138. Številko. V mm. i ponedeljek, u. jnmio mi XL1M. tibaja vsak dan zvečer, IzimSi nedelje in prasni**, ter velja so posti prejeman aa avstio-rjfnse dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|abl|*no s poiĐ]an]em na dom za vse teto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K* Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tal« detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe Ktz istodobne vpošiljatve naročntae se ne osinu — Ea T™*wn se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi na] se izvole franko vati _ [Sokopisi se ne vračajo. — Brrdnistvo ta asravmlarvo jc V Knaflovih ulicah št. 5. In sicer uredništvo v 1. nadstr., upravniitvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Oreaništv* tiltUoi št 14, JfcsctM priloga: „Slovenski Tehnik". iterUke po 10 k. Uprmlit*« telefon iL 8S. Predrzen atentat. Ravnatelj na prvi gimnaziji v Ljubljani, g. SenekoviČ, je upokojen in njegovo mesto je bilo razpisano do I. junija t. 1. Da je prva gimnazija, katera je obenem prva in najodličnejša srednja učilnica v deželi in katero obiskuje sedemkrat toliko Slovencev nego Nemcev, zavod, kateri služi v prvi vrsti interesom slovenskega naroda, o tem nam pač ni treba pisati. Le kaka bornirana nemška glavica, katera se vedno misli, kakor so mislili pred petdesetimi leti kranjski nemškutarski birokrati, živi v domišljiji, da je omenjena gimnazija nemški zavod. Pa to mnenje je neokusno; to je ravno tako kakor če bi se trdilo, da so vsa sodišča na Kranjskem nemški zavodi, ker jih je svoj čas ustanovila avstrijska vlada, katera je bila tedaj nemška! Trditev, da je prva gimnazija nemški zavod, je torej .nonsens" in logika moža, ki je rodil tako trditev, je podobna staremu in raztrganemu podplatu. Sicer pa je bil zavod faktično tudi v slovenski posesti, ker je bil ravnatelj Senekovič pošten slovenski mož, kateri bi za kisli smehljaj g. predsednika Schwarza nikdar ne bi prodal ali zatajil svojega značaja ! Gre se torej za zadevo, katera je na vse strani jasna kakor kristal in le kaki nemški kričači in hujskači, mogli bi na nji kaj nejasnosti opaziti. Ali troperesna deteljica Schwarz-Kaltenegger-Barbo, katere vendar ne bo demo prištevali nemško-nacionalnim hujskačem in kričačem, je sklenila, uporabiti to priliko ter svetu pokazati, kako je na Kranjskem še vedno mogočna kazinotska nemška stranka, katera nima niti toliko Članov, kolikor je učencev na prvi gimnaziji ljubljanski. Ta zavod naj se izvine iz slovenske posesti, obenem pa, da bode ponižanje slovenskega naroda na Kranjskem popolno, naj ga zasede obrabljen in starikast nemški nacionalec, kateri naj bi ljubljansko gimnazijo osrečil s tistimi ponemčevalnimi pra-ktikami, kakor so v navadi na celjski gimnaziji in kateri ni vešč slovenskega jezika. Vsakega, naj je grof ali birokrat, poslali bi na opazovalnico, če bi trdil, da vodju prve gimnazije v Ljubljani ni treba popolnega znanja slovenskega jezika. Ali dandanes preti največja nevarnost, da dobi prva gimnazija v Ljubljani direktorja, ki bode pretežni veČini slovenskih staršev nasproti — mutast! Zgoraj omenjena deteljica si je stavila za svojo nalogo, na Senekovi-čevo mesto postaviti moža, ki je trd Nemec, ki ne ume glavnega deželnega jezika in ki je nam Ljubljančanom kot nemško - nacionalni razgrajač še dobro v spominu. Ta mož le Kle-mens Proft, vodja celjske gimnazije. Pri tem pa še omenjamo, da mu je za celjske slovenske oddelke prirejen adlatus, ker ravno slovenski ne ume ter je torej absolutno nezmožen voditi omenjene slovenske oddelke. Z a vodstvo največje in najvažnejše srednje šole v deželi Kranjski pa naj je sposoben. Schwarz-Kaltenegger-Barbo so ga torej pozvali, da naj prosi za izpraznjeno SenekoviČevo mesto. Mož je prošnjo tudi vložil — nekaj dni prepozno — ali vzlic temu se je v govoru stoječa nemška deteljica izvanredno trudila, da ga spravi v temo, dobro ve-doč, da je potem K emens Proft na varnem. Kaka silovita sredstva so se pri tem rabila, danes še nočemo povedati. Pride pa vse nato, če bi nas ministrstvo hotelo osrečiti z ljubljencem in somišljenikom celjske Vahtarice ! Na prvo mesto ga niso mogli spraviti, a s pomočjo dveh uradniških glasov so ga spravili na drugo mesto, potem ko je za Profta dirimi-ral predsednik Schwarz. Odločili so od Schwarza odvisni uradniki. Žalostno tako od uradnikov, še bolj pa od gosp. deželnega predsednika, ki so se vdali neusmiljenemu pritisku g. deželnega predsednika, ki bi moral tudi pri svojih uradnikih spoštovati svobodo preps^ćanja, in uradno prisego. Ali o vsem tem bo demo Še pri drugi priliki, in na drugem mestu govorili. Za danes še enkrat naglašamo, da je v sobotni seji deželnega šolskega sveta v temo dejan tudi Klemen Proft, in da preti največja nevarnost, da zasede SenekoviČevo mesto mož, ki je nabasan celjskega nemškega duha. ki je hud nasprotnik slovenskega naroda, in ki ni vešč slovanskega jezika. Schwarz-Kalten-egoer-Barbo, vsi trije so se združili k orjaški klofuti, in svoje prste so dvignili, da bi padla ta klofuta slovenskemu narodu na obraz! Upamo, da slovenski in slovanski državni poslanci ne bodo z mirno krvjo gledali tega neČuvenega atentata, tem manj, ker so v deželnem šolskem svetu zastopniki obeh slovenskih strank složno postopali! »icer bi bil to slab preludij k slovenski univerzi, za katero se ravnokar pripravlja demonstracija v zbornici in zunaj zbornice! — Poziv no koblia. Slovenski deželni poslanci štajerski so v soboto na svojem shodu v Mariboru storili sledeči sklep: G. Franc Robič je prevzel in dobil mandat deželnega odbornika v Gradcu vsled volitve vseh slovenskih deželnih poslancev. Vsled tega si lastijo poslanci pravico, da imajo samo oni odločevati po skupnem sklepu, ali sme kolega Robič odložiti odborništvo ali ne. Navzoči deželni poslanci izrazijo svoje mnenje in so edini v tem, da je g. kolega Robič v deželnem odboru kot njih zaupnik in kot zaupnik slovenskega naroda vestno in vsestransko izvrševal svoje dolžnosti vsak čas in pod vsemi pogoji, da imajo vsled tega do njega neomajno zaupanje in spoštovanje. Nadalje poudarjajo navzoči, da bi ne bilo v sedanjem trenutku nikakor umestno in za slovenske interese naravnost kvar- ljivo, če bi kolega Robič svoj odbor-niŠki mandat odložil, ker se je bati, da bi ostali potem Slovenci v deželnem odboru štajerskem v bodoče brez zastopnika, na kar pa polagajo posebno važnost radi potrebne kontrole delovanja deželnega odbora štajerskega, posebno pa Še radi priprav za nameravano premembo volilnega reda. Navzoči tedaj kot kolegi, ki se Čutijo solidarnim z g. Robičem, poživljajo tega, da svoj namen, odložiti deželnozborski mandat, opusti in pričakujejo od njega kot razsodnega moža, da bode njihovi želji, kije obenem želja slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, ustregel in mandat deželnega odbornika Štajerskega obdržal. Ta zapisnik se je prečita!, od vseh odobril in podpisal. V Mariboru, dne 13.jun. 1907. Dr. Ploji dr. Jurtela, I. Roskar, dr. Hrašovec, Vošnjak, Roš, dr. Jan-kovič, Kočevar. Stranke v bodočem parlamentu. Dunaj, 16. junija. Nova socijalno demokratična zveza je sklenila, da vloži v prvi seji državnega zbora nujne predloge zaradi zlorab pri galiških volitvah in zaradi discipliniranja državnih uradnikov, ki so se udeležili volilne agitacije. Nadalje bo vprašala vlado, kako stališče misli zavzeti proti predstoje Čemu razpustu ruske dume in vsled tega nastalih novih nemirov, ki groze evropskemu miru. Glede saniranja deželnih financ iz državnih sredstev