zoi. številka.
V IMnl.«soboto. 31 msusta 1901.
XL leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pottl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za^lubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In npravnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. admmistrativne.stvari.
Uredništva telefon &t 34.
Petletnica škofouonja tržaškega škofa nagla.
Ljubljana, 31. avg.
Žalostno petletnico obhaja danes tržaško - koperska škofija, namreč petletnico, odkar je zašel stolico tržaško.kopersko škof Xj. ekscekm-ca Frančišek Ksaverij Nagi Da je prišel on za škofa v Trst. se imajo verniki tržaško-koper-ske škofije. Slovenci, Hrvati in Italijani v prvi vrsti zahvaliti pokojnemu prvemu (!) slov. (I) kardinalu M i 8 -siji. ki so ga kranjski klerikalci že kanonizirali za svetnika, saj semtertje romajo na njegov grob na Sv. Goro. Zasluga, da je Nagi, ki je bil do tedaj rektor nemške cerkve aH" Anima« v Rimu, in povsem neznana, obskiirna oseba, postal škof v Trstu, je torej Missijeva. ki je v službi Dunaja in Berolina hotel imeti za nemški most do Adrije v Trstu nemškega Škofa, ki je le za silo lomil laščino, a se mu še sanjalo ni niti o slovenskem niti o hrvatskem jeziku. Po cerkvenih kanonih, ki so seveda le na papirju, je bil Xagl naravnost iregularen, ker ni poznal jezika svojih ovčič, no. klerikalni listi, v prvi vrsti slovenski, so Nagla vkljub temu kot pravi brezdomovinci v nebo povzdigovali, češ, da se bo že naučil slovenščine, oziroma hrvaščine. Oficiozni listi so pa kar na vso silo hiteli naglašati, da se bo Naglu iz ozira na to, da ne ume jezika ogromne večine vernikov v tržaški in koperski škofiji, dal slovenski koadjutor. Minilo je že pet let; Slovenci in Hrvati zaman čakajo slovenskega koadjutovanja, a Nagi se tudi ni priučil slovenskega oziroma hrvaškega jezika, lomi le nekoliko navadnih stavkov, kjer nastopi na deželi v manjših fara h, v večjih krajih si ne upa, ter pridiga ponovno eno in isto pridigo.No, saj je poreški škof Flapp tudi šele po desetih letih začel pridigovati hrvatski, a vkljub temu je »apostolski« škof, je postal rimski grof, asistent papeževega trona, hišni prelat, a na Dunaju so mu dali naslov ekseelenca. Drugi navadni zemljani se morajo prej naučiti jezikov, ki jih v svojem področju rabijo, napraviti tozadevne izpite, no, za škofe in druge visoke osebe velja drago pravilo, da se uee šele potem, ko sede že v mehki volni!
Velike nade sta stavila V a-
Jffesečna priloga: „Slovenski Cehnik".
Posamezne številke po 10« h.
Cpravništva telefon it 85.
t i k a n in d u n a j s k a v 1 a d a v Nagi a. Pokojni papež Lev XIII. je Naglu pri odhodu v Trst meseca julija 1903. izročil zlat naprsni kri/, rekši mu, naj bo v Trstu »k n e z m i-r u i n s p r a v e«. A N a g 1 n i v teli petih letih škofovanja izpolnil nobene vanj stavljene n a -d t*. Kakor bo neki prihodnji papež po znanem starem prerokovanju imel pridevek »Religio depopulata«, isto ta znak se mora dati škofu Nagi u »religio depopulata« (opustošena vera I. Vse kar je Nagi v teh petih letih pričel, vse mu je spodletelo, pokazal se je popolnoma nesposobnega za tako visoko službo. Kako je Nagi po nalogu papeževem delal za mir in spravo, kaže fakt, da je po tržaško-koperski škofiji zavladal v zadnjih petih letih grozen verski indiferenti-zem; kakršen pastir, take ovce. Vsi verniki, brez razlike narodnosti in v s a duhovščina, katero zna Nagi prav po pasje šikanirati, izvzemši par podrepnikov, so proti X a g 1 u. Kako priljubljen da je Na tri pri duhovščini, kaže sledeči fakt: V enem največjih dekanatov škofije je bila letos kanon, vizitaeija. Duhovniki dekanata so se prej dogovorili, da bodo Nagla sprejeli le strogo ofi-cialno. da ne pojde eden do drugega. Tako ji bil v vsaki župniji uavzoč le škof Nagi, njega kaplan in domači župnik, kvečjemu še dekan. Nagi je bil vsled te ostentativne demonstracije tako razjarjen, da je od jeze dva dni ležal pri nekem župniku.
Tudi v politiko se je hotel Nagi vtikati. Tako je n. pr. pred zadnjimi tržaškimi mestnimi volitvami v nekem »pastirskem« pismu omenil tudi predstojećih mestnih občinskih volitev, a neki ugledni tržaški list mu je na kratko odrezal, da je bolje zanj, da se peča s krasnim spolom, nego s politiko. Nagi razumel latinščino in od tedaj je pustil tudi politiko na miru — vsaj javno.
Kak zagrizen nasprotnik da je vsega, kar je slovansko, je pokazal Nagi pred d vem i leti na shoda slovenskih in hrvaških škofov v Rimu. kjer je skupno s po-rešklm Škofom Flappom strastno ji o-b i j a 1 g 1 a g o 1 i e o. Da sta mu slovenski in hrvaški jezik po eerk\ lh tržaške in koperske škofije trn v peti in da bi ju, ako bi mogel, s potezo pe-;i iztrebil, je znano dovolj.
Pred dvemi leti je bila že gotova stvar, da bode Nag] imenovan za goriškega   nadškofa,   no, odločen
protest goriških ž u p a n o v , ki so na kompetentnem mestu zažuga-li še s hujši m nego Riemanje, ako postane Nagi goriški nadškof, je že zagotovljeno imenovanje preprečil. In Nagi je bil potem istega dne, ko je sledilo imenovanje dra. Sedeja za nadškofa, imenovan tajnim svetnikom. To je bil nekak »f 1 a š t e r« za izgubljeno nadškof i jo!
Največja r a k r a n a na tr-žaško-koperski škofiji je pa že več let r i c m a n j s k o vprašanje. Gotovo je, da bi v Ricmanjih ne bilo nikdar prišlo do sedanjega akutnega stanja, da je v Trstu postal škof Slovenec ali pa Hrvat, namesto Nemca Nagla, ki je vrhu tega še židovskega pokoljenja.
Pomislite samo! imeti tik Trsta vas, v kateri ne hodijo ljudje že pet let v cerkev. V teh petih letih n i bil krščen noben otrok, ni bil cerkveno poročen noben par, ni bil cerkveno pokopan noben mrlič. Kaj takega trpeti ume samo škof Nagi! Noben količkaj moder in previden škof ne bi takih razmer trpel ni mesec dni, ampak bi skušal stvar na vsak način čimprej poravnati. Ne tako njegova ekseelenca škof Nagi. Z d i s e, d a mu sedanje razmere v R i e -m a n j i h ugajajo, in da m u r i c m a n j s k i ž u p an , ki mrliče p o k o p u j e , silno imponira. Religio depcpuiata! Sedaj je jasno, da sta sedanje razmere v Ricmanjih zakrivila škof Nagi in naš deželni p r e d -sednikSchwarz,kije imel svo-ječasno v Trstu referat o riemanjski zadevi. Čuditi se je le, da trpi to stanje sedanji namestnik princ Hohenlohe, o katerem je znano, da je razumen in moder mož, da on ničesar ne stori, da se to vprašanje enkrat reši.
Imeli bi o Xairlovi petletnici škofovanja Še mnogo pisati, toda za danes hodi dovolj.
Misija Naglova v Trstu se je torej popolnoma ponesrečila. Nagi se je pokazal v vsakem obziru popolnoma nesposobnega za svojo škofovsko službo. Ubogi Missia, kako slabo je poznal svoje ljudi, in Lev XIII. je bil v tem pogledu tudi slab prerok!
Sicer je pa baje škofu Naglu za stvari, za katere bi se imel brigati, p r o ki e t o m a 1 o m a r i. In po kaj tudi! Škof je, ekseelenca je, lepe dohodke ima, in vrhu vsega mu je neki že zagotovljena d u n a j s k a  n a d ••
škofija, ko zatisne sedanji nadškof Gruscha svoje oči in pri vsem tem si Nagi misli: »Auf alles andere pfeif ich!« _
Glas s Koroške.
Dasi se je pisalo že mnogo o koroških razmerah, smo vendar prepričani, da se jih onstran Karavank še vse premalo pozna, in ker se ravno zdaj pripravlja ali pa že vrši ločilni proces na Koroškem, treba javnosti nuditi več vpogleda v vse panoge zakulisnega in javnega življenja na Koroškem.
V 35. štev. »Mira« se je spravil uvodni člankar na akademično »mladež«, ki se je poprijela z vso resnostjo preustroj it ve naše šolske »Družbe«. Dejstvo, da je prodrla akademičnu mladina s svojo listo odbornikov, se mu zdi tako nevarno, da se je kar zbal vsega napredka, prepovedujoč v svoji onemogli jezici njega prodiranje na Koroško! Ko bi bil duhovnik, ki je pisal te smešne vrste, v pravem pomenu besede naroden in če bi bil le malce premislil, kaj zapiše, ne bi bil poslal otročje grožnje »nolite tur bare circulos nostros« med svet.
Duhovščina in od nje terorizirano vodstvo koroških Slovencev hoče nastopiti z bojkotom zoper vsakogar, ki ruši slogo! Toda akademiki se tega bojkota ne bodo ustrašili, ker so prepričani, da s svojim delovanjem ne rušijo sloge in je tudi nočejo rušiti v kolikor je pač to pri koroških razmerah mogoče; delali bodo vztrajno med koroškim ljudstvom, da ga izobrazijo in pripeljejo do samostojnega mišljenja. Dijaštvo je storilo na Koroškem že mnogo za ljudsko izobrazbo in nadejati se je, da obrodijo ljudske knjižnice, ki so se jele ustanavljati in ki se bodo ustanavljale v bodoče še v večjem obsegu, obilo sadu. »Prosveta« in »Gorotan« se ne ustrašita napovedanega bojkota, ker sta prepričana, da bodo trez-nomisleči duhovniki koroški, ki jim je v resnici kaj ležeče na narodovem napredku, le z veseljem pozdravljali manjšinsko delo.
Sieer je pa licemersko, da se šele napoveduje bojkot, medtem ko ga izvršujejo oni duhovniki, ki jim je vera vse in narodnost le sredstvo za nje ohranitev, že od onega časa, ko se je ustanovilo v Velikovcu slov. akad. ferialno društvo »Gorotan«. Takrat so poudarjali navzoči duhovniki in peščica klerikalnih   akademikov, ki
jih dandanes hvalahogu ni več na Koroškem, naj U bila prva in sveta dolžnost društva, vzdrževati versko prepričanje med kmečkimi mladeniči in da se naj prirejajo mladeniški shodi po cerkvenih obredih na božjih potih! In ko so pri volitvi odbora propadli klerikalni elementi, se je dobro vedelo, kaj je pričakovati — nasprot-stvo duhovništva. In pri različnih prireditvah niso nasprotovali akademikom samo s sredstvi, ki so dovoljena, ampak poprijeli so se ostudnega in hudobnega pripomočka: udrihali so raz lec čez nje, češ, vera je v nevarnosti! Tudi zdaj, ko zbira »Gorotan« knjige in gmotna sredstva za ustanavljanje ljudskih knjižnic, se je pokazalo, da je koroškim duhovnikom in njih podrepnikom — raznu par izjem — ljudska izobrazba deveta briga, a da jim je strankarst vo in rimska politika nad vse,
Kako lepo ironizira »Mirov« člankar v svoji nevednosti, ali boljše rečeno zlobnosti, delovanje dijaštva in ga povsem negira pišoč >.iu»h«m Korošec jim ni verjel in jim ne verjame«, namreč da bodo za Kot« delali. Nato pač nimamo dragega odgovora, nego tega, da je pisce slabo informiran o delovanju dijaštva za »Družbo«, ker drugače bi vendar ne mo^rel zanikavati delavne zmožnosti dijaštva, ki se peča z vztrajno marljivostjo s povzdigo dohodkov za »Družbo« in z nje popolno preustro-jitvijo. Seveda bi bilo člankar ju ljubše, da hodi družbeno vodstvo po izvoženem tiru, samo, da bi ostalo v klerikalnih rokah. Če bi podružnice ne imele zaupanja do akademikov, bi jim gotovo ne bile poverile pooblastil za glavno kupščino; pa ravno to kaže, da se visokošolci najbolj zanimajo za uspešno delovanje podružnic in da imajo največ vidiva med ljudstvom. Kaj pa stori večina koroških duhovnikov za podružnice poleg tega, da položi svoj obolus za velikov-ško in šentjakobsko šolo? Res treba priznati, da je bilo v tem oziru koroško duhovništvo zelo požrtvovalno, če abstrahiraino pri tem njega namen, koristiti klerikalizmu ter ga povzdigovati, toda treba je tudi pomisliti, da samo to še ne zadostuje pri naših razmerah, ampak da se mora vdihniti podružnicam tudi živ-ljcnske moči in zanimanja za šolsko družbo. Toda dovolj jih poznam, ki se dajo voliti v odbor in ki plačajo svojo udnino in mislijo, da so storili s tem že več nego svojo narodno dolžnost. Ljudstvu pa je treba tudi po-
LISTEK.
Izlet v Beneško Slovenijo.
(Spisal Ivan Zoreč.)
Zelo rad sem se odzval prijaznemu vabilu svojih prijateljev, da bi naj napravili izlet v Beneško Slovenije, kamor pride tako malo avstrijskih Slovencev vkljub temu, da mejimo naravnost na svoje poza hijene, v tujčevem jarmu   ječeče   rojake . . .
Gorski potok in nizko pogorje, meja avstrijsko-italijanska — pa je zadostovalo, da je brat pozabil brata, da sta se ločila in se komaj poznata!
Letos, zvečer pred praznikom Vnebohodovem, smo se odpeljali po novi železnici do Kanala. Tu smo prenočili v hotelu »Pri levu« in začeli drugi dan ob polupetih zjutraj korakati po zložni hribski poti proti Mariji Cel (680 m).
Prekrasno jutro je bilo. Slavčki so žgoleli in vzdihovali, in vsa narava se je topila v sveži jutranji rosi. Ob nepopisno slikoviti poti so se solzile napopkane mladike, je dihalo in nas balzamično omamljalo bujno cvetje bogate in razkošne planinske Flore... Oster in čist jutranji zrak nam je božal radostna lica, da smo stopali kakor da bi imeli krila.
Na vrhu smo, in izza bohinjskih gora zažari, zakrvavi ... in prvi rob velike goreče oble nam prijazno poni ežika »dobro jutro«. Prižgana je večna in sveta luč, in njeni zlati prameni goreče objamejo čilo in koprnečo naravo, da se vzdramijo in zatre-pecejo cvetne čaše, kakor biseri za-iskre srebrne rosne kaplje.
Rajsko!
Od vrha do vrha, od grma v grm zažvrgole neštevilni ptičji zbori, da je z mlado in bujno cvetočo naravo vse samo ena najpopolnejša harmonija, vse kakor ena sama veličastna himna, en sam iskren in ginljiv pozdrav visokemu stvarstvu . . .
Razkritih glav zadivljeni občudujemo to rajsko krasoto, naš duh moli vdano jutranjo molitev, zavzetih in pobožnih src se klanjamo večno lepi naravi, in moleče duše ponosno in radostno zadrhte ob altarju in v odprtem svetišču naše divne, neskončne miline polne slovenske domovine.
Okoli in okoli, vse se leskeče in zlati v mladem solncu planinskega jutra, doli pod nami pa se vije ob romantični Soči zavedna kanalska dolina , in nad njo plava fina, prozorna koprena lahke jutranje megle, ki jo polagoma razblinjajo zlatordeči trakovi žarkega solnca.
Še hip pa smo pri romarski cerkvi Marije Cel,   odkoder je krasen
razgled: nazaj po goriških brdih in gorenjskih velikanih, a pred nami na stopnjevite griče in gorice vijugastih beneških pogorij.
Oziram se ves zavzet spričo take panorame in se domislim.
Prej ali slej se udarimo z Lahom, nobenega dvoma vkljub vsemu ofici-alnemu proslavi jen ju trozveze, vkljub vsem modrim in zvitim diplomatom ... In tukaj se bo bila, če ne glavna, pa vsaj huda in velika bitka; za te griče, za te hrbte in prelaze si posežemo z Lahom v lase. Gorje patruljam in poizvedovalnim oddelkom, kako težka bo orientacija po teh tako sličnih si vrhih, gorje četam v teh bregovih, na tem razritem in razora-nem terenu.
No, morda bomo pa mi lepo čedno vse zamudili, in če bomo že prikimali do sem, nas bodo »plementezar-ji« s kosi polente in šibami pognali nazaj ... O, Lahi niso neumni! Lepo pridno zasedajo mejo in marljivo proučava jo teren s finimi svojimi planinskimi lovci-alpini, ki so izvežbani nalašč za takele krtine . ..
In pri nas? Nič posebnega; samo dvignemo zaspano glavo, da pogledamo proti Berolinu, ki nam ukazuje, kaj nam je storiti, kaj smemo in moramo, ker smo pač Avstrijci. — Sieer pa pridno pazimo, da ima vsak poldrugi Nemec tri šole in nad vsemi drugimi avstrijskimi narodi pet-
krat več.l< nm i \ vei.ia\ :. t*ov hv pa delamo iz Bošnjakov in Hercego-vincev — berače, katerih pod Turkom ni bilo; in naposled še stezamo v svoji neprimerni oholosti in nadutosti umazane roke po prostosti balkanskih državic . . .
Drugače je pa vse dobro, če ni ravno novih ukazov iz Berolina. Živimo avstrijsko in poginemo avstrijsko.
Naša pot nas zdaj vodi navzdol med rodovitnimi njivami in brsteči-mi vinskimi trtami. V dolini prekoračimo državne mejo, potok Idrijo, ki šumlja in žubori v stisnjeni dolini in se vije tako pristno domače...
Na Italijanskem smo in kar naravnost navzgor jo zavijemo in prispemo v dobri poldrugi uri do cerkvice Sv. Ivana na strmem koncu Sredenjskega hrbta, ki se vleče daleč doli proti jugu, skoraj do Čedada, važnega trgovskega mesta za beneške Slovence ob Nadiži.
Za cerkvijo Sv. Ivana sedemo in použijemo nekaj mrzlih jedil, ki smo jih imeli s seboj. Med tem pa se oglasijo zvonovi iz Marijaceljske cerkve in nas menda pozdravljajo in hvalijo, da smo na slovenski zemlji, v posetih pri svojih rojakih pod tujim žezlom. Zdi se nam, kakor da bi ti ubrani zvoki odzdravljali potrkovanju, ki se glasi po beneški ravnini in po hol-mih.
Od povsod so zabrneli zvonovi in st1 zlivali v svečano simfonijo, ki so jo spremljali radostni zbori krilatih pevcev. Kakor bi dajala takt, se je oglasila kukavica in je zakukala t r i-inde vet desetkrat vzdržema.
Oči so mi splavale po beneških gričih in dolinah, in vzkipelo je v meni, da sem zamahnil s klobukom in zavriskal prav po kranjsko, tako da so zafrfotali kobilarji v bukovih vrhih in je nekje daleč zateklo in visoko odjeknilo.
V tej rajski samoti, v osvežujočem gorskem zraku nam je ta prigrizek posebno dišal; pa tudi oči so imele od tu svojo pašo.
Proti severu kipi v nebo najvišja beneška gora M a t a j u r (1643 m) ; dalje proti vzhodu nazaj se dviga K a n i n in se vleče Kolovrat in drugi vršaci, s katerih se spuščajo dolgi peščeni plazovi. Kontrast med temi ravnimi belimi črtami in snež-niki tam zadaj, je res prekrasen. In pa gorske vasice, kako so lepo posejane na stopnjevita pobočja. Z vsi'h holmov pa migljajo bele cerkvice ali vsaj mrko zrejo sive razvaline starih gradov.
Kdo je zidal te cerkve, kdo je znosil kamenje na te strme vrhove in postavil svojemu okrutnemu gospodarju utrjeno bivališče ... čigavi žulji krvave v teh silnih zidovih!
