvo živi in se množi' Ker mestna občina ni več oddala lovišča, je re"i!a živalstvo lovcev in — ne zam.rite — tudi psov in mačk. Ali se nezadovoljneži ne spominjajo, kako je bilo s psi v Tivoliju in v šišenskih gozdovih pred zaščito9 Še celo dragoceni pes tedanjega župana je brez satisfakcije postal žrtev    najemnika lova.
Odkar je pa uvedena zaščita, da nasade, parke in sprehajališča varujejo samo pazniki, še nismo zvedeli za noben tako krut primer. Pač so pa lastniki psov in kužkov ter Scene t od dne do dne bolj rahločutni, živčni in razdražljivi, da so za zaščito svojih psov začeli preganjati varuhe nasadov. Celo prav velike in po njihovih funkcijah tudi za zaslužne prijatelje živalstva znane osebe so se že tako daleč spozabile, da so v svoji preveliki ljubezni do psov pozabile na obzirnost do službenih organov. Nerazumljivo je, kako morejo celo vodilne osebe med prijatelji živalstva za svoje pse zahtevati neovirano svobodo v narodnem parku. Ljubljana je vendar z zaščito svojih gozdov in z ustanovitvijo narodnega parka sama ustanovila najidealnejši zoološki vrt, kamor pač ne spadajo psi. še manj pa grajanje in pritožbe proti mestnim uslužbencem, ki svojo službo opravljajo popolnoma po načelih pravih prijateljev prirode. Na žalost smo že nekajkrat imeli priliko, da smo morali javnost opozoriti na take, za Ljubljano neverjetne primere, zato pa spet prosimo vso našo javnost, naj pomaga paziti na red po naših sprehajališčih, ki so namenjena vsem in gotovo tudi najljubša posest vseh Ljubljančanov.
Nesreče
Ljubljana. 31. julija Kleparski pomočnik Franc Igličar iz Ste-psnje vasi in njegov brat Jože, sta se včeraj popoldne odpeljala z motornim kolesom od doma proti Litiji. Nekje pri Dolskem pa sta nenadoma padla in obležala na tleh s hudimi poškodbami. Na pomoč so jima prihiteli ljudje iz bližnjih hiš, ki so jima nudili prvo pomoč m ju spravili s ceste. Kasneje so telefonično obvestili ljubljanske reševalce, ki so ponesrečenca spravili v bolnico. France Igličar ima hude poškodbe na glavi in po životu, Jože pa poškodovane noge in roke.
V Martinjaku na Notranjskem je v soboto ponoči nenadoma nastal ogenj na Premrovovi žagi. Ker je bil ogenj pravočasno opažen, so takoi prihiteli vsi tam zaposleni delavci, pa tudi sosedje, ki so pričeli gasiti in donašati vodo iz potoka. Pri gašenju se je pa težje ponesrečil 291etni delavec France Rovan, na katerega je padel goreč tram. Rovan se je tako hudo opekel na glavi in po rokah, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico.
Posestnikovo ženo Frančiško Vehovec z Dobrave pri Črnučah, je včeraj popoldne na Tvrševi cesti blizu Stožic podrl neki kolesar, ko je ravno nameravala prekoračiti cesto. Kolesar se ji je zapletel v krilo, nato pa jo potegnil s seboj na tla. Padel je tudi kolesar, ki pa se ni pobil, dočim si je Vehovč eva zlomila desno ključnico. Pred pivovarno »Union« na Celovški cesti je padel z motornega kolesa 461etni Čevljarski pomočnik France Ali jas iz Zapog na Gorenjskem. Vanj ie zadel neki kolesar, ki je odlete! v stran ter se pobral brez poškodb, dočim si je Alijaš pretresel možgane.
V soboto zvečer se je pripetila svojevrstna nesreča na križišču Masarvkove in Tvrševe ceste, kjer se je sprožil motor avtomobila nekega avtotaksija v trenutku, ko je šofer v bližnji trafiki kupoval cigarete. Na avto je takrat stopila neka ženska, ki pa je se pravočasno odskočila, a avto sam je brez vodnika zdrčal okrog vogala in se zaletel najprej v uslužbenca mestnega cestnega nadzorstva Martina Žiberta, ki je baš tedaj prišel po Tvrševi cesti. Podrl ga je in ga odbil, nato pa je sunil stran še 641et-no preužitkarico Ivano Pucelj iz Gorice vasi pri Ribnici. Po oba poškodovanca, o katerih so menili, da imata hujše poškodbe, so prišli reševalci, ki so ju odpeljali v bolnico. Pucljeva, ki je imela poškodbe na rokah in po životu, je bila danes že odpuščena iz bolnice, dočim je Žibertovo stanje zadovoljivo.
Davi so prepeljali na kirurgični oddelek iletnega posestnikovega sinčka iz Moravč Franca Klobčiča ki je zlil nase lonec vrelega mleka in se hudo opanl po životu in po nogah.
Iz Celja
—c Celjski peK©vski pomočniki so v petek zvečer prekinil: stavko in se vrnili na delo. Iznenadilo pa je, da nekateri pekovski mojstri niso hoteli sprejeti stavkujo-eih pomočnikov v službo, čeprav je povsod ob;čaj, da po zaključku stavke mojstri ne odklanjajo sprejema stavkujoč;h v službo. Predsednik Združenja pekovskih mojstrov g. Mlakar je v razgovoru z županom v petek dopoldne pristal na podaljšanje dosedanje kolektivne pogodbe, ki so io bili pekovski mojstri odpovedali. Ko so pa v petek popolJne predložili g. Mlakarju zadevno ?ziivo v podpis, je izjavo sicer podpisal prot: prčakovanju pa je prečrtal pasus, da smejo pekovski mojstri odslej odtegovati svojim pomočnikom, k: so pri njih na hrani za hrano samo 70 din na te^en in re v?č 100 din. Odtegljaj v znesku 100 crn 'e v ostalem tudi protizakonit. Dejstvo   da   -"e  g   Mlaki r domenjeno do-
ločbo črtai. je povzroč lo med pomočniki veliko in upravičeno razburjenje. Danes bodo skušal, zadevo urediti. Ce bi to ne uspelo ni izključeno, da bodo pekovski pomočn ki zopet stopili v stavko, ki bi jo ^reTdjalo cbv'nstvo še z večj-ml simpatl-fanri n^go ceslej. Upamo pa, da bo uvidevnost vendarle zmagrala in da bo prl-flo do kenčne^a sporazumna v korist pe-kovsk'h pomočnikov, pa tudi mojstrov.
—c Fmrli so: v celjski bolnici v četrtek 121etni Mirko Jager, sin upokojenega oro-žniSkega narednika iz 8t. Jurija ob južni železnici n v soboto lOletni Tomislav Sto-par. en železniškega zvaničnika v p. iz Šmarja pri Rimskih toplicah, na Zg. Hu-
dinji 103 pri Celju pa v petek 521etni rudar  Janez TJmek.
—c Celjsko razstavo, ki jo prireja zadruga »Celjska razstava«, so otvorili v soboto dopoldne v mestni narodni soOi. Po pozdravnem govoru predsednika zadruge g. Janka Brisčka je otvori] razstavo celjski župan kot pokrovitolj prireditve. Obseg razstave je razmeroma skromen. Po večini razstavljata trgovina in industrija, obrtnikov je zastopanih zelo malo. Specialni razstavi sta fllatelistična razstava celjskpga fllatelističnega društva >Cde-je* in razstava društva Rejec malih irva-li v Celju. Celotna prireditev Je znatno manjša nego je bila razstava leta 1937. Izgleda, da se je obrtništvo odločilo, da na letošnji razstavi ne bo sodelovalo, marveč da bo razstavilo na veliki obrtni stavi, ki bo prihodnje leto v Celju.
—c Smrt dveh narodnih mo±. v soboto zjutraj je umrl na Dečkovi cesti 10 v Celju v 91. letu starosti učitelj v p. in posestnik g. Tomo Grah. Pokojni je bil mar-kanten predstavnik stare narodne učiteljske garde ter odločno napreden* in znaoa-jen mož. Zdrav in veder humor ga tudi v visoki starosti ni zapustil. Pokojni zapušča sina Draga, ki je davčni kontrolor * Celju, in hčerko Silvo, ki živi kot upokojena uradnica prav tako v Celju. Pogreb g. Graha bo danes ob 16. iz hiše žalost' na okoliško pokopališče. V soboto je tudi umrl v Celju v starosti 56 let železniški uradnik v p. in bivši celjski podžupan g. Drago žabkar. Pokojni je bil zaslužen političen delavec. Požrtvovalno in z uspehom se je kot funkcionar krajevne organizacije JNS v Celju udejstvoval v strankinem življenju v Celju in celjskem srezu Uspešno je sodeloval tucn v obrtniških organizacijah, poleg tega pa kot :gralec na celjskem odru in kot pevec. E>rap"o žabkar zapušča ženo, tri sinove in v Ive hčerki. Pogreb bo danes ob 17.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Tomu Grahu in Dragu žabkarju bodi ohranjen časten spomin, svojcem iskreno sožalje!
—c V vinjenosti je zabodel ženo petkrat z nožem. V Govcah pri Smartnem ob Paki se je odigral v soboto zveoer krvav dogodek. Delavec Ivan Krevser se je vrnil zvečer vinjen domov in se začel prepirati s svojo 331etno ženo Frančiško. V jezi je Krevser pograbil nož ter prizadejal svoji ženi pet vbodi jaje v in sicer dva v lovo roko ter po enega v glavo, desni kolek in v trebuh. Težko poškodovano ženo so prepeljali v nedeljo zjutraj z vlakom v Celje, s postaje pa jo je odpeljal reševalni avtomobil v bolnico.
—c      Speče risti   :   manufakturi* ti      6: S
(4:2). V nedeljo popoldne sta se pomerili na Glaziji nogometni enajstorici celjskih špeceristov in manufakturistov. Med igral ci je bilo samo nekaj pravih nogometašev. Moštvo špeceristov je bilo nekoliko boljše m je imelo zlasti boljšega vratarja. V prvem polčasu so imeli Jpeeeristi. po odmoru pa mamifakturisti nekaj več od Igre. Tekma je bila svojevrstna in je nudila gledalcem mno«*r> zabave. Sodil je g. Filač. ki je kot manufakturist močno simpatiziral z moštvom svoje stroke. Svojo nalogo je izvršil seveda na humoristi-čen način in je po tem tudi uravnaval svoje odločitve.
K O L. K D A R Danes: Ponedeljek. 31. Julija katoličani: Ignacij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zaza Kino Inion: Legija časti Kino Sloga: Vizija Orionta Kino ftlška: Beli eskadron Kino Moste: Pater Vojteh
DEŽURNE LEKARNE Danes: I*>r Kmet, Tvrševa cesta 43. mr. Tmkoczy ded..  Mestni trg 4, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Siped b*ta
V letošnji tujski seroni se veliko govori in piše o naših cestah in njih prometu Xth-Če pa še ni govoril oziroma napisal besedice O potrebi obcestnih znamenj Kuže, da to ni potrebno, ker smo v tem pogle du na prvem mestu v Evropi Hočem pa opozoriti na neko redkost, ki jo ima prijazen frg Rujhcnhurg.
Ob koncu trga se odcepi od glavne trške ulice, ki vodi naprej na Senovo, cesta na Kozje, Podčetrtek, Mishnie, Rogaško Slatino oziroma na Celje. Toda pred tem križiščem ni nobenega opozorila. Na križišču samem pa stojita na električnem stebru V višini 16 metrov dva napisa, prvi za Kozje obrnjen proti cesti, drugi za Seno\o pa skoraj v nasprotno smer, dh kaže rud niškemu vlakovodji, če pelje in rine svoj mlin v pravo smer. Gol ovo je, da 90% av-tomobilisiov ne opazi teh napisov, ker sta pritrjena na tako neobičajnem mestu in tako nenavadno visoko. Tako je vsak tujec primoram, da svoje vozilo ustavi in stopi v najbližjo hišo ter prijazno povpraša: »Gospodična, kam drži ta pot?« Seveda se dogodi pa le redke, da bi moral vstopiti v hišo, ker naleti že pred hišo na prijazno pojasnjevalko. In ko prejme odgovor, da je to vendar napisano na električnem stebru, ga osramote kot analfabeta ali kot tepca, ki ne zna čitati latinice.
Zato bi bilo umestno in ,iujno potrebno, da se ta dva napisa postavita na primerno in vidno mesto, da bosta služila tujcem, ker sicer bo preveč naraslo število anal j a-betov in tepcev, pa tudi prijazni posedi bodo zahtevali nevarne grešne posledice.
Iz Maribora
_ 1. jvnl trg. Borza dela v
Mariboru potrebuje 2 železo strugarja, 1 kovino tiskarja in 1 Žagarja,
_ IZ po&tne službe. Iz Gornje Radgone
je premeščena v Maribor Berta Topličeva. Iz Maribora je premeščena v Podčetrtek manipuiantka Anica Btasin.
_ Tistim, Id no »e Jim zmešali pojmi.
Današnji »Slovenski dom« se je v upoštevanja vrednem miroljubnem duhu zaletel V >Slovenski Nam'.'', Češ, da ni storil svoje dolžnost, ko ni poročal o KKK v Ljubljani. O prijatelju, ki te pozna samo takrat, kadar te rabi, po pravici sodiš, da je slab prijatelj. »Slovenski dom« pozna naš liat samo takrat, kadar bi rad, da hi se vprege 1 v njegov voz, drugače mu je pa trn v peti. ^Slovenski dom« bi moral biti celo vesel, da naš list ni poročal o KKK, saj po mnenju gospodov iz Kopitarjeve ulice na božjem svetu bolj fr amazonske ga in bre-
verskega lista sploh ni, kakor je i Slovenski Narod«. Kako morejo potem ti gospodje sploh reflektirati na poročila v takem listu? Stvar takta je, kako tretiraš čio. veka z drugačmmi svetovnimi nazori. Mi bi želeli od nasprotne strani vsaj neznaten del tistega takta, ki ji ga ob vsaki taki priliki izkazujemo mi. Bodimo strpni in miroljubni, če smo že napisali strpnost in miroljubnost na svoj prapor! Celo vrsto važnih mednarodnih in zlasti za slovanski svet pomembnih prireditev v Ljubljani bi lahko našteli, o katerih »Slovenec« (»Slovenskega domač takrat še ni bilo na svetu) ni pisal niti besedice. Mi se nismo ni koti zgražali nad tem, ker smo, kot rečeno, taktni in priznamo nasprotnilcu pravico, da ima ovoje nazore in svoje poglede na življenje.
Stev. \7\
»SLOVENSKI NARODc,P«ed©lJek. 31. Julija 1930.
Strta* S
BMEVME VESTI
— Vse naše lzvenljubljanske naročnike smo obvestili, do krlaj imajo plačano na-ročti no tu koliko nam morajo nakazati, da j»m ne bo treba lista ustaviti, prepričani *ino, da boda vsi :/polnili svoje ob. vesaostt,
— Posebni vlak i/. Ljubljane za mari-
bors!.; festival. Razen toga, da jo dovolje. na  Četrtinska voznina  za obisk mariborskega festivala na vseh državnih železnicah, bo vozil tudi iz Ljubljane v Maribor posebni vir. k. Vozni red posebnega vlaka bo objavljen ob pravem ćasu.  Voznina z x *-!r-ninami vred na razstavo Mariborske-tcdna in na festival in s strokovno opisanim sporedom festivala bo veljala samo 4« din iz Ljubljane. Udeleženca te drugih manj5ih krajev se bodo seveda tudi lahko poslužili ugodnosti eetrtinske voznine, a morali   si bodo preskrbeti od »Putnika« legitimacijo,   ki   jo   bsd&jo   prired tolji, da se bodo lahko izkazali v Mariboru. Manjše postaje teh legitimacij ne bodo imele, zato r.aj  udeleženci zahtevajo legitimacije pismeno od 2>Putnika« dovolj zgodaj, da j£b bodo prejeli do sobote.
— Onim, ki hočejo na sezonsko delo V Francijo.   Sporočamo   poljedelkim delavcem, ki žele iti na poljedelsko delo v Francijo,' za eno leto ali več, da lahko odslej naprej dobijo vse podrobne podatke pri Francoski Federaciji poljoprivrednih poslodavaca F.E.M.A., Fedćration Des Emplov-eurs   Ete   Main   D'  Oeuvre   Agricole De France, ki bo od 1. avgusta dalje imela svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ul. 41.  Za sedaj  francoski  delodajalci potrebujejo samo delavke (kravarice in služkinje), ki bi znale molzti in opravljati domača dela na kmetiji.