bo zveza zavzela priporočilno stališče le s pogojem, ako se uvede za deželne zbore splošna, enaka in direktna volilna pravica. Nadalje so se razpravljale naloge bodočega parlamenta glede političnega zakonodajstva, socijalne politike in šolstva. Pri tem se je govorilo tudi o podelitvipolitiČnihpravic ženskamin o varstvu delavk. Izvolili so se trije odseki, ki izdelajo dotične predloge. Nadalje bo zveza predlagala : volilna reforma, po kateri bi naj tudi ženske dobile volilno pravico, volileo naj bo vsak državljan že z 2 1. letom, a klavzula o enoletnem bivanju se naj odpravi; vojaška služba se naj zniža na dve leti. K orožnim vajam poklicani rezervisti naj dobe podpore; smrtna kazen naj se odpravi. V socijalno političnem pogledu bo zveza zahtevala revizijo zakonov o varstvu rudarjev, ureditev službenega razmerja železničarjev in trgovskih uslužbencev, za-varovanj ezastarostin onemoglost, reformo bolniškega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam. Novi šolski in učni red se naj odpravi, ker nasprotujejo njegove določbe zakonu. Poljski klub je imel danes daljšo sejo. Poljski klub šteje dosedaj 56 poslancev. Poljska ljudska stranka ni pristopila h klubu, pač pa se to zgodi, kadar bodo klubova pravila predelana. Stranka bo zahtevala, da se poljski govori v zbornici protokolirajo. Češki klub je sprejel taka pravila, da bodo posamezne frakcije imele popolno svobodo v političnih, verskih in gospodarskih vprašanjih, vezala jih bodo le narodna vprašanja. O včerajšnji konferenci jugoslovanskih poslancev se poroča: Pod predsedstvom poslanca dr. Šusteršiča so imeli slovenski poslanci iz Kranjske, btajerske, Koroške in Istre posvetovanje. Obenem «o imeli hrvaški poslanci iz Dalmacije zase konferenco pod predsedstvom dr. I v č e v i ć a. Prišla sta tudi istrska Hrvata dr. L a-ginja in SpinČić. V slovenski konferenci so se skoraj vsi govorniki pridružili Šusteršičevim nazorom. Ob 7. uri zvečer so prišli Hrvatje v slovensko konferenco, nakar se je vršila nad uro trajajoča skupna konferenca pod predsedstvom dr. Ivčevića. V tej LISTEK. Cinik Steska. (Dalje.) VI. Drugi dan je bil Steska slabe volje. Zunaj je bilo pusto; sapa je pihala in dvigala po cestah prah, nebo je bilo zavito v goste oblake in vsak Čas je bilo pričakovati dežja. Steska je sedel na kovčegu v svoji spalni sobi, držal je v rokah neko knjigo, a ni čital. Vsak čas se je ozrl skozi okno in po njegovih pogledih bi človek sodil, da se je nekam namenil, a mu je vreme preprečilo pot, kar mu pa je do skrajnosti neljubo. S hodnika se je čulo zdajinzdaj glasno govorjenje. To je bila Tereza, ki se je jezila neprenehoma nad svojim novim družabnikom, slugo An-toniom. „Lesa te potrla, italijanska grdoba, vode prinesi v škafa!u — je vpila. „Che cosa?u — je izpraševal priiazni Italijan. „Da bi te miši oblizale — vode mi prinesi . . .u In zunaj so se mahoma zaloputnile duri in vse je naenkrat utihnilo. Nekdo je nato potrkal in vstopila je Tereza sama. Oddala je Steski majhno dehteče pisemce in se počasi oddaljevala. „Počakaj !" — je rekel Steska in odprl pismo in tiho čital: „Ako Vam ni to zoprno, Vas povabim v svojo sobo na čokolado. Dolgčas mi je in Vas pričakujem. Irma P.u „Reci, da pridemu — je rekel Steska in Tereza je odšla. Vstajal je zlovoljno s stola, knjigo je vrgel na zofo in se nato počasi preoblačil. „Kam me to spravlja ta ženska," — je mrmral — „kaj je treba vseh teh ceremonij! Če se misli zabavati, naj si poišče lahkoživca in naj z njim potem ceremoni!" Počasi se je napravil in vstopil potem s posebno resnim obrazom. „Oh, hvala vam" — je zaklicala Poljakova izvanredno veselo, vstala z zofe in mu hitela nasproti. A ko je bilo Še korak do njega, je obstala in se nenadno začudila. „Ah, dragi moj, kakšen je vaS obraz? Vi ste bolni morda, do skrajnosti slabe volje?" „Nič hudega" — je rekel Steska, ponudil je roko in je sedel. „Glejte," je nadaljeval potem — „danes se zopet vidi, da smo ljudje čisto otroci, celo deli nature. Malo grdo vreme je zunaj in človeka se loti slaba volja, neprijetna trudnost, dolgčas itd. Ampak veste, pri meni je še nekaj. Jaz se kot kapitalist nikakor ne počutim dobro. Nezadovoljen sem, nekako sam s seboj sprt. Zdi se mi, da sem preveč vajen hlapčevskega življenja." Nasmejal se je pri tem po sili in pozval potem Antonia in naročil cigaret. „To je hipno, verujte mi. Vedno je tako, kadar človek nenadoma spremeni svoje življenje. A mine in Človek se nekako uživi v razmere. Ah, kakšnih razmer sem se že jaz privadila !" „Jaz mislim, da so ženske do-vzetnejše v tem oziru. Zdi se mi, da bo v večini slučajev pravi otrooi tre-notka. Vi n. pr. milostiva, bi se grozno vznemirili, ako bi se zdaj zunaj nenadoma ubila Tereza, a bi na to jutri že več ne mislili. Ampak ta je slaba primera, a vi boste razumeli moje misli." Vdova Poljakova se je popolnoma vljudno nasmehnila, z roko je segla v lase in se je naslonila nazaj. „To sem jaz že imela priliko spoznati, da vi nas ženske sploh zelo nizko cenite. In to se mi zdi krivo." „Jaz ne delam nikomur krivice in tudi ne govorim fraz." Nato je vzel v roko neki francoski roman, ki je ležal na mizi in je pričel po njem listati. V sobi je bilo polmračno, zunaj je šel dež in je pihala močna sapa, včasih so se stresle duri, in njemu je postalo mahoma skrajno neprijetno. „To je do skrajnosti neprijetno44 — je spregovoril potem popolnoma vznemirjen — nJaz odpotujem na vsak način." Poljakova se je začudila in se je nagnila naprej. „Kako vi to mislite? Jaz vas ne razumem." „Jaz mislim, da sem nekoliko bolan. Ne počutim se popolnoma dobro" — je nadaljeval zopet mirnejše — in zato sodim, da bi bilo docela umestno kam odpotovati. Visoko kam in daleč — v Švico morda." Poljakova se je nato zamislila; dolgo je sedela popolnoma mirno, in ko se je Steska poslavljal, je vstala naglo, kakor da bi se prebudila iz spanja. „Vi že odhajate?" — ga je vprašala docela malomarno, kakor govore ženske v prisiljenih vlogah, ki so jim docela zoprne. Steska je to opazil in zato se je obzirno nasmehnil. „Vi to vprašate?" Poljakova mu je gledala v obraz, potem ga je mahoma razumela, zardela je in obstala na mestu. Hotela mu je nekaj objasniti, a Steska se je naglo poklonil in izginil med durmi. Dež je bil zunaj že ponehal, nebo se je bilo razjasnilo in v obraz je dihala prijetna sveža sapa. Po trotoarju so stale še luže in od drevja v parku so kapale debele kaplje. Ko je bil Steska že blizu kavarne, kamor se je bil namenil, je srečal Ivanića, ki je prihajal iz stranske ulice z visoko elegantno damo. „KakŠna sreča!" — je vzkliknil veselo. — „Kakšna sreča, da se baš najdemo!" Nato je hitel predstavljati najprej Stesko svoji spremljevalki in potem obratno. konferenci so rotili hrvaški poslanci slovenske klerikalce, naj v lastnem interesu in v interesu vseh Jugoslovanov ustanove skupni jugoslovanski klub. Kranjski klerikalci so hrupno ugovarjali. Klerikalci so si pridržali pomislek do jutri. Jutri bo skupno posvetovanje obeh skupin. Ako se ne doseže skupni klub, nastanejo skoraj gotovo trije klubi. Slov. klerikalni, slov. napredni in hrvatski. Predstojeće zasedanje državnega zbora. Dunaj, 16. junija. Starostni predsednik dr. Funke je sklical za jutri popoldne konferenco klubovih načelnikov, da se dogovore zaradi predsedništva. čehi odklanjajo W e i s-kirchnerjevo kandidaturo ter predlagajo poslanca Kramara za predsednika. Tudi soc. demokratje ne marajo Weiskirchnerja, vendar se še niso izrekli za drugega kandidata V predstojećem kratkem zasedanju