Uboga slovenska para!
duka in vzpodbuje! Poslušajte pa sledeči slučaj, ki se je pripetil letos na zborovanju neke pod j unske podružnice in ki kaže jasno, da misli duhovnik tudi v javnem življenju v prvi vrsti propagirati rimstvo. Naročen je bil namreč kot govornik neki kanonik, ki je tudi došel in pričel govoriti. Mislite si začudenje občinstva, ko je začel govornik udrihati po socialnih demokratih in framaao-nih, o pomenu in o nalogah šolske družbe pa ni erhnil niti besede! Govor takšne vsebine sodi kvečjemu v kako krše. sik*, delavsko društvo, nikakor pa ne v šolsko družbo.
Kadar se ustanovi pri nas na novo slovensko društvo, bodisi že v to ali ono svrho, je skoraj nemogoče preprečiti, da bi se mu ne pridejalo ljudstvu tolikanj odioznega epiteta »kršč. socialno« ali pa »katoliško«. Ta navada, obešati katoličanstvo na veliki zvon. nima na Koroškem dragih posledic, nego te, da se odbija od narodnega trupla mnogo Slovencev, ki nočejo trobiti v klerikalni rog. Ker pri svojih rojakih ne najdejo somišljenikov, temveč zagrizene nasprotnike, gredo v nasprotni nemški tabor, kjer jih sprejmo z odprtimi rokami. Seveda to ne velja za mesta, kjer lahko občujejo z naprednimi Slovenci, vrši se ta ločitev le na deželi in pri onih, ki so še omahujoči, ki bi se pa zlahka pridobili. Ko bi se pri nas ne poudarjala vse;H>vsod v prvi vrsti vera, recte klerikalizeui v ozadju, bi stal naš narod na Koroškem že na veliko višji stopinji, ker bi šteli med nami tudi srednji stan in ne samo nižje sloje in inteligenco. Kavno to je tudi glavni vzrok, da smatrajo naši nemški nasprotniki vsakega Slovenca, ki je odločno naroden, klerikalnim, in nihče j "h ne more prepričati, da je pri nas mogoče, biti naroden, a ne obenem tudi klerikalen. Koliko je pri nas narodnjakov, ki so v očeh svojih rojakov liberalci. Nemci jih pa psnjejo, da so klerikalei!
Težko stališče, a ne ustrašimo se ga, in hočemo se bojevati za svoj narod ne oziraje se na levo *n ne na desno. Prva naša naloga mora biti, da pridobimo tudi srednji slan za nas in da tako premostimo veliki ptepad. ki zeva med maso in inteligenco. Dobro vemo, da bodo klerikalci tudi v bodoče delovali na to, da bi ljadstvc ne zaupalo posvetni inteligenci, in da bodo skušali preprečiti naše zbliževanje srednjim slojem in n.iih pridobitev na našo stran. V tem nasprotstvo pa ne vidimo nobene nevarnosti, ker poznamo naše ljudstvo z druge strani, nego duhovniki.
Zora puca, bit če dana!
Pismo s Hmaškesa.
(Klerikalci in Rakodczav. — Kmetska stranka. — Za madžarske šole. — Hrvaški indeks.)
V Zagrebu, 29. avg.
Končno je vendar našel madžarski komisar-ban Rakodczav na Hrvaškem svoje pomagače. Toda slabo pomoč si je dobil, — na slabše pomočnike pač ni mogel naleteti. Tukajšnji organ »Krščansko socialne brv. stranke prava« »Hrvatstvo« ima v svoji redakciji za pisca uvodnikov nekega prof. dr. Milobarja, za katerega nihče ne ve, odkod je prišel, pripoveduje se samo, da je preje opravljal v Bosni neko zelo dvomljivo službo. Ta »časnikar« caplja najmanj osem dni za dogodki. Njegovi uvodniki zato niso aktualni članki, marveč navadna sholastična razmotriva-nja. V teoriji je naravno »najradi-kalnejši« politik, kakor so vobče kle-
Mikalo nas je, da bi šli naravnost po Sredenjskem hrbtu še na Staro goro (Castell Monte), slovečo božjo pot beneških Slovencev; ali naš čas je bil tako odmerjen in naš namen je bil posetiti rojake na Beneškem.
Mirno se spustimo poševno po pobočju k Sv. Lenartu, veliki slovenski vasi na beneški ravnini. Kmalu smo začeli srečavati ljudi, ki so šli iz cerkve. Vsi so nas slovensko pozdravljali. Moški so oblečeni navadno, ženske pa zelo živobojno, posebno mlajše in dekleta, ki nosijo pod vratom velikanske brožke iz rmene kovine ali celo iz zlata in okrog vratu pa čez prsi dolge verižice iz enake kovine.
Otroci so nosili v rokah enega ali po več malih stenskih križcev. Neke punčke, ki smo jih ravno srečali, so nam povedale, da so jih nesle »že-gnovat«, da je taka šega na praznik .Vnebohoda.
V tem smo prišli v vas Sv. Lenart s staro cerkvijo, ki ima zelo lepo izdelan marmornat glavni altar. V cerkvi sem opazil na misijonskem križu tale napis: Riesci sonio d n s u. Italijanski pravopis.
Preprosto kosilo v bližnji gostilni smo zalivali z izborno beneško kapljico. Gostilničarka, zgovorna ženska, me je posebno zanimala. Govorila je počasi in z nekim poudarkom, da sem lahko zasledoval jezi-
rikalci povsodi najraje ogrinjajo z naj nacionalne jšim plaščem. Zavit v take »radikalne državnopravne teorije« o »Veliki Hrvaški«, podpira vsa zlodejstva, ki so na škodo Hrvaški.
Tako je klerikalno »Hrvatstvo« tik pred 3. majem lansko leto odkrito izdalo madžaronom spričevaio,da so s ivojim novim programom pred volitvami pokazali »sposobnost za življenje« in »notranjo moč« napram koaliciji. Prišle pa so volitve in narod je strmoglavil madžarone.
Ne samo da klerikalci z vso dušo podpirajo Frankovo politiko, in sicer v prvi vrsti Frankovo osebo, marveč dosti jasneje — rekli bi ne-spretneje — izražajo ono, kar mislijo o nasilnikih, ki naj pokore Hrvaško.
Kakor sem vam že javil, je stopil Rakodczav preti javnost z delom svojega programa. Iz Pešte je prinesel obljubo, da se pomnože štipendialna mesta za domače sinove, ki se hočejo posvetiti železniški službi; dalje, da bodo hrvaški uradniki nastavljeni v skupnih ministrstvih. A za te smešno neznatne d rob t ine — naj sprejmo Hrvati madžarski jezik na železni-eah. To je Rakodczavju in Madžarom glavno. Za vsakega poštenega Hrvata in politika je jasno, da naj Rakodczav ponuja kakršnekoli »koncesije«, a vendar ne more biti niti govora o kakšnem pogajanju z njim, dokler Madžari vztrajajo pri zakonu o železuičarski službeni pragmatiki.
Našim delegatom so pred borbo v Pešti ponujali Madžari razne »kon-eesije- samo, da bi izdali glavno in temeljno obiležje naše avtonomije — uradni jezik.
In v takem času, ko bi bilo treba, da vsa hrvaška javnost složno odbije Rakodczavjeve izdajalske ponudbe, pišejo klerikalci docela odkrito: to so zelo znatne koncesije, treba se je z banom pogajati, ker je bolje, da nam on pri Madžarih doseže brez borbe to, kar bi si mi morali izvoje-vati šele z borbo; treba mu je torej ponuditi desnico! A seveda — visoko, zelo visoko dvigajo svoj navidezni državnopravni program, po katerem niti ne priznavajo nagodbe z Madžari, a se klanjajo predstavitelju madžarske hegemonije! Rakodczavjeve Narodne Novine« so z navdušenjem pozdravile to razmotrivanje klerikalcev — v pomanjkanju boljših pomočnikov.
To pomoč seveda klerikalci niso ponudili Rakodczavu brezplačno. Dasi je Rakodczav madžarski »liberalec«, da, kakor pravijo, framason, je vendar takoj obrnil oči na naše pope kot na najizrazitejše materialiste v praksi.
Djakovska škofovska stolica je še vedno izpraznjena.
A to je tako velikanska pečenka, da bo lahko, ako pride v roke kakega dobrega klerikalca, revni naš klerikalni pokret gmotno podprt za večne čase. Tudi Rakodczav že deli seveda iz deželne blagajne denarje za cerkve. Za notrajšnjo okrasitev oseške cerkve je nakazal naravnost ogromno vsoto 100.000 kron, dočim nima sicer denarja niti za najvažnejše potrebe.
A brez dvoma je še cela vrsta drugih »koncesij«, za katere so klerikalci prodali temeljno in najvažnejše pravo svoje domovine.
* *
V nedeljo je imela svoje glavno letno zborovanje Radićeva kmetska stranka. To je že tretja skupščina te stranke. Letošnja skupščina ni pokazala ravno velikega napredka in to zaradi temeljnih napak Radičeve politike. Radič je izšel iz tiste generacije,   kakor tudi vodstvo napredne
kovne posebnosti. Pridružili so se nam še drugi domači gostje in se živahno in prijazno razgovarjali z nami. Opazil sem, da imajo beneški Slovenci mnogo hrvatskih izrazov in da skoro čisto hrvatsko naglasa j o, vsaj nekatere besede.
Naravnost pa me je očaralo njihovo priznanje, da govorimo avstrijski Slovenci »liepo« slovenščino. Naši so, dokler imajo okus za finost in lepoto jezika, sem pomislil ves vesel.
Gostilničarka nam je pravila, s kakim zanimanjem in veseljem so čitali to zimo v njeni družini neko slovensko knjigo, ki so jo bili dobili po nekem krošnjarju iz Avstrije. Razumeli so jo neki popolnoma in so se prav lepo zabavali z njo. Samo težko je dobiti takih knjig. — Žena je imela prav.
Naša dolžnost bi bila, da bi bili z beneškimi Slovenci v večji stiki — pravzaprav nismo v nobeni — kakor so Italijani iz države v tesni kulturni zvezi z avstrijskimi Lahi, ki se jim vendar godi prav dobro pod našim orlom. Ali kaj, ko smo pa tako zanikrni! Po naših časopisih se je že večkrat glasil vroč poziv, da bi nabirali knjige za beneške svoje rojake, da bi jih posečali s svojimi izleti itd. Ali do zdaj nisem še slišal, da bi imele take rodoljubne in plemenite prošnje kak vspeb. Nad nami je menda res prokletstvo narodne nezavednosti...
stranke.   Ker pa mu je bila glavna
težnja, da ustanovi čez noč najmočnejšo stranko iz najštevilnejšega kmečkega stanu, mislil je, da je k temu najlaglji pot, ako se popolnoma zenači z mišljenjem konservativne kmečke mase. Povsod kaže svoje krščanstvo in čestokrat naravnost udarja na izrazite klerikalne strune. Isto-tako nerazumljivo tira nekako dina-stično politiko. Mišmaš njegove politike odseva najbolj z dnevnega reda njegove ulične parade. S svojo stranko se je hotel pokloniti pred vsemi spomeniki v Zagrebu. Pred Jelačiee-veni spomenikom je hotel poslati vdanostim brzojavko kralju, a potem je hotel poslati svojo maso na Markov trg, kjer je bil usmrčem kmečki pun-tar Matija Gubec! A od vsakega spomenika naj bi letele brzojavke na »slovanske brate« v monarhiji. Policija je ta obhod prepovedala, ali zato so se govori sukali okoli teh spomenikov. »Vera v boga in kmetska sloga«, je geslo te stranke, a z vzklikom, ki je pri nas popolnoma nenavaden, »Živio kralj«, je zaključil Radič svoj kongres.
Po takih mislih je naravno, da je v teh treh letih izgubil mnogo že itak redke inteligence, ki jo je imel v svoji stranki.
V demagogiji in zbesnelosti pri masi so ga prekosili Frankovci, in tako si dosedaj ni mogel osvojiti nobenega okraja.. Sedaj bi itak mogel le sporazumno s koalicijo priti do enega
ali dveh mandatov.
* *
Rakodczav se je dolgo pripravljal, da umakne naredbe prejšnje vlade, s katerimi naredbami se je zadal smrtni udarec madžarskim šolam na Hrvaškem. Končno je sedaj preklical vladno naredbo, po kateri morejo konfesijonalne šole sprejemati drugo verne otroke samo s poprejšnjim dovoljenjem vlade. S tem je seveda ustregel Madžarom, No, kako dolgo ?
*
Današnji »Pokret« prinaša odredbo ordinarijata senjske škofije, s katero se da na indeks pedagoška knjiga »Prirodni uzgajatelji« našega prvaka med naprednimi pedagogi Davorina Trstenjaka. Razširjenje tega »kužnega semena« mora vsak duhovnik zabranjevati z vsemi sredstvi.
To bo seveda le reklama za to izborno knjigo._
Obrtni vestnik.
Izpopolnitev določb obrtnega reda glede sposobnostnega dokaza v trgovinskem obrtu. Sposobnostni dokaz za trgovinske obrte, kakor ga uvaja in urejuje dne 16.avgusta t. 1. uvnljavljena obrtna novela, obsega le sledeče štiri trgovinske obrte: trgovino z mešanim blagom, trgovino s špecerijskim blagom, trgovino s kolonijalnim blagom ter trgovino z materialnim blagom. Vse ostale trgovinske stroke so ostale izven obveznega sposobnostnega dokaza, izvzem-ši le one trgovine, ki so bile že po starejših zakonih vezane na dokaz strokovne usposobljenosti, kakor trgovina s knjigami, umetninami, mu-zikalijami in antikvarjati. Prejko-slej je zategadelj mogoče zglasiti vsakomur, ki je izpolnil splošne pogoje, na primer manufakturno trgovino, galanterijsko trgovino, trgovino z norimberškim blagom, trgovino z lesom in lesnimi izdelki, trgovino s papirjem, skratka katerokoli trgovino, omejeno na posebno stroko, kajti od stročnih trgovin je dopust izvrševanja omejena le za špecerijske, kolo-
Družba sv. Mohorja ima vsekako nekaj članov med tamkajšnjimi Slovenci; in še več bi jih imela, če bi se ljudje navadili čitati naše knjige, če bi jih namreč imeli na izbiro in mnogo — in če bi jim Mohorjeva družba dajala še kaj drugega kakor molitvenike, s katerimi smo Slovenci preskrbljeni že za več stoletij. Ljudstvo bi rajše čitalo povesti, poučne knjige.
In še nekaj značilnega smo opazili na tem izletu.
Beneški Slovenci so namreč trdno prepričani, da ne poteče mnogo let, ko bodo prišli tudi avstrijski Slovenci pod laškega kralja. S komur sem govoril, vsak mi je z vso zgovornostjo in veliko sigurnostjo zatrjeval, da bomo kmalu skupaj pod eno streho.
»Bote videli, da bo tako. Vaš (cesar) bi nas tudi rad, pa ne more, čeprav je močnejši; Ogri ga zadržujejo in ovirajo... o, že davno bi nas imel, če bi Ogrov ne bilo.«
Tudi tu, v Št. Lenartu, so bili gostje enakega mnenja. Kadili so cigarete in skomizgovali z ramami. Videlo se je, da jim je to mnenje priučeno in vcepljeno od laške iridente.
»Slabo nam je tukaj, davki so težki — kdove, kako bi nam bilo pod vašim nemškim ...«
Možje so modrovali veliko in kazali nenavaden razum in verziranost
nijallie in trgovine z materijalnim blagom. Trgovina z mešanim blagom daje najobširnejši delokrog, trgovec z obrtnim listom, ki se glasi na tako trgovino, sme prodajati vseh vrst blaga, ki je v svobodnem prometu in ni vezano na posebno oblastveno dovoljenje. Praktični pomen obstoji v tem, da se sme v trgovini posamezne stroke prodajati le blago, ki spada v dotično stroko. Trgovec z galanterijskim blagom sme prodajati le galanterijsko blago, in trgovec z manufakturnim blagom le manufakturno blago. Doslej si je trgovec katerekoli stročne trgovine v slučaju sile, ako je prodajal kak predmet, ki ga ni prišteval med predmete spadajoče v njegovo trgovinsko stroko, ročno lahko pomagal, če mu je pretilo oblastveno preganjanje vsled kršitve obrtnega reda s tem, da je prestopil mejo svojih obrtnih pravic in prodajal predmete, katerih ne bi smel. Stopil je do obrtnega oblastva, plačal kolek in zglasil trgovino z mešanim blagom. Tako se je rešil mahoma vseh težav, in nihče ga ni mogel motiti v njegovem obratovanju. Kot trgovec z mešanim blagom ima prostran delokrog, obširno torišče. V sedanjih novih razmerah to splošno sredstvo zoper vsa-kojake težave praktičnega trgovca ni več »v prostem prometu«. Trgovina z mešanim blagom je teže dostopna, zakaj zavarovana je po sposobnost-nem dokazu. Naravno je, da bodo odslej trgovci z mešanim blagom, katerih prodajne pravice so najobsežnejše, uspešnejše delali na to, da se v stročnih trgovinah prodaja res le blago, ki spada v dotično stroko. Pripomniti moramo, da velja sposobnostni dokaz v naštetih štirih najvažnejših trgovskih strokah le za detajlno trgovanje, za prodajo na drobno v roke konsumentov, dočim je ea gros-trgovina tudi za te štiri trgovinske stroke svobodna. Zavarovanje trgovin z mešanim blagom, s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom pridobi na vrednosti in vplivnosti s tem, da je dopustno le v takih trgovinah prodajati na drobno sladkor, kavo, čaj, dišave, mineralno olje, petrolej, materijalno blago, barve in pa žganje v trgovsko pravilno zaprtih steklenicah. S tem je poskrbljeno, da se sposobnostnemu dokazu ni moč ogniti na ta način, da se zglasi trgovina na posebne vrste blaga ter se potem prodaja najvažnejše špece rijske predmete, ne da bi se v obrtni list vzelo oznako »špecerijsko blago«. Ta omejitev velja le za bodočnost, pridobljene prodajne pravice trgovcev, ki so svoj obrt izvrševali že 16. avgusta tekočega leta, ostanejo ohranjene prav tako, kakor tudi pravice predmetnih producentov, vzemimo izdelovalce barv. Končno ne veki a ta omejitev za tiste občine, odnosno kraje, v katerih dne 16. avgusta tega leta na dan uveljavljen j a obrtne novele ni bilo še niti trgovine z mešanim blagom, niti trgovine s špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom. Toda vlada je pooblaščena, odpraviti to izjemo potom ukaza, če se trgovinske razmere v takih krajih izpremene v toliki meri, da ta izjema splošnega pravila ni več utemeljena.
Sposobnostni dokaz za trgovinske obrte je enoten. Kdor se je izvež-bal v trgovini katerekoli stroke in si pridobil sposobnostna dokazila, ki jih zahteva zakon, more pričeti samostojno izvrševati poljubno stroko trgovine. S tem je zagotovljeno svobodno gibanje, zagotovljena je nemotena izbira poklica. Na dlani leži, da bi bilo trdo in da ne bi odgovarjalo potrebam praktičnega življenja, če bi bil sposobnostni dokaz v trgovini tako urejen, kakor je določen za pro-
v politiki, kakršno bi iz vsega srca tudi v malo manjši meri privoščil »zavedni in politično zreli« Kranjski.
»Ampak tabak imate boljši in cenejši tam v Avstriji, pri nas pa ni dober, tako brez moči je.«
S tem je bil končan naš politiški razgovor, katerega se je s posebno živahnostjo udeleževal sivolas, še krepak starček. Pravil nam je tudi, da se je pri Solferinu bojeval kot avstrijski vojak proti sedanji svoji domovini. Vojake je služil v Ljubljani, ki je kar ne more pozabiti, tako mu je življenje ugajalo tam. Pa tudi pozneje je še prišel v Avstrijo, odkoder je, dokler je bil še pri moči, pridno tihotapil, da ga še zdaj veseli, kako je znal ukaniti mejne stražarje.
»Gospodje, ali ste videli našo cerkev?«  je vprašala gostilničarka.
»Iz cerkve smo prišli sem; prijazna cerkev, lep altar, prav lep, smo hvalili.