— Zavarovanje delavcev in nameščencev v maju. V maju je bilo pri vseh okrožnih uradih zavarovanih 746.341. delavcev in nameščencev (544.362 moških in 201.979 žensk). V primeri z aprilom je naraslo število zavarovancev za 33.289, v primeru z majem lanskega leta pa za 4197. Največji absolutni porast v primeri z lanskim letom izkazujejo javna dela, in sicer za 3240. dalje gradnja železnic, cest in vodnih naprav za 3174 in tekstilna industrija za 2815. Industrija tobaka pa izkazuje nazadovanje za 8789. Največji absolutni porast v primeri z lanskim letom izkazuje OUZD v Beogradu, in sicer za 6759, dalie OUZD v Nisu za 4560 in OUZD v Ljubljani za 3344. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v maju 24.07 din in se je zvišala v primeri z lanskim letom za 0.S1 dint v primeri z aprilom tekočega leta pa za 0.21 din. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 449.19 milijonov proti 426.86 milijonov v aprilu odnosno 431.64 milijonov v maju lanskega leta. V primeri z lanskim letom se je zvišala celokupna dnevna zavarovana mezda za 4.07-7.
— Svetovni kongres   eSperantistov. V
Bernu se je pričel v soboto 31. svetovni kongres esperantistov. Kongres bo trajal do 5. avgusta. Na njem so zbrani delegati Anglije. Francije, Norveške, švedske. Holandske. Belgije, Jugoslavije. Bolgarije, Danske, Estonske, Poljske. Švice. Italije, Španije, Madžarske, Amerike. Irske, Finske, Brazilije. Japonske, Maroka, Avstra-lijne in Palestine.
— Vremenosiovci o vremenu v avgustu. Vremenoslovci pravijo, da bo v začetku avgusta vroče in vetrovno vreme z lokalni mi ne\dhtami. že okrog 3. avgusta nam pa napovedujejo nalive in ohladitev. Pozneje pritisne zopet vročina. Znatno poslabšanje vremena nam napovedujejo sredi avgusta, ko bodo divjale hude nevihte. Potem bo zopet toplo z lokalnimi nevihtami. Hujši dež se obeta okrog 20., potem bo pa zopet lepo vreme. Zadnji teden bo baje hladnejši, zlasti noči bodo hladne.
— Kmetica postala poštari ca, V Banjaluka je napravila v soboto izpit za poštno, brzojavno in telefonsko službo 401etna kmetica Natalija Kajganič. V vasi Stanari, od koder je doma, je bila nedavno ©tvorjena pogodbena pošta in za to mesto se je potegovala tudi Kajganićeva, dasi ima samo štiri razrede ljudske šole. Ministrstvo je njeni prošnji ugodilo pod pogojem, da napravi strokovni izpit. Kmetica se je v pičlem mesecu pripravila za izpit in ga tu-ti položila,
— Staro ime zagrebškega A v to kluba. Upravni odbor zagrebškega Avtokluba je imel sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se izpremeni ime organizacije, tako da se bo zopet imenovala Prvi hrvatski avtomobilski klub. O tem sklepu je b'lo obveščeno predsedništvo Zveze avto-klubov kraljevine Jugoslavije.
— Diplomirani tehniki! TJOTKJ sekcija Ljubljana sporoča da ima na razpolago več prostih mest za tehnike gradbene, strojne in elektrotehnične stroke. Sekcija vabi nezaposlene, oziroma one tehnike, ki žele mejna itsvsojbolouž IAT A T TTXX žele menjati svojo službo, da se zglase v pisarni sekcije v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6, dnevno med 18.—20. uro, kjer dobe vse potrebne informacije. Odbor.
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo večinoma jasno in vroče. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Zagrebu. Beogradu in Kum boru 29, v Ljub_ ljani 28.5, v Mariboru 28.2, v Sarajevu in Dubrovniku 28. na Rabu 26 in na Visu 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je znašala. 15.2.
— Avtobus je zgorel. V Crikvenici se je vnel včeraj avtobus, ki je bil pripeljal iz Zagreba pevce, da so priredili koncert. Vnela se je posoda z bencinom in kmalu je bil ves avtobus v plamenih, škoda znaša blizu 70.000 din.
— Uboj. v neki krčmi v zagrebškem Predmestju je prišlo v soboto zvečer do krvavega pretepa, med katerim je bil smrtno ranjen nezaposleni delavec Blaž Pavlek. Prišel je slučajno v krčmo ko je neki razgrajač mahal okrog sebe' z nožem. Tebi nič meni nič mu je zadal več smrtnih ran. Nesrečnega delavca so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil.
— Samomor zaljubljenega mladeniča.
V Kotoru je Slavko Gjuranovič v soboto po kavarnah popival. Potem je oa odšel v park, si privezal veliK panj in skočil z njim v morje. Njegovo truplo so potegnili iz vode s pismom, v katerem pravi Gju-ranović, da je sel v smrt zaradi nesrečne ljubezni- a
— će se otroci navdušujejo za drku*.
V Rumi se je pripetila v četrtek težka nesreča, lilerni Gjura Gjurkovič je bil stalen posetnik potujočega cirkusa. Na vsako predstavo je prišel in vse, kar je videl v cirkusu, je skušal doma posnemati. Zlasti so mu ugajale akrobacije na žici. Doma je napel žico med gredo šupe in bu-
dreveeom. Vsak dan se je učU ho-
diti po ±ici. V četrtek, ko m bilo nikogar v bližini, se je hotel še posebno producirati. Naenkrat je pa obviael na žici, ki se mu Je zarezala pod vrat. Tako so ga našli
mrtvega
— Proti sončarici uporabljajte Tsctoam-i>a Fii. Rr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič. Ljubljana, fresernova a.
Iz Ljubljane
_lj Vsa čast m    priznanje ljubljanski
mestni občini, ker je te dni dokazala, da se da tudi v Ljubljani uspešno zatirati prah. Te dni so mestni škropilni vozovi tako pridno zalivali mestne ulice od enega konca Ljubljane do drugega, da je bil v mestu kljub pripekajočemu aolncu prijeten hlad, o prahu pa ni bdo niti sledu. Pokazalo se je, da se da tudi s sedanjim šte. vilom škropilnih vozov in s sedanjim osen-jem cestnega nadzorstva zadovoljiti itak nerazvajene Ljubljančane. Upamo, da bo tako tudi v bodoče in da nam ne bo treba zaradi morebitne večje uporabe vode v teh dneh sedaj zopet požirati prahu.
—lj »častna legija«. Ta prekrasni francoski film je bil lani odlikovan na medna_ rodni filmski razstavi na Lidu pri Benetkah s prvo nagrado. In to po vsej pravici! Tako vsebinsko, kakor tudi igralsko, foto-tehmčno in v pogledu režije je film nekaj posebnega. — Mlad oficir kamilarske čete v Saharskem polku je obtožen težkega de. likta samopoškodbe in brani pred vojnim sodiščem svojo nedolžnost Najvišja odlikovanja na prsih mladega častnika dokazujejo njegov izredno hrabrost v svetovni vojni toda tu pred vojnim sodiščem na eno najdelikatnejših vprašanj, — ki bi pojasnilo ves dogodek, na to vprašanje molči trdovratno! In zakaj? V igri je dobro ime žene njegovega tovariša! To dobro ime hoče očuvati tudi če treba s svojo lastno obsodbo in propastjo. Odlični so igralci filma Charles Vanel, Abel Jacquin, Marie Bell. Film se predvaja te dni v kinu Unlonu ter zasluži vso pozornost Ljubljane. »Častna legija« je eden tistih filmov, ki so ponesli sloves francoskega filma v širni svet; pripomniti moramo, da so ta film dolgo časa igrali v Berlinu v izvirni, to je francoski izdaji in da je imel film v Berlinu ogromen uspeh! Nj čuda — Če primerjamo ta film z običajno plehkostjo nemškega filma!
KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danes poslednjič
Vizija orijenta
Predstave ob 19. in 21. uri
—lj Nov način zatiranja prahu je preizkusila mestna občina v soboto in nedeljo. Netlakovani del Tvrševe ceste od železniškega prelaza dalje do Stadiona so namreč v soboto najprej dobro pomedli, potem pa izdatno polili z vodo, na mokra tla pa posuli blizu tri vagone soli ki se je dobro spri jela, tako da kljub velikemu prometu pešcev in vozil na tem delu ceste ni bilo niti najmanjšega prahu. Tak način zatiranja prahu je verjetne precej drag in ni, da bi kdo zahteval, naj tudi druge prašne ulice in ceste posujejo s soljo, vendar pa je to dokaz, da lahko mestna občina, če hoče, stori marsikaj, da reši ljub. ljansko prebivalstvo nadležnega prahu.
—lj Počitniške kolonije šolske poliklinike. Tudi letos pošilja šolska poliklinika v Ljubljani v počitniške kolonije na Rakitno, kjer ima lep počitniški dom, številne, okrepčila potrebne učence ljubljanskih Bol. Danes je odpotovalo na Rakitno 70 dečkov in deklic. Na počitnicah bodo ves avgust. Hkrati se pa vrača z Rakitne 85 otrok, ki so se u trd ;li na solnčni Rakitniški planoti pod skrbnim zdravstvenim nadzorstvom. Letovali so ves mesec. Toda že pred to kolonijo je letovalo na Rakitni od 3. junija do začetka julija 60 otrok.
—lj V Ljubljani so umrli od 22. do 29. julija: Vrhunc Franc, 52 let, poslovodja, Celovška c. 207; Lešnjak Antonija a Dra-gomila, 35 let, uamiljenka, Slomškova ul 20, Bensa Marija Valerija, roj. Gomiscek, 48 let, žena učitelja, Vodmataka uL 29; Kraigher Josipina, roj. iAvrencič, 84 let, zasebni ca, Rožna dolina, Cesta n_5a; Pri-stavec Anton, 27 let, Šofer Stražiace 29 pri Kranju; Kodrič Kristina, 26, let. dlpL zaščitna sestra, Vodnikova c 35; Martelanc Dragotin, 51 let, zasebni uradnik, Tavčarjeva ul. 12; dr. Sturm Karal, 74 let odvetnik. Celovška c 28; Taskar Ivan, 82 let, delavec, Vido vdana ka cesta 9.
Iz Kranja
— Učni tečaji za popravne Izpite. 8 1.
avgustom se otvorijo v Kranju novi učni tečaji za one dijake srednjih SoL ld imajo popravne izpite. Pouk se bo vrStl ▼ meščanski šoli, Tavčarjeva ulica 2; vpisovanje bo istotam v torek 1. avgusta od 10. do 12. in od 14. do 16. ure popoldne,
— Moško kolo je nekdo postil v veži posestnika Jermana Alojzija na Primsko-vem. Kolo ima evidenčno tablico s številko 2-74585-12. Lastnik naj se javi na policiji.
— Komaj dva dni smo brez dežja, pa nas zopet nadleguje prah, da je groza. Res, da se te nevšečnosti ne dajo spravili s svata, toda vseeno bi bilo potrebno, da Škropilni avto pogosteje obišče okolico savskega mostu in pa Primskovo ln nam taJPO da korajžo, da si borno vsaj t nederjo upaH na cesto.
— Drzen vlom v gostHniške prostore g.
Benedka Franceta v Stražisčn je bfl izvršen pred dnevi. Vlomilec je odnesel večjo količino masti in mesa, par Čevljev, damski dežnik in svileno srajco, tako da je povzročil nad 1000 dinarjev Škode. Vlom je bil prijavljen policiji, ki je osumila nekega O. P. iz Stražifiča, katerega je tom priprla ker upa, da bo dobila v kratkem dokaza o vlomu.
— Kar se tiče ureditve psssesta v Kranju moramo biti novi podržavljeni policiji res hvaležni za storjeno delo. Redko opaziš še voznika brez luči, vožnjo po napačni strani ali pa sploh kršenje cestno-prometnih predpisov. Je pa nekaj stvari ki bi se morale vsekakor odpraviti. Med temi omenjamo zaenkrat silno hrumenje m brezobzirno dirkanje nekaterih motoristov skoz! mesto in pa tisto nagromadenje najrazličnejših kant, sodov m pomožne bencinske črpalke poleg vbetonirane črpalke ob hifli g. Gorjanca. Kolikor smo Informirani, sme tod stati le vtoetonirana črpalka; če
pa je res ves ta klump okofl nje potreben, potem naj pa lastnik plača občini dnevno odgovarjajočo vsoto na račun stojnine, kakor morajo to storiti vse kramarice aH pa kmetice, ki prinašajo na trg poljske pridelke, ker pride obema tako prav lahko do novega vira dohodkov, ki so Ji tako po-
Danes si oglejte ob 16., 19. in 21. uri
prekrasni film
Izvrstna vsebina, dobri igralci, kakor: Charles Vanel in Marie Bell Vas bodo navduSili!
ČASTNA L
(LEGION D'HONNEUR)
:a film je 60 nagrajen na lanski blenali v Benetkah !
KINO UNION
TEL. S8-S1
Iz Novega mesta
— Dve nesrečnici v Krki. Skozi mirno nočno zatišje se je oni večer čul rahel zamolkel klic in padec v vodo. Samotni sprehajalec, ki je videl v jasni noči ob Krki obrise ženske postave, da se je od brega pognala v Krko, je takoj pohitel tja in skočil za žensko v vodo. Po kratki borbi se mu je posrečilo spraviti nesreč-nico na suho. Z bodrilnimi besedami pa domov. Sličen konec je hotela storiti tudi 19-letna uslužbenka pri nekem tukajšnjem podjetniku. Prvotno se je obupanka nameravala vreči pod drveči ljubljanski vlak na železniškem mostu. Ker pa je prišla minuto prepozno, je stekla pod most in se pognala v reko. Ljudje, ki so opazili njeno obupno dejanje, so mladenko se pravočasno rešili iz objema Krke. Obe nesrečnici sta izpovedali, da sta hoteli v smrt zaradi nesrečne ljubezni in ker sta nosni.
— Mačka zakrivila nesrečo. Pod tem naslovom smo oni dan priobčili kratko notico, v kateri se omenja, da je ponesrečeni g. Stibrič smrten sovražnik mačk. K tej notici je ponesrečenčeva žena prosila za
PREMIER
ob 16. in 21. uri
Kino Matica 31-24
Z A Z A
NajlepSi ljubavni film s Claudette Colbert
popravek v toliko, da njen mož ni smrten sovražnik mačk. Usodnega dne je hotel neko mačko pač odstraniti, ker mu je pokončala že več piščancev.
— Predsednik vlade med nami. V četrtek popoldne se je pripeljal v naše mesto — sedaj že v kratkem razdobju —-. drugič, ministrski predsednik g. Cvetkovič. S svojim spremstvom se je pripeljal z avtomobilom in je izstopil na trgu kralja Petra II.. odkoder je odšel v trgovino Kos, kjer je kupil nekaj razglednic. Oglasil se je tudi pri peku Golašu, nakar je napravil obisk orožniški postaji. V spremstvu orož. kapetana g. Kneževića si je ogledal še našo Loko. Po kratkem postanku je predsednik vlade nadaljeval s spremstvom svojo pot na Bled.
Težka nesreča
na Jalovčevi strehi
Mariborčanu Zlatku Marinu je skala zlomila nogo, vendar so ga pa tovariši rešili
Jesenice, 31. julija
Komaj mesec dni je minilo, ko je 29. junija Jalovec zahteval mlado žrtev, jurista Dušana Klepca, a v soboto bi kmalu iz vrst planincev zopet iztrgal mlado življenje.
V soboto sta zaplezali ob krasnem toplem dnevu dve vrvitvi v inž. Hoinovo smer severozapadne stene Jalovca. Prvo vrvitev je vodil plezalec Jože Lipovec, v siedini je bil navezan Lopič, na koncu pa Zla tko Marin iz Maribora. Drugo vrvitev je vodil Pagliaruzzi, na vrvi pa je bil z njim Jogovič. Dobri plezalci so naglo in brez truda preplezali steno, a na zloglasni Jalovčevi strehi jih je okrog 13. doletela precej huda nesreča. Približno 150 m pod vrhom Jalovca je Marin zagrabil za precej labilno, okrog 300 kg težko skalo, ki se mu je pri samem dotiku zvalila na levo nogo in mu jo, kakor so pozneje ugotovili, zlomila v stegnu. Sreča v nesreči je bila, da je bil plezalec navezan. Marin je obležal, njegova soplezalca sta ga pa na vrvi obdržala, da s skalo vred ni zdrknil preko stene o kuloar. Poškodba je bila težka in na nadaljevanje plezanja ni bilo mogoče misliti. Pagliaruzzi, Jogovič in Lopič so pustili pri ponesrečencu obleko in hrano ter po severnem grebenu Jalovca odhiteli v dolino po pomoč. Požrtvovalni soplezalec Lipovec pa je na nevarnem terenu uredil Marinu zasilno ležišče in ga zavaroval s klini ter kolikor je bilo v njegovi moči, skrbel za udobnost ponesrečenca. Ostal je tudi pri njem vso noč.