bo poslanska zbornica dognala proračunsko debato, izvolila kvotno deputacijo ter rešila trgovinsko pogodbo s Turčijo. Novi člani gosposke zbornice. Dunaj 16. junija. „Wiener Zei-tungu je prinesla danes imenovanje 44 novih članov za gosposko zbornico, m sicer 14 dednih in 30 dosmrtnih. Dedni člani so : knez Fr. J o s. Auersperg, baron D al b erg, knez Hugon Dietrichstein, bivši minister baron G u d e n u s , baron Ludwigstorff, knez Monte-nouvo, grof N o s t itz - R i en e ck, gal. nam. grof Potočki, grof S y 1 v a -T a r o u c a , grof Ungnad-Weis-senwolfin grofVetter von der Lilie. Dosmrtni člani pa so: deželni odbornik K. A d a m e k, poljedelski minister grof Auersperg, bivši minister dr. Baernreither, opat B arz i n a , ministrski predsednik dr. Beck, minister baron Bi en er t h, graščak Brass, dr. vitez Gza-kovski, kranjski deželni glavar Oton pl. Detela, češki deželni odbornik dr. Eppinger, namestnik predsednika drž. sodišča dr. p L Grabmavr, rektor češkega vseučilišča v Pragi dr. Hl a v a, bivši minister vitez Jendrzejovicz, tirolski deželni glavar dr. Kathrein, predsednik dunajske trgovske in obrtne zbornice vitez Kink, naučni minister dr. Marchet, graščak Me-11 al, rektor krakovskega vseučilišča dr. pl. Moravski, bivši minister dr. Pientak, predsednik trgovske in obrtne zbornice v Pragi Rzivnač, dr. Viktor R u s s, vseučiliščni profesor na Dunaju dr. baron Schey-K ar o ml a, dvorni kaplan dr. Fr. Schindler, opat Schmolk, knez Friderik Sc hwarzenberg, baron Schwegel, deželni odbornik dr. S k a r d a , predsednik moravskega „Moja sestrica Enau — je rekel veselo in se prostodušno smejal. Nato so šli skupaj v kavarno in so tam ostali do večera. Ena je pripovedovala o dunajski razstavi, katere so se udeležili takrat tudi Slovenci. Rekla je tudi, da se je končno naučila slovensko in da je prebrala že več slovenskih novejših leposlovnih knjig. Naštela je nato več poetov kakor n. pr. Zupančiča, Ketteja in Murna. Razšli so se že pozno, in ko je prišel Steska domov, je gorela v spalnici Polj ako ve še luč. Poklical je Antonia, ki je prižgal svetilke in odnesel črevlje in obleko. Pri vratih se je sluga ustavil in Steski se je zdelo, da mu želi nekaj povedati. „Kaj želiš česa?" — je vprašal zato. „Govoril bi rad!" — je rekel sluga. „Govori!" „Ko ste odšli, preblagorodni, je prišla v kiihinjo gospa, sedla je za mizo in je rekla Terezi, da je silno nesrečna. Nato se je naslonila na mizo in na glas zajokala. Ž njo je pričela plakati tudi Tereza in tako sta jokali obe!" „No, dobro l" — je rekel Steska, legel v posteljo in zaspal. (Dalje prlh.) deželnega kulturnega sveta pl. Ske-ne, grof K. Stiirgkhin grof Er-nest Sylva-Tarouca. Izmed novoimenovanih članov se pridruži 11 ustavni stranki, 16 desnici in pet srednji stranki. Hrvati in Madžari. BudapeŠta, 16. junija. Včerajšnjo sejo državnega zbora je izpolnil posl. Modrušan s štiriurnim hrvaškim govorom. Ogrska vlada je uvidela, da lahko na ta način Hrvatje tirajo še dolgo obstrukoijo. Zato se hoče vlada baje zateči k nasilstvu, da ra z pus ti hrv aški sabor ter razpiše nove volitve. Iz srbske skupščine. Belgrad, 16. junija. Skupščina je imela včeraj sejo. Navzoči so bili vsi ministri. Vodja mladoradikalcev Ljuba Stojanović je podal izjavo, da radikaloi ustavijo ob-strukcijo. Nato je ostro kritikoval prejšnjo vlado in uradništvo ter končno izjavil, da mladoradikalci ne morejo skupno delovati s Pašićem, zato zapuste današnjo sejo. Ministrski predsednik P a ši ć je izjavil, da je prejšnja vlada demisijonirala, dasi so ji bila na razpolago še druga sredstva proti obstrukciji. Glede kritike predgovornika pa more reči le toliko, da še nikoli v svojem življenju ni izrekel neresnice. Po preČitanju raznih interpelacij se je seja zaključila. Nova trozveza. B e r o 1 i n , 16. junija. Francoski poslanik v Berolinu je danes uradno naznanil ministrstvu zunanjih del, da se je med Francijo, Anglijo in Španijo sklenila trozveza, vsled katere si obljubijo te tri države medsebojno pomoč v Srednjem in Atlantskem morju. Mirovna konferenca v Haagu. Pariz, 16. junija. Včeraj je otvoril v Haagu minister zunanjih del van [F e t s drugo mirovno konferenco. Pozdravil je delegate v imenu kraljice. 'Potem je predlagal za carja Nikolaja brzojavko, v kateri se izreka carju zahvala za inicijativo mirovne konference. Brzojavka je bila z navdušenjem sprejeta. Za predsednika konferenci je bil izvoljen ruski poslanik N e 1 i d o v. Pri konferenci je zastopanih 4 7 držav. Konec ruske dume. Petrograd 16. junija. Na vsakem petrograškem kolodvoru je 200 pešcev in dva oddelka kozakov. Jasno je, da se pripravljajo resni dogodki. Ceste so polne tajnih policajev, tako da kompromitirane osebe ne morejo pobegniti iz mesta. Oflcijalna „Rossija" piše o položaju: „Ljudsko zastopstvo ne more trpeti[svoji v sredini razdiralcev državne ideje. Krivci se morajo izročiti sodišču, drugače se duma sama zaničuje." — Komisija, ki ima odločiti o tem, ali se naj obdolženi socijalistični poslanci izroče sodišču, je sestavljena tako, da bo brezdvomno zavrgla Sto-lvpinovo zahtevo. To se zgodi jutri in jutri se potem tudi zapečati usoda dume. Snoči je bil ministrski svet. Po seji je bil Stolvpin poklican k carju. Ministrskega sveta sta se udeležila tudi mestni poglavar in načelnik pe-tr o graške garnizije. Kakor hitro se namreč duma razpusti, proglasi se nad Petrogradom vojno stanje Vrhovni poveljnik bo general S a r u-banov. Varšava 16. maja. Vlada ima že] baje izdelan nov volilni za kon za dumo. Kmečka kurija se odpravi, is to tako se baje izključijo iz volilne pravice Poljaki, ] kavkaske narodnosti in veČina neruskih narodnosti sploh. Dnevne vesti. V Izubijani, 17. junija. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 18. t. m. sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročilo glede prispevka mestne občine k prezidavi južnega kolodvora v Ljubljani; o zastopstvu deželnega stolnega mesta Ljubljane pri V. vsesokolskem zletu v Pragi; o prošnji „podpornega društva za slušatelje tehnične visoke šole na Dunaju" za prispevek. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsed-stvena naznanila in poročili: o prošnji vdove nekega magistratnega uslužbenca za miloščino; o dveh prošnjah magistratnih uslužbencev za bolniško podporo. — Slovensko ¥8006111160. Občinski zastop v Radečah pri Zidanem mostu je v seji dne 16. t. m. sklenil in odposlal na predlog g. nadučitelja Fr. Ran ta sledečo brzojavko: „Naučno ministrstvo, Dunaj. Občinski zastop v Radečah pri Zidanem mostu, zbran v seji dne 16. junija 1907, ob otvoritvi državnega zbora odločno ponavlja kulturno zahtevo po slovenskih srednjih šolah in slovenskem vseučilišču v Ljubljani." — Nauki dr« Krama*a. Ta mesec so bile na Bavarskem volitve in sicer so se vršLe prvič na podlagi splošne in enake volilne pravice. Izid teh volitev je, da so klerikalci dobili veliko večino, namreč 99 mandatov, da je mogočno naraslo Število socijalno - demokratičnih glasov, dasi so dobili socijalni demokratje le 20 mandatov in da so liberalci dobili samo 25 mandatov, le dva mandata več, kot so jih imeli doslej. Izid volitev na Bavarskem je torej ravno tak, kakor je bil izid volitev v Avstriji. Dr. Kramar je priobčil o teh volitvah v svojem listu zanimiv članek, katerega se pač izplača nekoliko uvaževati, saj priznavajo naši klerikalci prav radi, da je dr. Kramar politična avtoriteta in se prav radi sklicujejo na to avtoriteto in na svojo zavezništvo z dr. Kramar eni. Izid volitev v Avstriji in na