»No, vidite,« in zasvetilo se ji je oko ponosa ali česa, »pa nam jo hočejo naši duhovniki podreti in nas silijo, da bi zidali drugo, tam na onem-le travniku, v tistem blatu. Ali mi se branimo. Kaj bomo z novo cerkvijo, saj smo zadovoljni s to, ki je v njej na.moč denarja in naših žuljev. Tu polivajo naši starši, in tu hočemo irifcti službo božjo; če hočejo duhovniki novo cerkev, pa naj si jo posta-
izvajalne obrte. Pri rokodelskih obr-tib je namreč treba za vsak obrt posebnega dokaza   strokovne usposobljenosti. Kdor se izkaže z usposobi je nostjo za   ključavničarski   obrt, ne more dobiti pravice za izvrševanje kovaškega obrta. Sposobnosten dokas je pri produkcijskih obrtih individu-valen, ločen in oddeljen; in prestop od enega obrta je mogoč le do drugega   sorodnega   obrta, in še to le nt podlagi posebnega dovolila oblastev, ki ga izdajejo le v izjemnih, posebnega ozira in upoštevanja   vredni h primerih, če se pokaže,   da se vsled nezadostnega zaslužka in preredkm delovnih prilik   kakemu obrtniku s svojim prvotnim obrtom ni moč preživljati. Ta ureditev je utemeljena v posebnih    razmerah pri rokodelskih in sploh pri proizvajalnih obrtih. Ce pa bi se preneslo to ureditev sposobnostnega dokaza na trgovinske obrte, bi se hitro pokazalo, da ne odgovarja potrebam in dejanskim razmeram Preokorna je, nalagala bi povsem nepotrebne spone in ovirala svobodno izbiro poklica, pri kateri so odločilna obstoječe razmere in posebne okolnosti v kakem kraju ob času etablira-nja. Ob taki ureditvi sposobnostnega dokaza je dopustno,   da velja ne h; strokovna usposobljenost, pridobljena v eni štirih, na sposobnostni doka', vezanih    trgovinskih  vrst "za vsako teh štirih trgovinskih vrst, marveč da je zadostna tudi strokovna uspe sobljenost,   pridobljena \ katerikoli drugi trgovinski   stroki   dasi za to trgovinsko stroko ni predpisan sposobnostni dokaz. Oseba, ki se je izve-zbala recimo v galanterijski trgovini na način,    kakor ga predpisuje zakon, in ima potrebna izpriče\ ala, more pričeti samostojno izvrševati ti: trgovino z mešanim blagom ali trg) vino s špecerijskim, koloni jalnim in materijalnim blagom, čeprav je galanterijska trgovin, stroka kot taka svoboden obrt, ki ni vezan na doka/, usposobljenosti. Namen, ki ga zas!< duje zakon, je pač ta, da se onemo goči   prodiranje strokovno-trgov>k<» neizvežbanih   oseb v trgovine. Pri tem pa je irelevantno, v kakšni trg* vini si je posameznik pridobil stro kovno sposobnost.   Ureditev sposo nostnega   dokaza na ta način je p*> našem   mnenju na sebi popolnoma pravilna; slabo je edino to, da r?e je sposobnostni dokaz uvedel le za w katere stroke.    Iz tega izvirata dve neugodni    posledici.    Na eni stran: ostajajo izven obrambe važne trgo vinske stroke, dostopne tudi za bodočnost neukim osebam, vzemimo 1" manufakturne   trgovine.    Na dru^: strani pa se pokaže čudna nedoslei nost in kričeče nesoglasje. Trgovec z galanterijskim blagom postane lahko \>akdo, kot tak sme imeti vajence pomočnike. Izpričevala, ki jih on da, so po tem, kar smo že povedali, zadostna dokazila za strokovno izvežba-nost tudi za trgovine, vezane na sposobnostni dokaz. Dočim torej on lahko izdaja upoštevna izpričei ala tudi za samostojno   izvrševanje trg vin, ki niso več svobodno dostopne, vendar sam ne more   pričeti sam stojno izvrševati recimo trgovine mešanim blagom. Učenec in pomočnik se tako vzdigneta čez mojstra. Nekaj podobnega je bilo že doslej v trgovinah, in ostane tudi v bodoče v trgovinah, za katere ne velja dok; sposobnosti. Med tem ko za pomočnika ne bo sprejel noben trgovec nikogar, če se ni   izkazal s svojo spo sobnostjo, je postal, odnosno posti samostojen trgovec lahko kdork Za pomočnika je tako praktično uveden    sposobnostni    dokaz, za same
(Dalje v prilogi).
vijo sami. Tudi »žornali« tako pra\ jo, da naj nič ne prispevamo k prostovoljnim darovom. In tudi ne bomo . .. Kaj pravite, ali nimamo pra\
Najbrže imajo prav Šentlenart-ci, ali končno bodo imeli pa tudi no vo cerkev, vsaj temelj je izkopan in križ že postavljen, kjer bo veliki altar. Cerkev bo res na zelo nepriprav-nem kraju. Tla so tam mokrotna, in posebno ob deževju bodo ljudje v blatu kar plavali. Stara, res stara cerkev, pa častitljiva, čedna stavba stoji ob robu vasi, na vzdignjenem kraju. In če je res prestara, bi bilo cenejše, da bi jo pametno popravili Tako pa bo uboga ljudska para krvavela in plačevala, četudi je bo stalo izveličanje duš.
Od tu smo dospeli po ravni eesi v največjo slovensko vas Ažlo (A zido), ležečo na prijazni ravnini, posejani z rodovitnimi njivami in vinogradi italijanskega sistema, in vso to mično dolino obkrožajo vedno višji in višji griči. V severnem kotu pa se skriva med bujnim sadnim drevjem, ob malem potoku tudi precejšnja vas Klinje (Clenia). Po nizkih gričih nad vasjo smo prišli do poljske poti. ki vodi naravnost v nekaj minut oddaljeno središče beneških Slovencev ob Nadiži — v staroslavni Št. Peter. (Dalje prihodnjič.)
1. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 201, dne 31. avgusta 1907.
stojnega trgovca pa so ne briga nihče. Prizadevanje trgovskih zastop stev bode v prihodnje vsekakor me rilo na to, da se posploši obvezen spo-sobnosten   dokaz s primerno izpre-inembo zakona. Med tem pa jc trgov skim stanovskim organizacijam, gremijem, trgovskim   zadrugam, dana lepa prilika, da poslužujoč se postavnih pravic po svojih statutih poskr-foe za primerno ureditev izobrazbe trgovinskih   vajencev in tako vsaj v nekoliko omilijo slabe posledice, ki izhajajo   od   nedosledno izvedene uredbe sposobnostnega dokaza.
Formalna ureditev sposobnostnega dokaza v trgovinah je tale: Sposobnost je dokazati z učnim izpriče-valom in izpričevalom o vsaj dveletni službeni dobi. Doba skupne vporabe v kakem trgovinskem obrtu ali kon-torju kakega trgovskega ali tovarniškega podjetja mora znašati saj 5 let. Izpričevala določenih učilišč morejo nadomestiti učno dobo deloma ali popolnoma, trgovsko prakso pa v največji meri do enega leta. Trgovinski minister je nedavno izdal ukaz, ki navaja učilišča, katerih izpričevala dajejo pravico do olajšav. Absolventom nižje realke in gimnazije ter enoletnih trgovskih tečajev se učna doba okrajša za eno leto. Absolventom višje gimnazije in realke ter dveletnih trgovskih šol se učna doba popolnoma izpregleda. Absolventom višjih trgovskih šol (akademij) se učna doba popolnoma odpusti ter vr-hutega skrajša doba prakse na eno leto. Treba jim je torej po dovršenih iijah le eno leto v trgovsko prakso. Na tej izpopolnitvi postavnih določb je s posebnim ozirom na naše razmere grajati z vso odločnostjo, da - ni jemalo ozira na meščanske šole s trgovskim značajem, dasi so se. kolikor vemo. poklicani faktorji za to toplo zavzemali. Ali vladi se je zadnjih 14 dni pred uveljavljanjem obrtne novele sila mudilo: pet mesecev se ni ganila, zadnji mesec pa je šlo vse s tisto uradno pospešitvijo, od katere odleti prizadetim krogom redko kaj dobrega. Izjave strokovnih korporacij so bile zategadelj več ali manj le formaliteta, ozirati se nanje, ni bilo več časa. To je pač lahko uvideti, da si bo absolvent meščanske šole s trgovskim značajem pridobil dokaj več za trgovca potrebnega znanja kakor absolvent nižje gimnazije. Čemu torej tem praktičnim zavodom odrekati olajšave in ugodnosti, ki jim po vsej pravici gredo!
Jugoslovanski minister.
Praga, 30. avgusta. Xa izjavo poslanca dr. Šusteršiča, da je vest o jugoslovanskem ministru prazna izmišljotina, odgovarja »Den«, glasilo poslanca dr. Kramara, da vest nikakor ni brez podlage, teruuč so se res vršila pogajanja ter je uresničenje tega načrta odvisno od položaja pri zo]>etni otvoritvi parlamenta.
Minister Marchet odstopi.
Dunaj, 30. avgusta. »Zeit« poroča iz Išla, da je naučni minister Marchet v današnji avdijenci pri cesarju izrekel željo, da bi rad odstopil. Cesar ni bil pri volji, sprejeti demisije.
Hrvaško-srbska koalicija.
Zagreb, 30. avgusta. Iz hrva-ško-srbske koalicije izstopi vša srbska radikalna stranka bo danes odločila o tem. ali naj poslanci, ki so izstopili iz koalicije, odložijo mandate ali ne. »Hrvatska« izjavlja, da se resoluci-jonaši ne bodo z nikomur pogajali, dokler se ne skliče hrvaški sabor. Ako se sabor ne skliče do konca oktobra, bodo hrvaški poslanci nadaljevali obstrukcijo v ogrskem državnem zboru.
Jubilej kneza Ferdinanda.
S o t i j a , 30. avgusta. Car Nikolaj je posla] knezu Ferdinandu k -Oletniei vladanja prisrčno brzojavno čestitko, v kateri izreka odkritosrčno simpatijo za kneza, želeč mu dolgo življenje, da bi mogel izvršiti veliko svojo nalogo v blagor bolgarskega naroda, ki je zvezan z Rusijo po znamenitih zgodovinskih vezeh in v bratski edinosti.
Pri javnem čestitanju knezu je izrazil bivši ministrski predsednik Radoslavov v imenu liberalne stranke obžalovanje, da ne more že sedaj čestitati knezu h kraljevi kroni. Glasilo te stranke »Narodna prava« izjavlja očitno, da si hoče liberalna stranka postaviti na svoj program dosego kraljeve krone za kneza.
Vlada in njena stranka sta porabili navzočnost tolikih županov v prestolnici ter priredili veliko romanje na grobova Stambulova in Petkova. Tam se je opravila maša zadušnica v navzočnosti vseh ministrov ter so se položili neštevilni sveži venci na groba.
Knez je povodom svojega jubileja odlikoval vse ministri z visokimi redovi.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 30. avgusta. V Lodzu so trije mladi možje ustrelili na ulici orožniškega stražmeštra Kolbasova, dasi je bil v spremstvu štirih vojakov. Ker vojaki za morilci niso streljali, niti jih resno zasledovali, je dokaz, da imajo revolucionarji med vojaštvom somišljenike.
Petrograd, 30. avgusta. General Stossel, ki ga razni časopisi ostro napadajo, je napovedal, da izda knjigo »Mojim sovražnikom«, kjer se bo branil in vojnemu ministrstvu odprl oči.
Ministrstvo za narodno prosveto je poslalo vseučiliščem ukaz, da ne smejo sprejemati več Židov, kakor dovoljujejo omejujoči predpisi. Na željo grofa Tolstega se zadnja leta namreč ti predpisi niso izvrševali. Na vseučilišče v Petrogradu letos sploh ne sprejmo nobenega židovskega dijaka, ker je predpisano število že itak polno.
Turško-perzijski mejni spor.
London, 30. avgusta. Turško vojaštvo se je začelo v perzijskih pokrajinah, ki jih je nedavno zavzelo, tako urejevati, kakor da jih ne misli več zapustiti. Turški vojaki tudi pobirajo carino od blaga, ki se vozi skozi zasedene kraje. Turški poveljnik je sporočil ruskemu podkonzulu v U rini j i, dr. se lahko vsi tisti, ki so pred Turki pribežali v konzulat, brez skrbi vrnejo v svoje vasi, ako priznajo turško oblast nad seboj. Turškega vojaštva vedno več prihaja. Perzijsko prebivalstvo je razburjeno, ker se ministrstvo niti ne gane ter nihče ne ve, kaj nameravajo Turki.
Novi knez otoka Samosa.
Carigrad, 30. avgusta. Ministrski svet je sklenil, odstaviti kneza na otoku Samos, Karatheodorija, ker so mu dokazana separatistična stremljenja. Za novega kneza je imenovan dosedanji svetnik kasačijskega sodišča Georgiades.
Punt v Maroku.
Pariz, 30. avgusta. Najvplivnejši in najmogočnejši maroški kaid okrožja Abdajsa-Benomar, je priznal M u 1 e j a H a f i d a za sultana ter odpotoval z velikim spremstvom v Marakeš. da se mu pokloni.
Da se pomiri evropejska kolonija v Tangerju, pride tja francoska oklopničarka »Desaix«.
Marokanci so zopet naskočili francoski tabor v Casablanci, a so bili odgnani.
Admiral Philibert brzojavlja, da je politični položaj nespremenjen in da ni noben Evropejec zapustil Saffi ali Mogadorja, dasi je begunom na razpolago francoski parnik »Anatolien«.
B e r o 1 i n , 30. avgusta. Vsi Nemci iz Fesa s konzulom in častniki ured so prišli zdravi v Laraš. Nemci obsojajo postopanje Francozov v Casablanci ter trdijo, da se je cvetoče mesto razdjalo brez vsake resne potrebe. Med Nemci in Angleži v Maroku se nabirajo podpisi za protest proti dogodkom v Casablanei. Vasi okoli Casablance še francoske ladje vedno bombardirajo.
P a riz, 30. avgusta. Boj dne 28. t. m. je bil najhujši, kar jih je bilo dosedaj. Francozi so imeli tri mrtve in 12 ranjenih.
Jutri se bavi francoski ministrski svet z organizaeijo francoske po-lieije v vseh večjih maroških pristaniščih. Načrt sta izdelala ministra P i <i u a r t in T h o m s o n.
Glasovi z Jesenic
— Katoliško delavsko društvo na Jesenicah na vrhuncu svoje domišljije. Neznatni in majhni ljudje so včasih silno domišljavi. Nekaj takega je tudi katoliško delavsko društvo na Savi, ki ima jako visoko mnenje o sebi. »Slovenec« z dne 24. avgusta t. 1. piše: Iz tega društva se je širila pro-sveta na Jesenicah, in kar se je na Jesenicah oziroma na Savi storilo za izobrazbo in napredek (!) in narodnost (čujte!), prišlo je direktno ali indirektno iz tega društva. »Sokolsko društvo«, ki se je pred tremi leti ustanovilo kot bojno društvo (!) nasproti katoliškemu delavskemu društvu, moglo se je začeti in do danes obstati le zato, ker so nekateri člani katoliškega delavskega društva prestopili k »Sokolom«. — Samozavestne so te besede ali tem bolj lažnive Klerikalci so širili prosveto takrat, ko so na najpodlejši način napadali in blatili »Sokola«, ki je zvest svojim načelom vzgajal društvene člane v narodnem in izobraževalnem delu brez vsake strankarske strasti. Katoliško delavsko društvo nosi še danes ime »Katolischer Arbeiterverein«, kar pove vse. To društvo je prav lepo molčalo, ko se je vsa jeseniška katoliška politika zibala in se še ziblje v nemško-klerikalnem sedlu. Zato bi bilo bolje, da opustite, katoliški hi-
navci, lastno hvalo. Narodnost, napredek in prosveta ljudstva vam je deveta briga, glavna stvar pa pro-cvit klerikalizma, ki naj se bori proti vsakomur, ki hoče odpreti ljudem oči in razkrinkati vaša sleparstva. Člani »Sokola« najbolje vedo, kaj jim je društvo dalo, oni najbolje razumejo, kje so doma odkritosrčna načela, kje delo. Jasna načela in trezno delo nas privede do zmage, ki je ne prepreči niti kilavi »Orel«.
— Desetletnica »K atoli-škega delavskega društva« na Jesenicah. S posebnim vlakom, ki je prisopihal na Jesenice v nedeljo 25. avgusta t. 1. ob 9. uri do-poludne, se je otvorila katoliška komedija. Vsled velikanske reklame »Slovenca« je vladalo na Jesenicah splošno razočaranje, da so zbobnali klerikalci jedva 600 ljudi iz vseh slovenskih pokrajin. Samo pogled na došlece je zadostoval in takoj si bil uverjen, da imaš pred seboj najzani-krnejši del slovenskega ljudstva, ki tvori kar se tiče duševnih lastnosti nekako sedmo kurijo. Vsaki skupini je načeloval debelušasti fajmošter ali pa suhljati kaplan, kar je dalo vsej prireditvi najznačilnejšo potezo. Kot veleokusno posebnost in dekoracijo je bilo zapaziti nekdanjega jeseniškega fajmoštra Šinkovca s svojim preznačilnim trebuhom. Večina društev je imela cerkvene zastave s podobami svetnikov najrazličnejših vrst... Pred kolodvorom je pozdravljal farovške ovce z »živijo« krojač C e b u 1 j in neki M u n i h , ki sta druge brezuspešno priganjala k navdušenju. Nato pa se je vsula cela druhal preko Jesenic na Savo, kakor zmedena vrsta pogrebcev ... Nasprotniki se niso poskrili, kakor je poročal »Slovenec«, ampak so se prav zadovoljilo smejali. To zborovanje je hotelo posebno paradirati s svojo naj-mlai o o»*g jnizacijo »Orel«. Omenimo naj, da j* bila javna telovadba »Orla« pod vsako strokovnjaško oceno in bi so dala komaj primerjati ljudskošolski telovadbi petega ali šestega razreda. Kdor je videl kdaj naše čvrste in navdušene Sokole, je moral pač priti do prepričauja, da je rodilo to klerikalno telovadno organizacijo samo onemoglo in besno sovraštvo do Sokolstva, ki je najuspešnejše sredstvo v boju proti hinavskemu klerikalizmu. Uverjeni smo, da bo »Orel« ravno tako mršavo poginil, kakor se je izlegel, ker ni ga rodila zdrava misel in potreba ali pa ljubezen do dela, ampak le zavist in strankarsko nasprotstvo. Drugače se je zvršilo to zborovanje brez posebnih neprilik in nezgod in ni vtisnilo jeseniški občini niti tisti dan slavnostnega značaja. Le na večer je bilo videti po cestah neobičajno veliko pijanih ljudi, ki so se še-le poizgu-bili, ko je oddrdral posebni vlak s katoliškimi gosti...
— Zasramovana slovenska trobojnica. Udeleženci klerikalnega zborovanja na Jesenicah so bili okrašeni s slovenskimi trobojnica m i. Ali ni to največja ironija na klerikalno-nemško zvezo v jeseniškem občinskem odboru! Podpredsednik jeseniškega »Katoliškega društva« Krivec je govoril: »Nov pogum je v naših srcih. Lepa naša domovina ostane slovenska in sicer katoliško slovenska! V lepi edinosti jo mož pa glasuje v občinskem odboru z nemškimi liberalci proti s 1 o -v e n s k i m naprednjakom. In ti ljudje, ki se poljubljajo z Nemci so vpili: Na zdar! in nazdravljali »Združeni Sloveniji!« Ali se ne sramujete tako ocividne hinavščine, fa-lotjell
Klerikalni gostilničarji so se grozno veselili zadnje nedelje, ker jih je »Slovenec« svojim o\čicam toplo priporočal. Pa varani so bili. Klerikalne »device« so prišle na Jesenice s polnimi košarami pristnih kranjskih klobas in enakih priprav ter bile sploh izborno preskrbljene z vsem, kakor na božji poti. Seveda, da se je spremenilo trdno klerikalno prepričanje gostilničarjev v prav sveto jezo, da verni katoliki tako malo skrbijo za »profit« pobožnih gos ti 1 n ičarj e v.
— Savska pošta uraduje v znamenju kočevskega poštnega vodje, ki je najbrže vreden bratec tukajšnjih haj lovcev. Poštne tiskovine se izdajajo v nemško-italijan-s k e m jeziku. V naši občini, kjer moraš kakor Diogenes z lučjo pri belem dnevu iskati Nemcev in še bolj Italijanov, se prezira krajevni jezik 99.9% slovenskega prebivalstva od c. kr. poštnega urada. Bo pa treba malo drugače posvetiti v to najnovejše nemškutarsko gnezdo!
— Jesenice-Koča. To je duhovita posledica znane spakedran-ke »Assling-Hiitte«, ki nam jo je vsilila slavna poštna direkcija mesto starodavnega običajnega imena Sava. Prestavo si je izmislila neka uradna oblast, ki v svojem slovenskem dopisu Savo dosledno imenuje »J e s e n i c e -K o č a«. Odslej toraj ne Lomo hodili več na Savo, tejn-v. č v K o č o. O j ta uradna neumnost,
ki se L rani starega slovenskega imena!