Obveščeni reševalci so se zbirali vse popoldne v Tamarju. Okrog 18. je odšla prva skupina reševalcev, članov ra teške SPD, pod vodstvom Maksa Juvana v steno. Z Juvanom so bili se Matjaš Janez, Makovec Joža in Makovec Jožek. Nosili so okrepčila in prepotrebne odeje. K ponesrečencu so prišli v kritičnem času okoli 11. ponoči — temperatura je padla pod 1
ničlo. Zaradi bolečin in mraza je Marin trpel hude muke, ki jih je pa junaško prenašal.
V Tamarju so se zbrali tudi vsi tovariši iz alpinskega odseka, ki tabore že delj časa v Martuljku. Okrog 11. je prišel tudi zdravnik iz Kranjske gore in dal je reševalcem vsa. potrebna navodila. Iz Tamarja sta f>riapela, tudli dva medicinca, Marinova tovariša, za njima pa znani nas plezalec Uroš Zupančič. Okrog pol 11. je Uroš Zupančič z ostalim reševalnim moštvom krenil na pot. Računali so, da pridejo na kraj nesreče ob zori. Ob 3. zjutraj pa so bili že pri ponesrečenem Marinu. Medicin ca sta ugotovila prelom stegnenice in mu dala za ublažitev bolečin injekcijo morfija. Ko se je pričelo daniti, so ga obvezali in povili, a okrog 7. zjutraj se je pričel nevarni in težavni prenos v dolino. Najprej so krenili na vrh Jalovca, nato pa po grebenu v dolino. Prenos je trajal okrog 12 ur. Nosili so ga povezanega v vrečo in obešenega na drog. Tehnični del reševanja je vodil Uroš Zrpančie, ki so mu požrtvovalno pomagali ostali reševalci, zlasti Gartner, Žagar in Lipovec. Po daljžem odmoru vrh kuloarja so krenili skozi ozebnik v Planico. Reševanje je poteklo v redu in treba je omeniti se požrtvovalno pomoč Ratečanov Erlaha in Mežika, ki sta ves čas sekala stopinje v kuloarju. da sta lajšala reševalcem pot in delala tudi stopinje bolj varne. Na koncu snežšča so ponesrečenega Marina dali na nosilnico in od tu dalje je Slo reševanje lažje izpod rok. Iz Tamarja je prišel do snežisča nasproti dr. Marin iz Maribora, oče ponesrečenega turista. Zla tko mu je veselo pomahal v pozdrav. Reševalnje je trajalo od 7. zjutraj do 18. Kljub silnim naporom so pa bili reševalci veseli in zadovoljni, da so rešili mlado dragoceno življenje in dobrega, iskrenega tovariša.
Eden Izmed reševalcev.
Ponedeljek, SI. julija
14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40:
Nac. ura. — 20: Musorgski-Rimaki Kor. sakov: Perzijski ples iz opere >Hovanšči-nac (plošče. Londonski sini fon. orkester).
— 20.10: Volja in strast (g. dr. Emil Hro. vat). — 20.30: Pevski zbor >Cankar«. — 21.10: Friedem&n: Slovanska rapsodija (plošče). — 21.10: Klavirski koncert (g. Willy Klasen). — 22: Napovedi, poreč.ia.
— 22.15: Pevski koncert gdč. Marije Mar-kizettl, pri klavirju Marjan Lipovsek. (Konec ob 23. uri.)
Torek, 1. avgusta 12: Vesel orkestralni koncert (plošče).
— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi poje kvartet Stri. tar, pri klavirju g. prof. Marjan Ljpovšek.
— 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura. — 20: Poljske narodne (plošče).
— 20.10: Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavest pri Poljakih (g. prof. Et-bin Boje). — 20.30: Koncert Sodelujejo: gg. E. Mesgollts in M. Hebetn. — 22: Na-povedi, poročila. — 22.15: Pevski koncert g. Draga Burgerja, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovsek. (Konec ob 23. uri.)
Sreda, 2. avgusta 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Nekaj veselih in nekaj žalostnih zapoje Jožek. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Nekaj risalnih priprav (g. M. Zor). — 18.45: Narodopisno predavanje o priliki festivala slov. narod, običajev iz Maribora (Fr. Marolt). — 19: Napovedi, poročila.— 19.40: Nac. ura. — 20: Udovičeva in Lov-šetova pojeta (plošče). — 20.10: Delavske in nameščenske knjižice (g. Milan Valant).
— 20.30: Koncert. Sodeluje Ruski sekstet in duet kitar gg. Antunovič in Novak. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tercet sester Fink.  (Konec ob 23. uri.)
Četrtek, S. avgusta 12: Češke pesmi (plošče). — 12.45; Po. ročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Klavirski koncert (g. prof. M. Lipovšek). — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Narodopisno predavanje o pril ki mariborskega festivala slov. nar. običajev (Fr. Marolt). — 19.40: Nac. ura. — 20: Plošče. — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Pisan drobiž (plošče). — 21: Prenos iz Luzerna: Simfonični koncept v okviru mednarodnega glasbenega festivala. Dirigent: Arturo Toscanini; vmes okoli 22: Napovedi, poročila.
PeteK, 4. avgusta
12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13-20: šramel »štirje fantje«. — 14; Napovedi.— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Kotiček SPD (g. dr. Svetozar Ilešič). — 19.40: Nac. ura. — 20: Nikola Cvejiča poje hravske na. rodne (plošče. — 20.10: Ženska ura: Pravica in dolžnost današnje matere (ga. Angela Vode). — 20.30: Vesel živalski krog Vin. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. (Konec ob 23. uri.)
Inserirajte v „SL Narodu44!
MALI OGLASI
Beseda 60 par, davek posebej. PrekncL izjave beseda Din L—»
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti gnasatoa — Popustov aa male oglase ne priznamo,
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
Male oglase »Slov. Narod«
do 9. are dopoldne.
Tapetnik Sitar
Is Wotfove unce se Je preseffl
v Jsctoiburgovo uL 4
telefon 28-10
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH st nabavite najboljše obleke, perilo In vsa praktična oblačila prt PRB8KBRJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
I
TURISTI! Prodno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetHčni med v Medarni — Ljubljana, židovska uL 6. 86/T
t\Ll     L- L
v f Z B   d J " :
r T r » t » - ; r **t -»
NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — Ljubljana, Židovska uL 6, 86/T
KAPITAL
POSOJILA
ia vknjižbo, poroke, menice, iolgoročna hipotekama na hiše v sresldh mestih ter kmetom za gospodarske potrebe po 6% obrestih, tudi na 10—20 letno odplačilo. Pojasnila proti nakazilu 3 din v znamkah. Central, Tomičeva 7, Zagreb. 4347
POSOJILA DOBE ~
državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje Do le riše k, Radeče-Podkraj. Priložite znamke.
2348
STAnOVATUA
ENO IN DVOSOBNO stanovanje se odda takoj. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta.
2349
DVOSOBNO STANOVANJE s prttfklinaml pod enim ključem se odda takoj. Pojasnila: Rugeij Franc, Kolodvorska nI.
2351
POSEST
Beseda 60 par. davek posebej Najmanlši znesek 8 Din PRODA SE enonadstropna, skoraj nova vila okrog vile 25.000 m2 zemlje, oddaljena 2 km od Ljubljane. Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. 2337
PRODAM
Beseda 60 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
4 »PFAFF« ŠIVALNI STROJI
skoraj novi, več koles, otroških vozičkov, biciklov ln raznih drugih predmetov poceni naprodaj pri: »PROMET«, Ljubljana, nasproti krlzanske cerkve. 2339
OREHOVA JEDRCA lepa, izčisčena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska uL 0. 86/T
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
^premor
KOKS. SUHA DRVA
LPOGAČNIK
Bohoričeva 6 — Telefon 20-5!*
POHIŠTVO
si nabavite najceneje pri ZORMAN. Breg 14. Vsakovrstni stoli že od 18.- din dalje. Politiram oprave najceneje.
2350
SLUŽBE
Nalmanlftl znesek 8 Din Beseda V> r»»»r   -i»v#»p oos«»he1
ABSOLVENT enoletnega trgovskega tečaja in z malo maturo želi prakticirati v pisarni večjega trgovskega podjetja aH v večji trgovini. Naslov: Poljansek MiloS. Brežice. 2348
Ako prodajaš, kupuješ.
oglašuj
v mali oglasnik
»Slov. Naroda«
ta
Maknlaturni p? mir
proda
I JI K
SiiH^Ieplstii potih
(sa časa počitnic). V< čaji, oddelki od Ml do %8 svečar in od %8. do 9. ure sveder. Novi tečaji se bodo pričeli Z avgusta 1939. Najnižja šolnina. Moderna ln največja strojepis-nlca s 40 piše mirni stroji ofh sistemov. Vsa rjojasnila dobite dnevno do 8. ura asačer pri ravnateljstva
Ljubljana, Domobranska c. 15.
n
Miibljsuia, Knafljeva ulica itev. f
NARODNA
TIskarna
-
LJUBLJANA
avsin/f ras nun
Izpopolnitev telefonskega
omrežja
Pozimi bodo najbrž že odpravljene nevšečnosti s telefonom v Ljubljani
Ljubljana. 31. julija Nedavno smo poročali kako se je razvijal telefon v Ljubljani in kako številne ovire so zavirale njegov razvoj Omenili smo tudi, da so prispeli že lani in delno letos vsi telefonski kabli za izpopolnitev telefonskega omrežja v Ljubljani, a da morajo čakati na kredite za položitev teh kablov Naii'asili smo, kako silno potrebno bi bilo. da bi bilo telefonsko omrežje v Ljubljani čim prej izpopolnjeno ker so doslej položeni kabli že vsi preobremenjeni m da je priključek na telefonsko omrežje sploh nemogoč, razen, če si telefonski naročnik sam kupi pri zasebnem podjetju dvopri-klopnik.
K sreči je bilo vprašanje izpopolnitve telefonskega kabelskega omrežja že tedaj, ko je šel tisti članek v tiskarno, pred rešitvijo Krediti za položitev kablov so odobreni in mestna telefonska tehnična sekcija je že zaposlila na terenu večje število delavcev. Delajo že nekaj tednov
Najprej so zaceli delati na Vilharjevi cesti, kjer bo položen od Tyrše\e ceste glavni vod za svetokriški okraj in vzhodni del mesta. Od tega voda bodo položeni številni stranski vodi. Na južni strani mesta pa bo segal glavni kabel po Gradišču do Mir-ja Na Vilharjevi cesti so že zgradili kanal za kabel. Danes so začeli delati v Gradišču. Zaposlenih je okrog 70 delavcev. Kanal bo zgrajen v cesti ter ne bodo razbijali hodnika, ki je asfaltiran. Cesta je tlakovana s kamnitimi kockami in cestišče zaradi razkopavanja ne bo uirpelo velike škode.
Kablov ne morejo položiti prej. dokler j niso zgrajeni zanje vsi kanali. To delo bo , pa kmalu gotovo, kakor računajo, saj so zdaj odprti že vsi krediti ter bodo delo lahko tako pospešili, da bo Ljubljana imela že pozimi izpopolnjeno kabelsko telefonsko omrežje. Delo bo veljalo nad milijon din. V proračunski vsoti je vračunano tudi stavbno gradivo.
Posebnih tehničnih težkoč pri tem delu ni, težave se pojavljajo navadno le zaradi drugih napeljav v cesti, zaradi vodovoda, plina ali električnih kablov. Telefonski kabli morajo biti položeni tako, da so varni pred prekopavanjem z?radi drugih napeljav, česar pa m tako lahko doseči povsod, zlasti ne na ozkih cestah s tramvajsko progo. Vendar lahko upamo, da bo delo dovolj hitro napredovalo tudi na cestah v bližini mestnega središča.
Pričakovati smemo, da bodo pozimi že odpravljene nevšečnosti, ki so prejšnja leta zelo ovirale telefonski promet zaradi nepopolnega telefonskega omrežja in da bodo poslej dobili telefonske priključke tudi številni prosilci, ki že dolgo čakajo na telefon.
Potem pa bodo morali začeti misliti že zopet na povečanje telefonske centrale. Kakor smo omenili v zadnjem članku, bodo morali centralo po\ečati še vsaj za 2000 številk, da bodo odstranjene ovire normalnega razvoja telefona v Ljubljani. Ko bo izpopolnjeno telefonsko omrežje, se bo število telefonskih naročnikov naglo povečalo in kapaciteta centrale bo kmalu izrabljena.
Borba treh držav v Celovcu
V atletskem troboju med Nemčijo, Rumunijo in Jugoslavijo so zmagali Nemci
Borba T f29Dwrv-.0
V soboto in včeraj je bil v okviru športnega tedna ob Vrbskem jezeru tudi atletski tioboj med Nemčijo, Rumunijo in Jugoslavijo. Po skupnem dogovoru pa je tro-boj odpadel in so za točke šteli le dvoboja Nemčije z Jugoslavijo oziroma z Romunijo, dočim dvoboja med nami in Rumuni ni bilo. Jugoslovensko zastopstvo je po stari navadi nastopilo močno okrnjeno in so manjkali nekateri najboljši atleti. Kljub temu so se dobro držali, o čemer pričajo 4 novi državni rekordi, ki so jih dosegli Goršek (Primorje) na 1500 m, Markušič (Concordia) v metu kopja in jugoslovenski štafeti na 4x100 in 4X400 m. Nemški atleti, ki so bili povečini iz bivše Avstrije, so zmagali v obeh dvobojih sigurno, nasproti Jugoslaviji s 102.5 : 61.5, nasproti Rumuniji pa s 108 : 55 točkam, če bi štel tudi dvoboj med Jugoslavijo in Rumunijo, bi Jugoslavija zmagala z 99 : 64.
Športni prostor KAC ni bil primeren za tako veliko prireditev. Tekališče je bilo preozko in zaradi tega tekači niso imeli oddeljenih prog. Rezultati so bili naslednji:
rm i dan
110 m z zaprekami: 1. Leitner (N) 15.3, 2. in 3. Ehrlich (J) in Langmaver (N) oba 15.7. 4. Ncgru (R) 16 7, 5. Jurkovič (J) 17.2. 6. Majescuk (R) 17.5.
Skok ob palici: 1. Proksch (N) 370, 2. Edding (N) 360, 3. Lenert (J) 360, 4. Iva-nuš (J) 310, 5. Majescuk (R) 340, 6. Ban-fi (R) 320.
Met kladiva: 1. Baver (N) 54.53, 2. Maver (N) 52.99, 3. inž. Stepišnik (J) 47.69, 4. Biro (R) 45.94, 5. Goič (J) 44.44, 6. Gura  (R) 24.33.
100 m: 1. Miller (N) 10.8, 2. Struckl (N) 10.9, 3. Stefanovič (J) 11.1, 4. Kling (J) 11.2, 5. Cristea (R) 11.2, 6. Ludu (R)
11.4.
Skok v daljino: 1. Lenert (J) 693. 2. Staikitescu (R) 6S5, 3. Dovjak (N) 684, 4. Miller (N) 674, 5. Urbič (J) 653, 6. Yurt (R) 620.
400 m: 1. Rose (N) 49.5, 2. Krlsper (N) 50.7, 3. Nemes (R) 52.2, 4. Despot (J) 52.3. 5. Pleteršek (J) 52.5, 6. Lazar (R) 52.6.
Met krogle: 1. Kovačevič (J) 14.36, 2. Coufal (N) 13.87, 3. Kuzel (N) 13.79, 4. Gurau (R) 13.74. 5. Curčič (J) 12.06, 6. Havalec  (R) 11.75.
800 m; 1. Goršek (J) 1:55.5, 2. Ritter (N) 1:55.9, 3. Kis (R) 1:56.4, 4. Lorenz (N) 1:56.5, 5. Nabernik (J) 2:00.9, 6. La-pusan (R) 2:06.
DKT7GI DAN
Troskok: 1. Kalistrat (R) 14.27, 2. Dou-jak (N) 14.18, 3. Jovičevič (J) 14.09, 4. Staikitescu (R) 13.91, 5. Mikič (J) 13.55, 6. Zenz (R) 13.45.
1500 m: 1. Kis (R) 3:59.9, 2. Goršek (J) 4:01.1, nov jug. rekord., 3. Košir (J)
4:02.5, 4. Krainei (N) 4:03.4, 4. Leban (N) 4:03.9, 5. Jamica (R) 4:08.5.