Bavarskem je pripravil dr. Kramara do prepričanja, ki je ima slovenska narodno-napredna stranka že celo desetletje in po katerem se tudi dosledno ravna. Dr. Kramar priznava sedaj, da je klerikalizem največji in najnevarnejši sovražnik svobodomiselnih meščanskih strank, ker jim podkopava tla v tistih vrstah, kjer morejo meščanske stranke pred vsem iskati opore, to je med nedelavskimi sloji. In tega spoznanja prihaja dr. Kramar do naslednjega zaključka : „ Vsako politično delovanje, na katerem bi naj temeljili bodoči uspehi svobodomiselnih strank, mora biti proti klerikalno. Samo pravočasna prebuja ljudstva in osvoboditev njegovega duševnega življenja iz klerikalne oblasti lahko prepreči Črno poplavo in, kar bi se celo zdelo paradoksno, tudi rdečo povoden, zakaj reakcionarno nagnenje meščanskega liberalizma je voda na mlin socialni demokraciji. Liberalizem se mora povrniti k svojemu prebuje-valnemu protiklerikalnemu delovanju, ki ga je vršil pri nas že v šestdesetih in sedemdesetih letih. Gambettovo geslo Še do danes zlasti pri nas ni zastarelo: klerikalizem je sovražnik dvostroki, zakaj vsak njegov uspeh odvaja svobodomiselnim strankam pristaše v radikalnejše struje! Tega se mora zavedati vsak odkritosrčni in verni pristaš svobodomiselne stranke. Zato krepko na delo! Kakor rečeno, treba je zgraditi močan jez tako proti črni poplavi, kakor tudi proti rdečemu navalu!" — Pozno je sicer prišel dr. Kramar do tega spoznanja, po katerem se ravnajo slovenski na-prednjaki že toliko časa, a veseli nas vendar, da se je to zgodilo; še bolj nas bo veselilo, če bodo besedam dr. Kramara sledila tudi dejanja. — Deželni glavar Dotela — član gosposke zbornice. V gosposko zbornico je poklicanih 44 novih Članov in sicer 14 dednih in 30 dosmrtnih članov. Med slednjimi sta tudi deželni glavar kranjski Oton pl. Detela in deželni poslanec Josip baron Schwegel. Z deželnim glavarjem Detel o vstopi prvi Slovenec v gosposko zbornico. Doslej so bili Slovenoi iz te korporacije izključeni, kajti celo za državo jako zaslužni možje, kakor n. pr. baron Winkler, niso bili poklicani v gosposko zbornico, dasi se je v njej šopirilo mnogo ljudi, ki nimajo prav nobenih zaslug. Sicer ima vsakokratni ljubljanski škof sedež v gosposki zbor- nici, a škof je tam kot zastopnik cerkve in ne pride za nas v poštev, tako da po pravici smatramo deželnega glavarja Detelo kot prvega Slovenca v gosposki zbornici. Gospodu pl. Deteli, ki je od 1. 1877. deželni poslanec in je po večletnem delovanju kot deželni odbornik postal leta 1891. deželni glavar, katero mesto zavzema še sedaj, čestitamo na tem zasluženem imenovanju toli raje, ker je bil vedno koncilijanten političen nasprotnik. — Narodni svet za Štajersko je zboroval v Mariboru, dne 13. rožnika in je sklenil naslednjo resolucijo : I. Narodni svet za Štajersko je prepričan, da je za uspešno zastopanje pravic in koristi slovenskega naroda neobhodno potrebno, da se vsi jugoslovanski državni poslanci združijo v en sam klub, in pričakuje od vseh jugoslovanskih poslancev, da delujejo na ustanovitev takega kluba. II. Ker slovenski živelj v spodnjeŠtajerskih mestih in trgih vsled krivičnega volilnega reda ni zastopan po lastnem zastopniku, pričakuje se od štajerskih poslancev, da bodo kakor do sedaj posvetili pozornost razvoju slovenstva v trgih in mestih ter »Slovence v spodnjeŠtajerskih mestih in trgih najizdatneje podpirali v njih narodno-političnih in opravičenih gospodarskih težnjah ter zastopali tudi slovensko obrt in trgovino. Zlasti naj slovenski poslanci z vso odločnjostjo zahtevajo pri vseh oblastvih in uradih, kateri se nahajajo v teh mestih in trgih, a so namenjeni slovenskemu kmetskemu ljudstvu na deželi, slovenske uradnike in uslužbence ter splošno slovensko uradovanje. IH. Narodni svet za Štajersko poživlja vse jugoslovanske poslance, da zastavijo vse sile za uresničenje davne zahteve Slovencev po lastnem slovenskem vseučilišču v Ljubljani. IV. Narodni svet za Štajersko smatra za najnujnejšo potrebo vseh Slovencev, da se odpravi nesmiselna uredba srednjih šol ter da se spopolnijo obstoječe nižje slovenske gimnazije v popolne gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da se, kar se tiče naših štajerskih razmer posebej, slovonsko - nemški gimnazijski razredi v Celju popolnijo v popolno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, da se kar najhitreje mogoče resi zadeva ljudske šole za celjsko okolico ter ustanovi za štajerske Slovence nižja obrtna šola in učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. — rN a -rodni svet za Štajersko". — Deputacija iz Šiške pri Županu. Preduo je odšel državni poslanec župan Ivan Hribar na Dunaj, se mu je poklonila deputacija občinskega odbora občine Spodnja Šiška ter izrazila veselje nad njegovo izvolitvijo ter ga obenem prosila, da se zavzame za prehod ob Sv. Jerneja cesti Čez železniško progo, kateri bo sosebno z ozirom na bodoče delavske hiše, ki se tam v bližini napravijo, velikega pomena in delavcem veliko v korist. — Iz justične službe. Sodni pristav dr. Ivan M o d i c je premeščen iz Žužemberka na Vrhniko. Imenovani so : okrajni sodnik Jakob J a r c v Višnji gori za dež. sodnega svetnika in predstojnika sodišča na dosedanjem mestu, sodni tajnik dr. Jakob Toplak v Ljubljani za dež. sodnega svetnika v Ljubljani, sodni pristav dr. Anton F u r 1 a n na Vrhniki za okr. sodnika na Brdu, sodna pristava Oton V i d i c in Anton B u 1 o v e o oba v Ljubljani za sodna tajnika za Celje oziroma za Ljubljano, avskul-tant Franc K ii s s e l pa za sodnega pristava za Žužemberk. — Sodni pristav v Ormožu dr. Herman N e u -berger je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani. — Imenovanje Računski podčastnik I. razreda Pavel Cegnar, narednik Viljem Bezjak in podčastnik Josip Devet a k so imenovani za kan celiš te v XI. Čin. razredu. — Imenovanje v sodni službi na Štajerskem. Okrajni sodnik v Slov. Bistrici Iv. P ima t je postal sodni svetnik; okrajni sodnik in sodni svetnik v Arvežu je postal sodni tajnik v Gradcu M. Pausohitz. — Is deželne slntbo u Goriškem. Za praktikanta pri deželnem knjigovodstvu je imenovan g. A. P o d-gornik iz Vrtovina. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Odboru „ Dramatičnega društvau se je posrečilo dobiti za slovenski oder v Ljubljani znamenito našo tragedinjo, gospo Zofijo Borštnikovo, katero ni šteti le med prve slovenske, ampak med prve slovanske umetnice sploh. Učitelj ji je bil sloviti recitator Aleksander Strakoš in delovala je doslej z naj. večjimi uspehi na narodnih gledali-Ščih v Zagrebu in v Sredcu. Prai začetkom sezone poučevala bode gospa Borštnikova v dramatski šoli, ki se otvor začetkom julija. — Za mla-dostnodramatične, deloma tudi naiv-ske vloge je angažirana gospa Josi. pina Kreisova, ljubljanskemu občinstvu istotako ljuba znanka iz prejšnjih let. — Predavanje v »Ljubljanskem Sokolu". „Ljubljanski Sokolje priredil v soboto zvečer v telovadnici v „Narodnem domu" predavanje. Predaval je g. dr. Pestot-nik o temi „Praga kot kulturno središče Čehov". Gospod predavatelj je najprej v kratkih potezah podal najglavnejše momente iz zgodovine Češkega naroda, nakar je prišel na Prago samo in razkazoval njene mnoge znamenitosti s skiopti-konom. Pri vsaki znamenitosti (cerkvi, palači itd.) je očrtal v par besedah njeno preteklost in važnost. Predavanje je trajalo nad dve uri in je bilo kaj zanimivo. Slike so bile krasne in čiste do popolnosti. Obisk je bil naravnost slab, kar je pač obžalovati. — Koncert