— Veliko vrtno veselico združeno z javno telovadbo priredita jeseniški Sokol in podružnica Cirila in Metoda za jeseniško občino dne
15. septembra t. 1. na Ferjanovem vrtu.   Natančnejše poročilo prihodnjič
Dnevne vesti.
V Izubijani, 31. avgusta.
— Spomenica glede ljubljanske realke, ki so jo izročili slovenski abi-turijenti na tem zavodu danes gospodu Ivanu Hribarju, državnemu in deželnemu poslancu ter županu deželnega stolnega mesta Ljubljane se glasi: Ljubljanska realka čvrsto izvršuje svoj namen, kateremu je — kakor se vidi — posvečena: odtujiti Slovence svojemu jeziku. Dan na dan se ubija v glavo edino zveličavna nemščina in le-ta s strašno vnemo goji. Posledice so seveda tudi na dlani. Oglejmo si ljubljanskega realca. Izpoznaš ga takoj po govorjenju. Vsaka tretja beseda je nemška spa-kedranka. Najenostavnejših tehničnih izrazov nima v oblasti. Poleg tega, da v najnižjih razredih ne more vsled same nemščine nikakor napredovati, ga poučevanje v nerazumljivem jeziku popolnoma otopi, njegovo duševno obzorje trpi še vedno, ako ie po sreči zapustil zavod z maturo v žepu .... Njegova izraze valna zmožnost pa je enaka ničli .. . Vzrok temu je tedaj nemščina, ki je učni jezik. Le slovenščina se poučuje slovensko in poleg tega verouk v prvih dveh razredih. Na zavodu, katerega obiskuje 285 Slovencev, 212 Nemcev in 18 drugih (uradna statistika; resnična: 299 Slovencev, 196 Nemcev in 20 drugih), ni čuti slovenske besede niti pri šolski pridigi. — In se potem še čudimo, s kakšno izobrazbo pride slov. realec v življenje, ko se tako greši proti najpoglavituejšemu načelu moderne pedagogike: »Učni jezik bodi materin jezik!« Bilo je prejšnja leta na temu zavodu dosti bolje. Z ustanovitvijo ljubljanske realke 1. 1851. se je določilo (kar se tiče drugega deželnega jezika), da je obliga-ten predmet ali slovenščina, ali pa laščina, kakor določijo starši. Z odlokom z dne 22 .svečana 1856. je Slovenščina obligaten predmet za vsakega, ki ta jezik govori. V letu 1863./64. se je otvoril prvi razred višje realke. Slovenščina je obligatna za učence s slovenskim materinim jezikom. Za Neslovence obstojajo prostovoljni tečaji (21. vel. srpana 1867). Ali že z odlokom z dne 12. mal. srpana 1871 (št. 7821) je slovenščina obligatna za vse učence, katerih starši niso prosili oproščen j a. Po naročilu ministrstva je zaukazal deželni šolski svet (14. vinotoka 1871., št. 1378), da se delita najnižja dva razreda po materinem jeziku v paralelna oddelka, eden s slovenskim, drugi z nemškim učnim jezikom. Ravno isti odlok (14. vinotoka) zahteva slovensko terminologijo v vseh razredih. Do tega časa so Slovenci napredovali. Bil je takrat naučni minister dr. Jifeček. — Za tem se je pa pričela zopet reakcija, kajti odlok z dne 2. listopada 1871 naznanja, da je slovenska terminologija le še predmet izpraševanja pri onih učencih, ki slovenščino razumejo. Prišel je na površje znani Stremevr, ki je oškodoval Slovane, kjer je le mogel, kakor naučni minister je izdal odlok, vsled katerega je slovenščina obligaten predmet za učence, katerih starši to izrecno zahtevajo (13. grudna 1871). — Toraj zopet korak nazaj! Z letom 1873. (20. kimovca, št. 8171) se slovenske paralelke opustijo in nemščina je učni jezik za vso realko. — Ker so se več let rabile pri verouku v prvih dveh razredih slov. pomožne knjige, bilo je končno odločeno (23. rožnika 1885.), da se podučujejo Slovenci v teh dveh razredih v slov. jeziku. (Verouk namreč). Tako je ostalo do sedaj. — Imeli so toraj Slovenci na ljubi j. realki že svoje paralelke s slov. učnim jezikom, izgubljene so. Vpeljana je bila slov. terminologija, sedaj je pokopana. Sicer obstojajo nekaki slovenski in nemški oddelki, ali to je le pesek v oči, kajti nemščina je učni jezik povsod. Z ozirom na glavno načelo moderne pedagogike (učni jezik bodi materin jezik) in v zvezi s tem, da obiskuje 1 j ubij. realko 58.06% Slovencev, nadalje z ozirom nato, da so Slovenci že imeli svoje paralelke s slov. učnim jezikom in je bila vpeljana v vseh razredih slov. terminologija, prosijo podpisani, da se velespoštovani gospod državni poslanec zavzame za stvar in doseže: 1.) Da se na ljubljanski realki pri poduku slovenskih učencev takoj vpelje slov. terminologija; 2.) da se ustanovijo na ljubljanski realki kakor hitro mogoče samostojne slov. paralelke.
— Katoliški shod v Wurzburgu, ki je imel čisto nem šle i-rajhov-s k i značaj je končan. Shod je občnega interesa zaradi tega, ker je pokazal, kak razkol je nastal med vernimi
med pozitivnimi katoličani na Nemškem. Izostali so od shoda demonstrativni različni cerkveni dostojanstveniki in profesorji teologije. Ta znanost in čista vera — tu klerikalizem in    ultramontanstvo. »Slovenčevi« pujskarji so nekaj pisarili, da je šel Jeglič nekaj posredovat med tema nemškima strujama. Trdil je celo, da so Jegliča v ta namen klica-1 i v Wiirzburg. Seveda je to čisto izmišljeno, kajti   iz tiskanega »Festblatta« je razvidno,   da škofa Jegliča sploh niso povabili   na ta shod.  »Festblatt« nadaj a vsa imena in dopise povabljenih škofov, a škofa Jegliča ni vmes — škof Jeglič se je torej vsilil. O kakem posredovanju seveda ni govora. Ce bi klicali za posredovalca med Schellovci in njih nasprotniki Jegliča, bi bil to dokaz duševnega bankerota nemških teologov. Na prvem občnem zborovanju katoliškega shoda je predsednik advokat Fehrenbach   škofa Jegliča popolnoma ignoriral. Fehrenbach se je zahvalil navzočnim škofom za udeležbo, toda   govoril je   samo o na-vzočnem   nemškem   episkopatu, »ki ga na tem shodu zastopa toliko zname nitih škofov«. Ta pozdrav je mogel veljati Jegliču samo, če se je izdal za nemškega škofa.   Do besede je škof Jeglič pač prišel, a šele ko so bile obravnave končane in se je takorekoč začela   republika.   To se spozna po tem, da so koj na to »eno zažingali« in je naš knez in škof »naprej pel«. Tudi še pri neki drugi priliki je naš knez in škof prišel v \Viirzburgu do besede. Namreč v oštariji in tu je razodel nekaj, kar je bilo doslej čisto neznano.   Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je bil svoj čas nemški burš. To je povedal sam 26. t. m. na komersu katoliškega bur-ševskega društva »Unitas«,   kjer je nastopil kot »alter Herr« tega društva in v kratkem ogovoru naglašal, da se z veseljem spominja časov, ko je študiral v \Vurzburgu in   je bil član tega burševskega društva. Katoliškim buršem je najbolj ugajala čudna nemščina našega škofa in pokrovitelja   nemško-klerikalne zveze. V \Vurzburgu imenujejo tako akcen-tuvirano   nemščino »Mikosch-Dia-lekt«. Dne 27. je bila procesija k neki romarski cerkvi blizu \Viirzburga. Udeležili so se je vsi škofje. Nekam čuden utisk so delale nerodne kretnje ljubljanskega škofa, ki si je tu pa tam tri lice z roko, v Domstrasse pa si s prstom obrisal nos. Govori na shodih tega katoliškega kongresa so bili pod nivojem, običajnim sicer na nemških katoliških shodili. Večinoma so vezali govorniki same otrobe. Na vseh koncih in krajih se je poznalo, da se shoda niso udeležili ravno tisti možje, ki so prve glave med nemškimi katoličani. Zanimivo je, da je profesor Mevenberg v svojem konfaz-nem govoru o temi »religija in konfesija« napravil neki popolnoma IU0-nistiški izrek, namreč, da vsi živimo in smo v bogu in bog v nas. Neki vestfalski župnik je v dolgem govoru priporočal katoliške azile za sirote in zanemarjene otroke, o milanskih crnih mašah žal ni hotel ničesar povedati. Nato je govoril klerikalni vse-učiliščni profesor Spahn   iz Strass-burga o   »katolicizmu   in vseučiliščih«. Napadal je monizem, Haeekla itd. in slavil prismojenega profesorja Reinkeja, ki je zahteval   v pruski gospodski zbornici,   da   naj začne vlada monizem šiloma zatirati. Naposled je priporočal univerzalizem in slavil   katoliške   teološke fakultete vseučilišč. No, vviirzburški profesorji teologije bi se pač lepo zahvalili /a tako reklamo iz ust ultramontauca Spahna; wiirzburški teološki profesorji se   namreč   po   veliki večini ostentativno niso udeležili katoliške ga shoda radi sirovih   napadov na rajnega Schella   iz   peresa prelata Commerja, ki je za to svojo nežna-čajnost dobil priznalno pismo od papeža Pij a X. Ta razkol bo imel za katolicizem na Nemškem zle posledice, katerih ta katoliški shod niti najmanj ne more preprečiti.
— V Wiirzburgu je neki židovski trgovec na čast katoliškemu shodu bogato okrasil svojo trgovino s cvetlicami in v izložbeno okno postavil papeževo podobo. Udeležili ki katoliškega shoda so radi postajali pred to izložbo, ki je vzbujala občno pozornost. Morda je mož le napravil dobro kupčijo; na prodaj ima »G um m i und Fischblasen«.
— Katero društvo je to? Glasom poročil se je škof Jeglič v \Viirz burgu javno pobahal, da ima na Kranjskem društvo, kateremu pripadajo vsi rodbinski očetje. (AHe Hausviiter meiner Diocese gehoren einem Vereine an.) Katero d r u -š,t v o j e t o? Mi ne poznamo nobenega takega društva. Ali se je škofu pri belem dnevu sanjalo ali pa je ve-doma in namenoma govoril neresnico.
— Biaritz. V Biskajskem zalivu, pod Pirenejami, prav blizu špansko meje leži morsko kopališče svetovne slave — Biaritz. To je kopališče, kjer je francoska cesarica Evgentja pre-
življala navadno poletni t as. kjer prebiva vsako poletje bivša srbska, kraljica Natalija, kjer sta se zaročila sedanji španski kralj in kraljica, kjer je angleški kralj K d var d kot prestolonaslednik preživel vedele dni. To je kopališče za kralje, za vojvoda, za angleške lorde, španske j-rande, ruske kneze in ameriške miiijardar-je. To je kopališče, kjer za p t t\ i elo vek v treb tednih ee ^ >kronuio« živi, dosti več nego more v Ljubljani zaslužiti najboljši trgovce v celem leta. V tem kopališču se nudi nas dični dr. Ivan Š u s t e r š i e. Prebil je več tednov vParizu. potoval DO celi Franciji in zdaj se koplje v mehkih valovih Atlantskega oceana v Etiaritzu med kralji, vojvodi in knezi. N a č i -g a v e s t r o š k e to je \ i naša nje. ki se vsili človeku najprej. Advokatu r a , ki jo izvršuje dr. Šustcr šič, mu toliko ne nese. To je čisto gotovo. Dohodki odvetniške p-same bi dr. Šusteršiču komaj dovolili iti za par tednov v Gradež, v Porto Rose ali v Kraljevieo, ne pa v Pariz in eelo v Biaritz. Ali mu ta Izlet plača 1 j u d s k a p o s o j i 1 n i c a l
— Svetovni kongres »Svobodne Misli« v Pragi. Udeležba na tem kongresu bo naravnost velikanska, ne samo iz Češke, marveč iz vse Evrope in -iz vseh delov sveta. V zadnjem času so se prijavili delegati s Holaudske-ga. Španskega. Italijanskega, iz Ro muni je. Srbije in Amerike. Kot de legat češkega sokolstva se udeleži kongresa predsednik češke sokolske zveze dr. S c h e i n e r. Svojo udeležbo sta nadalje prijavila drž. poslanca H v n e k K 1 i č k a in za radikalno napredno stranko dr. A n t o n i n H a j n. Iz severne češke in Nemčije je priglašenih 150 delegatov. Referate na kongresu so prevzeli* predsednik nemškega »Freidenkorbunda« G. T s c h i r n iz Vratislave. drž. poslanec L. W u t s e h 1 z Dunaja, bivši nemški drž. poslance K. V o g t -h e r r iz AViesbadna. drž. poslanec dr. Julij 0 f n e r, P s c h m a I iz Mo-nakovega, pisatelj T. H a t i n e r iz Liberc, pisatelj Z e n k e r z Dunaja, pisateljica A 1 t m a n n o v a iz Berolina. praški vsenčiliški firofesor dr. R a u d n i t z i. dr. V čast gostom se priredi 8. septembra slavnostna predstava v »Narodnem divadlu«. i1, septembra pa v nemškem g!o;l;ili.-ču. \ »Narodnem divadlu« se bo pela Smetanova »Prodana nevesta«, v nemškem gledališču pa ena izmed Wag-nerjevih oper.
— Na svetovnem kongresu »Svobodne .Misli« v Pragi bo po odposlanca zastopano tudi slovensko nrrcdno-radikalno dijaštvo. ki je združeno v društvih: »Slovenija« — Dunaj. »Tabor« — Gradec in »Adrija« — Praga ter v akademičnem ferialnem društvu »Prosveta«.
— Proti nemškemu šolstvu na slovenskem Štajerskem! Največja nevarnost preti slovenskemu življu na Štajerskem — tako se nam piše od Drave dne   29. avgusta t. 1.   — po nemških ljudskih šolali, ki se ustanovi j a j o kar zaporedoma sredi med slovenskim prebivalstvom. Liki gobe čez noč rase j o na Spod. Štajerju po-nemčcvalnice. Nemški »schulverein« tozadevno dela z uprav elementarno silo. Treba le par našim »Nemcem« temu društvu kar namigniti, pa le-to že z darežljivo roko razsiplje denar v poneničevalne namene.    Glej v tem oziru v nove jem času: Gabrje pri Celju, Slov. Bistrico, Hrastnik! — Če pomislimo, kako naše priprosto, še nezavedno ljudstvo po nemščini kar koprni in da nasprotniki naši skrbno gledajo na to, da kolikor toliko deco, ki pohaja nemške šole, z vsem potrebnim oskrbe, celo z obleko: potem je pač evidentno, da se iznarodovanje pri nas lahko in hitro vrši,   to pa tembolj, ker se v paralizovanje tega žalostnega dejstva od naše strani skoraj ničesar ne stori. — Sedaj, ko nas ob veselem preobratu, ki se je zvršil pri naši Ciril -Metodov i družbi, navdaja najboljše upanje, da bode ta družba posvetila tudi našim v narodnem oziru zelo nevarno izpostavljenim krajem na   Spodnjem Štajerskem večjo pozornost nego doslej, bodo morale pač podružnice Ciril-Me-todove se poprijeti čilega in vztrajnega dela ter neumorno pričeti resno agitacijo v   pridobivanje denarnih sredstev; kajti le z gmotno dobro podprtim delom vzmogli    boclemo kaj uspešnega  doseči   napram denarno jak emu protivniku! — S   tem, da ustanovimo kje kak otroški vrtec ali pa da podpremo šolske   sestre pri njih pred vsem — nabožnem delu, ne bodemo rešili našega rodu narodne smrti . . .    Vsak resničen narodnjak stori torej svojo dolžnost ter otmi, kar se še oteti da! Sveto služimo domovini sveti! — Branirod.
— Dragoceno priznanje- „Mir" priobčuje pod naslovom „Narodovci" dolg članek, v katerem skuša dokazati, da posvetna inteligenca, ki je baje v narodnem oziru precej omahljiva, še ni ničesar koristnega storila za koroške Slovence, ter poziva Korošce, „naj ne postanejo nervozni, če nam pred durmi rožlja eden ali ma-
gari par tucata liberalnih parkljev". Naj    r Mirov*    Člankar omalovažuje napredno gibanje na Koroškem kakor mu ljubo in drago, mi v tem oziru ne bodemo polemisovali ž njim, kakor se tudi ne bodemo prepirali ž njim, da li je res, da se izmed „vse slovenske inteligenoe nihče ne upa delati-, zabeležiti pa hočemo drago seno priznanje, ki je „Mirovemu" člankarju brezdvoma nehote ušlo izpod peresa, priznanje, ki naravnost potrjuje to, kar smo mi dokazovali, da je v interesu slovenske stvari na Koroškem naravnost  živ Ij enakega  pomena, da se tudi v Korotanu organizujejo napredni elementi, člankar pravi, da je treba   deliti   slovensko  ljudstvo na Koroškem v tri dele: prvi del 40u/0, to so „ verni ljudje, ki gredo tudi v politiki za župnikom", drugi del, teh je tudi Še 40" l(, je zjutraj „v cerkvi, popoldne v liberalnih požarnih hrambah" ;   „tretji del našega ljudstva pa je brezveren in obenem vsenemškega ali  socialnodemokratskega mišljenja. Ta del Šteje 90%*. Iz teh „Mirovih" besedi sledi nepobitno, da pretežna večina  slovenskega ljudstva na Koroškem po lastnem priznanju celih 60% ni v tistem taboru,  v katerem   so takozvani voditelji koroških Slovencev! Da potem politika, za katero se ne more navdušiti pretežna večina slovenskega koroškega naroda, ne more biti prava ali vsaj ne v narodnem oziru koristna, to je na dlani. 40°/0 je na Koroškem  Slovencev, ki zahajajo „ zjutraj v cerkev, popoldne pa v liberalne  požarne brambeu. O teh piše celovški „Mir":   „Za ta del se tukaj bije boj.   Če ga dobimo nazaj,   bomo   zmagali,   če ga trajno izgubimo, se tudi narod ne bo vzdržal.a   Te besede podpisujemo z obema rokama! Vprašamo pa čestitega pisca Članka „Narodovci", ako   on misli, da bo dosedanja oficialna koroška politika, ki je do kosti klerikalna, pripeljala nazaj v slovenske vrste tistih 40" „ slovenskega koroškega naroda, ki obrača hrbet  slovenstvu v prvi vrsti radi tega, ker je odločno liberalnega miš ljenja in išče opore drugodi, ker je nima  med  svojimi rojaki"? ! Vidite, gospodje  koroški  voditelji,   za teh 40J,0 koroških Slovencev, ki zahajajo ^zjutraj v cerkev, popoldne pa v liberalne požarne brambeu in za zadnjih 20J 0, ki so baje „brezverni", je treba narodne, napredne organizacije.   Klerikalci ne bodo teh ljudi nikdar spravili nazaj v slovenski  tabor, edino slovenska stranka z naprednimi   načeli   je   sposobna te elemente pritegniti nase! Zato Čim preje se ustanovi, tem bolje za slovensko narodno stvar! Dosedanji voditelji naj skrbe za tisti del koroškega ljudstva, ki „gre tudi v politiki za župnikom", drugi del ljudstva pa, ki „zjutraj  zahaja v cerkev, popel-dne pa v liberalna društva", naj prepusti skrbi slovenske napredne stranke, katere oživotvorenje je za obstanek slovenskega življa na Koroškem con-ditio sine qua non, saj „Mirov" člankar sam priznava, da če ta del ljudstva izgubimo, da „se tudi narod ne bo vzdržal" !
— Tercijalska strahovlada v „Ljudski kuhinji". Piše se nam: V Četrtek zjutraj je bral neki d;jak „Slov. Narod". To je opazila k ha-rica iz „Ljudske kuhinje", ki je šla iz cerkve. Ko je ta dijak prišel opoldne h kosilu, je jela ta kuharica prav satansko kričati: „To je tisti fant, ki je zjutraj bral „Narod", sram te bodi, tako mlad fant, pa že bere „Narod"**. Ljudje so pa začudeno gledali, kaj to pomeni in se skandalizirali. Klerikalni dijaki, osmošolci, pa se produ-cirajo po kuhinji, berejo „Slovenca" glasno in delajo zabavo tercijalnim kuharicam in postrežnicam ter zasmehujejo naprednjake Da vse načine. Tako terorizirajo tercijalne po-strežnice in kuharice uboge dijake v ljudski kuhinji, ki niso slučajno klerikalnega mišlenja. Treba bo odporno či !