Skok v visino: 1. Flachberger (N) 180. 2. Mikič (J) 180, 3. Blaschke (N) 180, 4. Martini (J) 170, 5. Yost (N) 170, 6. Staikitescu (R) 165.
5000 m: 1. Eberlein (N) 15:03.8, 2. Edder (N) 15:37.2, 3. Kotnik (J) 16:01.5,
4. Hornik (J) 16:39, 5. Jamica (R) 16:47.7
4x400 m: 1. Nemčija (Lorenz, Kri3per, Rose, Ritter) 3:16.9, 2. Jugoslavija (Despot, Skuše k. Klina r, M ar kovic) 3:24.5, nov jug. rekord (prejšnji 3:25.8), 3. Rumuni ia (Lazar, Lapusan, Nemes, Kis) 3:34.3.
Met kopja: 1. Edding (N) 65.66, 2. Markušič  (J)  60.51, nov jug. rekord, 3.
Bruckner (N) 59.84, 4. Jandrlič (J) 52.13,
5. Biro (R) 45.80, 6. Nasberger (R) 42.99. 200 m: 1. Miller (N) 22.1. 2. Struckl (N)
22.3, 3. Cristea (R) 22 8. 4 Kling (J) 23.2, 5 Stefanovič (J) 23.4. 6 Mo\imo (R) 24.
Met diska: 1. Tunner (N) 47.31, 2. Havalec (R) 44.58, 3. Wiesel (N) 42.77. 4. Cur čič (J) 40.01. 5. Gurau (R) 3v.96, 6. Kova čevič (J) 39.
4 x 100 m: 1. Nemčija (Blaschke. Struckl, Miller, Doujak) 42.9, 2. Jugoslavija (Stefanovič, Jovanovič, Dragovič, h'ing) 43, nov jug. rek. 3. Rumuni ja (Lazai. Voina, Ludo, Cristea) 43.6
ILIRIJA JE SIGURNO ZMAGALA
V PLAVANJU
V Zagrebu je bilo v soboto in včeraj državno plavalno prvenstvo zapadne cone, na katerem je sodelovala tudi Ilirija. Čeprav so v njenih vrstah manjkali najboljši, nastopila je brez Cererja, dr. VVilfana in Schella, je bila vsem svojim nasprotnikom znatno premočna in je dobila več točk, kakor V3i ostali klubi skupaj. Končni rezultat v plavanju je bil: Ilirija 255 točk, ZPK 188, Gradjanski Karlovac 27, Marathon 19. KSU 9, Hašk 5. V waterpolu je ZPK po zaslugi sodnika premagal Hitijo s 5:3. Med najboljšimi rezultati je omeniti Fri-tschev čas na 100 m prosto 1:03.2 in pa prav dobro Fincevo na isti progi z 1:18.8.
JUGOSLAVIJA BO IGRALA
V FILADELFIJ1
Zagreb, 31. julija Jugoslavija, ki je z zmago nad Nemijo postala prvak evropskega pasu v tekmovanju za Davisor pokal, bo igrala naslednjo tekmo v Združenih državah severoameriških in sicer v Filadelfiji. Njen nasprotnik bo zmagovalec v ameriškem pasu, Avstralija. Davisov pokal branijo Združene države, ki čakajo zdaj na zmagovalca srečanja med Avstralijo in Jugoslavijo.
Iz škofje Loke
— Svojemu prvemu sreskemu načelniku. Dolgotrajna borba, ki jo je vodilo škofjeloško območje za svojo upravno samostojnost je vsem nam znana. V dobi sreske Izpostave smo imeli v^dje tega območja, z letom 1936 pa, ko je bilo ustanovljeno sresko načelstvo, smo dobili prvega sre-skega načelnika v osebi g. Mateja Kakla, ki je nedavno praznoval 35-letnico svojega službovanja. Predsedniki občin so poklonili g. načelniku spominsko diplomo, zlasti, ker je g. Kaki naš prvi načelnik. Naš načelnik je koroški rojak, rojen v 2opra-čah v beljaškem srezu. Univerzo je dovršil na Dunaju, potem pa je služboval v Ve-likovcu, Celovcu, Guštanju, Črnomlju, Novem mestu, Ljubljani in Metliki, a pred tremi leti je prevzel vodstvo sres. nač. v
fikof ji Loki, ki ga upravlja z vso korektnostjo in vestnostjo še sedaj.
— Obrtno društvo je imelo v torek zborovanje v Gasilskem domu. Trenja v OT> so dolgotrajna in so porazdeljeni člani v skupine, ki se ne morejo prav uveljaviti in sporazumeti na stanovsko osnovo. Ta predvsem bi dajala jamstvo za prepotrebno obrtniSko slogo, ki bi potem dovajala do uspehov in spoštovanja. Storjeni pa so bili v preteklosti veliki grehi, ker so nestanov-flfcl vplivi rušili skupnost in cepili moči. Toda, kdor drugim Jamo koplje . . . Občni zbor OD je vodil mizarski mojster g. Jože Oblak, prisostvoval je zboru kot zastopnik oblasti g. dr. Slavko Zore, slo pa je zgolj za izvolitev vodstva. Ko so ugotovili število
in izvedli korekturo,
je bil izvoljen za predsednika posestnik in kovaški mojster g. Tine Kalan, ki mu prav zelo želimo, da bi uspel z odborom v namerah, ki naj prinesejo društvu mir, obrtnikom pa koristi.
— Letošnja počitniška kolonija srednješolskih dijakinj iz južnih pokrajin naše države šteje 45 članic, ki so nastanjene v dekliški narodni šoli. Vodstvo je v rokah prof. teh. sr. šole g. Skokoviča.
— Kam je izginil denar? Kakor pravi občinski sluga občine Trata v Poljanski dolini Maks Pustavrh, je pozabil medtem, ko se je zadržal službeno v Gorenji Dobravi pri Angeli F.-jevi. na mizi svojo denarnico s 193.50 din gotovine. Pustavrh je denarnico že v sosedni vasi pogrešil in poslal po njo k Angeli, ki pa ni hotela o denarnici ničesar slišati. Poznejše poizvedbe so dognale, da je Angela menjavala denar, ki je bil bržčas last Pustavrha. Tudi
se je zapletla v nekatera protislovja. Angela je osumljena, da je 193.50 din utajila, zadeva je v preiskavi.
— Star grešnik Jaka. Jakob je 40 let star, po poklicu delavec, stanuje pa v Rudnem v Selški dolini. Sem in tje rad kaj vzame, to se pravi ukrade, a ne toliko iz zlobe in pokvarjenosti, kakor zato, da ima za kak frakelj. Jaka imajo zdaj v preiskavi zaradi dveh grehov. Posestniku Fr. Fajfarju je zmanjkala pred dnevi žimnata podloga pri komatu, Jaka je vzel komat enostavno izpred hleva, žimo iz blazine je stresel in jo spravil v gozdu, deloma pa jo je vrnil Fajfarju — češ, da poravna škodo, a blago je vrgel v potok. Orožnikom je zadovoljno hitel kazat, kako je kradel. V slabem spominu ima rogovilastega Jako
tudi posestnikov sin Gartner Franc, ki mu je na lepem izginila denarnica m 70 din. Jaka pravi, da je vrgel denarnico v potok, denar pa, da je zapravil. Sicer pa so Jaki
v dobro dognali, da je 60 din že vrnil. Denarnico je ukradel Jaka iz nezaklenjene Gartnerjeve sobe. Jaki posebnih vrlin ne pripisujejo, nekaj njegovih napak pa so kri
vi tudi ljudje sami, ker ga trpe in mu dajejo potuho. Za obe tatvini bo moral dajati nepošteni Jaka odgovor na škofjeloškem sodišču.
— Zatemnitev škofje Loke. Pretekli petek je doživela škofje Loka svojo drugo vajo za zatemnitev. Mesto ter občina Stara Loka in občina Zminec so bile v popolni temi vse od 22. ure do 23. ure in s priznanjem lahko zapišemo, da so meščani klic odbora za zaščito pravilno razumeli. V napovedanem času je utonilo mesto v temi, povsod so pogasili luči ali jih zagrnili z zastori. Na »svetlo« ni prodrl noben žarek in je tako dosegla vaja popoln uspeh. Kakor pri prvi vaji. se tudi pri tej priložnosti ni manjkalo ljudi, ki so hiteli na ulice, da se z lastnimi očmi »nagledajo« teme. ki je zajela mesto sredi gluhe noči. Videti je, da ljudje postopno dobivajo smisel za pasivno obrambo, ki bi bila nujno potrebna v primeru vojne.
— Za odpravo beračenja. Na pobudo sreskega san. referenta je nedavno v prostorih tuk. sreskega načelstva bil širši sestanek zainteresiranih č'niteljev in zastopnikov vseh krajevnih oblastev, na katerem so razpravljali, kako odpraviti beračenje. Škofjeloška občina ima za svoje reveže preskrbljeno v mestni ubožnici na Spodnjem trgu. Zlasti ob petkih pa se pojavljajo na ulicah berači, ki nimajo z mestom prav nič skupnega. Dogodi se, da pride ob petkih tudi nad 50 prosjakov v isti lokal. Na posvetu so bili mnenja, da bi kazalo ugotoviti, koliko prispevkov bi se dalo zbrati za siromake med meščani, ki darujejo sedaj prosilcem neposredno, obenem pa je bila sprožena misel ustanovitve socialnega sveta, ki bo to vprašanje v podrobnostih proučil. Eno drži: Skofja Loka bo nastopila z vso možno strogostjo proti vsem mogočim prosjakom, ki prihajajo k nam od vseh vetrov. Za domače bo poskrbljeno, ostale bo mesto odločno odklanjalo. Sestanek je pokazal splošno voljo in pripravljenost navzočih, da se beračenje po mestu odpravi!
Sadna sušilnica v Zagorju
Zagorje ob Savi, 30. julija Sadjarska in vrtnarska podružnica v Zagorju ob Savi gradi na Lokah na vrtu g. Ašiča sadno sušilnico. To bo prva sušilnica v našem kraju in zgrajena bo po najnovejšem sistemu. Sadjarska podružnica je bila ustanovljena pred leti. Pobudo za ustanovitev je dal tukajšnji učitelj g. Lojze Kolčne, ki jc bil tudi prvi predsednik podružnice, sedaj pa zavzema mesto podpredsednika. Sedanjemu odboru predseduje mlad posestnik Ivan Hribar iz Zavin, tajniške posle pa opravlja prav agilno g. Tone Ašič. Odbor je uvidel nujnost postavitve lastne sadne sušilnice, zato je morai v prvi vrsti zbrati sredstva za to prekoristno napravo. Tako je prispevala za sušilnico banska uprava 2000 din, večji znesek zagorska občina, deloma je imela prihrankov podružnica sama, nekaj je pa moral odbor najeti posojila. Prostor jc dal g. Alojzij Ašič brezplačno, za kar mu gre še posebno priznanje.
Sadna sušilnica bo posebno letos lahko služila svojemu namenu, ko sadna letina dobro kaže. Sedaj ne bo več treba sadja stihkati v sadjevec, ali ga kuhati v žganje, posušeno sadje bo prinašalo vsakomur več dobička in koristi. Več mernikov sadja se bo lahko istočasno sušilo in približno v 18. urah bo sadje suho. Sušilnica ni pomembna samo za sadjarje in kmetovalce, ampak za vsakogar. Letos, ko bo sadja dovolj, si ija bo lahko vsakdo nakupil in nasušil tudi za poznejša leta, ko sadna letina ne bo tako obilna kot je letos. Vse priznanje gre odboru sadjarske in vrtnarske podružnice, ki je napravil sadno sušilnico. Vsekakor pa bo za našo dolino ena sušilnica premalo Če se bo loška dobro obnesla, bodo naj manj potrebne še dve in sicer ena v Izlakah in ena v kotredeški dolini.
Zahteve prijateljev psov
Ljubhana 51 julija Prijatelji psov imaio prav za prav s svo jega stališča pr3v če se zavzemajo, da b* njihovi ljubljenci smeli no mili volji -ka kati in dirjati no invnib sprehajališčih, parkih in nasad;h ?.c sama pisja taksa upra-vičuje psom življenje Toda tudi še mnogo večji davkoplaeevalc- imajo svoje želje in ! pravice, omejene z n?iraz'!Čn"i?irm zako . niki, uredbami m nareJbami. predpisi in pravilniki, da so psi in njih pravice prav ! daleč daleč tam zadaj. Skratka, za pse tudi veljajo razni policijski in občinski predpisi. Prav tako kakor ie najtežjim davkoplačeva'cem prepovedana hoja po gredah in tratah mestnih vr*ov velja ta prepoved tud: za pse Razen paznikom in uslužbencem, ki jih v mestne nasade in ^prehajalh'ča kliče dolžnost, je v Ljubljani vsakomur prepovedana hoja iz^en petov po tej javni posesti Ali na i imajo torej psi v Ljubljani večje pravice nego ljudje? Srčna kultura in ljubezen do prirode je ljub Ijanskemu mestu narekova'a zaščito Tivolija in vseh gozdov tja do Večne poti in tudi na Gradu Zato se je mestna občina odrekla dohodkom, ki so pr-hajali redno iz najemnin za lovišča na rch mestnih posestvih Ljubljana se je s tem odlikovala pred vsemi jugoslovenskimi in tudi tujimi mesti, ker je s tem prva ustanovila narodni park v mejah mestne občuir In vse mesto je ta sklep odobrilo, vsi nrijatclii prirode pa so ustanovitev 1 iuh'la-i^kega narodnega parka pozdravili brez pridržkov.
Ce torej smemo tudi prijatelje psov prištevati k prijateljem prirode ne smejo biti nezadovoljni s prepovedio neoviranega gibanja psov po zaščitenem ozemlju Narodni park pomeni popolno svobodo živalstva v njem. Brez strahu pred preganjalci naj živalstvo živi in se množi' Ker mestna občina ni več oddala lovišča, je re"i!a živalstvo lovcev in — ne zam.nte — tudi psov in mačk. Ali se nezadovoljneži ne spominjajo, kako je bilo s psi v Tivoliju in v šišenskih gozdovih pred zaščito? Še celo dragoceni pes tedanjega župana je brez satisfakcije postal žrtev   najemnika lova
Odkar je pa uvedena zaščita, da nasade, parke in sprehajališča varujejo samo paz niki, še nismo zvedeli za noben tako krut primer. Pač so pa lastniki psov in kužkov ter ščenet od dne do dne bolj rahločutni, živčni in razdražljivi, da so za zaščito svojih psov začeli preganjati varuhe nasadov. Celo prav velike in po njihovih funkcijah tudi za zaslužne prijatelje živalstva znane osebe so se že tako daleč spozabile, da so v svoji preveliki ljubezni do psov pozabile na obzirnost do službenih organov. Nerazumljivo je, kako morejo celo vodilne osebe med prijatelji živalstva za svoje pse zahtevati neovirano svobodo v narodnem parku. Ljubljana je vendar z zaščito svojih gozdov in z ustanovitvijo narodnega parka sama ustanovila najidealnejši zoološki vrt, kamor pač ne spadajo psi. Se manj pa grajanje in pritožbe proti mestnim uslužbencem, ki svojo službo opravljajo popolnoma po načelih pravih prijateljev prirode. Na žalost smo že nekajkrat imeli priliko, da smo morali javnost opozoriti na take, za Ljubljano neverjetne primere, zato pa spet prosimo vso našo javnost, naj pomaga paziti na red po naših sprehajališčih, ki so namenjena vsem in gotovo tudi najljubša posest vseh Ljubljančanov.
Nesreče
Ljubljana, 31. julija Kleparski pomočnik Franc Igličar iz Ste-panje vasi in njegov brat Jože. sta se včeraj popoldne odpeljala z motornim kolesom od doma proti Litiji. Nekje pri Dolskem pa sta nenadoma padla in obležala na tleh s hudimi poškodbami. Na pomoč so jima prihiteli ljudje iz bližnjih hiš, ki so jima nudili prvo pomoč m ju spravili s ceste. Kasneje so telefonično obvestili ljubljanske reševalce, ki so ponesrečenca spravili v bolnico. France Igličar ima hude poškodbe na glavi in po životu. Jože pa poškodovane noge in roke.
V Martinjaku na Notranjskem je v soboto ponoči nenadoma nastal ogenj na Premrovovi žagi. Ker je bil ogenj pravočasno opažen, so takoi prihiteli vsi tam zaposleni delavci, pa tudi sosedje, ki so pričeli gasiti in donašati vodo iz potoka. Pri gašenju se je pa težje ponesrečil 2°Ietni delavec France Rovan, na katerega je padel goreč tram. Rovan se je tako hudo opekel na gkvi in po rokah, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico.