gojencev „Glas-bene Matice". Kakor običajno vsako leto, je priredila „Glasbena Matica-tudi letos koncert gojencev, da pokaže, kaj so se gojenci v šoli naučili in kako so napredovali. Sobotni koncert v „Narodnem domua je podal dokaz, da ima naš glasbeni zavod izvrstne učne moči, pod katerih vodstvom so dane vse garancije, da se gojenci temeljito pouče v svoji stroki ne samo v strokovnem nego predvsem v umetniškem oziru. Gojenci, ki so nastopili na sobotnem koncertu, so vsi brez izjeme pokazali, da niso samo glasbeno nadarjeni, marveč da so si pod vodstvom svojih učiteljev pridobili že dober kos umetniškega ume-vanja. Pohvaliti nam je vse: gdčne. J usto BevČevo, Ano Železni-karjevo in Danico Koblerjevo, ki so svirale z veliko preciznostjo razne dokaj težke komade na klavirju, gg. V. LoČnika in Kazimira Glo-wackega, ki sta igrala gosli, g. R. Stoj ca. ki je sviral na flavti prekrasno Poppovo „ogrsko pastoralno fantazijo", predvsem pa je nam izreči posebno priznanje pevcu g. R. Tro-š t u in pevkinji gdč. M i c i Bartlovi, ki se je odlikovala z izredno sigurnim nastopom in ki ima sicer ne močan, a izredno svež, simpatičen glas. Drugi koncert priredi „Maticau jutri v torek. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj se udeleži tega koncerta, ki nudi prav mnogo glasbenega užitka — V pokritje deficita pri iiGlasbeni Matici" je poslal dr. Ivan Hribar, odvetnik v Ljubljani, znesek 100 K dveh kazenskih poravnav. — „Kontesa Ana" v hrvatskem prevoda. Zagrebški „Obzoi~ priobČuje v svoji nedeljski prilogi na prvem mestu prevod dr. Ivan Tavčarjeve novele „Kontesa Aua". — Učiteljstvo mestne slovenske dekliške osemrazrednice naznanja, da bo maša zadušnica za pokojno šolsko voditeljico gospodično E. Guslovo jutri v torek ob 1 ,8. uri v cerkvi sv. Jakoba. — Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" je priredilo včeraj popoldne veliko pomladansko veselico na Koslerjevem vrtu ob velikanski udeležbi. Veselice se je udeležilo okoli 1500 oseb, tako da je vsled prevelikega navala bilo treba postaviti hiše za zasilno prebivanje Veselica se je vršila pod naslovom „Ljubljana v Šiški" in je bilo mesto urejeno po modernem načrtu. Vojaška godba je igrala pred „Ro-tovžem", istotam je pel tudi društveni pevski zbor. Torišče črnovojniške bitke je bilo na Gradu in starih „šanoah", odkoder se je bombardiralo na mestno prebivalstvo z večjo in manjšo močjo, kakor je ravno prilika nanesla. Funkcijonirala je tudi zabavna pošta in so se pošiljatve spuščale po „Rorpošti" v mesto. Krasni dobitki za sreČolov so bili razstavljeni na Martinovi cesti, v salonu gostilne „pri Tonetu" se je ob udarjanju tam-buraškega kluba „Zarja" vršil živahen ples, na koncu Martinove ceste v „tunelu" pod železniškim tirom je bilo pa keglanje na dobitke. Ko se je storila noč, zažigal je na starih šanoah pirotehnik Bonifacius Letekar iz Londona umetelen ogenj. Ta muo-gobrojen in raznovrsten program je privedel torej poldrugi tisoč oseb na veselišče, kjer je bilo vse kakor v ognju in kjer so se vse točke programa izvršile v vsakem oziru izvrstno. Vsled grozečega zbiranja obla- kov okoli 7. zvečer je mnogo občinstva zapustilo veselico, vendar je vamno veselje trajalo neiskaljeno naprej. Da je bila veselica tako imenitno obiskana, so seveda glavni vzrok simpatije, ki jih uživa „Slavecu v vseh krogih občinstva, ki vedno rado poseČa njegove prireditve. Škoda pač, da je včeraj godba tako kmalu odšla. — Kar se tiče pijače, so se ljudje čez vino prav krepko pritoževali. — Z južne železnice- Načelnik tukajšnje postaje gospod višji nadzornik Evgen Guttmanjenastopil daljši dopust in ga bode v njegovi odsotnosti zastopal tajnik gospod Anton Seunig. — Železničarski shod v Ljub-ijanit V sredo, 19. t. m. ob polu deveti uri zvečer bode pri „Levuu na parije Terezije cesti velik železničarski shod. Uradništvo, kakor uslužbenci južne železnice, organizovani dosedaj r mnogih društvih, ki so pa vendar kolikor toliko ločeno delovala, so sklenili po dolgotrajnem, a brezuspešnem moledovanju pri generalnem ravnateljstvu na Dunaju, da se hočejo boriti od sedaj naprej skupno mož ob možu za zboljšanje svojega položaja. To je prvi pojav solidarnosti urad-nistva s služabništvom. Rodila ga je iocifalna potreba. Skupno, iz sto grl naj pa zaeno uprava južne železnice zudi zve, da je ta prvi vrlo posrečeni složni nastop osobja zanjo zadnji iniroljubni in spravni poskus ! V dosego tega namena in s tem začrtanim smotrom se vrše zaporedoma tekom tega tedna v vseh večjih mestih tostranske južne železnice shodi južno-železničarjev. Ker so v tem oziru tudi železničarji državnih železnic solidarni, je upati, da južna železnica ob 12. uri slednjič vendarle še prej spregleda — — — ! — Klerikalna maščevalnost. Vsak dan prinaša novih dokazov za maščevalnost in hudobijo naših klerikalcev. Kakor pravi Mafij ozi preganjajo vsakega, kdor ne trobi v njihov rog. Celo uboge vdove preganjajo in jim delajo škodo. Tako živi v Ljubljani siromašna vdova Albina Kogl. Reva je, a ker včasih bere rSlov. Narod" in je za Časa državno-zborskih volitev izrekla mnenje, da je Hribar delaven in vesten župan, zato jo preganjajo klerikalci. Posebno se odlikujeta mokar Pavel Velkavrh in žena trgovca Bašelna iz Prešernovih ulic. — Popačena slovenščina. V -jjubljani živi loiu. Kar bi, trd Nemec, ki časih prodaja kuhane klobasice, *edaj je pa ustanovil tudi zavod za oglaševanje stanovanj in obesil po raznih hišah svoje table. Listki, ki jih naleplja na te table so pisani v tako popačeni slovenščini, da je groza. rStanovanje za oddati za Gospode za dama". To je le en izgled. Sicer pa so tudi nemški listi pisani čudovito spakedrano. a to nas nič ne briga. — Poročil se je danes železniški preiskovalec voz g. Josip Kodran iz Ljubljane z gdč. Marijo Darov-cevo. Mnogo sreče! — Repičev kip. Gosp. Repič je napravil doprsni kip pokojnega ministrskega svetnika Rossipala. Kip, ki je namenjen za pokojnikov grob v Jpatiji, ostane še par dni razstavljen v Schvventnerjevi knjigarni. Strokovnjaki hvalijo delo našega umetnika, a najmerodajnejša je pokojnikova vdova, ki je pohvalila delo zaradi dobro pogojene podobnosti. — Pri Tratniku na Sv. Petra" cesti je izložen na ogled velik lestenec, ki ga je naroČil za trnovsko 3erkev g. župnik Vrhovnik. Lestenec stane več tisoč kron in je res mojstrsko delo pasarske obrti, ki dela V60 Čast delavnici g. Tratnika. — Za slovenske abiturijente. G-eneralno ravnateljstvo južne železnice namerava sprejeti precejšnje število novih uradnikov, posebno slovenskih., katerih primanjkuje. Razmere so sedaj pri železnici prav ugodne. Po enoletni službi postane uradnik definitiven in dobi takoj 1600 kron plače. Slovenske abiturijent«, ki nimajo volje ali sredstev, da bi šli na visoke šole, opozarjamo na te službe, zlasti vse tiste, ki bi sicer vsled neugodnih razmer hoteli vstopiti v bogoslovje in se posvetili poklicu, v katerem bi bili vse svoje življenje nesrečni. — Poroka. Gosp. Al. Pele, mestni blagajnik v Rudolf o vem, poroči se jutri z gospodično Alojzijo japp pl. Tamerburg, hišno po-sestnico istotam. Bilo srečno! — Grozna nesreča je zadela v petek popoldne posestnika Ruparja v Lešnjakih pri Šent Vidu nad Cerknico. Treščilo je v hišo, ki je zgorela, ubila mu je dva sina. 5, oziroma 14 let stara in tudi gospodinjo je močno omamilo, a zanjo je upanje, da okreva. Ubogi mož je odšel ravno prejšnji dan s konji na jKoroško za zaslužkom. Sreča v nesreči je bila, da je bilo ozračje dokaj mirno in naliv hud, drugače bi bila šla vsa