— Profesorska vest. Suplent na tukajšnji realki dr. Dragotin Lončar je imenovan za pravega učitelja na mestni realki v Idriji, prof. kandidat Kajetan Strane t. z k y pa za sup lenta na istem zavodu.
— Iz davčne Službe. Premeščeni so davčni praktikant je Fran Schvveiger iz Novega mesta v Cirknico, An t. Prudič iz Cirknice v Radovljico in Rudolf Pehaček iz Radovljice v Postojno.
„Prosvett" so darovali od 26.-31. avgusta t. L: g. dr. Mihajlo Rostohar, kand. prof. v Beljaku 3 K; g. dr. L Schegula, odvetnik v Novem mestu 10 K; g. dr. Fr. Munda, emer. odvetnik 10 K; g. prof. Jos. Wester 2 K; g. Ivan Vončina, magistratni ravnatelj 5 K; g. dr. K. Schmidin-ger, c. kr. notar 4 K; trgovina Gri-čar&Mejač 2 K; g. prof. Rajko Pe-rušek 5 K; gdč. Ant. Kadivčeva, trgovka 10 K, vsi v Ljubljani; gosp. Matija Marinček, o. kr. notar v Tržiču 5 K;   g. I. Gostila, inženir v
Italiji 2 K. — Vsem darovalcem se odbor „Prosvete" najiskreneje zahvaljuje in prosi nadaljnjih podpor.
Odbor „Prosvete".
„Prosvetine" reklamna tablice z napisom: „Slovenskomu občinstvu, osobito slovenskemu dijaštvu priporoča to narodno firmo — akad. fer. društvo „Prosveta" — so naročile nadalje sledeče tvrdke: Knjigarna Schwentner, Prešernove ulice; manufakturna trgovina češnik & Milaveo, Liugarjeve ulice; trgovina s klobuki Blaž Jesenko, Stari trg; Čevljar I. Oblak, Kongresni trg; trgovina z modnim blagom Engelbert SkuŠek, Mestni trg; trgovina s papirjem I. Praznik, Stari trg, vsi v Ljubljani; urar Rudolf Rus v Kranju. Nadaljnja naročila sprejema odbor „Prosvete" (uraduje vsako dopoldne od 10—12. v Mestnem Domu.
Odbor „Prosvete".
Simon Gregorčičevo favno knjižnico in čita nico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna. t. j. od 24 do 30. avgusta skupno 396 Čitatelj ev. Povprečni obisk je tedaj znašal po 59 oseb na dan.
Na mestni višji dekliški soli
se bode pričelo šolsko leto zaradi različnih ovir pri novi Šolski stavbi šele prve dni meseca oktobra, vpisovalo pa se bode konci meseca septembra. Natančnejša naznanila se objavijo si. občinstvu pravočasno v tukajšnjih dnevnikih.
Dekliški licej v Ljubljani S 1. oktobrom letošnjega leta se premeni naslov dosedanje mestne višje dekliške šole v Ljubljani v dekliški licej, čigar statut in učni načrt je potrdilo ministrstvo za uk in bogo-častje ter se bode z letošnjim šolskim letom počenši poučevalo na tem šestletnem dekliškem liceju na podlagi novega, razširjenega učnega načrta. Starši, ki nameravajo svoje hčerke letošnje leto poslati na ta zavod, se opozarjajo na te prenaredbe. Vsa natančneja pojasnila daje ravnateljstvo dekliškega liceja v Ljubljani, za sedaj še Gosposke ulice št. 8.
Pevsko društvo - »Ljub! j nski Zvon" razpisuje nagrado 50 K za najboljši načrt svoje društvene zastave Ena stran zastave naj ima napis „Slovensko pevsko društvo Ljubljanski Zvon" ter naj simbolično izraža pevsko umetnost; na drugi strani naj bo pa izražena narodnost in svobodomiselnost. Načrti se naj blagovolijo društvu vposlati do 15. grudna t. L Nenagraieni nacrti se vrnejo vpošiljateljem.
„II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani" sklicuje na soboto, dne 7. septembra t. 1 ob 7. zvečer v gostilniške prostore gosp. Avgusta Zajca v Sodnijskih ulicah izredni občni zbor. Na tem zborovanju poroča tajnik in blagajnik o društvenem delovanju ter se bode posvetovalo glede izreka osrednjega odbora, da se II. skupina razpusti. Ker je to zborovanje eminentne važnosti, prosijo se vsi p. t. Člani, da 86 ga gotovo in zanesljivo v polnem številu udeleže.
Velevaini glavni shod podružnice I. av. društva državnih slug V Ljubljani. Z ozirom, da je treba vložiti na državni zbor nujne predloge glede izboljšanja stanu državnih slug, je sklical odbor gornje podružnice glavni shod na dan 8. septembra t. L popoldne ob 3. uri v dvorani hotela „Ilirije" v Kolodvorskih ulicah št. 22 v Ljubljani, da se določijo in sestavijo dotične peticije. Shod poseti kot poročevalec glavnega društva tudi predsednik tega, g. Doppler, c. kr. sodni sluga z Dunaja. Povabljenih je tudi več gospodov državnih poslancev. Na dnevnem redu je: 1.) Pozdrav in otvoritev shoda po načelniku podružnice. 2.) Predavanje društvenega predsednika g. Dopplerja z Dunaja o stanovskem položaju in organizaciji vobČe ter o strokovnem Časopisju. 3.) Predavanje tovariša g. Hubscherja o položaju uradnih slug.
4. ) Predavanje tov. gg. Kosmača in Zorkota o položaju provizoriČnih slug.
5. ) Predavanje tovariša g. Marinka o položaju cestarjev. 6.) Predavanje načelnika podružnice g. Jegliča o položaju paznikov sodnih dvorov. 7.) Predlogi in razgovori. 8) Volitev novega odbora na podlagi novih društvenih pravil. Od tovarišev vpeljani gostje dobro došli! Se enkrat opozarjamo tu vse člane in nečlane našega stanu, da se polnoštevilno udeleže tega za vse sloje stanu prevažnoga shoda. Tu gre za splošno stanovsko korist in bodočnost, bodi si vsakdo svest svoje dolžnosti in uspeh, ki leži le v občni solidarnosti, bode poplačal slehernemu trud in neznatne izdatke.
B Zm legarjem je do včeraj umrlo v Ljubljani šest in ne devet oseb, kakor se je po neljubi pomoti poročalo. In sicer je umrlo pet vojakov in en civilist. Dne 3. avgusta je umrl Ivan Jaklič, desetnik 17. pešpolka;
6. avgusta nadsprevodnik Avguštin Knavs; 8. avgusta Anton Rogelj, trobentač 17. pešpolka, ter Andrej Re-
par, prostak 27. domobranskega pešpolka; 16. avgusta je premimi Blaž Gross, prostak 17. pešpolka; 24. avg. pa Martin Jemc, prostak 27. domobranskega pešpolka.
Ravnateljstvo državnih železnic razglaša: Glede na prevažanje vojaštva od vojnih vaj s Koroškega nazaj se more prevažanje civilnih potnikov na progah Ljubljana-Trbiž in Jesenice-Gorioa drž. žel. dne 8. septembra 1907 vršiti samo do kar največ mogoče velike uporabe pravilnih osebnih vlakov. Pri večjem navalu, kakor n. pr, pri prevažanju romarskih skupin, pri izletih društev itd. se more tedaj pripetiti, da bi se prevažanje potnikov ne moglo izvršiti v popolnem obsegu. V prid potujočega občin-stva bi se tedaj priporočalo, da se ta dan večjih izletov, posebno društev ali romarjev ne prireja. Sicer velja to tudi za dolenjske železniške proge, ker se obratna sredstva za vojaške vlake potrebujejo.
V kemični tovarni v Mostah
morajo vladati neznosne razmere. Opetovano smo že dobili pritožbe iz delavskih krogov, zlasti proti poslovodju imenovane tovarne Grabletu. Ta priseljeni Nemec ravna s slovenskimi delavci, kakor da bi bili njegovi psi ali sužnji. Psovke, kakor „wmdische Hun de, windische Esel" so na dnevnem redu in menda ni delavca — v tvornici jih je blizu 300 — ki bi ga Grablet ne bil že odlikoval s takšnimi ljubeznivostmi. Opozarjamo vročekrvnega Grableta, da je na slovenski zemlji ter mu svetujemo, naj si v bodoče dobro premisli, predno bo Slovence ih naj si bodo tudi njemu podložni delavci, psoval z „windische Hunde" in sličnimi prijaznostmi. Slovenski delavec je sicer mirna in pohlevna duša, a če se ga namenoma in neprestano žali v njegovih narodnih Čuvstvih, mu tudi lahko vzkipi kri, da zavzdigne pest in si s pestjo poišče zadoščenja pri germanskem žaljivcu. Zapomnite si to, g Grablet, da slovenski delavec ni živina, in spametujte se, sicer bodemo napeli druge strune!
Zgleden Župan Pri zadnjih občinskih volitvah v Šmarji je bil starosta odbornikov g. Vinko Ogorelec iz Škofljice. Naloga mu je bba sklicati odbornike k seji povodom volitve župana. Ogorelec je moral plačati dotičnega sela in tudi nekaj poštnih stroškov približno 5 K. Ta zne?ek je Ogorelec tirjal od županstva, ki pa ni hotelo teh za občino izdanih stroškov povrniti. Primoran je bil vložiti proti občini tožbo in dne 29. t m. je bila določena glavna razprava. Prišli ste stranki; a glej, župan Skrjanec, dasi mu je bilo izrecno naročeno preskrbeti si pooblastil od občinskega odbora v zadevi te tožbe, tega ni storil. Posledica: Škrjanec je bil obsojen na plačilo tožbenega zahtevka in vseh stroškov, kar znese nekaj nad 30 K. Kam bo Škrjanec ta znesek zaračunal? Odborniki bodo pač morali paziti, da ta znesek ne pride na račun občine, marveč plačati mora to Škrjanec, ki je vse sam zakrivil. Takšni so klerikalni župani!
Sokolska slavnost v Ribnici dne 8. septembra obeta biti, po predpripravah sodeč, nekaj za vso ribniško dolino znamenitega. Ni treba omenjati, da so vsi lastniki hiš obljubili, da razsvetle na predvečer vsa okna in okrase na slavnostni dan svoje hiše. Seveda še čaka pomnoženi odbor tudi v drugih ozirih ogromnega dela. Bratsko društvo v Novem mestu in gasilno društvo v Dolenji vasi sta že prijavila korporativno udeležbo z zastavami. Na to slavnost opozarjamo tudi vse širom slovenskega in tujega sveta živeče ribniške rojake, ki naj to ugodno priliko porabijo in pobite v svojo krasno rojstno dolino. Znova prosimo vsa bratska in druga društva ter posameznike, da naznanijo pravočasno odboru svojo udeležbo. Bratje v kroju so vseh vstopnin prosti ter dobijo tudi prenočišča zastonj. Odbor preskrbi rade vol je tudi prenočišča v gostilnah, prejema naročila za skupni obed in posamezna kosila itd., ako dojdejo prijave pravočasno.
Veselica »Olepševalnega društva« v Rožni dolini utegne biti, kakor nam pišejo, zanimivost prve vrste. Izza kulis bodi povedano, da se ad hoc sestavljeni klub ekscentričnih umetnikov pridno vadi v najrazličnejših produkcijah, ki jih bo izvajal pri veselici. Krotilec divjih zveri dovede veliko predpotopno žival, ki bo za to veselico popolnoma udomačena. Direktno iz Spicbergov pa je došel velikanski zrakoplov Andree, ki se na veseličnem prostoru spusti v zrak. Za velikanski promet skrbi zabavno šaljiva pošta z najdirektnejšimi svetovnimi zvezami. Velikanski mlaji bodo poveličevali slavnost dneva in nudili priliko poizkusiti plezalcem svoje spretnosti. V mraku se spremeni lepi senčnati vrt v morje bajno-krasnih lueic, iz katerih srede bodo švigali razni goreči trak i in zmaji. Za telesni blagor in okrepilo slav. občinstva skrbi restavracija Rožna
dolina. Ugodna zdrava lega prijazne nove naselbine, romantično razpro-strene v podnožju Rožnika bo brez dvoma dovedla obilo slav. občinstva na veselični prostor, kjer se bo lahko z lastnimi očmi prepričalo o velikih potrebah Rožne doline in dosedanjih uspehih »Olepševalnega društva«. Kamniška železnica je menda
nekaka pastorka, ker ni deležna tiste skrbnosti kakor druge proge, dasi je precej draga. Zdaj se lesni trgovci bridko pritožujejo zaradi pomanjkanja vagonov, Češ, da imajo veliko izgubo, ker promet ne funkcijonira redno. Ali se temu ne da odpomoči ?
Iz Železnikov. Tukajšnji župan Martin Klopčič, ponižen sluga ton zurirancev, je bil obsojen na 10 dni zapora, katera kazen pa se mu je izpremenila oziraje se na njegovo socijalno stališče v globo 100 K, ker je ob priliki koncerta, katerega je priredila v našem trgu škofjeloška čitalnica, prav na hlapčevski način opsoval pravnika g. Lenarta Lotriča, katerega kar ne more ; saj je vendar občina, kateri županuje obsojenec, postala po mnenju nezmotljivih urednikov pri listu blamiranoga ljubljanskega Škofa ravno vsled g. Lotriča kot urednika „Svobodue Misli" in tajnika slov. sekcije S. M. „javno središče brezverstva". Nadalje je nalagal župan Martin Klopčič neka-ternike na ta način, da je pripovedoval, kako g. LotriČ zaničljivo govori o bogu in Mariji. Pri obravnavi se je pokazalo, kako so pi vse to oče župan hudobno izmislili in tako naščuvali svoje pristaše na g. Lotriča. čudno pa je pri vsej stvari tudi to, da se oče župan pri obravnavi niso mogli ničesar spominjati, vkljub temu, da so imeli tisti večer o vsej stvari toliko govoriti in po mizi zbijati. Oče župan morajo imet« na ta način zelo slab spomin, kar jim gotovo ni v dobro pri njihovem županskem poslovanju; morda sta jim pa dala tak pravniški nasvet črevljar-jurist Štrajnar, ki se je sedaj intenzivno posvetil študiju § 16, in pa tukajšnji kaplan, ki je bil celo eno leto na Dunaju, na kar je še vedno ponosen. OČe župan se pa iz vsega tega lahko uče, da se je v družbi treba taktna obnašati, zlasti Še, Če se sedi na županskem stolčku.
Prostovoljno gasilno društvo v Cerknici priredi dne S. septembra t. L, to je Mal. Šmarna dan slavnostno veselico povodom 201etnice svojega obstanka Veselica, ki se prične ob 3. uri popoldne, se vrši na prostoru „Posojilnice v Cerknici" tik glavne ceste. Odbor se trudi in pridno pripravlja vse potrebno, da izide slavnost kar najsijajneje. Od točk povsem zanimivega sporeda moram o omeniti veliko tombolo, katere glavni dobitek bo 18 mesecev stara telica sive barve. Na veseličnem prostoru se postavi tudi visok maj, okinčan z bogatimi darovi. Dobri plezalci imeli bodo priliko pokazati svojo spretnost Umevno je, da tudi plesa željni ne bodo prikrajšani v svojih zahtevah. Njim je posvetil odbor še posebno pozornost ter odredil, da se jim postavi veliko z zelenjem ozaljšano plesišče in preskrbi godba na pihala. Splošno se kaže, da bo veselica nudila veliko zabave, zato upamo, da jo poseti poleg bratskih sodruštev tudi obilica cenjenega občinstva iz daljne in bližnje okolice, tembolj ker je nje prebitek namenjen zgradbi gasilnega doma v Cerknici. V slučaju slabega vremena se vrši veselica teden pozneje.
»Prostovoljno gasilno društvo" V Gorjah priredi dne 1. sept. t. 1. v gostilni Vinkota Jana v Spod. Gorjah tombolo. Začetek ob 3. uri popoldne. Dobitki se hvaležno sprejemajo.
„Prosveta" otvori jutri v nedeljo svojo triindvajseto javno ljudsko knjižnico v Ločah pri Beljaku na Koroškem.
Slovenske gospodinje, pozor i V Ilirski Bistrici je vrla narodna tvrdka Žnideršič & Valenčič pred leti zgradila tvornico za testenine. Testenine, ki jih proizvaja ta tovarna, so izvrstne kakovosti, la se nele lahko merijo z vsemi enakimi tujimi izdelki, ampak jih celo v vsakem oziru še daleč nadkriljujejo. A vendar opazujemo, da naše slovensko občinstvo ne podpira tega domačega industrijskega podjetja tako, kakor bi bilo potrebno in kakor bi to zahtevala naša narodna Čast. Naše ženstvo še vedno raje kupuje tuje manjvredne izdelke, mesto da bi pridno segalo po izbornem domačem blagu. Domača industrijsko podjetje pa mora vsled brezbrižnosti rojakov in rojakinj iskati odjemalcev na tujem v Egiptu in drugod. To nam ni v čast!' Ape-lujemo na narodno zavednost in narodni ponos slovenskega občinstva, pred vsem pa našega zavednega žen-stva, naj podpira edino in izključno tovarno testenin Žnideršič & Va-lenČiČ v Ilirski Bistrici in naj pri nakupovanju povsodi zahteva testenine samo iz te  domače in na-
(Dalje v prilogi).
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" žt. 201, dne 31. avgusta 1907.
rodne tovarne! A tudi naši narodni trgovci naj smatrajo za svojo rodoljubno dolžnost, da imajo v zalogi edino izdelke te narodne tvrdke. Svoji k svojim !
Premog se podraži s 2. septembrom tudi v Ljubljani. Na vseh koncih in krajih draginja!
Utonil je v ponedeljek 2 in polletni sin posestnika Franca Peskarja v Blatu pri Trebnjem.
Ustrelil je predvčerajšnjim pri Komnu neki tržaški lovec pastirja, ki je služil v Temnici na Krasu. Pastir je bral lešnike in lovec je menil, da je v grmu srna.
Prenaporne vojaške vaje Nedavno so češki listi poročali o prenaporni vaji pri nekem češkem polku, kjer je obležalo par vojakov mrtvih. Sedaj poročajo graški listi o strašnih naporih, ki so jih morali prenašati kranjski polk št. 17, koroški polk št. 7, bosansko-hercegovski polk št. 2, nadalje dva lovska bataljona, dva artilerijska polka in sploh vojaški oddelki, ki pripadajo graškemu voju. V najhujši vročini so morali vojaki natovorjeni kakor živina korakati iz Ivnice na Radelj (1005 m) celo potizva-jajoč naporne vaje. Cez noč so ostali vrh gorovja med neprestanimi vajami, a tudi bi ne bilo mogoče spati, ker je v tej višini noč občutno hladna. Na vse zgodaj se je pričela glavna vaja, ter je vojaštvo šele popoldne prišlo popolnoma izmučeno v Vuze-nico, Muto in Spod. Dravograd, kjer ni bilo skrbljeno za živila tolikemu številu vojakov. Na napornem maršu so popadale cele vrste v,s le d vr o č i n e in pr ehu d e utrujenosti. „Tag3spostu poroča, da sotrije vojakiobležali mrtvi, in sicer dva 17. polka in neki prostovoljec lovskega bataljona. Tudi ta večer so morali prebiti vojaki na prostem. Drugi dan so pričakovali odmor, toda zopet so morali hoditi do Št. Pavla v Labodski dolini, kjer se jim je šele privoščil počitek. Baje je onemoglo nad 500 vojakov. Tako se rešuje očetnjava v mirnih časih?
Solnčne pege- Na severovzhodni strani solnčne oble se je pojavila mogočna skupina solnČnih peg. Skupina sestoji iz treh večjih in več manjših peg. Površje, ki ga zavzema sedanja skupina solnČnih peg, je tako ogromno, da zavzema prostor za nad petsto naših zemeljskih krogel. Skupina se razsteza v dolžino skoraj ene enajstiuke solnčnega premera. Zadnje tedne je bilo solnce mirno t. j. bilo je brez peg, sedaj se je povečala solnčna dejavnost (aktiviteta), kar ravno označujejo novo nastale pege, ki niso nič drugega, kot izvori mogočnih izbruhov žarečega vodila. Ncvo nastala skupina peg se pomika proti sredi solnčne oble, in jo bode možno opaziti na sredi solnčne oble dne 4. septembra t. 1. Ako se bo dimenzija skupine prihodnje dni zmanjšala, se bodo opazile pege tudi lahko tedaj s prostim očesom, kot majhna točka. T.