Posestnikovo ženo Frančiško Vehovec z Dobrave pri Črnučah, ie včeraj popoldne na Tvrševi cesti blizu Stožic podrl neki kolesar, ko je ravno nameravala prekoračiti cesto. Kolesar se ji je zapletel v krilo, nato pa jo potegnil s seboj na tla. Padel je tudi kolesar, ki pa se ni pobil, dočim si je Vehovčeva zlomila desno ključnico. Pred pivovarno »Union« na Celovški cesti je padel z motornega kolesa 461etni čevljarski pomočnik France Aliiaš iz Zapog na Gorenjskem. Vanj ie zadel neki kolesar, ki je odletel v stran ter se pobral brez poškodb, dočim si je Alijaš pretresel možgane.
V soboto zvečer se je pripetila svojevrstna nesreča na križišču Masarvkove in Tvr-ševe ceste, kjer se je sprožil motor avtomobila nekega avtotaksija v trenutku, ko je šofer v bližnji trafiki kupoval cigarete. Na avto je takrat stopila neka ženska, ki pa je še pravočasno odskočila, a avto sam je brez vodnika zdrčal okrog vogala in se zaletel najprej v uslužbenca mestnega cestnega nadzorstva Martina Žiberta. ki je baš tedaj prišel po Tvrševi cesti. Podrl ga je in ga odbil, nato pa je sunil stran še 641et-no preužitkarico Ivano Pucelj iz Gorice vasi pri Ribnici. Po oba poškodovanca, o katerih so menili, da imata hujše poškodbe, so prišli reševalci, ki so ju odpeljali v bolnico. Pucljeva, ki je imela poškodbe na rokah in po životu, je bila danes že odpuščena iz bolnice, dočim je Žibertovo stanje zadovoljivo.
Davi so prepeljali na kirurgieni oddelek 2letnega posestnikovega sinčka iz Moravč Franca Klobčiča ki je zlil nase lonec vrelega mleka in se hudo opari! po životu in po nogah.
Iz Celja
—c Celjski peKovski pomočniki so v petek zvečer prekinil: stavko in se vrnili na delo. Iznenadilo pa je, da nekateri pekovski mojstri niso hoteli sprejeti stavkujo-čih pomočnikov v službo, čeprav je povsod ob;čaj, da po zaključku stavke mojstri ne odklanjajo sprejema stavkujočh v službo. Predsednik Združenja pekovskih mojstrov g. Mlakar je v razgovoru z županom v petek dopoldne pristaJ na podaljšanje dosedanje kolektivne pogodbe, ki so io bili pekovski mojstri odpovedali. Ko so pa v petek popolJne predložili g. Mlakarju zadevno iziivo v podpis, je izjavo sicer podpisal prot prčakovanju pa je prečrtal pasus, da srr.c^o pekovski mojstri odslej odtegovati svojim pomočnikom, ki so pri njih na hrani za hrano samo 70 din na teden in r« več 100 din. Odtegljaj v znesku 100 d:n *e v ostalem tudi protizakonit. De-stvo -*e g Mlaki r domenjeno določbo črtai. je povzročalo med pomočniki veliko in upravičeno razburjenje. Danes bodo skušal: zadevo urediti. <5e bi to ne uspelo ni izključeno, da bodo pekovski pomočn ki zoper stopili v stavko, ki bi jo spremi ;alo cbč'nstvo že z večj'rni simpatl-fami n^go c'cslej. Upamo pa, da bo uvidevnost vendarle zmagala in da bo prl-Ho do končnega sporazumna v korist pe-kovsk"h pomočnikov, pa tudi mojstrov.
—c rmrli «o: v celjski bolnici v četrtek 121etni Mirko Jager. s:"n upokojenega oro-žniškega narednika iz št. Jurija ob južni železnici n v soboto lOletni Tomislav Sto-par. s n železniškega zvaničnika v p. iz Šmarja pri Rimskih toplicah, na Zg. Hu-dinji 103 pri Celju pa v petek 521etni rudar  Janez TJmek.
—c Celjsko razstavo, ki jo prireja zadruga ^Celjska razstava«, so otvorili v soboto dopoldne v mestni narodni Soli. Po pozdravnem govoru predsednika zadruge g. Janka Briščka je otvoril razstavo celjski župan kot pokrovitelj prireditve. Obseg razstave je razmeroma skromen. Po večini razstavljata trgovina in industrija, obrtnikov je zastopanih zelo malo. Specialni razstavi sta fllatelistična razstava celjskega Hlatelističnega društva >Cete-je« in razstava društva Rejec malih živali v Celju. Celotna prireditev je znatno manjša nego je bila razstava leta 1937. Izgleda, da ee je obrtništvo otttočUo, da na letošnji razstavi ne bo sodelovalo, marveč da bo razstavilo na veliki obrtni stavi, Id bo prihodnje leto v Celju.
—c Smrt dveh narodnih m o*. V soboto zjutraj je umrl na Dečkovi cesti 10 v Celju v 91. letu starosti učitelj v p. in posestnik g. Tomo Grah. Pokojni je bil mar-kanten predstavnik stare narodne učiteljske garde ter odločno napreden* in znaca-jen mož. Zdrav in veder humor ga tudi v visoki starosti ni zapustil. Pokojni zapušča sina Draga, ki je davčni kontrolor Celju, in hčerko Silvo, ki živi kot upokojena uradnica prav tako v Celju. Pogreh g. Graha bo danes ob 16. iz hiše žalostna okoliško pokopališče. V soboto je tudi umrl v Celju v starosti 56 let železniški uradnik v p. in bivši celjski podžupan g. Drago žabkar. Pokojni je bil zaslužen političen delavec. Požrtvovalno in z uspehom se je kot funkcionar krajevne organizacije JNS v Celju udejstvoval v strankinem življenju v Celju in celjskem srezu Uspešno je sodeloval tud4! v obrtniških organizacijah, poleg tega pa kot gralec na celjskem odru in kot pevec. Drago žabkar zapušča ženo, tri sinove in dve hčerki. Pogreb bo danes ob 17.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Tomu Grahu in Dragu Zabkarju bodi ohranjen časten spomin, svojcem iskreno sožalje!
—c V vinjenosti je zabodel ženo petkrat z nožem. V Govcah pri šmartnem ob Pak: se je odigral v soboto zvečer krvav dogodek. Delavec Ivan Krevsor se je vrnil zvečer vinjen domov in se začel prepirati s svojo SSletno ženo Frančiško. V jezi je Krevser pograbil nož ter prizadejal svoji ženi pet vbodljajev in sicer dva v levo roko ter po enega v glavo, desni kolek in v trebuh. Težko poškodovano ženo so prepeljali v nedeljo zjutraj z vlakom v Celje, s postaje pa jo je odpeljal reševalni avtomobil v bolnico.
—C Speče risti : manufakturi*« 6:5 (4:2). V nedeljo popoldne sta se pomerili na Glaziji nogometni enajstorici celjskih špeceristov in manufakturistov. Med igral ei je bilo samo nekaj pravih nogometašev. Moštvo špeceristov je bilo nekoliko boljše m je imelo zlasti boljšega vratarja, V prvem polčasu so imeli špeceristi, po odmoru pa manufakturisti nekaj več od igre. Tekma je bda 5rvojevrstna in je nudila gledalcem mnoro zabave. Sodil je g. Filac. ki je kot manufakturist močno simpatiziral z moštvom svoje stroke. Svojo nalogo je izvršil seveda na humori stičen način in je po tem tudi uravnaval svoje odločitve.
r O L F d A K Dane«: Ponedeljek. 31. julija katolieani: Ignacij
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Zaza
Kino 1'nion: Legija časti
Kino Sloga: Vizija Orienta
Kino Šiška: Beli rskadron
Kino Moste: Pater Vojteh
DE2VKNE LEKARNE
Danes: Dr Kmet, Tvrševa cesta 48. mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
&%pod s'la
V letošnji tujski sezoni se veliko go\-ori in piše o naših cestah in njih prometu \ih če pa še ni govoril ozirrm.i napisal besedice o potrebi obcestnih znamenj Kaže, da to ni potrebno, ker smo v tem pogle du na prvem mestu v Evropi Hočem pa opozoriti na neko redkost, ki jo ima prijazen trg Rajhenhurg.
Ob koncu trga se odcepi od glavne trške ulice, ki vodi naprei na Sf 1*9*0. cesta na Kozje, Podčetrtek, Misli me, Rog.iško Slatino oziroma na Celje. Toda pred tem križiščem ni nobenega opozorila. Na križišču samem pa stojita na električnem stebru v višini 16 metrov d\ I n.ipisa, pni za Kozje obrnjen proti cesti, drugi za Seno\o pa skoraj v nasprotno smer, du kaže rud niškemu vlakovodji, če pelje in rine s\oj mlin v pravo smer. C3ott>vo je, da (M)% av-tomobilistov ne opazi teh napisov, ker sta pritrjena na tako neobičajnem mestu in tuko nenavadno visoko. Tako je vsak tujec primoram, da svoje vozilo ustm'i in stopi v najbližjo hišo ter prijazno povpraša: »Gospodična, kam dr?: ta pot°>< Seveda se dogodi pa le redke, da N moral vstopiti v hišo, ker naleti že pred hišo na prijazno pojasnjevalko. In ko prejme odgovor, da je to vendar napisano na električnem stebru, ga osramote kot analfabeta ali kot tepca, ki ne zna čitati latinice
Zato bi bilo umestno in nujno potrebno, da se ta dva napisa postavita na primerno in vidno mesto, da bosta »lužila tujcem, ker sicer bo pre\eč naraslo število anal t a-betov in tepcev, pa tudi prijazni pogledi bodo zahtevali nevarne grešne posledice.
Iz Maribora
_ Jl.ijvni trg. Borza dela v
Mariboru potrebuje 2 železo strugarja, 1 kovino tiskarja in 1 Žagarja.
_ IZ postne službe. Iz Gornje Radgone
je premeščena v Maribor Berta Topliceva. Iz Maribora je premeščena v Podčetrtek manipulantka Anica Blasin.
_ Tistim, ki so se Jim zmeAall pojmi.
Današnji >Slovenski dom« se je v upoštevanja vrednem miroljubnem duhu zaletei v »Slovenski Naro'r, češ, da ni storil svoje dolžnost, ko ni poročal o KKK v Ljubljani. O prijatelju, ki te pozna samo takrat, kadar te rabi, po pravici sodiš, da Je slab prijatelj. * Slovenski dom« pozna nai li»t samo takrat, kadar bi rad, da bi se vprege 1 v njegov voz. drugače mu je pa trn v peti. ^Slovenski dom« bi moral biti celo vesel, da naš list ni poročal o KKK, saj po mnenju gospodov iz Kopitarjeve ulice na božjem svetu bolj fr amazonske ga m bre-verskega lista sploh ni. kakor je »Slovenski Narod«. Kako morejo potem ti gospodje sploh reflektirati na poročila v takem listu? Stvar takta je, kako tretiraš čio. veka z dmgacrurni svetovnimi nazori. Mi bi želeli od nasprotne strani vsaj neznaten del tistega takta, ki ji ga ob vsaki taki priliki izkazujemo ml. Bodimo strpni in miroljubni, če smo že napisali strpnost in miroljubnost na svoj prapor! Celo vrsto važnih mednarodnih in zlasti za slovanski svet pomembnih prireditev v Ljubljani bi lahko našteli, o katerih »Slovenec« (»Slovenskega domač takrat še ni bilo na svetu) ni pisal niti besedice. Mi se nismo nikoii zgražali nad tem, ker smo, kot rečeno, taktni in priznamo nasprotniku pravico, da ima svoje nazore in svoje poglede na življenje.
DNEVNE VESTI
—   Vse naše  tzvenljubljan*ke nnrcčnike smo obvestili, do kdaj imajo plačano na-ročr. no in  koliko   nam morajo nakazati, da j«-n ne bo treba lista ustaviti. Prepri ćani smo, da bodo vsi :/poln»li svoje ob veznosti.
—  Posebni vlak i/. Ljubljane za mari-borsl.l festival. Razen tega, da jo dovolje. na cetrtinska voznma za obisk mariborskega festivala na vseh državn'h železnicah, bo vozil tudi iz Ljubljane v Maribor posebni vlak. Vozni red posebnega vlaka bo objavljen ob pravem času.  Vozni na z \ topcinami vred na razstavo Mariborske-• -dna in na festival in s strokovno opi-saoim sporedom festivala l>o veljala samo 46  din  iz Ljubljane.  Udeleženci  te drogll manjših krajev se borlo seveda tudi lahko poslužili ugodnosti četrUnske voznme, a morali   si borlo preskrbeti oJ    »r*u trnka« legitimacijo,   ki  jo  izdajo  prireditelji, da se bodo lahko izkazali v Mariboru. Manjše postaje teh legitimacij ne bodo imele, zato r.aj udeleženci zahtevajo legitimacije pismeno od »Putnika« dovolj zgodaj, da jih bodo prejeli do sobote.
_ Onim, ki hočejo na sezonsko delo v
Francijo.   Sporočamo   poljedelkim delavcem, ki tele iti na poljedelsko delo v Francijo,' za eno leto ali več, da lahko odslej naprej dobijo vse podrobne podatke pri Francoski Federaciji poljoprivrednih poslodavaca F.E.M.A., Fedčration Des Emplov-eurs   I>e   Main   D' Oeuvre   Agricole De France, ki bo od 1. avgusta dalje imela svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ul. 41. Za sedaj francoski  delodajalci potrebujejo samo delavke (kravarice in služkinje), ki bi znale molzti in opravljati domača dela na kmetiji.
— Zavarovanje delavcev in nameščen cev v maju. V maju je bilo pri vseh okrožnih uradih zavarovanih 746.341. delavcev in nameščencev (544.362 moških in 201.979 žensk). V primeri z aprilom je naraslo število zavarovancev za 33.289, v primeru z majem lanskega leta pa za 4197. Največji absolutni porast v primeri z lanskim letom izkazujejo javna dela, in sicer za 3240. dalje gradnja železnic, cest in vodnih naprav za 3174 in tekstilna industrija za 2815. Industrija tobaka pa izkazuje nazad ovan je za 8789. Največji absolutni porast v primeri z lanskim letom izkazuje OTJZD v Beogradu, in sicer za 6759, dalje OTJZD v Nišu za 4560 in OTJZD v Ljubljani za 3344. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v maju 24.07 din in se je zvišala v primeri z lanskim letom za OSI din. v primeri z aprilom tekočega leta pa za 0.21 din. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 449.19 milijonov proti 426.86 milijonov v aprilu odnosno 431.64 milijonov v maju lanskega leta. V primeri z lanskim letom se je zvišala celokupna dnevna zavarovana mezda za 4.07%.
— Svetovni kongres   esperantlstov. V
Bernu se je pričel v soboto 31. svetovni kongres esperantistov. Kongres bo trajal do 5. avgusta. Na njem so zbrani delegati Anglije, Francije, Norveške, švedske, Holandske, Belgije, Jugoslavije. Bolgarije, Danske, Estonske, Poljske, Švice, Italije, Španije, Madžarske, Amerike. Irske, Finske, Brazilije. Japonske, Maroka, Avstra-lijne in Palestine.
— Vremenoslovci o vremenu v avgustu. Vremenosdovci pravijo, da bo v začetku avgusta vroče in vetrovno vreme z lokalni mi nevihtami, že okrog 3. avgusta nam pa napovedujejo nalive in ohladitev. Pozneje pritisne zopet vročina. Znatno poslabšanje vremena nam napovedujejo sredi avgusta, ko bodo divjale hude nevihte. Potem bo zopet toplo z lokalnimi nevihtami. Hujši dež se obeta okrog 20., potem bo pa zopet lepo vreme. Zadnji teden bo taje hladnejši, zlasti noči bodo hladne.
— Kmetica postala poštarica. V Banjaluka je napravila v soboto izpit za poStno, "brzojavno in telefonsko službo 401etna kmetica Natalija Kajganić. V vasi Sta-nari, od koder je doma, je bila nedavno otvorjena pogodbena pošta in za to mesto se je potegovala tudi Kajganićeva, dasi ima samo štiri razrede ljudske šole. Ministrstvo je njeni prošnji ugodilo pod pogojem, da napravi strokovni izpit. Kmetica se je v pičlem mesecu pripravila za ^zp'it in ga tu. U položila.
— Staro trne zagrebškega Avtokluba. Upravni odbor zagrebškega Avtokluba je imel sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se izpremeni ime organizacije,
tako da se bo zopet imenovala Prvi hrvatski avtomobilski klub. o tem sklepu je bHo obveščeno preclsedništvo Zveze avtou klubov kraljevine Jugoslavije.