vas, ker je tesno skupaj in vse s slamo krito. Nesrečnež je imel hišo zavarovano, a kdo mu vrne ljubljena otroka. Strela je udarila v vrh strehe in prišla v sobo, kjer je mati ravno rezala kruh otrokom in delavcem. Omenjena dečka in mater je vrglo, drugim pa se ni zgodilo ničesar. Sicer je pa grozni naliv, gosto pomešan s točo, napravil obilo škode po njivah in potih, ki so vsa razdrta. — Posestvo prtilo v domačo roko. Gosp. Alojzij Sohrev, veleposestnik na Jesenicah, je kupil na Hrušici graščino z vse opremo vred od g. viteza Bi s oh o f a. Posestvo ima zvišano mirno lego. lep razgled na gore, krasen vrt in park ter je opromljeno z vsemi udobnostmi. Novi lastnik namerava to posestvo, katero nudi letovišČarjem naj prijetnejše bivališče za poletni čas, otvoriti tujskemu prometu. Na COStt je umrl v Gradcu računski revident Fr. Svetlin. — Na adreso vodstva c. kr. državnih železnic v Beljaku! Nečuvene krivice, ki se dogajajo slovenskemu potujočemu občinstvu od strani železniškega osobja, segajo že preko nebes, če ne bi človek na lastna ušesa slišal, ne bi verjel, da more uslužbenec c. kr. državne železnice tako nesramno govoriti na slovenskih tleh. V nedeljo 16. t. m. se je peljala izletniška družba Slovencev v smeri od Podrožčice do Celovca z dopoldanskim vlakom. Nekoliko od postaje Podgorje preko Bistrice vstopi v že-, lezniški voz revizor ter zahteva vozne listke seveda v blaženi nemščini. Ker mu pa izletniki niso hoteli v nemščini odgovarjati, poslužujoč se svete pravice, da Človek sme govoriti, kakor on hoče, ne oziraje se Če ga njegov nasprotnik razume ali ne, se zadere revizor doslovno: „Merken Sie sich, Sie sind a u f dem deut-schen Boden, Sie mussen mit mir deutsch reden!" To se je zgodilo na Koroškem med postajami, kjer so dvojezični napisi in mora železniško osobje slovenski znati. Tudi postaje se že od Podrožce naprej samo v nemščini izklicujejo. Slovenski poslanci naj pogledajo nekoliko preko Karavank! — Roko si je zlomil 501etni kmetovalec Ivan Pipan iz Kobi-loglave, ko je tresel češnje. Moral je v tržaško bolnišnico. — Čez tri leta odkrit morilec. 11. sept. 1904 je bil v OpČinah pri Trstu umorjen 341etni zidar Franc De cima iz Južne Tirolske. Morilec je zbežal. Pri begu je zgubil Čepico, s katero se je dognala njegova identiteta. Drugi delavci so spoznali, da je čepico nosil Jernej Bukalič, ki je po zločinu tudi izginil. Te dni so pa zvedeli, da Bukalič dela v Olo-mucu pri neki železnici. Izdal ga je njegov stričnik. — Smrt pred poroko. 20letni Ani Šosič v OpČinah pri Trstu je pri jedi ostal kos mesa v grlu. Na noben način ga ji niso mogli odpraviti, da je revica umrla vsled zadu-šenja. Sosič je bila zaročena in bi se imela v par dneh poročiti. — V pretepu je bil ranjen v Trstu 321etni pek Martin Podobnik iz Idrije, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Utonil je v Trstu 481etni trgovski uradnik Franc Conte, ki se je peljal s parnikom, a je padel z njega in dobil pri tem težko rano na glavi. — Zblaznel je v Trstu Franc Šega, ki je hodil v sami spodnji obleki po ulicah. Oddali so ga v blaznico. — Povožen je bil v Trstu 5-letni Ivan M o n e k, a se mu k sreči ni nič drugega pripetilo, kakor da se mu je nekoliko koža obdrgnila. — Morskega psa so videli blizu svetilnika v tržaški luki 12. t. m. — BoŽJast le prijela GOletnega Franca Komela pri Mrevlje-vem mlinu pri Fari v Furlaniji, da je padel čez zid v vodo in utonil. — Letošnja vinska letina v Dalmaciji ne obeta biti kaj prida, ker se je skoraj povsod pojavila strupena rosa. — Reškemu »Novemu Listu" je avstrijska vlada odtegnila z naredbo z dne 8. t. m. poštni debit. Kaj je dalo povod tej odredbi, nam ni znano. Zdi se, da ni odtegnitev poštnega debita ničesar drugega kakor maščevanje na osebi lastnika Fr. S u p i 1 a, ki je največ pripomogel, da je prišlo do takozvane reške rezolucije. — Slovensko akad. društvo „Adri]a" v Pragi priredi v sredo 19. t. m. programatiČni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Ob obletnici „Adrije", govori tov. predsednik. 2. Duelsko vprašanje, razpravlja tov. J o s. Pavlin. 3. Slov. visokošolsko vprašanje, referira tov. dr. Ros toli ar. 4. Vera, verstvo in morala, podava tov. Brunčko. B. Svobodna šola, razpravljata tt. Z al ar in S vete k. 6. Narodna šola, tov. Lah. — RazprOdafn« Uradno dovoljena razprodaja se vrši od jutri naprej v trgovini Ernesta Sarka, Dvorski trg št. 3. Več se razvidi iz današnjega inserata. — Rap Je zadala včeraj dopoldne v neki brivnioi Tlletnega posestnika Franceta Sojerja iz Viča št. 36. Sojer je bil zjutraj še popolnoma zdrav pri maši na Viču, potem se je pa šel v mesto brit in ko se je usedel na stol, je bil trenotkoma mrtev. Njegovo truplo s posredovanjem sorodnikov prepeljali na njegov dom. Pokojnik je bil med svojimi soobčani zelo priljubljen in pameten kmetovalec. — Tatvini. Posestniku in gostilničarju Jerneju Kalanu na Poljanski cesti št. 58 je bil ukraden iz nezaklenjene spalne sobe pred nekaj dnevi kos pisanega blaga za srajce, vreden 7 K. Sumljiva je neka ženska, kateri je policija že na sledu. — Tereziji Dolenčevi, branjevki v Kolodvorskih ulicah štev. 26 je bilo ukradeno več obleke, vredne 19 K. — Skupaj sta zadela v soboto popoldne z vozovi hlapeo Karel Er-kar iz Laverce in fljakar Oskar Ber-gant. Erkerju se je bil splaŠil konj na Mestnem trgu in dirjal proti Staremu trgu. Pred hišo štev. 3 je zadel Erkar s svojim vozom v Bergantovega s tako silo, da sta padla obadva konja in se prevrgla vozova z voznikoma vred. Hlapec JSrker se je poškodoval na glavi, pri vozu se je pa zlomilo oje. Tudi obadva konja sta se poškodovala. — Izgubljene in najdeno reči. Neka dama je izgubila rjavo denarnico s približno 16 K denarja. — Neka druga dama je izgubila zlato uro, vredno 80 K. — Knjigovez Al. Babka je izgubil srebrno tula-uro s srebrno verižico, vredno 16 K. — Terezija Zavro, mestna uboga, je izgubila denarnico s 6 K denarja. — Blagajničarka Terezija Kalanova je izgubila obesek z zlatim okvirom in vdelano sliko, vreden 3 K. — Žena železniškega paznika Marija Lahova je našla blagajniške ključe. — Franc Jukova, prostak 27. pešpolka, je našel zlato žensko uro. — Paznik na gradu Martin Ribič je našel solnčnik in žensko jopico, vredno 3 K. — Najnovejše novice. — Madžarska morala. Znani kavalir v Budimpešti in član magnatske zbornice je v preiskavi, ker je zlorabil več ljudskošolskih učenk. — Najnovejši šport nemškega cesarja. Cesar Viljem se je blizu Potsdama udeležil vaje 1. gard-nega polka. Korakal je z vojaki, se vrgel v jarku na trebuh ter 20krat izstrelil na ^sovražnika". — Električna gonilna moč se uvede na 250 km dolgi državni železnioi Amstetten-Bregenc. — Mlad samomorilec. Na Dunaju je skočil z okna II. nadstropja 131etni učenec Musil ter se ubil. — Grof Lev Tolstoj je nevarno zbolel. * Strupene kače v Hercegovini. Letos je v Hercegovini nenavadno mnogo strupenih kač. Bilo jih je pač dosti tudi dosedaj, toda pobijali jih niso tako pridno kakor letos, ko je deželna vlada razpisala po 50 h nagrade za vsako glavo. Kmetje iz okolice Stoca so prinesli dne S. m. m. okrajni oblasti 2052 glav strupenih kač. Samo en kmet jih je prinesel 151. V okolici Lubinja pa so prebivalci pobili celo 14 000 strupenih kač ter dobili zanje nad 700 K. Dne 15. m. m. je prinesel gozdarskemu uradu v Mostar neki kmet 225 glav strupenih kač ter dobil zanje 112 kron 50 h. * Mesto pod zemljo. V solini VieliČka na Gališkem je nastalo par sto metrov pod zemljo celo mesto. Galerije tega rudnika se raztezajo 