Predrzna sleparija. Sredi meseca avgusta se je nastanil v Liškem trgu v hotelu „Henkelu tujec, ki se je izdal za dr. Karla Friedmanna iz Gradca. Pravil je, da pričakuje večjo denarno pošiljatev, medtem pa si je dal pisati na kredit ter mu je tudi natakarica morala posojevati denar. Večkrat je šel vprašat na pošto po rekomandiranem pismu, a končno je pismo res prišlo. V pismu je bila nakaznica na 41 230 K, ki se prinašal cu izkaznice izplačajo pri postaje-načelništvu. Dne 18. avgusta je prišel tujec k postajenaČelniku Leverju ter mu predložil to nakaznico ravnateljstva Južne železnice. Postajenačelnik je denar izplačal ter poslal potrdilo ravnateljstvu na Dunaju. Imenovano vsoto je bila Južna železnica dolžna Zabovniku za hrastove tramove, a Zabovnik je prepustil terjatev dr. K. Friedmannu v Zagrebu za neki gozd. Kmalu nato je dobilo ravnateljstvo na Dunaju obvestilo dr. Friedmanna, naj mu pošlje nakazilo v Laški trg, kar se je tudi zgodilo. Sedaj pa se je izkazalo, da se je denar spi tčal nekemu sleparju, ki je bil gotovo v službenem razmerju s pravim dr. Friedmannom, ker je vedel tako na tanko za njegovo poslovanje. Iz Laškega je odšel 19. t. m. nazidezni dr. Friedmann. Poprej je placa' račun 160 K ter ves dan in vso noč napajal vsakogar, ki se mu je hotel pridružiti. In žejnih elementov, ki radi pijo brezplačno, je v vsakem nemškutarskem gnezdu dovolj. Zvečer je obiskal s svojo pijano družbo tombolo v kopališča, kjer je plačeval šampanjec, da je od miz tekel. Škodo bo morala trpeti Južna železnica, ako se ne posreči dobiti sleparja.
Aretacija na parniku Iz Trsta nam javlja dopisnik. Ob prihodu Llojdovega parnika „Styriau je bil danes aretiran turški podanik Armenec Ago Anathalian s svojo konku-bino Brilanti Adelian. Ago Anathalian je imel v BaladŽiku v viladžetu Brusa tovarno za sviloprejo. Pred kratkim časom je pobegnil iz Balad-žika b svojo konkubino, zapustivši tam 11.000 turških lir dolga. Najprej
se je pojavil v Carigradu, a iz Carigrada je pobegnil v Atene, kamor sta mu sledila dva upnika, carigradska inženerja Zendor in Gobelon. Istinito se je posrečilo zapleniti pri Agu Anathalian u 1000 in njegovi konkubini 1300 turških lir. Ostali upniki, ki so za njimi dospeli v Atene, niso pa mogli priti do pokritja svojih terjatev. Grška vlada je aretirala Anathaliana in Brilantijevo in, ker med Grško in Turško ni izroČevalne pogodbe glede zločinov, izgnala ju je iz kraljevstva. Na to sta se vkrcala v Patrasu na Llovdov parnik „Styriau. Upniki so storili isto in skupno z goljufoma nadaljevali ne prav prijetno vožnjo proti Trstu. Anathalian, da se reši sitne družbe, skočil je pri Gružu v Dalmaciji v morje, a parnik se je ustavil in mornarji so ga izvlekli iz mokrega elementa na prevroči mu parnikov krov. Danes, ko je dospel parnik v Trst, so dali sopotujoči upniki aretirati parček. Koraki k izročitvi zločincev na turško vlado so že pričeti.
Cinematographe-theatre Iran-cais. Novo kinematografsko gledališče na Turjaškem trgu št. 1 (nKato-liški dom") se otvori danes zvečer z jako zanimivim sporedom. Prva predstava bo ob polu S., druga pa ob 9. zvečer. Predstave od danes naprej vsak dan. Več povedo lepaki.
Škandalozne razmere v hotelu „pri Maliću". Megistr<*t je dal včeraj zapreti hlev hotela „pri Ma-Iicuu in to iz varnostnih in iz zdravstvenih ozirov. Kranjska stavbenska družba kot lastnica zanemarja ta svoj hotel na škandalozen način. Hlev je bil v takem stanju, da je res Čudež, da se od tod ni razširila kaka epidemija. Še svinjaki na kmetih niso tako nesnažni, kot ta hlev. Tudi živina je morala trpeti. Prostora je v hlevu za 30 konj, a le dve mali luknji služita za ventilacijo. Vsled ne-snažnosti je začelo v hlevu že vse gniti, včeraj pa se je z ač el p o dirati strop. Ker je oblast že enkrat vmes posegla, naj pregleda tudi hotel, ki ima med ljudmi jako slab glas.
Nasilna br ta Včeraj popoldne sta brata Ivan in Fran Žagar, rodom iz Iga po Skofjih ulicah v tovorni voz vprežena konja tako podila, da je bilo mimoidoče občinstvo v hudi nevarnosti, da kdo ne pride pod voz. Ko ju je pri šentpeterskem mostu policijski stražnik na to opozoril, se nista zanj nič zmenila, ampak drvila dalje. Čez nekaj časa pripodita v istem d ru zopet nazaj in ker sta bila že zelo pijana in za vožnjo nezmožna, sta jima varnostna organa velela, da imata voz zapustiti. V tem trenotku pa skoči Franc z voza, se zapodi v stražnika, ter se začne z njima ruvati. Pri tem je stražniku raztrgal bluzo, mu izbil z glave čepico, ga lahko poškodoval na nogi in tudi v prst vgriznil. Ko sta stražnika potem skupno oba brata le zmogla in ukle-nila, sta se vrgla na tla ter bila, posebno Še Franc, okoli sebe z rokami in nogami, kakor bi bila besna Pri tem je eden izmed nju dosegel nekega mimoidočega pasanta in ga udaril tako po glavi, da mu je odletel klobuk po tleh. Pomagalo pa jima ni vse skupaj nič in morala sta v mestno „špehovko" odkoder se preselita k deželnemu sodišču, kjer se bodeta morala zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Oba sta že pred kaznovana.
Pogreša se že od danes tedna v Ljubijaui dobro poznati in na Tržaški cesti stanujoči strojni ključavničar Karel Goetz. Ker žena sluti, da ga je doletela kaka nesreča, prosi vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, naj to naznani njej na Tržaško cesto ali pa ljubljanski mestni policiji.
Tatvina. Likarici g. Ani Dimi-čevi je v stanovanju na Stari poti št. 3 predvčerajšnjim ponoči dosedaj še neznan tat vlomil v kovčeg in ukradel iz njega tri ženske srajce s črkama A. D. in zat prstan z rdečkastim kamenom, vreden 6 K.
Z rešilnim VOZOm so predvčerajšnjim pripeljali v deželno bolnišnico delavca Jakoba Ardigala, kateri je, kakor sam izpove, ležal pod kozolcem na Poljanski cesti št. 48, kamor je prišel nek neznanec in udaril Ardigala brez vsakega povoda tako po glavi, da ga je znatno poškodoval. Ker je bil poškddovanec preje baje vinjen, ni izključeno, da zadeva ne zadobi drugačne luči.
Sota je začela goreti včeraj popoldne na posestvu Matije Remca na Ilovici in je veter zanesel ogenj potem v bližojo hosto. Ogenj, ki se ne ve, kako je nastal, so pogasili trije mestni delavci in je napravil škode le kakih 18 K.
Izgubila je posestnica Marija Bisaljeva rjavo denarnioo, v kateri je imela nekaj čez 10 K denarja.
Izkaz društveno posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo: 3 poslovodji mešane stroke, 3 knjigovodji in korespondenti, 1 kon
torist za Kranj, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 4 pomočniki želesninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kon tor is t, 4 prodajalke, 8 učencev. — Službe iščejo: 3 poslovodji, 3 knjigovodji in korespondenti, 3 kontoaristi, 16 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočnikimodne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 5 blagajuičark, 8 prodajalk, 2 potnika. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
* Drobne novice. Grški princ Juri se je zaročil s princesinjo Marijo Bonaparte.
— Španski kralj in kraljica prideta na Dunaj 18. oktobra.
— Prvi avstrijski ministrski svet po počitnicah se vrši 7. septembra.
— Zaotrpnenjem tilnika je umrlo v Kolnu 41 oseb.
— Pri zrušenju mostu v O 11 a v i čez reko Quebec je ponesrečilo nad 70 oseb. Most še ni bil dogotovljen, a je že dosedaj veljal G milijonov dolarjev.
— G a p o n še baje živi v Švici.
— Napačni in o r n a r n i č -ni višji nadzornik. V francoskih pristaniščih je nastopal zadnje dni neki mož, ki se je izdal za višjega nadzornika niornarnice. Ukazal je celo izvajati manevre ter odpuščal kazni.
* Opice zdravniki. Nekatere opice v Guvani imajo smisel in razum za zdravljenje. Ako je katera med njimi ranjena, jo obstopijo in tolažijo, a tudi preiščejo. Ena izmed njih namreč pretipa rano in premeri, druge se potem razidejo in prinesejo listja, da zatlačijo rano ter ustavijo kri. Nekatere tudi poiščejo posebno zdravilno bilko ter zdravijo z njo ranjeno tovarišico. Neka opica v Srednji Ameriki je prinesla zelenega listja, ko je videla, tla si je gospodar po nesreči odsekal prst. Potemtakem vedo opice kako je nevarno, ako bi komu odtekla kri.
* Ženska društva na Bolgarskem. Zveza bolgarskih ženskih društev je imela nedavno svoj letni zbor v Sofiji. V preteklem letu je bilo v zvezi 27 ženskih društev z 1940 članicami. Letos so se zvezi pridružila še štiri društva s 93 članicami. Med članicami je bilo 757 oženjenih, 11') učiteljic, 18 delavk itd. Glasilo zveze je »Ženski Glas«.
* Patrijarh mormonov. V Ameriki je zelo razširjena verska sekta, imenovana mormonska. Predsednik, poglavar ali patrijarh sekte je Josip Sniith, ki ima sedaj samo pet žen, ker se je dal od šeste ločiti. Z vsemi temi ženami ima 43 otrok, a z vsemi živi v najlepši slogi. Vsaka žena ima ločeno stanovanje zase in za svoje otroke, vsaki je že oporočno zasigu-rana hiša in številu otrok primerno premoženje. Vsako teh gospodinjstev velja patrijarha 5000 dolarjev na leto. Sniith dobiva kot predsednik verske države 50.000 dolarjev letne plače, t. j. ravno toliko kakor predsednik ESoosevelt.
* Ženski poklici v Ameriki. Najnovejša statistika prinaša tole število emancipiranih žensk: 8119 zdravnic, 11.031 umetnic, 2198 čnsnikaric, :>J7.*J0G učiteljic, 1041 arhitektinj in 409 voznic tramvajev.
* Lev je ušel. Velik strah so prestali nedavno prebivalci francoskega mesteca Alberta. Velik lev je ušel iz zverin jaka. Vse je bežalo v divjem kriku v hiše ter zaklenili in zabarikadirali vrata. Lev se je ustavil najprej pred neko gostilno; bil je gotovo žejen. Ker pa ni nikogar pričakal, je tekel v velikih skokih k — potoku, kjer se je napil. Med tem so mu bili sa petami krotilec in orožniki. Orožniki so se držali v dostojni daljavi, ker jim ni nič kaj ugajal ta lov. Med tem se je postavil lev v kot dvorišča neke hiše ter v družbi dveh rac, ki sta ga radovedno ogledovali, mirno čakal, kaj pride. Prvi se mu je približal pogumni krotilec, mu takoj sedel na hrbtu ter klical orožnikom, naj mu dajo vrv. Najbližnji orožnik si je trepetaje odvezal pas — vrvi ni imel — ter v desni roki držeč britko sabljo, v levi pas se previdno bližal v velikem ovinku. Pripravljen je bil na grozovit boj z divjini levom. Toda boja ni bilo. Lev si je ogledal sočutno orožnike po vrsti, šel še par korakov k potoku pit ter se je pustil potem odpeljati kakor kak policijski ujetnik. In temu levu je ime — Bru-t us!
* Cerkveni ples. Dočim Bona-veiitura preklinja plese ter prepoveduje eelo maševanje v cerkvah, kjer se vrše v bližini plesi, je prinesel »Leitnieritzer Woehenblatt« sledeče vabilo: »Vabilo na plesno veselico v proslavo posvečenja novih orgelj, dne 4. septembra. Sestanek ob 3. popoldne pri slovesnem   blagoslovu v
župni   cerkvi,   odkoder je odhod v
spremstvu godbe k »Črnemu konju«, kjer bo plesni venček. Vstopnina 1
k
rono.«
Telefonsko in brzojovnt poroiihL
Trst« 31. avgusta. Italijanska večina deželnega zbora istrskega se je seŠla v Trstu in izdala komunike, s katerim pozivljejvlado, naj z ozirom na obupni gospodarski položaj istrske dežele takoj skliče deželni zbor. Komunike pravi, da je italijanska de-želnozborska večina vedno pripravljena k pravičnemu sporazumljenju med obema narodoma v Istri in da je prepričana o potrebi reforme de-želnozborskega volilnega reda. Slovenski in hrvatski poslanci so gotovo prepričani o potrebi sklicanja deželnega zbora in so bili vedno pripravljeni k pravičnemu sporazumljenju z italijansko deželno-zborsko veČino. Krivda na tem, da do tega še ni prišlo, je le na strani Italijanov. Treba je le pomisliti, da italijanska deželnozborska večina zastopa k večjemu le 30% istrskega prebivalstva, a ne dovoljuje manjšini, zastopnici najmanj 70"/0 istrskega prebivalstva, da bi se smela posluževati svojega materinega jezika pri razpravah. Deželni odbor istrski pa funkcijonira kot čisto italijanska oblast. Da take razmere ne morejo trajati, to je umevno vsakemu razsodnemu človeku, le italijanski stranki ne. Nikakor nas ne smejo motiti njene sladke besede o pravičnem sporazumljenju, ker pri naših sosedih pomenja pravičnost — vzdrževanje hegemonije manjšine nad ogromno veČino prebivalstva. Slovanski istrski poslanci so vedno pripravljeni k pravičnemu sporazumljenju v Istri, a le k takemu, ker drugače bi to bilo ehjaltstvo nad lastnim narodom. Ne na Slovanih torej, ampak na Italijanih leži, in če bi bili pametni, bi bili v lastnem interesu že zdavnaj podali roko k medsebojnemu sporazumljenju med obema narodoma v Istri.
Dunaj, 31. avgusta. V zbirki zakonov je danes izšel zakon z dne 12. aprila t. 1. o vinu in vinskem moštu. Zakon stopi v veljavo 30. novembra.
Dunaj, 31. avgusta. Uradna „Wienerzeitungu priobčuje vladno naredbo z dne 22. avgusta, tičočo se upravnega sodišča. Vlada namerava s to naredbo uvesti enostavnejše poslovanje pri sodišču in pospešiti uradno postopanje. Naredba stopi v veljavo 30. oktobra.
Dunaj, 31. avgusta. Hertzka je pri zaslišanju izjavil, da on in Prosch nista imela namena Krausa in njegovega šoferja umoriti, marveč samo ompmiti, da bi se polastila njegovega avtomobila.
Praga, 31. avgusta. Tukajšnji poštni ravnatelj stopi v pokoj. Na njegovo mesto ima biti imenovan poštni ravnatelj v Inomostu, ki je Nemec. Češki listi protestujejo energično proti temu nameravanemu imenovanju in pozivajo trgovinskega ministra dr. F o r t a , naj na vsak način to imenovanje prepreči, čes za poštnega ravnatelja v Pragi mora biti imenovan Čeh.
Budimpešta, 31. avgusta. Pri Aradu je trčil neki osebni vlak v tovorni vlak, ki mu je prišel naproti. Dva vozova sta bila razbita in 14 oseb poškodovanih.
Sofija, 31. avgusta. Povodom jubilejnih slavnosti je iz vseh krajev Bolgarske na tisoče ljudi hitelo v Sofijo. Ker železniška uprava ni imela dovolj voz na razpolago, je moralo mnogo tisoč oseb ostati na raznih postajah. Bolgarska vlada se je obrnila na srbsko železniško upravo s prošnjo, da bi ji posodila nekaj železniških voz, kateri prošnji pa srbska vladi ni ugodila. Bolgarski trgovinski minister je z ozirom na to preklical vse ugodnosti za uvoz in prevoz srbskega blaga po bolgarskih progah. Postopanje srbske vlade je v bolgarskih vladnih krogih vzbudilo veliko ogorčenje in bo že itak napeto razmerje med Srbijo in Bolgarsko brez dvoma še poostrilo.
Norinberg, 31. avgusta. Tu se je ustrelila kJ51etna igralka L u iza Ei-tinger. Vzrok samomora ni znan.
Ženova, 31. avguste. Teodora Proscha so tu aretirali v hipu, ko je hotel na pošti dvigniti pismo svoje sestre.
Doville, 31. avgusta.   Pri Char lestownu se je prigodila velika želez niska katastrofa: dva vlaka sta trčila skupaj, ubitih je bilo 13 osel), po škodovanih pa nebroj.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca avgusta t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 1,471.515 K 95 v, vzdignilo pa 1,195.182 K 87 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem avgusta t. 1. 8,340.435 K 11 v.
Izjava**)
Da se ne bo krivo razlagal moj apel z dne 17. t. m. ? Sprajcarjevi kleti, izjavljam danes ob sedmini, da niti z daleka nisem imel namena zaliti gg. slovenskih uradnikov, niti v celoti, se manj posameznih, ki jih vse visoko čislam. Lojalno priznavam, da se da prigovarjati obliki mojega apela; zmisel je bil ta, da je pri nas Slovencih premalo brezobzirne narodne samozavesti. Naj toraj vroče mišljena ideja pogrne plašč čez enako vroče izraženo obliko.
Dano ? Črnomlja dne 24. v. s. 1907. 2910 Rasto Krač,
not. kand.
* Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano/)
Ker se širijo zlobne govorice o meni, da nameravam pobegniti v Ameriko, izjavljam tem potom, da nikdar nisem bil namenjen in mi tudi radi mojega posestva in dobro vpeljane obrti tega ni potreba. Smatram pa vse tiste, ki so to o meni govorili, za nesramne lažnike in bom cd danes naprej zasledoval to govorico in vsakoga takoj tožil zaradi izpodkopavanja mojega osebnega ugleda.
V Kamniku, 29. avgusta 1907. 289* FRAN STARE,
izdelovalec vozov v Kamniku.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Razširjeno domače zdravno. Vedno rečja povpraševanja po ,,Moll-ovem francoskem žganjn in soli4' dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1*0O. Po
poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 16—12
Firma Karel Kocian, tvornica sukna, lodnov in modnega blaga iz čiste ovčje volne v Humpolcu, nam naznanja, da je pravkar začela razpošiljati nove vzorčne knjige z bogato izbiro blaga za gospode in dame za jesen in zimo. Priporočamo vsakemu, da se, potrebujoč volnenega blaga, z zaupnostjo obrne na to najstarejšo hum-polško firmo, ki ga posluži v resnici poceni in solidno v popolno zadovoljnost. 2883—1
Pogreša se pri skoro vseh umetnih beljakovinah prijetna slast in lahka prebav-nost. Izjemo dela samo Somatose, ki je v novi sladki tekoči obliki kot izvor moči primerna prav posebno slabotnim bolnim otrokom. Zbuja tek in jo radi uživajo celo najbolj občutljivi bolniki.
Da se moremo odločno boriti proti umrljivosti otrok, je neobhodno potrebno, da v vročih poletnih mesecih popolnoma opustimo opasno kravje mleko in ga nadomestimo z lažje prebavno, vedno enakomerno hrano, ki ne moti prebave. Tem zahtevam najbolje odgovarja staropreizkušena Nestlejeva otroška moka, ki je zakuhana samo na vodi, popolna otroška hrana. Odstranjuje bljuvanje in drisko ter odstranja že nastalo motenje prebave. 6 2oi9—2
Zvoki iz otroških let Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo Čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c in kr. dvorna firma Ivan Konradv Mostu št. 1944 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Le za dame!
ki bi hotele v bolj Sin krogih priporočati neki za vsako gospodinjstvo selo praktičen predmet, pridobile bi si s tem lukrativen
postranski zaslužek. — Katalogi zastonj.
Pisma se prosijo pod: „Selbstver-dienst" na anončno ekspedicijo Ednard Braun, Dunaj L, Botentnrm-strasse 9. 2*07—2
i
i,
Zahtevajte
ilustrovan cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. VVallgasaa S4.
Cena, lepa Svetloba bre* inštalacije in nevarnosti, Poraba l1 4 kr. na uro. 8911 46
JKotorna koltsa
Voitorete.
Lavrin &Kl6ment,dBln. dr.
Mlada Boleslav, Češko.
Oblastveno varovano!
ICH DiEN
AOsfeichterBitoa
129—34
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Thierryjev balzam
b zeleno Tarstveno znamko m nuno. 12 majhnih ali tt dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenic* s patentnim zaklepom K 6*—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, ie tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka la S BO. J?ošUja se samo po
povzetju ali denar naprej-Te dve domači zdravili ste kot   najboljši splošno znani iu Ataroalavni. Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj iu poštnine prosto.
katera je kot zdravil ii vrelec Že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem m meh urnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.        54— 4
Najboljša dijetetika in osveževalca pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece rij ah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
i
Proti zodoooiu in gnilobi zou
izborno d.luja dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno In odstranjuj o neprijetno sapo las ust« 1 steklenica z navodom t H.
Bi gorodnema gospoda M". -Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani. VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljšo sredstvo zoper zobe bol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekcBljiv pripomoček prot? gnjilobi
zob, zato jo vsakemu najtoplaje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker Je res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik Metlika. 24. aprila 1906.
Dež. lekarna MU Lemtsk;
l Ljubljani; ftesljivi cista & 1
ooleg novozgrajenega Fran JoSefoveg* iubii mostu. 13—35
Darila«
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo  sv. Cirila in Metoda:
Gos.>. Davorin Vrinšek, trgovec in gostilničar Ea Rečici p. Bled K ž •-, od prodaje slov. znaka in Darodaega koleka z pomoč o goapice M. Peternel pod gea'om: .Vse za narod Slovenski in proč z brezdomovinci kakor Zabakovec: s c m i š lj e n i k i na krov!" — Gosp. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani K 6 —, darovanih od 3 gospodov v Zagrebu. Gospića Muka Govekarjeva v Moravčah K 2*12, darovala družna malih igra;cev Kraat-Go-vekar-Toman-rflibar, kot dohedete otroške veselice v Moravčah. — G. Dragotin Pogorele v Ameriki K 3*61, kot preostanek naročnine. Gosp. Ciril Toman, dijak v Moravčah K 7*47, nabral v veseli družbi. — SI. županstvo v Slavini na Pivki K 2U , mesto venca na krsto pree. gosp Matiju Prijatelju v Slanini,— Gosp dr. R. Pipuš, odvetnik v Manb^u K 6"—, nabral v Narodnem doceu v Mariboru, za proslavo zmage Slovencev pri volitvah v okrajni zastop gornjeradgonsfri. — Vesela dražba v Prešernovi  fcobi pri Roži v Ljubljani K 10— .
— Skupaj K 75'iU. — Srčna hvala! — Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 27. avgusta: Ladislav Dražil, mag. uradnika sin, 4 mes. Gradaške ulice št 13. Želodčni in črevesni katar — Ivan Bajec, kurjačev sin, 7 mes. Hranilniška cesta št. 7. Božjast. — Alojzija Zidan, pleskarjeva hči, 2 mes. Poljanska cesta štev. 49. Ecclampsie. V deželni bolnici:
Dne 24. avgusta: Fran Kokalj, mizar, 7 let. Smrkavost.
Dne 25. avgusta: Marija Lindrnaver, delavka, 71 let. Vsled raka — Marila Lužo-vec, delavčeva hči, 4 dni. Zivljenske slabosti.
— Fran Žitnik, delavec, 30 let. Srčna hiba.
Dne 26 avgusta: Ana Jeran, učiteljska kandidatinja, 18 let. Meningitis. — Fran Skok, kaj žar, 60 let.
Meteorolosttno porotno.
v :škAS> nad morjem SO«.   Srednji srečni tlak 7Se*0
i	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	sf °" o. > S <* e- E	Vetrovi	Nebo
80.	9. ar.	737 8	11%	al. Jug	pol. oblač.
31	7. ij.	738 3	15*1	slab jjvzh del. jasno	
•	i pop.	71:6 2	25 0	sr. jvzbod	jasno
i pop. 7c6 2    25 0 j er. jvzhodj jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 19 0° nor-» 171% — Padarina v mm 00.
Ivan Robavs, mesar in gostilničar, naznan>a v svojem in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je njegova ljubljena soproga, gospa
Marija Robavs
roj. Porenta
dne 3(1. avgusta ob 11. uri zvečer, previđena s sv. zakramenti sa umirajoče, po daljši mučni bolezni, v 34. letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspala
Pogreb drage raj niče bo v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Sv Martina.
Draga rajnica bodi priporočena v blag spomin. 2912
Šmartno pri Litvji, 30. avg. 19I>7.
Zahvala*
Ob smrti naše iskreno ljubljene
ifimce Jeran
uč. kand. IV. letn.
nam je došlo premnogo tolažilnih izrazov sočutja, za katere se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Isto-tako izrekamo najiskrenejšo zahvalo za darovane vence, cenj. gospodom pevcem za prekrasno ganljivo petje, vsem čast. gospicam koleginjam in čast. gospicam Marijine kongregacije, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. 2903
Ljubljana, dne 30. avg. 1907.
Rodbina Jeran.
Dijak
se sprejme na stanovanje in hrano,
na Francovem nabrelju Stev. 7 v
L nadstropju.
291&-1
kočijaža
in
hišnega hlapca
ižce tvornica v mestu.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2911—1
moški,
ki je prost vojaščine
ter zna urno in čitljivo pisati,
se sprejme v 23i3Ti c. kr. tobačni tovarni
kot pi^ar.
Usne šole
= KAISER =
2906 1
Dunaj, 7., 8.11. okraj. 34. šolsko leto.
Učilisče za vse Btroke glasbene umetnosti vštevši opero in opereto. Seminar za učitelje in učiteljice glasbe. Oddelek za pismeni teoretiski pouk. Počitniški tečaj (15. julija 10. sept) Letni obisk 3f>0 nČencev tuzemcev in inozemcev.
Tečaj za kapelnike
za   izobraževanje   kapelnikov   za   koncerte in gledališka. Kandidatje imajo priliko, da se vsak teden vadijo dirigiranja orkestrov io zborov Po zdelanju se preskrbi nastavljenje.
Tečaj za državni izpit.
Šolskega leta 1906/7 je bilo 35 kandidatov zavoda državno preizkušenih doslej skupaj 179 . Sprejem tudi za teoretiške predmete posebej. Prospekti:
Dima], VI! 1, Zieglergasse 29
Jutri u nedeljo 1. septembra v Švicariji
- vojaške godbe -87. pešpolka
Začetek on 5. pop.   Vstopnino 40 h.
Za obilni obisk se priporoča 2916 restavrater. ■
Kompanjon
se lite za dobro idoče stavbno mizarstvo.
Kdo, pove uprav. „SI. Nar". £909-i
Mlad gospod
& trgovskim tečajem, vešč stenografije In i lep« pisav«
išče primerne službe
v kaki trgovini event. tvornici.
Ponudbe   pod   lfP. M. 20" na
upravništvo »Slov. Narodau. 2902—1
strojni ključar.
Reflektanti naj se osebno predstavijo
pri predstojnistvu
c. kr. tobačne tovarne
v I^jubljani. 2905-1
Kleparski
=pomočnik
dobi tako] delo pri
G. BOCAKU v Tržiču
eorenjako. 8911—1
A" najem se odda na  Spodnjem Štajerskem
celo posestvo
z gostilniškimi prostori, koncesijo in mesnico z vso opravo.
Naslov pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 2899—1
1 d* u j žeooi
* vsako rodovi a« ?ait>
U ifitrovaao knjigo o prema« em blagoslova z otroki rs
>silja b prepisi ved tisoče ah valnih   pisem  tajno a
»O h v avstr. znamka oBpa A. HAijr.4
Berlin  S. W. 2P
udanitruu
občin, obhodnika
odda županstvo v Naklem
na Goriškem, pošta Divača.
Plače je 70 kron na mesec, je pa tndi nekaj postranskega zaslužka. Obli cinik raznasa spise, mora pa pomagati tndi v pisarni. Za to se zahteva znanje sloverskega jezika v govora in pisavi in sploh sposobnost za pisarniška dela. Biti mora trezen in marljiv.
Nevojaki in takšni, ki so samskega stanu in znajo tndi kaj nemško in laško, imajo prednost. 2907—1
Ponudbe do IO. septembra,
nastop službe 16. septembra 1.1.
Dijake
sprejme na hrano in stanovanje in pod strogo nadzorstvo dobra rodbina. 29 1—1
Kje, pove nprav. „Slov. Naroda".
Učenec
se sprejme takoj 2904
v kavarni Egia v Ljubljani.
od 1. do 3. realke se aprelmeta pri
boljši obitelji na dobro hrano in stanovanje za mesečno K 40'—, vpoštevši instrukcijo v vseh predmetih (tndi laški ali francoski jezik). — Vprašanja pod M. L. peate restante LJubljana.
2890—1
pošten, priden in ročen, kateri se na razsekavanje mesa kakor tadi vsa dela pri teletih in prešičih dobro razume ae sprejme a L oktobrom.
Kje, pove npravništvo „Slovenskega Narodau. 2889—1
2884
učenca
sprejme takoj F. Skrbeč v Ložu.
Zaradi druž n-k h razmer 2899 l
se proda pod usodnimi posoli
tlfeta rim
z vso opravo in potrebščino.
Promet velik in zanesljiv. Zglasiti se je do 8. septembra pri lastnici
Martini Franci? o Novem mestu.
Takoj se proda velika
trgovina
z mešanim blagom, gostilno, kegliščem in velikim lepim posestvom, gospodarskimi poslopji itd. — Posestvo kakor njive, travniki, se lahko takoj odprodajo, Če bi se knpec z njimi ne hotel ukvarjati. Hiša leži v jako prometnem kraju na Dolenjskem, blizu Železniške postaje.
Vprašanja naj se blagovolijo naslavljati pod S. V. R. na upravništvo „Slov. Naroda41. 2885-1
TJra.cLn.o dLo-vol^ena Se 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
jGsretJovainica stanovanj in sluZei)
G. PLUX
Gosposke ulico li 6 8879
priporoča In nmneiea 1« bolj de
službe iskajoče vsake vrste
mm   ljunljnno   ln drugod. Vestna In kolikor možno ititrv postrežb« zsuoloTlJma.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Stev. 381.
29»)
Razpis zdravniške službe.
Pri podpisani blagajni se odda
zdravniška služba,
katero je nastopiti
dnem 1. oktobra lOOT.
S to službo je spojena letna plaža 1800 K, in za obiske bolnikov izven teritorija ljubljanskega mesta pa 40 v. oddaljnine od vsakega km ter prosta vožnja.
Natančneje pogoje je izvedeti v blagajniški pisarni ob navadnih uradnih urah.
Prosilci za to službo naj vložijo svoje zadostno dokumentovane prošnje najdlje do
- 15. septembra t. I. -
pri podpisani blagajni.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 28. avguste 1907.
3fr. Bartl,
načelnik.
Dve gospodični
ao vzameta ua hrano Ju stanovanje
po jako nizki ceni. 2866—2 Dunajska cesta 23, pritlično.
Proda se dobro idoča
Izve se v upravništvu »Slovenskega Naroda". 28SJ6—3
V najem ali na račun se išče tako] dobro vpeljana 289.-i
gostilna
v Ljubljani ali na deželi. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
2830-4
pritlična hiša
z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, z veliko aletjo, se proda, na lepem prostoru v ljubljanskem predmestju Novi Vodmat  št-  124.  — Več se
izve v hiši pri hišnem gospodarju.
Trgovski vajenec
80 sprejme takoj v trgovini železnine
3(arel JCavSka nasl.
SGHNEIDER & VEROVŠER
v *L|nl*lf 2714-4
ATENTE«?
v prid
Inženir In pat. posrednik
J Knopielmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
Telefon 3883 il
Nad 50 let obstoječa, dobro idoča
trsovlno
v lepem kraju na Spod. Štajerskem, kjer so vsi c. kr. uradi, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Narodau pod „V. T." 2877-1
Zelo dobro vpeljana
ž$anjekuhurija
v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.000 gld. 2760—13
P<*mdbe pod ..Priložnost 224"
na uprdfcništvo „Slovenskega Naroda".
Crije
se sprejmejo ua dobro hrano in lepo  zračno stanovanje
v novi hiši v Kandiji pri Novem
mestu. Oddaljeno od gimnazije 5 min.
Naslov: „Stanovanje" poste rest. Novo mesto. 28i8-o
Dijaki
ali gospodične
se sprejmejo
v boljši družini   pod  prav ugodnimi P°g°ji na dobro hrano in lepo stanovanje v zdravi legi.   Na razpolago je tudi klavir. 2880—1
Glavni trg 25, I. nadstropje.
SUKNA
Tvornitke cene.
In modno 287i; blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v jlumpolcu
as Češkem. Vzorci Iranko.
87
1
9
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Koleno v
Celju.
647 81
Dobro ohranjeni
vinski sodi
se prodajo na Rimski cesti 11.
Mirna stalna stranka brez otrok
išče za 15. oktober oz. 1. november
stanovanje
8 3  sobami  in postranskimi prostori.
Ponudbe: V. St rudarski urad, Ljubljana. 2868—a
200hl¥iiia
beiega in rdečega ima na prodaj po 'ako ugodni ceni na drobno iu debelo vitez; plera. Thierry v Sromljab pri Brežicah. 27?2 8
Vse bližje *»e izve pri Francu ffarletzu v Brežicah.
žeiezninske stroke, ki so izrežbani tudi v prodaji poljedelskih strojev. Ozir se br.de jemalo samo na boljše moči in take, ki so že vojaščine prosti.
Oferte   ooStno   ležeee  pod šifro
„S kreten ielezniaar".        s643—6
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego Čarobnih prsi. K&the voda Za prsi se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron pofttoine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju 2316-8
KotheHenzel no Dunaju XVIII
Schulgasse 3, L nadstr. U.
Jveže slive
(češplje)
23C5—5
kupuje v ^saki m zini po najvišji dnevni ceni tvrdka
M. LAVRENČiČ
Sp. Slika pri £;ubiani št. 231.
trgovskega
pomočnika
takoj sprejme
Zdravko Krajne v Kranja,
trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. 2862—2
IrmsH attk
izvežbau v vseh strokah trgovine, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika, službujoč sedaj kot prva moč v manjšem mestu na Kranj-skem, želi primerne službe v Ljubljani •    ¥835- 3
Naslov v upravn. „Slov. Naroda44.
-^sasttnsaatfBinBjaMBOunaoMauosHBtt^
Iz pronte roke se proda v Spodoji Šiški radi odpotuv&uj* novo dozidana
l\ i
z velikim vrtom, še 11  let hišnega davka prosta. 2811—3 Več se izve pri g. STIRNU, v restavraciji v Sp. Šiški st 22.
i
vence in trakove
priporoča
36
Benedikt, Ljubljana
-mm
Triumph-štedilna ognjišča
sa gospodin* stva, ekonomije i. t dr. v vsakoršni iz peljavi   Ze 31 let so najbolje priznana Priznana tndi kol uajboljSi in naj-uojsi :-*u>leic-  Največja prihranitev m   Specijaliteta. Stedllna ognjišč* *s hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračun: na razpolago Glavni aataiog tranfco proti doposiar.^ aoMBlri 1738 16
! 3*arna za sledilna ognjišća „Triumph"
Glasovita moderno urejena tvornica
G. Skrbić
o Zagrebu, lllca šteu. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cene 2
zaluzne
lesene m platnene rolete. lesene in železne kepice
za okna in proda-
jalnlce in prosi, da čim
več pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki in ororačuni   zahtevo zastonj.
2 03 2
jiecKenpieri lilljsko mlccnato milo
Bergmanna & K o m p,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
«£29
Mlkulaškova
Libuša
Na izvrstnem prostoru v Mariboru, Tegethoiova cesta, se da takoj v najem za vsako stroko pri pravca, lepa, velika in svetla prodajalna 8 portalom, dvema skladiščema in s kletjo.
Ponudbe naj se pošiljajo na lastnika Jon. Grubitscha Maribor, Tegethoiova cesta št. U. 2808-2
Opllkovan   z  veliko   zlato   svetinjo In častno diplomo na spomladni razstavi na Dunaju leta I906.
Naravni brinovec borounlčnT sliuovec hruševec in tfroženo otoško žganje
- prodaja :
Franc Pustotnlk o Blagovici
poŠta Lukovica, železni&ka postaja Domžale.    2505 u
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križ- j oem In častno diplomo na razstavi a Londonu I. I9O0.
o
H
S
OJ co O T3 <L> C
> O l—
>
C
o J* ca
N
nT c rt 93 "o
•O
rt > o
m
CM
rt c o
-ni rt
B
**■* 1—
rt
o.
J3
rt
o
O
rt
rt j*
m i I
rt >
o O
Geslo in stremljenje vsakega zavednega Slovana bodi posluževati se le domačih izdelkov.
V Ljubljani:     2078 6
Oaso Petrfčič,
CT-CLCll* aa.sv <a.e>"to«l©.)
Odlikovan s častno diplomo In zlato ko lajno na III, dunajski medni razstavi
3. maja 1904. ped pokrovit Nj. ces. in kr.
Vifcokoet> fivetfc gospe nadvojv edin je
Mafija JesiiMfiS.
v
krojaška obrt
ove
.3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno dalo In zmerns cen©
Pristuo angleško blago je v največji izberi vedno v salegi.
p
i
w <
II
ti
*4 Tu —r i
Najbogatejšo zalogo in naj* raznovrstnefšo izbiro
klaulrjeu in harmonllev ji
ima
Alojzij Kraczaier
Izdelovaleo klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno bo v
zalogi ferelgranl pa brezhibni Itlavlrjl. Pravza-zit e ni ubiranje) In popravljanje vsrn  sistemov. Glavno zastopstvo dvornih flrm li. Biiien« dorfer na Dunaju, Gebriider Stlnarl   na   Ihinaju, AvaruMt Foruter v Lobaiu, Tli. Mann-borar v Llpskem.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja Izposojevalnina. — Delna plačil«*«
1
S
i
mm mm mmm mm mm mm u\m mm mm <**      JE. Sm\ 2B.
JOSIP STUPK
n I
Jermen ar in sedli
v LJubljani, Kolodvorski ulici itiv. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opra\
katere imam vedno v zalogi, kakor tndi vso druge konjske potrebflOlne.
m ■ Cen« nizke. ■ e>
_j     Speciaiitetat I_
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-niče, izbrani vzorci,
kravate
za vse različne okuse, dalje speoialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Perscbe
v Ljubljani —I Orsd IRofije |t. 21. p-
rivnica
blizu Ljubljane, na novo urejena, dobro idoča in brez konkurence z vpeljano acetilenako razsvetljavo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj Odda.    2888—3
Kje, pove Pr. Fork v Domžalah.
25%OOo!oOO
poizvedb
je podelila 818-5
acveza • C s- ^ «S i a k- «^ I <>   h a * -
Pišite zaradi pristopa po prospekt št 19 na rduštvo „Creditreform" Gradec, Havdng. 10.
KijnHarstro
!gn. Fasching-a vdovs
^olja^ski nasip št. 8
'Kaiciiova hiša)
vaeh   sistemov, priznano izdelki prve   vrste z največjim strelnim učinkom, priooroča ia7 M
Peter Werpig
o. kr. dvorn' dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki  zastonj in poštnine prosto.
AUSTBO
američana
2Tc&77€'s{fiis& pote vati nci/&€> obrnejo
r>Sinion™i/{}7ie{elXot
OdL ietg^ lS6a se "^^1 Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki gft priporočajo odlični »dravniki, akoro t nebJ * Tropskih državah  ■ odličnim uspehom  uporablja prot
vsake vrste izpuščajem
i -.iti proti kroničnim Usajem in paraz. izpuščajem, dalj* proti rdečitii na nosu, oteblinam, potenju nog, luskinam oa glavi in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 4O odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bi ftveno od rseh drugih kontranovih mil, ki m nahajajo v trgovini.
Prt poltnik bolesnih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blašjo kotranovo milo aa odpravljanje vse
nesnage s polti,
..roti  spuščajem  na   polti in glavi pri otrocih, kako* ■udi kot nenadkriljivo kosmetično milo ma umivanj* in kopanj* ma vsakdanjo rabo sluai
Bergerjeva glicsrinovo-kotranovo milo,
v katerem i« 86 odat. glicerina in ki je parfumu v ano. Kot odlično sredstvo sa glavo te rabi dalje a isvrstnJn
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster. Dunajska eeata it. 40. 16«6—45
V lepo meblirano
mesečno sobo
8 posebnim  vbodom »e sprejmeta dva gospoda na hrano In stanovanje tali pa dva dijaka iz boljfte rodbine. NaHlov pove upraviiiStvo „Sloven-skega Nar<<da". 2861—2
Skladišče
in veliko podstrešje za skladišča
se da z novembrom v najem na Dunajski cesti Št. 12. 2023-22 Poizve   se   pri   lastniku Ivanu Mathianu starejšem.
Šivalni stroj
z okroglim Čolničkom (Riagschiff), dobro ohranjen, se proda zaradi pomanjkanja prostora prav ceno* 2854-3
Selenburgove ul. 6,1. nadstropje levo.
uspehom
Bergerjevo boraksovo milo
In sicer proti ogrcem, otforeuju,  pegam mo-■oljem in dragim neprilikam kote.
Oens komada viaka vrst« s
navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in aadevnlh trgovinah iakljnčno Bergerjeva kotranova mila in pasi te na poleg stoječo varstveno anamko   in   na polegstojeoi Jirmin podpis 0. HeU A Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s -jastno diplomo na Dunaju 1883 in a Blato avetlnio na svetovni rasa ta y1 v Paiiau 190O.
Vsa druga medle, in higien. mila anamke B«rfr«r a« našteta v navodilo, ki ae pridane vsakemu mlin.
Naprodaj ▼ vseh lekarnah In aadevnlh trgovinah.
Ns debelo:
is e
O. Hsll A Comp., Dunaj, I., Blbsrsti
V LJubljani  se  dobiva v lekarnah: nilan IitMistele, 91. IHoiHletoeliia* m»yr,   Cl. Plecioll, V. pl Trak oemy in v vseh dragih lekarnah na Kranjskem. 894—26
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu električne postaje se Oddajo v najem takoj ali za november. 2449 12 Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in 3 velikimi izložbenimi okni, se s 1. junijem t. L da v najem. — Natančoeie se poizve pri lastLi :u Francu Dolencu, Stari trg št. 1 v Ljubljani. 1900—is
ni i
vojaščine prost zmožen slovenskega in nemškega jezika, jako dobro izurjen v mešani stroki z letnimi spričevali želi v službo vstopiti s 1. ali 15- sept Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,J. L. 500 posterestante Travnik.11
Po zelo nizki ceni se proda novo zidana
hiša
(vila) na Vrhniki, obstoječa iz dveh stanovanj po tri sobe s pritiklinami, v hiši je vodovod. Poleg hiše je tudi prostoren vrt. 2814—2 Natančneje se poizve pri g. Ivan Ogrinu na Vrhniki 248.
V nojem se odda takoj dobro idoča pekari ja
z vso opravo vred,
potem
2871—2
m
pripravna za vsako obrt. Istotam se pa tudi odda
stanovanje
z 2 sobama in pritiklinami za 1. november. Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
l«ISS033SS0Sffl9a3a9ESSlSe0S
Šolsko leto 1907 8.
a) Komercijalni strokovni tečaj za srednješolske abi-
tnrientO (Abiturientski tečaj). Vpisovanje 16. oktobra, kolegnina 1C0 K sa semester.
b) Trgovska akademija (ob-
segajoča 4 razrede in pripravljalni tečaj. Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 60 K za semester,
o) Trgovska šola za deklice
(dvorasredaa), Vpisovale 16. septembra. Šolnina 26 K Četrtletno.^
1S*6—7 Ravnateljstvo
Inomoske trgov, akademije.
Ustmeno med počitnicami: ob torkih in petkih od 8,—10. dop.
HY
52
Spretno prodajalko
g—Jao obeh deželnih jezikov = sprejme tak o i nzzzr
C. HERMANN 2893 1 v taSkem trgu na Štajerskem.
2873-3
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman' -cigaretni papir ali stročnice.
IV 896 S
sprejme takoj
Ivan Tursič, sobni slikar v Cerknici.
Plača po dogovoru.
Kupil bi kos
2886—2
gozda
z lepim, zdravim stavbnim lesom, še rajši močno blago. Eventualno bi tndi prevzel za kako večje podjetje prodajo vseh vrst žaganega lesa, desk in pa okroglega lesa, ker sem že mnogo let ▼ Švici in na Nemškem tržil z lesom in sem torej znan. Položim lahko kavcijo.
Ponudbe na H. Meter, Obermuhle, Embracb, Kanton Gnrih, Švica.
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 12'—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznn na Češkem. 2475 4
Sprejema   saTSrovaaJa  ttevess.es« mVr-
Ijeui* po u^iritiiiuvrotueiših korabrnaotjak pod tako ugodnimi pogoji, ko aobena druga sa?arovalBioa Zlasti je aavarovauje oa doliveg« u mai^aajoČimi »e vpiaeiM.
Vsak  član  ima  po   preteka   petik let pravico do dividessa.
Ssrraraje  poslopja  ha  premicaise proti
Rob. ^s^odt
Po
Hutter & NHiraiilz
Dunaj, Vi., VVindmuhlgasse
1885-12
OGRAJE, PLOTOVI K PARKOM ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNE POSTELJE.
PRORAČUNI ZASTONJ.      V'
Delniška družba Združenih piVOUOren Žalec in Laški trg
izborno pivo. črno pivo, joluntor".
ffSST   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon stev. 187.   TQJ U64-s&
SSJ"     Pošiljatve na dom sprejema restavrater gosp. B. K r i i s n i k „Narodni dom", LJubljana. (Stev. telefona 82.)
Ces. kr. avstrijske državno železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz Mnbljane Jul. ieL:
4*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
n*40 predpoldne.  Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.40 popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7"IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 serzvefier. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel, Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljub liano luž. tel.; 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8"45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
11-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., ^Trst* drž. žel.
6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja^Ru-dolfovega.
11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage. Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
O-BO popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo odi. junija.)
Odhod iz LJubljane dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-O0 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*80 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
646 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika O'IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Kalio se ozdravim?
Sposobne m zanesljive osebe
katere želijo postranskega zaslužka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod St. 15-305 Gradec, poste reBtante 12. 1392 19
4
ljudem +
daje lepe, polne telesne oblike moja garant, neškodljiva
redilna moka Kathe
zdravniško priporočena. Strogo reelno. Veliko zahvalnih pisem. Karton stane K 220. 4 kartoni poštnine prosto. Po povzetju ali za pismene znamke pošilja samo
27    gospa Kathe Menzel 728
Dunaj XVIII.  Schulgasse 3, 1. nadstr., 11.
..Austro-Amerlcgnii".
- "■>-fr^:''
1
Tega Vas nauči naša 64 strani obsežna ilustrirana
I brezplačna tajiti
Priporočamo zatorej vsakemu bolnika, zlasti takim, ki jih muči živčna bolezen, ne-»Mtentjn, bolečine v hrbta, *lm-vobol, želodčne In Irefesoe bolezni, slabosti erea, ohromelosti itd. ter slabosti vieh \rmt, na) se nemudoma obrne na naS zavod, ki ga vodijo zdravniki, in kdor nam posije spodaj stoječi knpon, dobi takoj naio gori navedeno broSuro pod zaprto koverto arratlM in franko.
Elektroterapeutlika ordinacija
na Dunalu, L, Karotnerstraese Nr. 20, mezzinln 61
(vbod SchwaDgasse 1). Prosimo, naj se nam pošiljajo nemSki dopisi_
Kupon za brezplačno knjigo.
•otsBa*»i»a3wtlsBJfcto on-sUnasmjssmf *m
na Dunaju, I., Karntnerstrtse 26, mezzanln 61 (vhod Schwang. 1)
Prosim, pošljite mi knjigo „Eins Abhandlung ttber moderna Kliktro-Thsraphie" gratlfl in franko pod »prto koperto.
Ime:
Naslov:
ki želijo potovati dobro, ceno In zanesljivo, na| se obrnejo na:J
N. I. Avramovic in F. Kukulič
v Št. Petru na Krasu
<Hraiit|e).
v restavraciji Kranje 29.
— Odhod iz Št. Petra je vBak dan. — VsakrsDJa  pojasnila se dsjo tolno in brezplačno. 2472—6
Opravilna številka Nc 1,585/7/2
2878
UST" Pri c. kr. ekrajnem sodišču v Radovljici odd. L je po prošDJi Ivana Kristana V Hlebcih Štev. 23 kot lastnika zemljišča vlož. Štev. 122 kat. obč. Novavas hiša št. 23 v Hlebcih z vrtom, naprodaj po javni dražbi
zemljišče vlož. št. 122 kat. obč. Novavas g
obstoječe iz parcel štev. 272 1 ad Novavas, hiša Štev. 23 v Hlebcih in zravec spadajoči vrt pare. štev. 212/2, za katero zemljišče se je določila izklicns cena na 2600 kron.
Draiba se bo vršila
dne 9. septembra 1907
v^Hlebcih pri hiši št. 23. — Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Tz        Na posestvu  zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice
brez ozira na prodajno ceno.
& v      Dražbeno izknpilo je plačati v roke g. dr. Vilfana, odvetnika v Radovljici.
DraŽbene pogoje je mogoše vpogledati pri g. dru. Vilfanu v Radovljici ali pa pri podpisani sodniji v sobi št. 29 med uradnimi arami.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici oddelek I.,
dne 24. avgusta 1907.
Pred
nakupom
si oglejte velikansko 36
sukneno zalogo <g>
R. Miklauca
v LJubljani, Špltalako 36 ulloe itev. 6.
Oetank
Ttegistrimn vzorec.
a* fllnKlfa!
Oblastveno varovtino.
najlepši kras božičnega drevesca,
ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšani
briljantno angel, zvonilo za božič, dreoo št. l
popolnoma i* kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za fuikcijoniraflje.
Pritrdi ae lahko takoj na največje ali najmanjše drevo a preprostim nasajenjem Postavljeno na miso se rabi lahko tudi ta namizno avonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti   gonilno   kolo.   nanje   pritrjeni j izboljšani jekleni betički pa udarjajo na   troje   zvoncev  in   blagozvočno, ' srebrnočisto zvonenje aadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično bla- | aenost  Kos stane s kartonom in navodilom vred K 1.50.
5 kosi K
*     . .
6 kosov _
4 25 .   5 SO
. 8— 16 kosov
60 .
100 m
9 kosov I
a* -
K 43 50
s) »8— - 112*—
12 — 15 —
29 —
Št. 2. Kav noti i-to angelsko avo-nilo aa božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino po-fotkljano, • sukaninii stebriči za avonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko se prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred
a«— k.
5 kosi K 5 50 i 9 kosov K 1550 «   .      „   T 25   12    „     , 20 25
6 kosov . 10 50 i 24    *     . 3» 50
3fi kosov
BO „
100 .
K 5750 m »T-SS . 150 —
: 5r
Božična nagrada.
Rfejnoiejčl
stekl. nakit za božično drevesce
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega sistema « »asivnu: solidnim švicarskim kolesjem na sidru m zaščito za gonilno
vzmet,   pristno uikljasto ©kravje z varstveno plombi' in sarsirskim pokro-rom, ovalnim robom,  36 ur idoča (ne gre tamo 13 un, okrašeni pozlačeai kazalci, najuatan^ nejša   reguliranje   in Sletii garancijski list, komad 5 K 3 komadi 14 K. S sekundnim kazalcem S K, 3 kosi 17 K
Bogata izbira v mojem glavnem kataloga.
št. 72S3. Denarnica il enega koBa, svetlorj»v», san-tn muogo prostora aa drobi i. i predali, notranja aepora na vzmet, nikljasta zunanja zapora, i* cm dolgosti, 6 im žirokosti K l•.">«.►.
št. 7202. Oana dobra do-narnioa iz enega kosa, močnega, gladkega usnja sga-nena, Ia aaklopci is kjovs
4 predeli in vizJtjo, 3 zapore, 9 cm dol., c cm Sir. K 1 HA
Boljše denarnice po K 2-10,   SSO,   :t 1<».    S »o.
a HO. 4 20 in više.
Prosim, zahtevajte katalofl
12 kosov aortiranih, skrbno zavitih v karton, po velikosti in izvriiivi po K —-40, —
— ro,  —so, i—   iso,  i-6o, s.—.
S kosov v kartonu, po velikosti in iavršitvi po K —-75, — 9©, 1—, 1-20. Lametta, angelski lasci, srebrni ali alati, kuvert K —10, iica aa orehe 100 kosov K — 20, verižica is steklenih kroglic, 1 in pol d.. 2 metra dolge, po velikoati kroglic K — 00,
— -95, 1-20, 14«. Svečioe a« kosov v kartonu K —sio, večje, 16 koeov v kartonu K —-58, đriajoi sa sveče, tueat K —-SO.
Vsak p. n. kupec, ki od 1. septembra do 30. novembra pismeno naenkrat naroči aa najasanj 40 K blaga,  dobi   zastonj   ta  boiično nagrado alarmno budilko
...... Št. 4348 s po noći svetlečim se kaaalnikom in pa koledar aa leto 1»08
BJBS> \Zantena dovtljtna ali rfenar namaf, torej brem rimikmt 2896 I
Pošilja se po povzetju ali densr naprej. Najprlpravneje se naroča na odraaku poštne nakaaiiiee. >>'eobho4no je potrebno, da se pri naiooitvi opomni, ali nšj te pošlje blsgo pO povzetju ali 6* je denar odpoalan 1"» lin kar iilci ■ Tudi je V korist vsakemu naroAttelju, da naroči, čim le mogoče, klaco ie pred 15. dffrBlbroB^ ker poŠta po 16. decembru ssrsdi hudega navala na more doatavijati tako hitro, kakor ob navadnem c..-SJPJkj^ Naslavljajte naročba aatorej pratvrame na naslov :
i tvornicama ure v Mestu, Jan Konrad 0 e. ii kr. dv. iebav. v Moslu il 1544 u dikem.
Za h ter a/tt moj najnovejši gUtmi katalog m 3000 eMkostai, ki snssm ga takoj pošljem oamtonj in
—**tnin+ prosto
34
01
WM
25
SVETOVNOSLAVNI
898—52
ERNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Prva domača slovenska
r stanovi}ena leta 1854,
sriporoea slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani. VVolfove ulice štev. 12
4012 120
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Va/iio za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!
[
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt  dimnik,  kjer je
tndi vsaka ne var-to   nost   po ognin izključena, omogo-
čujejo samo
4 patentna dimniška duojnata vrata s trolnatlm proti osnln varnimIzatsorom.
(C. kr. avstr. patent št. 2G.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimn ških vrat. ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost p ed vsemi drugimi.
Pojasnila daje t . StliC6l
1C82 - 6 dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo v i e le ninskih trgovinah gg. Golob,
\Voltove ulite; Golob, Mestni trg; Nagy, Vodnikov trg; Snsnik, Zaloška cesta; Stupica, Marije Terezije cesta in KnževriŠki trs; Schneider-VerOVŠek, Dunajska cesta. — Naročila sprejema tudi L. Stricel.
HT  Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu. "W
regls trovana zadruga z neomejeno zavezo
y lastnem zadružnem domu y LjUbljflll. na Dunajski cesti štev. 18
podrejena škontraciji „Zadružne zveze t Celju".
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa . . K 50,486.93514 upravnega premoŽenja...........K 11,325.728'62
obrestuje hranilne vloge po 4'|2q|o
brez vsaKega odbitka rfn^nf^a tf»vi4»^ katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.       i?—is
Sprejema tuli vlo?e na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906   .   1 11,060.929*20. \ Pogojuje na zemljišča po A1//'« » I Vi V na amortizacijo aH pa po .» '■ 4     brez amortizacije; na menlee po « .
Posojil, sprejema tudi vsak drugI na6rt glede amortlzovanja dolga.
URADNE TJUE: vsaki dan od 8.—12. In od 3.—4. izven
nedelj in praznikov.
Delavci
za j kopanje   zemlje   se sprejmejo
proti dobremn plačilu.  2865 2
pri gradnji vodovoda v Radovljici.
Ljndevit Bo rovu i k
puikar   v   Borovljah   (Fer I »cM) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puask za lovce in strelce po najnovejših aistomih pod popotnim jamstvom. Tuđi prs--J d i u j o stare sam o kresnico, vs prejema vsako vrstna popravila, ter jih točne in dobr* 1 z rešuje. Vse puške bo na c. kr. preskus« -valtiici in od mene presk^tsene lluatrr -18 vani ceniki xsston|. 3^
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vgako starost priporoča znana trgovina s perilom
C. J. HAMANN
I,I1KUW&.
Perilo lastnega izdelka.
1870 VrnUtnovi/ena 1*70.
P
O đ
a
1
73
3
S
■a
Ik
s
C
6
e
•
mt
C
a
f
m e
m
t
i t
5
e
Fotografski zavod
JULIJ MULLER
(ustanovljen leta 1870.) 8611—7 cenjenim naročnikom vljudno naznanja, da bo zaradi prezidavo fin razširjenja atelje do I. novembra zaprt za nove posnetke, pač pa se naročila na stare slike in drugi posli sprejemajo v hiši „hotela Lloyd", nasproti „hotelu Union".
književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane brož. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice Stev. 3. 58.44
r Najcenejša io najhitrejša vožnja ¥ Ameriko je s parniki ^Severonemskega Llovda" *
s cesarskimi brzoparnlkl „KAISER VV1LHELM II.", „KRONPRiNZ VVILHELM",   KAISER VVILHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega druBtva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite w K*f smlslf sasma edin« is pri
EDVARDU TAVČAR J, Kolodvorska ulice št 35 §.
nasproti ©bčeznani gostilni „pri Stare* Tišlerju".
Odhod iz 10ubijane je vsak torek, četrtek in soboto. _
Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno, — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Meziko, Califor-nijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Waahington nudi nase društvo posebno ugodno in izredno ce"no črez eaiveston.  Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 3135—62 Ta so dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Airee, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
Szantneric vi crevlii
Največja zalog
za gospode, gospe, dečke in deklice.       - • - ——
S1 7ennis črevljev Zmr Amerikanskih črevljev £g:j:d: JS~ Otročjih črevljev v naibolii"h obl<kah-
Pomladanske novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjstem
Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4- # Ljubljana. -
amstoaf la possslne prosto.    Z masni s naročila toeae proti povastju. §
0287
11
25
G.E
m
m m
m m
m
m
m
m m
m
Otvoritveno naznanilo.
Na podlagi koncesije c. kr. deželne vlade ustanovi delniško društvo „Narodna tiskarna" svojo lastno knjigotržnico pod firmo
Narodna knjigarn
ki se otvori tekom prihodnjega tedna
p Ljubljani, na Jurčičevem trsu št. 3.
„Narodna knjigarna*' se bo bavila z razprodajo knjig vseh Strok
in vseh jezikov, z naročevanjem na vsakovrstne nepolitične časopise
in se z ozirom na bližajoči se začetek šolskega leta zlasti priporoča za nakup vsakovrstnih
šolskih knj
za I. in II. drž. gimnazijo, za realko, za učiteljišče, za mestno višjo dekliško šolo, za obrtno šolo in za vse ljudske šole.
Z „Narodno knjigarno" je združena
trgovina s papirjem, pisalnimi in
risalnimi potrebščinami
ki je preskrbljena z najizbornejšim blagom in priporoča vsakovrstni papir: kancelijski, konceptni, pismeni, ministrski, dokumentni, ovitni, barvani in za pisanje na stroj; dalje priporoča svojo bogato zalogo
krasnih kaset pisemskega papirja, .....
veliko izbiro vsakovrstnih svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, čopičev, črnil, barv, kred itd. ter vse risarske in slikarske potrebščine zlasti za realce in gojence obrtne šole.
Nadalje je v zalogi bogata izbira
trgovskih fcnjig
vseh vrst v različni vezbi istotako notezov, beležnic, odjemalnih
knjižic in sploh vseh potrebščin te stroke.
Lastništvo je poskrbelo za priznano dobro blago, določilo kar
mogoče nizke cene in poskrbelo za hitro in točno postrežbo in
se priporoča v tej zavesti blagohotni naklonjenosti in podpori slav. občinstva.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pni to« lemiek.
Lastnina in tisk .Narodno tiskarne11.