— Diplomirani tehniki j TJX>TKJ sekcija Ljubljana sporoča, da ima na razpolago več prostih mest  za    tehnike gradbene.
strojne in elektrotehnične stroke. Sekcija vabi nezaposlene, oziroma one tehnike, ki žele mejna itsvsojbolouž IAT A T T"TXX žele menjati svojo službo, da se zglase v pisarni sekcije v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6, dnevno med 18.—20. uro, kjer dobe vse potrebne informacije. Odbor.
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo večinoma jasno in vroče. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Zagrebu, Beogradu in Kumboru 29, v Ljubljani 28.5, v Mariboru 28.2, v Sarajevu in Dubrovniku 28. na Rabu 26 in na Visu 25
stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je znašala. 15.2.
— Avtobus je zgorel, v Crikvenici se je vnel včeraj avtobus, ki je bil pripeljal iz Zagreba pevce, da so priredili koncert. Vnela se je posoda z bencinom m kmalu je bil ves avtobus v plamenih, škoda znaša blizu 70.000 din.
Uboj. v neki kremi v zagrebškem predmestju je prišlo v soboto zvečer dO krvavega pretepa, med katerim je bil srnrtno ranjen nezaposleni delavec Blaž Pavlek. Prišel je slučajno v krčmo ko je neki razgrajač mahal okrog «ebe' z nožem. Tebi me meni nič mu je zadal več smrtnih ran. Nesrečnega delavca so prepeljali V bolnico, kjer je kmalu izdihnil.
— Samomor zaljubljenega mladeniča.
V Kotoru je Slavko Gjuranović v soboto po kavarnah popival. Potem je na odšel v park, si privezal vel i k panj in" skočil Z njim v morje. Njegovo truplo so potegnili iz vode s pismom, v katerem pravi Gjuranović, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. a
— Če se ©troei  navdušujejo za drku».
V Rumi se je pripetila v četrtek težka nesreča. 141etnj Gjura Gjurković je bn stalen posetniK potujočega cirkusa. Na vsako predstavo je prišel in vse, kar je videl v cirkusu, je skušal doma posnemati. Zlasti so mu ugajale akrobacije na žici. Doma je napel žico med gredo šupe in bli-an£na drevesom. Vsak dan se je učil ho-
diti po žici. V četrtek, ko n* bilo nikogar v bližini, se je hotel Se posebno producirati Naenkrat je pa obvisel na žici, ki se mu jK> zarezala pod vrat. Tako so ga našli
mrtvec!**
— Proti sončarici uporabljajte Tscnam na Fii.    Kr. dvorni   dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Lfubijane
—lj Vsa čast In priznanje ljubljanski mestni občini, ker je te dni dokazala, da se da tudi v Ljubljani uspešno zatirati prah. Te dni so mestni škropilni vozovi tako pridno zalivali mestne ulice od enega konca Ljubljane do drugega, da je bil v mestu kljub pripekajočemu solncu prijeten hlad, o prahu pa ni bdo niti sledu. Pokazalo se je, da se da tudi s sedanjim šte. vilom škropilnih vozov in s sedanjim osebjem cestnega nadzorstva zadovoljiti itak nerazvajene Ljubljančane. Upamo, da bo tako tudi v bodoče in da nam ne bo treba zaradi morebitne večje uporabe vode v teh dneh sedaj zopet požirati prahu.
—lj »Častna legija«. Ta prekrasni francoski film je bil lani odlikovan na medna, rodni filmski razstavi na Lidu pri Benetkah s prvo nagrado. In to po vsej pravici! Tako vsebinsko, kakor tudi igralsko, foto-tehnično in v pogledu režije je film nekaj posebnega. — Mlad oficir kamilarske čete v Saharskem polku je obtožen težkega de_ likta samopoškodbe in brani pred vojnim sodiščem svojo nedolžnost. Najvišja odlikovanja na prsih mladega častnika dokazujejo njegov izredno hrabrost v svetovni vojni toda tu pred vojnim sodiščem na eno najdelikatnejših vprašanj, — ki bi pojasnilo ves dogodek, na to vprašanje molči trdovratno! In zakaj? V igri je dobro ime žene njegovega tovariša! To dobro ime hoče očuvati tudi če treba s svojo lastno obsodbo in propastjo. Odlični so igralci filma Charles Vanel, Abel Jacquin, Marie Bell. Pilm se predvaja te dni v k'nu Unionu ter zasluži vso pozornost Ljubljane. ^Častna legija« je eden tistih filmov, ki so ponesli sloves francoskega filma v širni svet; pripomniti moramo, da so ta film dolgo časa igrali v Berlinu v izvirni, to je francoski izdaji in da je imel film v Berlinu ogromen uspeh! N; čuda — če primerjamo ta film z običajno plehkostjo nemškega filma!
KINO SLOGA — TEL. 27-30
Danes poslednjič
orijenta
Predstave ob 19. in 21. uri
—lj Nov način zatiranja prahu je preizkusila mestna občina v soboto in nedeljo. Netlakovani del Tvrševe ceste od železniškega prelaza dalje do Stadiona so namreč v soboto najprej dobro pomedli, potem pa izdatno polili z vodo, na mokra tla pa posuli blizu tri vagone soli ki se je dobro spri jela, tako da kljub velikemu prometu pešcev in vozil na tem delu ceste ni bilo niti najmanjšega prahu. Tak način zatiranja prahu je verjetno precej drag in ni, da bi kdo zahteval, naj tudi druge prašne ulice in ceste posujejo s soljo, vendar pa je to dokaz, da lahko mestna občina, če hoče, stori marsikaj, da reši ljubljansko prebivalstvo nadležnega prahu.
—lj Počitniške kolonije šolske poliklinike. Tudi letos pošilja šolska poliklinika v Ljubljani v počitniške kolonije na Rakitno, kjer ima le/p počitniški dom, številne, okrepčila potrebne učence ljubljanskih šol. Danes je odpotovalo na Rakitno 70 dečkov in deklic. Na počitnicah bodo ves avgust. Hkrati se pa vrača z Rakitne 85 otrok, ki so se utrdili na solnčni Rakitniški planoti pod skrbnim zdravstvenim nadzorstvom. Letovali so ves mesec. Toda že pred to kolonijo je letovalo na Rakitni od 3. junija do začetka julija 60 otrok.
—-lj V Ljubljani so umrli od 22. do 29. julija: Vrhunc Franc, 52 let, poslovodja, Celovška c. 207; Lešnjak Antonija s. Dra-gomila, 35 let, usmiljenka, Slomškova uL 20, Bensa Marija Valerija, roj. Gomišček, 48 let, žena učitelja, Vodmatska uL 29; Kraigher Josipina, roj. Lavrenčič, 84 let, zasebni ca, Rožna dolina, Cesta H_5a; Pri-stavec Anton, 27 let, šofer Stražišce 29 pri Kranju; Kodrič Kristina, 28, let. <MpL zaščitna sestra, Vodnikova c 35; Martelanc Dragotin, 51 let, zasebni uradnik, Tavčarjeva ul. 12; dr. Šturm Karal, 74 let oi vetnik, Celovška c. 28: Taškar Ivan, 82 let, delavec, Vidovdanska cesta 9.
Iz Kranja
— Učni tečaji za popravne Ispite. 8 1.
avgustom se otvori jo v Kranju novi učni tečaji za one dijake srednjih šol, U Imajo popravne izpite. Pouk se bo vršil t meščanski Soli, Tavčarjeva ulica 2; vpisovanje bo istotam v torek 1. avgusta od 10. do 12. in od 14. do 16. ure popoldne.
— Moško kolo je nekdo postil v veži posestnika Jermana Alojzija na Primsko-vem. Kolo Ima evidenčno tablico s številko 2-74585-12. Lastnik naj se javi na policiji.
— Komaj dva dni smo brez dežja, pa
nas zopet nadleguje prah, da je groza. Res, da se te nevšečnosti ne dajo »pravili s sveta, toda vseeno bi bilo potrebno, da škropilni avto pogosteje obišče okolico savskega mostu in pa Primskovo in BSP| tsUBO da korajžo, da si bomo vsaj ▼ nedeljo upali
na cesto.
— Drzen vlom v gostilniške prostore g.
Benedka Franceta v Stražišču je bfl izvršen pred dnevi. Vlomilec je ođ—I večjo količino masti in mesa, par Čevljev, damski dežnik in svileno srajco, tako da je povzročil nad 1000 dinarjev SEjPdSj Vlom le bil prijavljen policiji, ki je
osumila nekessa O. P. iz StražiSča, katerega je tnA priprla ker upa, da bo dobila v kratkem
o vlomu.
— Kar se tiče medli ve prometa nju moramo biti novi podržavljeni pottdjl res hvaležni za storjeno delo. Redko opaziš Se vozzdka brez luči, vožnjo po napačni strani ali pa sploh ki sen Je ceetno-prometnih predpisov. Je pa nekaj stvari, Id bi se morale vsekakor odpraviti. Med temi omenjamo zaenkrat silno hrumenje in brezobzirno dirkanje nekatera motoristov skozi mesto In pa tisto nagromadenje najrazličnejših kan t, sodov in pomožne bencinske črpalke poleg vbetonirane črpalke Ob hiši g. Gorjanca. Kolikor smo Informirani, sme tod stati le vbetonirana črpalka; če pa je res ves ta klump okoB nje potreben, potem naj pa lastnik plača občini dnevno odgovarjajočo vsoto na račun stojnme, kakor morajo to storiti vse kramarice ali pa kmetice, ki prinašajo na trs; poljske pridelke, ker pride obema tako prav lahko do novega vira dohodkov« Id so jI tako po-
Danes si oglejte ob 1&» 19. In 21. url
prekrasni film
Izvrstna vsebina, dobri igralci, kakor: Charles Vanel in Marie Bell Vas bodo navdušili!
ČASTNA
(LEGION D'HONNEUR)
:a film Je bil nagrajen na lanski blenali v Benetkah !
KINO UNION
TEL. 28-81
Iz Novega mesta
— Dve nesrečnici v Krki. Skozi mirno nočno zatiSje se je oni večer čul rahel zamolkel klic in padec v vodo. Samotni sprehajalec, ki je videl v jasni noči ob Krki obrise ženske postave, da se je -od brega pognala v Krko, je takoj pohitel tja in skočil za žensko v vodo. Po kratki borbi se mu je posrečilo spraviti nesreč-nico na suho. Z bodrilnimi besedami pa domov. Sllčen konec je hotela storiti tudi 19-ietna uslužbenka pri nekem tukajšnjem podjetniku. Prvotno se je obupanka nameravala vreči pod drveči ljubljanski vlak na železniškem mostu. Ker pa je prišla minuto prepozno, je stekla pod most in se pognala v reko. Ljudje, ki so opazili njeno obupno dejanje, so mladenko Se pravočasno rešili iz objema Krke. Obe nesrečnici sta izpovedali, da sta hoteli v smrt zaradi nesrečne ljubezni in ker sta nosni.
— Mačka zakrivila nesrečo. Pod tem naslovom smo oni dan priobčili kratko notico, v kateri se omenja, da je ponesrečeni g. Stibrič smrten sovražnik mačk. K tej notici je ponesrečenčeva žena prosila za
PREMIER ob 16. in 21. uri
Kino Matica 21-24
Z A Z A
Najlepši ljubavni film s Claudette Colbert
popravek v toliko, da njen mož ni smrten sovražnik mačk. Usodnega dne je hotel neko mačko pač odstraniti, ker mu je pokončala že več piščancev.
— Predsednik vlade med nami. V četrtek popoldne se je pripeljal v nase mesto — sedaj že v kratkem razdobju — drugič, ministrski predsednik g. Cvetkovič. S svojim spremstvom se je pripeljal z avtomobilom in je izstopil na trgu kralja Petra n., odkoder je odšel v trgovino Kos, kjer je kupil nekaj razglednic. Oglasil se je tudi pri peku Golašu, nakar je napravil obisk orožniški postaji. V spremstvu orož. kapetana g. Kneževiča si je ogledal Se našo Loko. Po kratkem postanku je predsednik vlade nadaljeval s spremstvom svojo pot na Bled.
Težka nesreča
na Jalovčevi strehi
Mariborčanu Zlatim Marinu je skala zlomila nogo, vendar so ga pa tovariši rešili
Jesenice, 31. julija
Komaj mesec dni je minilo, ko je 29. junija Jalovec zahteval mlado žrtev, jurista Dušana Klepca, a v soboto bi kmalu iz vrst planincev zopet iztrgal mlado življenje.
V soboto sta zaplezali ob krasnem toplem dnevu dve vrvitvi v inž. Homovo smer severozapadne stene Jalovca. Prvo vrvi te v je vodil plezalec Jože Lipovec, v sardini je bil navezan Lopič, na koncu pa Zlatko Marin iz Maribora. Drugo vr-vitev je vodil Pagliaruzzi, na vrvi pa je bil z njim JogoviČ. Dobri plezalci so naglo in brez truda preplezali steno, a na zloglasni Jalovčevi strehi jih je okrog 13. doletela precej huda nesreča. Približno 150 m pod vrhom Jalovca je Marin zagrabil za precej labilno, okrog 300 kg težko skalo, ki se mu je pri samem dotiku zvalila na levo nogo in mu jo, kakor so pozneje ugotovili, zlomila v stegnu. Sreča v nesreči je bila, da je bil plezalec navezan. Marin je obležal, njegova soplezalca sta ga pa na vrvi obdržala, da s skalo vred ni zdrknil preko stene o kuloar. Poškodba je bila težka in na nadaljevanje plezanja ni bilo mogoče misliti. Pagliaruzzi, Jogovič in Lopič so pustili prt ponesrečencu obleko in hrano ter po severnem grebenu Jalovca odhiteli v dolino po pomoč. Požrtvovalni soplezalec Lipovec pa je na nevarnem terenu uredil Marinu zasilno ležišče in ga zavaroval s klini ter kolikor je bilo v njegovi moči, skrbel za udobnost ponesrečenca. Ostal je tudi pri njem vso noč.
Obveščeni reševalci so se zbirali vse popoldne v Tamarju. Okrog 18. je odšla prva skupina reševalcev, članov rate Ske SPD. pod vodstvom Maksa Juvana v steno. Z Juvanom so bili še Matjaš Janez, Makovec Joža in Makovec Jožek. Nosili so okrepčila in prepotrebne odeje. K ponesrečencu so prišli v kritičnem času okoli 11. ponoči — temperatura Je padla pod
ničlo. Zaradi bolečin in mraza je Marin trpel hude muke, ki jih je pa junaško prenašal.
V Tamarju so se zbrali tudi vsi tovariši iz alpinskega odseka, ki tabore že del j časa v Martuljku. Okrog 11. je prišel tudi zdravnik iz Kranjske gore in dal je reševalcem vsa potrebna navodila. Iz Tamarja sta prispela tudji dva medicinca, Marinova tovariša, za njima pa znani naš plezalec Uroš Zupančič. Okrog pol 11. je Uroš Zupančič z ostalim reševalnim moštvom krenil na pot. Računali so, da pridejo na kraj nesreče ob zori. Ob 3. zjutraj pa so bili že pri ponesrečenem Marinu. Medicin ca sta ugotovila prelom stegnenice in mu dala za ublažitev bolečin injekcijo morfija. Ko se je pričelo daniti, so ga obvezali in povili, a okrog 7. zjutraj se je pričel nevarni in težavni prenos v dolino. Najprej so krenili na vrh Jalovca, nato pa po grebenu v dolino. Prenos je trajal okrog 12 ur. Nosili so ga povezanega v vrečo in obešenega na drog. Tehnični del reševanja je vodil Uroš Zrpančie, ki so mu požrtvovalno pomagali ostali reševalci, zlasti Gartner, Žagar in Lipovec. Po daljšem odmoru vrh kuloarja so krenili skozi ozebnik v Planico. Reševanje je poteklo v redu in treba je omeniti še požrtvovalno pomoč Ratečanov Erlaha in Mežika, ki sta ves čas sekala stopinje v kuloar ju, da sta lajšala reševalcem pot in delala tudi stopinje bolj varne. Na koncu snežšča so ponesrečenega Marina dali na nosilnico in od tu dalje je Slo reševanje lažje izpod rok. Iz Tamarja je prišel do snežišča nasproti dr. Marin iz Maribora, oče ponesrečenega turista. Zlatko mu je veselo pomahal v pozdrav. Reševamje je trajalo od 7. zjutraj do 18. Kljub silnim naporom so pa bili reševalci veseli in zadovoljni, da so rešili mlado dragoceno življenje in dobrega, iskrenega tovariša.