80 kilometrov v daljavo. Da ni treba rudarjem izgubljati Časa, napravili so si kar pod zemljo hiše, z občinsko hišo. gledališčem in cerkvijo. Mesto ima električno razsvetljavo. Cerkev je skoraj iz same soli, tudi vsi kipi in altarji so umetniško izklesani iz soli. Lahko si mislimo, kako čarobno je v tem solnem mestu, kadar zažare električne luči. Med prebivalci so ljudje, ki že desetletja niso bili vrh zemlje, a vendar dolgo žive. * Železnica na Montblanc. Ne bo več dolgo, ko si bodo mogli turisti na vsaki večji postaji kupiti vozni listek do vrha Montblanca. Železniške tračnice so že položene do Mont Lachat (7000 čevljev), t. j. skoraj do sredi gore. Kakor brž bodo postavljeni kolodvori, se otvori prvi del te interesantne železnice. Nadaljne postaje bodo Rogues 8135, Tete Rousse 10.550, Aiguille du Gouter 12 000 in Dame du Gouter 13.475 čevljev. Do 8220 čevljev visočine, t. j. čez polovico, bo železnica popolnoma na prostem, tako da si bodo turisti složno ogledovali celo vrsto prekrasnih planinskih pokrajin s sneženimi poljanami in grozovitimi prepadi. Od imenovane visočine do 11.900 čevljev bodo vozili vlaki skozi galerijo, ki bo predolbena skozi strmo pobočje, a pogoste odprtine bodo omogočale razgled. Od tukaj do vrha bo šla železnica neprestano skozi predor, ker je le na ta način mogoče obvarovati progo pred snežnimi plazovi, ki so tukaj zelo pogosti. Zadnji del proge povzroča največje ovire in pretekla bodo leta, preden bo dogotovljena železnica. Do takrat pa se napravi do vrha široka steza, da bo mogoče turistom brez nevarnosti peš ali na saneh prispeti na vrh od postaje Aiguille du Gouter. Gonilna moč za novo železnico bo elektrika, ki jo bodo dobivali z malimi stroški od bližnjih vodopadov. Najhujša strmina bo jedva 1:5, a vlaki bodo vozili le z brzino 6 km v uri. Stroški so proračunjeni na 140 milijonov frankov, vožnja na vrh in nazaj bo veljala 40 frankov. Vsak dan bo vozilo 12 vlakov. Književnost — Dle Neuregelung der Ver-kebrsverhaltnlsse Dalmatiens von Emil K r u m h o 1 z, k. k. Regierungs-rath, k. u. k. Korvettenkapitan d. R. Innsbruck, Verlag der Wagner'schen Universitats-Buchhandlung. Cena 1 K. Avstrija je doslej Dalmacijo sistematično zanemarjala. Za lahkomiselnost, s katero je gledala na to deželo, je značilna sledeča anekdota: Ko se je podrl prestol cesarja Napolena I., je Dalmacija pripadla Avstriji in cesar Franc si je šel ogledat novo svojo krono vino. Videl je nekaj lepih cest in vprašal, kdo jih je napravil. Odgovorili so mu: Francozi. Videl je tudi nekaj drugih dobrih naprav in zopet izvedel, da so jih naredili Francozi. In tedaj je vzkliknil: Škoda, da niso ostali Francozi nekaj dlje tu. Niti cesar Franc, niti kdo drugi ni mislil, nadaljevati dela, ki so ga začeli Francozi. Do naših dni ni storila Avstrija ničesar za Dalmacijo. Zmislila se je nanjo šele lansko leto, ko se je začelo v Dalmaciji mogočno gibanje za — združenje s Hrvatsko. Šele tedaj, ko so začeli Dalmatinci delati na to, da se odtrgajo od Avstrije, se je ta spomnila svojih dolžnosti. Od tedaj se pripravljajo vsakovrstne rešilne akcije. V prvi vrsti stoji vprašanje o boljši zvezi med Avstrijo in med Dalmacijo. NajpripravnejŠa bi bila železnica, ki pa bi morala teči čez translitvansko ozemlje. Taka železnica se najbrž ne bo nikoli dosegla in zato se propagirajo drugi projekti. Eni mislijo na železnico, ki bi tekla od Opatije Čez istrske otoke in čez brode na dalmatinsko ozemlje; drugi hočejo izpeljati železnico do Medulina in od tam urediti brzoparniŠko zvezo z Dalmacijo. Zgoraj navedena brošura izhaja s stališča, da mora biti Trst izhodišče vsake brzoparniške zveze z Dalmacijo in da se mora a priori izključiti „Lloyd", ki ni nikdar hotel ničesar storiti za Dalmacijo. Dejstvo, da se poraja toliko projektov priča vsaj eno: Avstrija je spoznala, kolike vrednosti je zanjo Dalmacija. Boji se zanjo in to bo morda pomagalo, da se bo tudi kaj storilo. — „Slovenski Trgovski Vest-nik" ima v Št. 6. naslednjo vsebino: 1.) Penzijsko zavarovanje privatnih nastavljencev. 2.) Družbe z omejeno zavezo. 3.) Trgovci in krošnjarstvo. 4.) Iz trgovske prakse. 5.) Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6.) Raznoterosti. 7.) Društvene vesti. 8.) Oglasi. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nevarno pretil je Gregor Tavčar, delavec v Hribarjevi gostilni na Mlinem, iz jeze, ker so ga malo preje zaradi nadležnosti, in ker ni maral plačati zapitka, iz Mandel-čeve gostilne iztirali. Pretil je iz za-netenjem požara, da bodo ljudje videli, kakor se je izrazil, kaj barabe znajo. Vsled teh groženj aretovan, je v občinskem zaporu žalil cesarja. Dokazalo se je, da je bil tisti dan obdolženec do nezavesti pijan, zato je bil obsojen samo na 2 meseca zapora. Na vojaški nabor ni maral priti. France Suhadolnik, dninar z Vrhnike, bi se bil moral lansko pomlad zglasiti na vojaškem naboru. A on je odpotoval leta 1903. v Ameriko. Od tam je pisal svoji materi, da ga ne bo „na Štelengou, ampak da se bode kasneje vrnil domu. Voščil ji je vesele velikonočne praznike, ter ji priložil za kolač 5 dolarjev. Letos meseca svečana, se je pa Suhadolnik povrnil v svojo domovino. Pred sodiščem se je izgovarjal, da zaradi pomankanja sredstev in bolezni ni mogel domu. Temu nasproti se mu je pa dokazalo, da se je sam hvalil, da je poslal 1200 K očetu, 1400 K pa je prinesel sabo iz Amerike. Obsojen je bil na 14 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Piškav izgovor. Tomaž Hoff-mann, iz Ebentala na Koroškem doma, je kot subagent po Tolminskem okraju in po Kranjskem prodajal slike na obroke za tvrdko Kothmaver in Riohter na Dunaju. Obdolženec je strankam lažnjivo trdil, da je od svoje tvrdke opravičen proti takojšnemu plačilu cene znižati, in na ta način je 18 strank oziroma tvrdko opeharil za 149 K 50 v in denar zase porabil. Izgovarjal se je, da je to storil zaradi pomankanja denarnih sredstev. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. junija. Po tridnevnih pogajanjih se je akcija za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba ob trdo-vratnosti slovenskih klerikalnih poslancev razbila Dr. Šusterši-čeva stranka je stavila za pogoj, da vstopi v ta klub, zahtevo, da se slovenskim naprednim poslancem ne sme dovoliti vstopa v ta klub. Hrvaški poslanci so se odločno uprli tej zahtevi. V zadnjem hipu so poslali Hrvatje poslanca Prodana in Ivaniševića h klerikalcem, da bi posredovala in jih pridobila za skupan klub. Klerikalci so posredovanje odklonili ter vztrajali pri svoji zahtevi. Na to se je ustanovil jugoslovanski klub brez klerikalcev. Ta klub šteje 21 poslancev. V klubu so vsi hrvatski poslanci, 4 slovenski napredni poslanci, dr. Rybaf, dr. Ploj, Fr. Grafenauer in oba Srba. Klub se je neposredno pred današnjo sejo konstituiral; za predsednika sta bila izvoljena dr Iv-čević in dr. Ploj, za zapisnikarja pa dr. Rybaf in dr. T resic- Pa viči ć. Dunaj 17. junija. Prva seja državnega zbora se je pričela ob enajstih pet minut. Točno ob enajstih so stopili v zbornico ministri na čelu jim ministrski predsednik baron Beck. Poslanci so bili polnoštevilno zbrani. Ministr* ski predsednik je otvoril sejo, pozdravivši poslance, ter imenoval za starostnega predsednika dr. Funkej a, ki je imel kratek nagovor na poslance. Na to ga je ministrski predsednik zaprisegel. Med tem aktom in ko se je cesarju zaklicalo trikrat živijo, so Češki radikalci demonstrativno obsedeli. Nato so bili zapriseženi po vrsti vsi poslanci. Prihodnja seja bo v Četrtek ob enajstih. Dunaj 17. junija. V sredo ob eaajstih se zbero poslanci v dvoru, da poslušajo prestolu* govor. Tudi socialni demokratje so sklenili, da bodo po odposlanstvu navzoči pri prastolnem govoru. To zastopstvo bo tvorilo 12 poslancev. Dunaj 17. junija. Gosposka zbornica je danes volila predsedstvo, na kar so novostopivši člani podali zaprisego. Češki Člani so bili zapriseženi češko, poljski pa poljsko. Petrograd 17. junija. Danes na vse zgodaj je dobil senat sledeči carski ukaz: 1.) duma se razpusti; 2.) nove volitve se razpišejo na dan 14 septembra; 3) nova duma se skliče na dan 14. novembra. Potrograd, 17. junija. V manifestu, s katerim se razpušČa duma, pravi car, da mnogo ljudskih zastopnikov ni prišlo v dumo Čistega srca, ne z željo, Rusijo oživiti temuČ povečati zmešnjave ter razrušiti državo. Duma se ni sramovala, javno proslavljati hudodelstva. Ko pa so sodne oblasti med nekaterimi poslanci razkrile zaroto proti državi in carju ter duma ni hotela privoliti, da bi se za Časa preiskave osumljeni izključili, najbolj kompromitujoči pa zaprli, ni preostalo drugega, kakor dumo razpustiti. Petrograd 17. junija. Izmed socialno - demokratskih poslancev jih je policija aretirala 9, ostalih 60 je izginilo brez sledu. Zahvala. Slavna .Kranjska hranilnica" v Ljubljani je naklonila na občnem zboru dne 11. aprila prost gasil, društvu Vič-Glince za nabavo mehanične lestve znesek K 200*—f za katero veliko vsoto se ji gori omenjeno društvo najtopleje zahvaljuje. 20O6 Fran Bolteiar Iran Oašperln tajnik. načelnik. Borzna poročila Ljubljanska Kreditna banka v Uradni kurai dun. bo rat 17 ***** . »r«Wna reata E# avitr. kronaka f , alata 9 . . . aajrak* kronska reata ¥k posodi« *** Kranj«*« **/•*'• eeioJUa maata Spljet boi.-hcrc. telsiniik. »otaiH* 1902 . . -ftaUa 4cl bank« k. •. fc, . * • . *:! mm. p\%m* tal. M. »tpotačnt banke . . p«R Ji©w. k. •. • 10< pr...... •/ ,S, ta»t. ^sma kinarot *»-anitak:t. . . • aa»t. piama egr. a—ST. «\*t. hranilnic« . . . , i. oi©. ogr. kip. aan. 4V. »fr tokaiaik *«-fcantc 4. dr. ^»1, eei. Čeaka tad. bank« »rta*. M. telei. Trat- rv »ricr. ateleijiMi §c4. . v% prior. žel. kMp. 1 ,V, »vs* pet «« s*i. p. a. L|ubl|ani— k*rta«...... kka ar«ttfea . . . rt d itn« *e moške ikovsk« ijubljanaka Aratr. rd«-i. krite e jfr ... artidorfovt . £*lcburikf 9 b > Be odda za letno sezono, več opravljenih stanovanj, kakor tudi posameziih so*. V biSi se nahaja tudi bralni salou s klavirjem* Imenitno seliice, visoka, mirna lega, bres prahu z lepim razgledom nagore, izvrstna voda, velik vrt in park z umetnimi nasadi, stekleni paviljon za cvetice, glonjete, lavvn tennis, kegljiSče, telovadne priprave, gozdovi v neposredni bližini, lepa sprehajališča in ribolov na postrvi. Oddasta se tudi 2 hleva, vsak za 2 konja, shramba za vozove in avto mobil ter klet za bencin, /elezničoa postaja oddaljena 6 minut, trg Jesen ce pa 40 minut pešpoti. Pojasnila daje lastnik Alojzi, Sokrej na Jesenicah^ 201*-1 Pivovoznika se takol sprejme. začetkom K 75*—. Mesečna plača 2014-1 Zaloga piva Reininghaus v Spodnji Šiški. Išče ae spreten mašinist za parno žago na deželi. Vstop 1. ju lija 1907. 2010 Ponudbe na upravnistvo nSlov. Naroda- pod „maiinlst". Štev. 7206. 2009-1 Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer: 1.) v Grosupljem z letno plačo......... 1600 K 2) v Metliki z letno plačo........... 1400 K in 3.) na Trati z letno plačo........... 1600 K Z vsako teh služb je združena aktivitetna doklada 200 K. Razen tega bo prejemal okrožni zdravnik na Grosupljem de od okrožno zdravstvenega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško-zdrav-niške službe na Grosupljem. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. julija 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, ueomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega T Ljubljani, dne 14. junija 1907. Trg. pomočnika kot prvo moč, polnoma izurjenega v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdka NORB. ZANIEB & SIN, Sv. Pavel pri Preboldu. 1933-4 a 1 m prodajalka se takol ali do začetka septembra sprejmeta v prodajalno z mešanim blagom. Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2013—1 Za avgust so odda stanovanje v Krojaških ulicah št. 1, v n., nadstr. obstoječe iz 3 sob s pritiklinami. Več se poizve ravnotam. 2007~i Vsled smrti gospodarja se proda pod zelo ugodnimi pogoji ll i SŠM. Hiša je oddaljena deset minut od Kranja na Gorenjskem tik Železniške proge V hiši je že dobro vpeljana gostilniška obrt. K hiši spada lepo prostrano dvorišče, hlev, šupa, vodnjak, poleg dvorišča velik lep senčnat vrt s krasuim razgledom; zraven je tudi nekaj zemljišča in kozolec. 1930 2 Več se izve pri lastnici Mariji Sire, Kranj gostilna npri Krom". Nc VIII 181/7/1. Oklic. 1905- Prihodnji četrtek. 20. t. m. ob devetib dopoldne se bode 2000 - 2 na pšiskili travnikih t Hrupom pri Domžalah letošnjo košnjo ■ zemljo v last prodajala. Plačilo po dogovoru. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila prostovoljna dražba posestva Melhijorja Supan vi. št. 169 kat. občine Vodmat ki obstoji iz hiše št. 15 v Vodmatu z dvoriščem ter pašnika pare. štev, 9 16, kakor tudi kavarniške opreme in zaloge. Dražba se vrši dne IS. jt^raJj el 1907 ob 9. url dopoldne na licu mesta u vodmatu M!na l\. 15. Vsak ponudnik mora založiti na roke prodajnega poverjenika pred po-nudkom kot vadij 10% na 26.000 K določene vzklicne cene, tedaj 2600 K, v gotovini ali v vrednostnih paoirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev po kurzu dunajske borze prejšnjega dne, ali v vložnih knjižicah tuzemskih hra nilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo. Zdražitelj prevzame terjatve knjižnih upnikov v znesku 18.963 K v svojo osebno plačilno zavezo in obrestovanje od 1. julija 1907 nadalje. Ostanek naj višjega ponudka pa ima plačati v osmih dneh od dne dražbe s 5° 0 obrestmi od tega dne naprej. Draibeoi pogoji, zemljeknjižni izpisek in zaznamek kavarniške oprave in zaloge se lahko pregledajo pri podpisanem sodišču ah pa v pisarni c. kr. notarja dr. Frana Vok v Ljubljaoi med uradnimi urami. Lastnik posestva ima pravico najvišji stavljeni ponudek takoj po sklep prodaje ali sprejeti ali pa odkloniti. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani odd. VIII, dne 6. junija 1907. Oblastveno dovoljena razprodaja! Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup! se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne opustitve trgovine Razne prevode iz nemščine v slovenščine cirkularjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej stroki. Naslov Naroda". v upravniŠtvu „Slov, Mita in z posestvom, nad 40 let obstoječa, = se proda. = Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2011- t+tmtt+tttttttttttttttttt* 1 M M M Kavarno ,Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 usak torek, sredo, četrtek 97 soboto in nedeljo uso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Leo In Fani Pogačnik. L___J r**e 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12-68 Podrniniea v SPUTETU. Stritarjeve ulice It 2. Podrniniea v CELOVCU. ■teaiervMl C oucl M 2OO.OO0f obrestuje vloge na knjižice in tekočI račun po 41 .°/P od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip- cijo, deležev snuječe ee „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500•—, 1000—, 5000 — in 10.000. Renta! davek plafta sama. Bentni davek plača banka sama. ladajatelj in odgovorni urednik: Ruto Puatoalemiek. Ltftnina in iak »Narodne tiskarne1 3500 D68B ES