Eden Izmed reševalcev.
Jta «Jt oz»r c^fo«
Ponedeljek, SI. Julija
14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura. — 20: Musorgski-Rimski Kor. sakov: Perzijski ples iz opere >Hovanšči-na« (plošče. Londonski simfon. orkester).
— 20.10: Volja in strast (g. dr. Emil Hro. vat). — 20.30: Pevski zbor »Cankar«. — 21.10: Friedeman: Slovanska rapsodija (plošče). — 21.10: Klavirski koncert (g. Willy Klasen). — 22: Napovedi, poroč-ia.
— 22.15: Pevski koncert gdč. Marije Mar-kizettl, pri klavirju Marjan Lipovšek. (Konec ob 23. uri.)
Torek, 1. avgusta
12: Vesel orkestralni koncert (plo#ce).
— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi poje kvartet Stri. tar, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek,
— 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. —19.40: Nac. ura. — 20: Poljske narodne (plošče).
— 20.10: Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavest pri Poljakih (g. prof. Et-bin Boje). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: gg. E. Mesgolits in M. Hebein. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pevski koncert g. Draga Burgerja, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. (Konec ob 23. url.)
Sreda, z. avgusta 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Nekaj veselih in nekaj žalostnih zapoje Jožek. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Nekaj risalnih priprav (g. M. Zor). — 18.45: Narodopisno predavanje o priliki festivala slov. narod, običajev iz Maribora (Fr. Marolt). — 19: Napovedi, poročila.— 19.40: Nac. ura. — 20: Udovičeva in Lov-šetova pojeta (plošče). — 20.10: Delavske in nameščenske knjižice (g. Milan Valant).
— 20.30: Koncert. Sodeluje Ruski sekstet in duet kitar gg. Antunovič in Novak. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tercet sester Fink.  (Konec ob 23. uri.)
Četrtek, 3. avgusta
12: Češke pesmi (plošče). — 12.45: Po. ročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Klavirski koncert (g. prof. M. Lipovšek). — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Narodopisno predavanje o priliki mariborskega festivala slov. nar. običajev (Fr. Marolt). — 19.40: Nac. ura. — 20: Plošče. — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Pisan drobiž (plošče). — 21: Prenos iz Luzerna: Simfonični koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala. Dirigent: Arturo Toscanini; vmes okoli 22: Napovedi, poročila.
Pete*, 4. avgusta
12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »štirje fantje«. — 14: Napovedi.— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Kotiček SPD (g. dr. Svetozar Hešič). — 19.40: Nac. ura. — 20: Nikola Cvejiča poje hravske na. rodne (plošče. — 20.10: Ženska ura: Pravica in dolžnost današnje matere (ga. Angela Vode). — 20.30: Vesel živalski krog VTII. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške ploSče. (Konec ob 23. uri.)
Inserirajte v „SL Narodu44!
MALI OGLASI
Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, lajava beseda Din L—.
davek posebej.
Za pismene odgovore glede mana oglasov Je treba priložiti —essJsa — Popustov sa male oglase n
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Dm
Male oglase »Slov. Narod«
do 9. are dopoldne.
Tapetnik Sitar
Is Wotfove unce se Je preselil v delenbtsrgovo uL 4
telefon 28-10
PO PRIZNANO NI
/a 11;
«1 nabavite najboljše obleke, perilo m vsi oblačila pri PRE8KERJU, LJubijana. Bv. Petim cesta 14
TURISTI!
Prodno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — LJubljana, «L a.
r * r • ■• » - ; r ^ t
NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarni — LJubljana, fidovska uL a. S6/T
KAPITAL
POSOJILA
ia vknjižbo, poroke, menice, iolgoročna hipotekama na hiše v sresklh mestih ter kmetom za gospodarske potrebe po 6% obrestih, tudi na 10—20 letno odplačilo. Pojasnila proti nakazila 3 din v znamkah. Central, Tomičeva 7, Zagreb. 4347
POSOJILA DOBE
državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje Dolensek, Radece-Podkraj. Priložite znamke
2348
sTAnovanjA
ENO IN DVOSOBNO stanovanje se odda takoj. Pojasnila: Clber, Cojsova cesta.
2349
DVOSOBNO STANOVANJE s prtrfklmaml pod enim ključem se odda takoj. Pojasnila: Rugerj Frane, Kolodvorska nI. 23. 851
POSEST
50 par, davek posebej Najman13i znesek 8 Din PRODA SE enonadstropna, skoraj nova vila okrog vile 25.000 m2 zemlje, oddaljena 2 km od Ljubljane. Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. 2337
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši meask 8 Din
4 »PFAFF« ŠIVALNI STROJI
skoraj novi, več koles, otroških vozičkov, blciklov in raznih drugih predmetov poceni naprodaj pri: »PROMET«, Ljubljana, nasproti krlžanske cerkve. 2339
OREHOVA JEDRCA
lepa, lzčiačena, dobite najceneje v Medarni — LJubljana, židovska uL 6. 36/T
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
^premor
w ^   KOKS, SUHA DRVA
Mm POGAČNIK
Bohoričeva 0 * leJefoo 20-5»
POHIŠTVO
si nabavite najceneje pri ZORMAN, Breg 14. Vsakovrstni stoli že od 18.- din dalje. Politiram oprave najceneje.
2350
SLUŽBE
NalmanIM znesek 8 Din Beseda v1 o«r  is ve v oosehei
ABSOLVENT
enoletnega trgovskega tečaja in z malo maturo želi prakticirati v pisarni večjega trgovskega podjetja aH v večji trgovini. Naslov: Poljansek MiloS, Brežice. 23 iS
Ako prodajaš, kupuje*.
oglašuj
v mali oglasnik
»Slov« Naroda«
11 k
I" JI K
(sa časa počitnic). V« Čaji. oddelki od K7 do %8 ave-čer in od K8. do 9. ure zvečer. Novi tečaj 88 bodo pričeli X avgusta 1838. Najnižja Šolnina.
Moderna In največja ■ troje,pte niča m 40 rissmlml stroji rasnih sistemov.  Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8.
pri ravnateljstva
LJubljana, Domobranska c. 15.
Makulaturni pamr
oprava „StoTenskegs Naroda* IJaMJana, Kaafljeva ttlica štev. f
NARODNA
Tiskarna
I L3UBUANA
Zeileisov sin o svojem očetu
V prva polovici tekočega leta je bUo v GaUspactau 2890 bolnikov
Poročati smo že, da je umrl v Gallspa-cha Valentin Zeileii,, ki se mu mora to mestece zahvaliti za svoj skoraj svetovni sloves. O Zeileisu so se svoj čas učenjaki hudo prepirali in v ta spor je posegla tudi javnost, fcm so ga smatrali za dobrotniki človeštva in skoraj zj čudodelnega zdiav-nika. drugi so pa videli v njem šarlatana. Zp'.K-i sam je ttdil o sebi, da je zdravniški praktik Pečal se jc privatno s študijem medicinske vedt m fi7ik»'. izpita p t r.i napravu nobenega Za lecenje svojih bolnikov jc rahii visok f ivkvenr ne toke in pio-slavil se je tak • kakor malokateri zdravnik, čeprav je med njuni tudi več reformatorjev zdravniške vide.
V Galispach so prihajale množice bolnikov iz vseh kraje« sveta. Eilo jih je toliko, da v mestecu ni bilo dovolj prostora za vse in da 30 morali mnogi stanovati v okolici. Letni dotok gostov v prvih letih tekočega desetletja je bil višji nego obisk Karlovih Varov in vse to se je sukalo okrog Zeileisovih žarečih paličic in instrumentov, pred katerimi so defilirali ljudje z vročo žejo in trdnim upanjem v ozdravljenje. Morda je igralo tu upanje enako veliko ali pa še večjo vlogo kakor Zeileisova zdravilna metoda. O tem morajo izreči svojo besedo strokovnjaki. Zdravnik dr. Fritz
Zeak sin in najbolja pomočnik svojega ofteta, ga Je opisal skupaj ■ njegovim ob-codtocoicem, ftnakim vsecomakim profesorjem Oeorgom Wendtom v spomenici, namenjeni sa kongres fiziologov v Bostonu 1923.
Zlat dež nad mestecem
Galispach je mestece v gorski krajini,
pokriti tu pa tam z goacdiči. Na zapadu se dvigajo Soinogražke Alpe, kamor so hodili ljudje iz Gallspacha ob nedeljah na izle:.-. Z Dunaja, ki je bil poročevalsko sre-dfeče za Srednjo Evropo, smo imeli do Gali spačka tako rekoč le en skok. Zeileis je začel svojo kariero v gallspaškem gradiču. Ko sva pa prvič prispela tja. je imel že moderen sanatorij ki gradbena akcija v Gallspachu je bila zelo živahna. Denar se je stekal od vseh strani. Takrat je imel sanatorij okrog 2000 bolnikov, ki so plačali samo za obsevanje dnevno nad 100 tisoč.
Grajski čarovnik
Zeileis je bil mož srednje, krepke postave. Na močnem vratu me* širokimi rameni je sedela glava patriarha starega zakona z mogočno brado, človek bi mu bil prisodil petdeset let. toda takrat jih je imel že 60. Rojen je bil leta 1873 v VVachen-roithu pri Bambergu. Leta 1912 je prišel v Galispach. kjer je kupil gradič in začel delati prve poskuse. Zaslovel je pa šele po vojni. Dotlej so ga smatrah večinoma za čarovnika.
Zeileisova metoda
Široko prakso je začel Zeileis na invalidih iz svetovne vojne. Pri tem je izhajal iz priznanega nauka, da je za ohranitev potrebno, da se neprestano regenerirajo najenostavnejši delci, iz katerih je sestavljeno telo, namreč celice, ki se starajo in umirajo, a treba jth je nadomestiti. Zeileis
je v bistvu dodal k temu, da je včasih regeneracija prepočasna in iz tega se razvijejo bolezni. Za ozdravljenje je treba pospešiti nadomestovanje obrabljenih postaranih, bolnih celic. In to naj bi bilo omogočeno z obsevanjem, draženjem celic z visokofrekvenčnim tokom napetosti 600.000 voltov. Zeileis je obseval vse telo, češ. da mora dražiti vse celice, da se utrdi ves organizem. In s tem je pojasnjeval svojo metodo, ko je zdravil enako skoraj vse bolnike, ne glede na to, kakšne bolezni so jih mučile.
čarobna cevka
Posebno poglavje njegovega delovanja je bila'diagnoza bolezni. To je trajalo povprečno komaj dobro minuto. Zeileis je poslušal bolnika in ga je vprašal, kai ga boli. potem je pa vzel cevko iz kremen-častega stekla, napolnjeno z različnim plinom, ki izžareva pod vplivom visokofrekvenčnega toka in nekoliko izpreminja barvo žarkov v bližini človeškega telesa po tem, ali se približa cevka zdravemu ali bolnemu mestu. To je približno tako, kakor da bi plin vrel. Zeileisovi pristaši trdijo, da je po tem točno spoznal bolezen. Večkrat se je pripetilo, da je Zeileis dopolnil to. kar so bili zdravniki zamolčali bolniku. Konstrukcija cevke je ostala njegova tajna. Midva takrat nisva potrebovala zdravljenja in zadovoljila sva se z razlago, piše Zeileisov sin.
Zdravljenje proti vstopnini
Normalna doba zdravljenja v Gallspa-emi je trajala 10 dni. Mnogi bolniki so se
pa morali tja vračati. Vsak bolnik je hodil j trikrat na obsevanje. V ta namen je moral kupiti vstopnico, ki je stala tri šilinge. Dnevno je moral torej bolnik plačati devet šilingov. Vstopnina je bila nadomestilo za zdravniški honorar. Zeileis je obseval bolnike z nekakšnim električnim škropilni-kom. Aparat je bil res podoben škropil-niku. Iz njega je sikal električni tok. po katerem so ostale na koži rdečkaste lise. Obseval je najraje Zeileis sam. Imel je presenetljiv spomin in čeprav so hodili bolniki mimo njega v dolgih procesijah, je vedel za vsakega, kaj potrebuje in kakšno bolezen zdravi. Prvo obsevanje se je pričelo ob sedmih zjutraj, drugo ob 10., tretje popoldne ob 2. Velike skupine moških in žensk so prihajale po vrsti v dvorano. Prvemu jutranjemu obsevanju je sledilo še krajše obsevanje z rontgenovimi žarki in višinskim solncem, pri drugem in tretjem obsevanju je pa zadostoval aparat sam.
Po 27 letih zdravljenja in neprestanih poskusov je Valentin Zeileis umrl. Njegov sanatorij ima pa dediča, ustanoviteljevega sina, ki je študiral medicino in dosegel doktorat. Zeileisov sin ima že davno podočnika z doktorsko diplomo. Razen tega pa zdravi po Zeileisovi metodi in z njegovimi aparati že već zdravnikov, zlasti po zdraviliščih, kjer imajo bolniki na razpolago tudi zdravilne vrelce. Prav na dan Zeileisove smrti je bil objavljen izkaz po-setnikov Gallspacha v prvi polovici letošnjega leta. V Gallspachu je prenočilo letos do konca junija 2890 bolnikov. Te je lečil večinoma že Zeileisov sin, kajti njegov oče se je ukvarjal zadnja leta večinoma samo s poskusi.
Naši mušketirji
pojdejo čez ocean!
Zadnji dan teniškega dvoboja med Nemčijo in Jugoslavijo sta Mitič in Punčec zmagala — Jugoslavija fe s 3 : Z izločila Nemčijo in postala evropski prvaU
Ljubljana, 31. julija Vsa Jugoslavija, z njo ves športni svet, je z največjo napetostjo zasledovala borbo, v kateri je šlo za naslov evropskega prvaka v tenisu, obenem pa tudi za čast, katera država bo nastopila v medkontinentalnem finalu tekmovanja za Davisov pokal, Nemčija ali Jugoslavija. Dramatična borba je zdaj končana. Po sobotni zmagi nemškega doubla so splošno dajali več nad Nemčiji, ker ji je do končne zmage manjkala samo ena točka. Zadnji dan tekmovanja pa se je končal z največjim presenečenjem. Najprej je Mitič izredno sigurno premagal svojega nasprotnika in tako skupno stanje izenačil na 2 : 2, v naslednji odločilni igri pa je moral našemu razigranemu Punčecu kloniti tudi nemški prvak Henkel in tako je Jugoslavija prvič postala evropski prvak v tenisu. Je to največji uspeh, kar jih je dosegel jugoslovenski sport v času svojega obstoja.
igralca, da sta močno popustila in sta Nemca dobila 3 gamese po vrsti in s tem
set z 9 : 7. V drugem setu sta bila Punčec in Kukuljevič na višku in sta razmeroma naglo zmagala s 6:4. V naslednjem setu se je položaj zasukal in je v istem razmerju set piipa.iel Nemčiji. Po odmoru sta Henkel in Menzel v četrtem setu že vodila 2:0. z izredno igro sta pa Kukuljevič in Punčec dobila po vrsti 5 točk in vodila 5 : 2. Nemca sta sicer zatem znižala na 5:3. toda set je vendar pripadel našima s 6 : 3. Stanje v setih je bilo torej 2 : 2. V odločilnem petem setu naš par ni imel sreče. Menzel. ki ga je dotlej Henkel znatno prekašal, je zaigral izvrstno "in to je odločilo. S 6 : 1 sta morala Jugoslovena prepustiti set nasprotnikoma in Nemčija je vodila 2:1.
ZADNJA   SINGLA   ZA JUGOSLAVIJO!
Na stadionu na salati se je včeraj zbralo rekordno število gledalcev. Bili so priča
Nad teniski prvak Punčec, Id je
OGORČENA BORBA V DOUBLTJ
V sobotni igri sta Nemčijo zastopala evropska prvaka Henkel in Menzel, naše barve pa Kukuljevič in Punčec. Igra je bila silno dramatična. Jugoslovenski par je ves čas vodil s točko naskoka vse do 7 : 6 za Jugoslavijo. Kukuljevič je nato imel priliko odločiti set v našo korist, a je pokvaril. To je tako deprimirajoče vplivalo na naša
priboril Jugoslaviji prvenstvo
nezadržnega poleta najprej Mitiča in nato Punčeca, ki sta potrebovala samo po tri sete, da sta premagala svoja nasprotnika.
Mitič ni imel z Gopfertom preveč posla. Nemec se je znašel pred nehvaležno nalogo igrati z Mitićem baš tedaj, ko je ta zaigral doslej svojo najboljšo partijo. Ko je sprevidel, da z napadalno igro ne bo uspel, se je vrgel popolnoma na obrambo, meneč, da bo Mitič delal napake. Naš zastopnik pa je
bil tokrat preveč siguren in so bih njegovi
udarci tako točni, da Gdpfertu ni pomagala mtl največja požrtvovalnost. Boril se je levje, njegova igra ni pogrešala tehničnega in taktičnega repertoarja, Mitič pa ga je tudi v tem pogledu prekašal. Sploh je bila igra na veliki višini in to kljub temu, da je vladala vprav tropična vročina. Po poldrugo uro trajajoči igri je Mitič gladko zmagal s 6 : 1, 6 : 2, 6 : 3. Stanje dvoboja med Nemčijo in Jugoslavijo je bilo 2 : 2.
Nato sta nastopila prvaka Nemčije in Jugoslavije, Henkel in Punčec. Naš igralec je od vsega početka igral ofenzivno. Niti za trenotek ni popustil od svoje značilne igre dolgih žog, ki je prikovala Hen-kla na temeljno črto. Henkel se je zlasti I izkazal v prvem setu. Kadar m je Punčec preveč približal mreži, ga je skoraj vedno krasno pasiral in na ta način beležil najlepše in tudi največ točk. Izredno nevarni so bili tudi njegovi servisi, s katerimi je dostikrat zaznamoval direktne točke. Nikakor ni mogoče trditi, da ne hi bil na višku. Punčec je bil še 'joljši. Nekajkrat je sicer zagrešil double fouk to je dvojno napako pr. serviranju, a v splošnem je zaigral tako. kakor je v taki borbi potrebno. Tu ni šlo za lepoto, temveč za točke, nasproti sta si stala pač dva stara rutine rja, ki sta oba dobro vedela, da tvegana igra ni na mestu. Zato njuna igra ni dosegla glede lepote prejšnje, čeprav je bila polna dramatičnih momentov.
Kitajski pregovori
Noben učitelj ne govori proti učitelju, noben zdravnik proti svojemu kolegi, — pravijo Kitajci. Mi imamo krajši pregovor: Vrana vrani oči ne izkljuje!
Pazi na svoj nos. da ne bo tako dolg in visok, da bi ne krasil več tvojega obraza, temveč da ga kazi!
Vsa pota vodijo skozi Peking!
En udarec, dvojna korist!
Če si nastavil puščico, jo tudi izstreli!
Ena noga ne more stopiti na dve ladji!
Ena roka ne more ploskati!
Sosed gnilih rib smrdi, sosed svežih ro2 pa prijetno diši!
Nobena voda brez izvira, nobeno drevo brez korenine!
Cc srečaš ljudi, govori v človeškem jeziku, če pa srečaš hudiče, govori v peklenskem jeziku!
Odpreti usta ni tako varao, kakor držati zaprta!
Išče os:a. na katerem sedi!
Kdor ima znance na cesarskem dvoru, lahko postane mandarin!
Kdor ima lepo obleko, velja za celega moža!
Krave proti ovcam
Po izkušnjah Italije, ki že delj časa izdeluje volno iz mleka, so odkrili strokovnjaki poljedelskega departemenba wa-shingtonske vlade izpopolnjen način izdelave kase:nove volne. Ta naj bi pomagala ameriški živinoreji, obenem se pa obeta velik prevrat v tekstilni industriji. Kemika Gould in VVhittier trdita, da po njunem odkritju ovca ne bo več igrala v pridelovanju volne take vloge, kakor jo je igrala doslej. Ameriški patentni urad je že zagotovil obema kemikoma izključne pravice.
Za izdelavo sukna 35a eno obleko iz nove ameriške volne iz mleka bi bilo treba okrog 19 litrov mleka kot temeljno sirovine. Ta volna bi bila potem takem cenejša od naravne ovčje, čeprav računamo še vse druge stroške. V Ameriki izdelajo namreč letno okrog 17 milijonov kilogramov kasetna, ki se porabi v prvi vrsti za izdelavo papirja in galatita. Kemika Gould in VVhittier pa pravita, da so proizvajalne možnosti mlečnega gospodarstva v Ameriki skoraj neomejene in da bi se lahko dala povečati letna proizvodnja kaseina na pol milijona ton in bi bila dana možnost večjega konzuma.
Za izdelavo volne se razkroji iz mleka pridobljeni kasein v kislinah, dokler ne nastane gosta, sluzasta gmota, ki se ji primešajo razne kemikalije, potem se pa temeljito predela Končno se precedi skozi tanke kanalčke in vlakno pride v kemično kopel, kjer igra glavno vlogo formaldehid. Ta umetna volna je pa v primeri z naravno dokaj poceni, saj stane kilogram samo dolar. Sirovo vlakno je rumenkasto, podobno prani in česan: volni, kakršna prihaja na trg v prvotni barvi, navadno je pa mehkejša od volne in zato st ne sprime tako kakor naravna ovčja volna. Sicer je pa odvisno od kemične kopeli kakšno umetno volno dobimo, mehkejšo ali tršo. Dobra krava da okrog 2000 litrov mleka na leto in iz te^p mrko izdelamo en stot kasein ovih" vlaken. To bi zadostovale približno za 35 moškib oblek
Sirovma za eno obleko stane približno | poldrugi dolar kar je mnogo manj. nego t stane material iz ovčje volne. I
Punčec je bil skoraj ves čas v prednosti. Henkel je vodil le v prvem in petem gameu, nato pa do konca Punčec. Najprej
je bilo 0:1 za Henkla, nato 1:1.2:1,2:2, 2:3. 3:3, 4:3, 4:4, 5:4, 5:5. 6:5, 6:«, 7:«, 7:7, 8:7 in 8:S. Zdaj na je dobil Punčec svoj in tudi nasprotnikov servis in je set pripadel njemu z 10.8. Igra je trajala 1 uro in 5 minut!
Drugi set je b.l znatno krajši in je trajal le 45 minut. Punčec je vodil 2:0, nato je bilo stanje 2:1. 3:1. 4:1, 4:2. 5:2, 5:3, in končno 6:3 za našega prvaka, ki je tako vodil v setih z 2:0.
V tretjem setu Punčec ni oddal niti enega gamea. Henkel je bil telesno m duSev-no že na koncu svojih sil in nasproti Pun-čecevemu poletu ni imel kaj postaviti. Punčec je izkoristil že prvo mat žogo in je gladko zmagal s 6:0 in s skupnim rezultatom 10:8, 6:3, 6:0. Skupno sta igrala 2 ari 20 minut.
Tako je bila dobljena še tretja točka za Jugoslavijo, ki je s končnim rezultatom 3:2 odvzela Nemč-ji tudi naslov evropskega prvaka.
Punčeca so slavili kakor še nikoli, je pa to tudi pošteno zaslužil. Velik urpeh je dosegel tudi naš teniški savez in sicer ne samo moralno, temveč tudi gmotno. Končni računski zaključki sicer še niso točno znani, sodijo pa. da se je vse tri ini ubralo na vstopnini nad 500.000 din
Vse torej kaže, da bodo krave sčasoma izpodrinile ovce. ker bo obleka iz umetne volne cenejša od obleke iz naravne ovčje. Praktično so to zaenkrat še poskusi, ki m pa kljub temu važni, ker gre obenem za važno vprašanje živinoreje.
Nace Kunstelj 70 letnik
Vrhnika, 29. julija Kdo iz bližnje in daljne ljubljanske okolice ne pozna na Vrhniki gostilne >Pri Načetu , kjer sprejema gostoljubno goste nas slavljenec Nace Kunstelj, ponosni in najstarejši sokolski praporščak.
Rodil se je 31. julija 1869 leta pri Ga-špurju« na Vrhniki. Po odsluženi vojaški suknji je vstopil v orožniško službo. Kraška burja ga je zanesla v Orehek pri Postojni in tam si je izbral zakonsko družico Marijo, vrlo narodnjakinjo iz ugledne in strogo narodne familije Valantek (gostilna v >Dolini pod gradom«), s katero že 30 let zadovoljno in srečno živi v -^zakonskem jarmu*. Od leta 1905 dalje je slavljenec znan gostilničar Nace, ki je postregel marsikateremu visokemu gospodu iz Ljubljane in Beograda.
Skromen, tih in trden sokolski in nacionalni delavec je naš slavljenec pa kreme-nit značaj, da ga vsa Vrhnika in okolica visoko ceni in spoštuje, ze proko 50 let prebira Slovenski naroda, pa Jutiov naročnik je od njega početka.
Že v letih avstrijske soldateske je s ponosom nosil sokolsko surko in je javno izpričeval sokolsko in nacionalno miselnost. Povsod, kjer je služboval (Radnja, Semič. Vič. Vrhnika) je propagiral slo-vanstvo. Leta 1908 je skupno z gg. že pok. Lenarčičem in Pernetom. Jurcem, Tomšičem, Šetincem in še z nekaterimi bil med ustanovitelji Vrhniškega Sokola. Vodil je tajniške ter blagajniške posle, a sedaj že čez 20 let visoko nosi naš sokolski prapor. Mladostno čilo koraka v povorkah s praporom in oči se mu iskre, ko vidi ur^pehe sokolske misli. Ta prapor, ta sokolski prapor neizmerno ljubi.
Naš slavljenec Nace je vzor sočloveka in Sokola — zato mu kličemu vsi, posebno še Sokoli:
Na mno°ra leta — in sokolski ^Zdravo !
Inserirajte v „S1. Narodu44!
'A  P MELNIKOV;
11
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
— Bil sem v klubu, ko sem zvedel za knezovo smrt, — je dejal vstopi vsi državni tožilec. — Zal se je izkazala ta vest za žalostno resnico. Kaj ste torej našli?
Preiskovalni sodnik, Murzajev in zdravnik so mu povedali, kako daleč so s preiskavo in kaj so mogli ugotoviti.
— Po vsej verjetnosti si je knez končal življenje, toda to ni tako enostavno, kakor se zdi vam, Ana-tolij Leonidovič. Zato, gospodje, bomo preiskavo nadaljevali.
Ko so preiskovali pisalno mizo, so našli za tint-nikom zmečkano pismo. Podpisana je bila ženska in njegova vsebina je bila zelo vulgarna. Pismo se je končalo z besedami: »... za vedno sem priklenjena k Tebi, kakor kaznenec k svojim okovom. Tvoja Tanja.« Spodaj je bilo pa pripisano: »... Ce hočeš ali nočeš, toda mene se ne boš tako lahko odkrižal.«
To dokaj dolgo pismo je izdajalo knezovo tajno, za katero ni nihče vedel in ki je najbrž tudi nihče slutil ni. Pismo je pojasnjevalo, da je bil knez v mladosti sklenil zakonsko zvezo z žensko, ki ga je pisala. Po stavku: »ne vem, dali si bil takrat pijan aE ne, toda z menoj si Sel trikrat okrog oltarja«, se je dalo sklepati, da je knez sklenil zakonsko zvezo, ko je bil pijan. Zakonca sta se takoj ločila, toda
knez je vse življenje plačeval svoji ženi visoko letno rento, da je molčala. To pismo je bilo odgovor na njegovo prošnjo glede ločitve. Ločitev je žena odločno odklonila, pač je pa privolila v to, da bi knez sklenil novo zakonsko zvezo in obljubila mu je, da bo tudi v bodoče molčala. Za ta molk je pa zahtevala tako visoko nagrado, da bi celo tako veliko bogastvo, kakor ga je imel knez, komaj preneslo tako breme. Pismo se je končalo z grožnjo, da pride dvoženstvo na dan, če bi knez sklenil poročiti se s s svojo »črnolaso ljubico«, ne da bi plačal zahtevano odškodnino.
— Zdi se. da je vzrok tega dogodka jasen. — je znova povzel besedo Rakovski. — Prosim, sledite mojim mislim: rana v desnem sencu, samokres v desnici, od znotraj zaklenjena vrata, lastnoročno pisani knezov listek in nazadnje še to pismo, ki nam pojasnjuje vzrok samomora. Mislim, da tu ni nikogar, ki bi mu ne bilo znano, kako vroče je knez ljubil svojo nevesto Ariadno Georgijevno Maharadze-vovo. Izpolniti zahtevo prve žene je pomenilo zanj izpremeniti se iz bogataša, kakršnih je malo na svetu, v siromaka s knežjim naslovom. Ker ta Tanja ni hotela privoliti v ločitev, četudi bi bil knez izpolnil njeno zahtevo, bi živel vse življenje v neprestanem strahu pred izsiljevanjem, če bi se bil poročil z Ariadno Georgijevno.
Vsi so se strinjali z njim, razen Murzajeva, ki je tisti hip pazljivo pregledoval podlogo s pivnikom in na mizi ležeči listek. Svetil je nanj od vseh strani.
— Oglejte si tale listek pri stranski razsvetljavi, je dejal prisotnim. — Črtice poedinih črk v besedilu ne dajo nobenega odseva, dočim se madeži le-skečejo. Vzrok tega je lahko ta ali oni. Bodisi da
je bilo besedilo posušeno s pivnikom takoj, ko je bilo napisano, še preden je bilo pero vrženo na'listek, ali pa črnilo besedila in madežev ni isto. Ta listek ni bil posušen, kajti na pivniku podloge ni nobenega črnilnega madeža. Drugega črnilnika z drugim črnilom pa tu tudi ni Iz tega sledi, da listek ni bil napisan tu. Toda kaj pomeni v takem primeru odloženo pero, polno črnila?
— Nedvomno je knezi ko se je odločil za samomor, že prej napisal ta listek doma v mestu, tu je pa hotel nekaj pripisati nanj, pa si je premislil. — je pojasnil Rakovski, ki je krčevito vztrajal pri svoji trditvi, da gre za samomor.
— To nekako ne drži, — je pripomnil državni tožilec. — Včeraj ob petih popoldne, tpr**i -*-«-. uro pred knezovim odhodom iz mesta, sem imel z njim sestanek. Bil je vesel kakor običajno, pc ~ . selja do življenja, mnogo je govoril o današnjem posvetovanju pri gubernatorju in prosil me je celo, naj podprem njegov predlog, ki ga je nameraval sprožiti na tem posvetovanju.
— Na tleh pri zadnji nogi pisalne mize nekaj leži — se je oglasil Rvbakov in pobral damsko rokavico
— To bo najbrž spomin na njegovo ohlajeno napol pijano ljubezen do tiste neznane lepotice, do tiste zagonetne Tanje s fijakarskim jezikom, — je imel takoj pripravljeno pojasnilo Rakovski, ki je ljubosumno čuval svojo vlogo razlagalca vseh dvomov.
— Dvomim, da bi bilo temu tako, — je ugovarjal Murzajev. — Takrat se take rokavice niso nosile in potem., kar je obmolknil in poduhal rokavico. Namršil je obrvi ob misli, ki mu je tisti hip
šinila v glavo. V štiriindvajsetih urah mu je bil že tretjič udaril v nos ta vonj. Misel, ki mu je šinila v naslednjem trenutku v glavo, je bila strašna in zato jo je takoj pregnal.
... In potem, v tolikih letih se vsak vonj izgubi, — je dogovoril pretrgani stavek.
— Strinjam se z vami in ne ostajam več pri svojem prvotnem pojasnilu, — je prvič pritrdil Rakovski. — Toda najdba rokavice se da pojasniti tudi drugače, kar bo vsaj razpršilo dvome, ki so jih vzbudili v nas grozdni mešički, obe čaši z vinom in deloma tudi na tleh najdeni ključ od veznih vrat. Da, tu je bila ženska! Toda katera? Da, tista 7 a sonetna Tanja. Toda čemu? Daleč od radovednih oči se je knez sestal z njo tu na odločilno pogajanje. Zato je pojedenih toliko slaščic, zato so ostali sledovi, da sta jedla sadje in pila vino dva, ne pa samo eden. Knez je upal, da bo pogajanje uspešno, zato je lahko ozdravil tudi svoj kašelj z jajčnim konjakom. Toda brezobzirna ženska je vztrajala pri svoji zahtevi. Knez jo postavi pod kap, zaklene za njo vrata, potegne ključ iz ključavnice, ki mu pade iz rok na tla, ko hodi razburjeno po sobi...
— Ah, glej no glej, saj ni tako neumen, kakor se zdi, — je pomislil državni tožilec. — Večkrat ga bom moral zaposliti. Rad se sicer nekoliko prenagli, toda to ga bo z leti minilo.
— Fantič je prebrisan, toda ne preveč, — je pomislil Murzajev. — Naj bo že kdorkoli tista Tanja, jasno je, da je to ženska. Dvomim, da bi jo bil knez pustil capljati pes deset kilometrov daleč do mesta. Od travnikov sem ji ni bilo treba priti. To bi bilo važno za človeka, ki bi bil hotel maskirati umor s samomorom, česar pa ona ni imela v svojem načrtu.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran   H Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani