] e l>0,t •J»«rti»»Bf medium to, J I H H ^^ H| mm ^^ I BA ■■ AttA J%fMM' H V JNk	j ,U ** IIIM« t week,
I reach 290.000Slovenian % in United \ M ■ ■ M M W M M ■ ■ W M » B M " ■ ™ M f M M ■ M^M M W ' W ■	Official Organ of 85 Slove-
Sut... Americas in »širit, II ■ ■fJi »f AJ| ■ JM ■ ■ ■ |\|l /fl U 11 |HB ■II J|	' nian Societies and Organs
1 inUn«woniy- tilli W fjlil lliltjflll X mmm lili IIU.	i
} l_ 1 r	' ---1»
-~--- NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	---1
' ' 11	_;
NO. 47. CLEVELAND, OHia FRIDAY, APRIL, 21. 1916.	LETO IX. - VOL. IX.
„ _L_ . ' , ■>„ ....... , ,,,„	, . __1
• ; 1 V	/
117*1 1 1 i I * 1 17 *	1 • 1*1
Wilson zahteva takoj odgovor. Vojna nevarnost je velika
j Mestne novica.
Nekaj razjasnil k volitvam v torek. Važno 2a one, ki so se, preselili od zadnjih volitev.
—V torek, 25. aprila so volitve. Te volitve so istotako važ-| ne, da se jih udeležite, kot 90 | wake volitve novembra meseca. Stvari1 ogromnega pomena za Cleveland so na vrsti, treba je odločiti za izdajo skorO štirih milijonov ljudskega denarja. Vi, kot državljani in davkoplačevalci, s^ morate zanimati tea volitve. Cc se vi ne bodete, ki nameravate ostati doma, se bodejo drugi zanimali in vas prehiteli. Clevelandčani morajo odločiti pri teh volitvah za skoro $4.00000 javnih izdatkov Zakaj, smo razložili že (petkrat ali šestkrat. Vaša dolžnost Je, da se volitve udeležite. Ali glasujete za javno dvorano ali proti. Pazite, da ne bodete ostali doma in d!a ne bodete pozneje psovali, da se je "neumno volilo"! Vi imate ,glas, posluiite se gaj Ven na volitve \ Zastonj ni-iti državljani. Pravico imate, 48 glasujete an odobrite ali *a-, »žete vse, kar se vam nudi-M —Vsi oni volivci, ki so voli-R lansko leto novembra m.ftse-Fca, lahko volijo v torek, ne da i bi se bilo treba registrirati. Oni > pa, ki so se preselili po zadnjih novemberskih volitvah, morajo dobiti transfer svojega certifikata, in sicer v oni volivni 'koči, kjer so zadnjič volili. Ta transfer morale potem nesti, oziroma pokazati v novi volivni koči. Da se transferors vofiv-na pravica državljanov, ki so se preselili od zadnjih novemberskih volitev, bodi jo volifvne koče odprte v pomdeljek od 3. popoldne do 9. zvečer. Visi oni pa, ki še niste volili, to so tisti, ki so od lanskega novembra postali državljani, se morajo registrirati. Registrira se v vo-livnih kočah v iportdeljek od 3. ure pop. do 9. ure zvečer. Če pa daste svoje papirje rekordati v City Hall pred ponddjkom, .pa je /ravno tako dobro in v torek lahko volite.
i —'Biku 53. ceste se zopet po-rpvlja nekak kamival. Tak kar-[ nival, kot smo ga doživeli lan-*sko leto v npši okolici, je popolnoma brez pomena za narod, za noben napredek, za nobeno zboljšanje. Ljudje, ki imajo denar, lahiko ta denar bolj bogato uporabijo" kot za luksus, ki nima nobenega pomena. Podpirajte raje domače trgovce, Če kaj potrebujete, namesto da Di nosili denar v podjetja, ki niče-* sar narodu ne koriJtijo.
—iV torek je srečno presta* la operacijo v Eddy Road Hospital se nahajajoča rojakinja Julija Brezov ar. Njeno stanje je jako v kritičnem položaju^
—.Ali ste že glasovali za predsednika? V našem listu dobite kupon, kjer lahko izrazite svoje mnenje. Ni treba nobenega podpisa, samo zaznamujte s križem pred imenom onega, katerega bi radi imeli. Vse glasovnice morajo biti v jfiaiem uradu Bo 10. maja. : "—Denar za posojilo na prvi mortgage na ipoststva i'ziposo j<uj£ S. D. Z. Vprašajte vpi-satjii na 1052 E. 62nd St za na-da,ljna pojasnila. Obresti se ra-čtanaio- 6™« !►
J —jCouncilman Townes, ki je V mestnem finančnem odboru fin ki ima veliko besedo glede kopališča v 23. vardi, se je te^ vjavti v četrtek, da varda v resici ^potrebuje javnega kopali-
LlUfu^t.i.«'«-. AficrirtiatS/m .itrmrlm. Merchants Association pregie-
K v.;-/- ■ ■
dal v četrtek popoldne mnogo •poslopij v. slovenski naselbini, na različnih cestah, in se koneČ-no izraizil, da če katera varda potrebuje ^kopaifsče, je to 23. varda.. Kopališče je s tem toli- . ko kot zagotovljeno, ker councilman Townes je bil dosedaj edini, ki je nasprotoval, in sedaj je svojo opozicijo untaknil. < Iprihodnji pondeljqk too pri seji mestnega zbora brana ordliV nanca, glasom katere se bo dovolilo -stroške za gradnjo kopališča. -	, .
—Sledeče slovenske družine ■so bile obdarovane tekom zadnjih dni j z novim naraščajem: Mrs. Julija, Baron iz 67. ceste je dobila dečka, 'Mrs. Fr. Majhen iz Woodhill R*f. deklico, Mrs. »M. Perhač iz E. 89. ceste deklico, 'Mrs. Fir. Mačerol iz 64. ceste deklico, Mrs. Anton Mervar iz Glass ave. d'ecka, Mlrs. L. Čamfc>a iz 63. ceste dečka, Mre. Jos. Margon iz Glass ave. deklico, Mrs. Jos. Somrak it E. 63, ceste deklico, Mrs. B. SintiČ'iz 61. ceste deklico, Mrs. M. Zamida iz W. 52. ciste, deklico, Mrs. Geo. Vukič iz Wen-die ave. dečka, Mrs. Jos. Arn-bruš iz E. 49. ceste, dečka, Mts. Johij Plut iz W. ph Pl. dečka. Cferlo novega zaroda, vsem srečno bodočnosti .,—Poročno dovoljenje je dobi! Stef. Župančič, 3004 Broadway in Mfary Vučelič, 3005 Broadway. Poroča Rev. Grakor vic.	/
—•G. Mrmolja iz Collinwooda nam poroča, da je d*. Mir. (ne pove, ali je to društvo samostojno ali pripada h kaki Jed-noti) ustanovilo pevski zJbor, h kateremu se je takoj oglasilo (13 članov. To je lep napredek. O. Mrmolja nam nadalje poroča, da želi, da bi se število društvenih pfevcev do prihodnje seje podvojilo. Tudi mi istotako želimo.	r
—ZaštrajkaHi so delavtei pri Chandler Motor Car Co. Delavci zahtevajo 8 urno delo in plačo za deset ur. Zajedno se bodejo delavci organizirali v uniji. Kompanija je nedavno dobila ogromna naročila za avtomobile, in pričakovati je, da štrajk ne bo trajal dolgo. The Winton Avtomobile Co. je dovolila na enak način svojim uslužbencem 10 .procentno (zvišano plačo.
—♦Kongres je odobril idejo, da se v Zjed. državahi ustanovi takoj 500 bolnišnic, v kateri vsaki bo 500 postelj za bolnike. Te bolnišnice stojijo pod. varstvom Rudnega križa. V slučaju vojne prevzame te bolnišnice vojna uprava. Taka bolniš-nida se bo pričela graditi tudi
v	ClevelandUi in sicer v najkrajšem času.
—Vse delavske umije • in orr gamzacije v Clevelandu so o-dobrile konvencijsko dvorano v Clevelandu. Vse tngovske Or- i ganbacije jo priporočajo. Np-b en eg a vzroka torej nimate, da ne bi 25. aprila volili za to dvorano. Volite torej!
—Rev. Da/rling iz Cincinati-ja, bivši tajnik nedeljske šole, je bil spoznan kot nevreden duhovniške rase, in duhovni so mu slekli suknjo. Bil je poznan, da je preveč rad poljuboval dekleta.	. - .
—Mirovni sodnik 'Bolton je včeraj izdal zaporno povelje proti A. Cohenui, fonmartu v re-paraturnem oddelku The Bailey Co. Ta forman je obdojžsen, da je prisilil ženske, da so več W delale, kot postava dovoljuje. Cohen je postavil $1000 varščine in se bo moral 27. aprila zagovarjati. Clevelandska delavska zvefa je naročila svoje-
vi	navzoč. '	' ;
• -.v- '
Predsednik/Wilson Nemcem.
Washington, 20. aprila. Pred' sednik Wilson je odposlal Nem oiji zadnjo noto v submarinski kontroverzi. T6 je zadnja beseda ameriške vlade Nemčiji, ki se mora upogniti, ali pa predsednik Wilson prekine vsako razmerje med Ameriko in Wmcijo- Predlsednik Wilson ne pozna noibene šale več. "Obey pr break t" je geslo prvega eksekutivnega uradnika ameriške republike. Kaj predsednik očita Nemcem?
Najprvo se gre za torpedi-ranje parnika Sussex. Predsednik Wilson pravi: Skrbna, nestrankarska in natančna pre-isfkava od strani mornarskih častnikov Zjed'. držav je dognala, da je bil *pamik Sussex tor-pediran brez svarila ali brez poziva naj se uda. Nadalje je natančno dognano, da je bil nemški torpedo, ki je pognal Sussex na dno morja. Zatorej se ameriška vlada čudi, kako more nemška vlada trditi, da Susex ni bila torpedirana od nemškega submarina. Nemška vlada se ne zaveda težavnega položaja, .ki je nastal radi tega, kajti nam je znana vsaka metoda poveljnikov nemških sub-marinov, ki so tekom zadnjih dvanajsžme>ecev in več bree-obzirno uničevali trgovske ladi-je, brez ozira na narodnost, namen ali vrsto ladije.
Barbarsko uničevanje življenja.
če bi bilo tonpediranje parnika Sussex edino, tedaj bi Zjed. države upale, da se da zadeva poravnati s tem, da kaznuje poveljnika ^siuibmarina, ki je storil ta neodpustljiv zločin, da nemška vlada poda popolno Opravičilo in plača vso škodo. Toda kljub temu, da napad na Sussex se ne da opravičiti in da je povzročil tragično zgu-bo življenje, kot eden najstrašnejšimi vzgledov barbarske vojske, kot ji vodijo nemški -sub-marini, pa k nesreči ta flogo-deflc ni sam. Druge ladije so bile potopljene z veliko zguibo človeških življenj. Nemška vlada se spominja, da ko je leta 1915" proglasila vse vodovje o koli Anglije in Irske za sovražno vodovje in grozila, da potopi vsak parnik, ki se pržbliža temu vodovju, najsibp sovražen aH nevtralen, da je ameriška vlada tedaj slovesno protestirala. Kajti glasom mednarodnih postav nobena vlada nima pravice torpedirati nevtralni par-nik, in nobena vlada nima pravice zapreti nobenega dela morja. In te postave se Zjed. države držijo, ker niso le odobrene civiliziranih narodov, ampak so narejene tudi na podlagi humanitete, človekoljubja.
Nemčija se ne zmeni za pravica
Todta nemška vlada se ni zmenila za vse te ipravice in postave. Izjavila se je, da se bo kolikor mogoče trudila, da nevtralni pami-ki ne bodo pri tem trpeli. Zajedno je nemška vlada zagotovila ameriško vlado, dia bo spoštovala nevtralne pravice in čuivala nad življenji nevtralnih' potnikov. Toda tekom mesecev smo se prepričali, da se nemška vlada ne zmerni za te obljube, pač pa je nadaljevalca na surov način svoj stibmarinski boj, in da nemška vlada ni storila ničesar, da bi ta način bo/a ustavila. Neprestano m ponovno je nemška vlada zatrjevala naši vladi, da bo ustanovila ta submarinski boj, če <fragače ne, vsaj za potniške parn&e, toda nemška vlada je neprestano nadaljevala ta boj. Se celo zadpjega feb-ruarija je zagotovila nemška vlada, da bo torpedirala le par-
oboroženi, toda kljjub temu so j bili torpedirani parniki brez 1 orožja, brez streljrva, parniki, ] ki so last nevtralnih držav. j Mera je prikipela do vrhunca, t
Nemški submarini so pričeli torpedirati nevtralne parnike, kr so pljuli iz nevtralnega pri- 1 sitanišča v nevtralno pristani- * šče, zajedno z drugimi pomiki, . in sicer čimdalje bolj pogosto. 'I Veliki parniki kot je Lusitani- il ja in Arabic so brli torpedirani in celo najbolj navadni potni- s škj prevozni parniki kot Sussex i niso bili prihranjeni, da potni- ' kom se ni dala niti prilika, da bi si rešili življenje, in torpe- ■ diralo se je parnik še prej, pre-dno so mogli potniW dognati, odkod jim preti neva^rnost Vse to smatra vlada Zjedidržav kot i umor na debelo, In za te t|mo-re nima nemika vlada najmanjšega povoda, in mera potrpežljivosti je morala prikipeti do vrhunca.
Ameriška vlada je potrpežljiva.
(Pri tem so bili prizadeti tudi Amerikanci. Tekom mesecev smo našteti n. stotine ameri-škrh žrtev. Pri vsem tem pa je bija ameriška vlada jako potrpežljiva. Vselej, kadar se je zgodil tak groben isnor, je vlada premišljevala, da mora računati z izvanrednimi razmerami radi vojsJke, in da mora v tej potrpežljivosti voditi ameriško vlado prejšnje prijateljstvo z Nemčijo* Amerišika* vlada je poslušala obljube in prisege nemške vlade in ffjfajfl je brez upa, kdaj bo rtfclfllff^Mf napovedala svojim sulbmarin-skim poveljnikom, da pričnejo boj na podlagi. poštenosti in pravice.
čakati se ne mors več.
Toda dogodki so se tako zapletli, da se nikakor ne mtwe več čakati. Ameriška vlada mora povedati nemški vladi, .da je njen čas prišel. Sveta imuniteta nevtralnih je kršena, postave so teptane v prah. humaniteta je zganila. In če nemška vlada misli, da bo nadaljevala, da bo' teptala še nadalje vse mednarodne pravice v praih, je vlada Zjed. držav prisiljena poprijeti se enega samega sredsttfa, ki še preostaja. Kakor hitro nemška vlada takoj ne zapove sub-marinskim poveljnikom, da odnehajo od morilskega boja s submarini napram potniškim in tovornim ladijam, nima vlada Zjed. držav nobene druge poti kpt to, da prekine vsako diplo-matično razmerje z Nemčijo. Ameriška vlada silno obžaluje ta korak, toda gotova da ji nepreostaja druzega, da brani pravice nevtralnih držav. In Zjedinjene države se ne bodejo prej pričele pogajati 2 Nemčijo, dokler (Nemčija najprvo ne preuredi svojega submarin-skega boja na podlagi humani-tete.
V slučaju vojne z Nemčijo.
iLondbn, 20. aprila-. V mornariških krogih ^o mnenja, da če Nemčija napove Zjed. državam vojno, da bi Zjed. države poslale svoje vojne ladije Angliji na pomoč in ji izročile več transportnih parnikov. Ker bi Angleži na ta način dobili več vojnega brodovja, bi zopet lahko pričeli z operacijami proti Danlanelatn.
Kaj meiiMtooseveltj
New Ylork, 20. aprila. Ko so eX-predsednika Roosevelta tu vprašali, kaj ' misli on glede Wilsonove note Nemčiji, se je izjavil, da je "stara stvar". Po mnenju Roosevelta Wilson ne bi smel čakati tako dolgo, da so se Nemci z njim norčevali, amppk 61 moral takoj v pričet-
Iostro nastopiti in prebiti di-
C	i
jo, če Nemčija ne bi poslušala nasvetov Zjed. držav. Nemški podanik je nervozen.
Washington, 20. aprila. Nemški poslanik Bernstorff je nervozen. Dvakrat se je dal prijaviti .pri ameriškem državnem tajniku!, toda Lan&img mu je dal povedati, dia nima ničesar z njim govoriti, razven potem, ko bo nota odposlana. Takoj ko je bila ameriška nota odposlana v Berolin, in je ©ernstorfl zvedel, zakaj se gre, je odposlal tudi on dolgo brzojavko v Berolin. Ne ve se natančno, kaj je brzojavil, toda-smai. se, da je Bernstorff resno nasveto-val nemški vladi, nt j zadovolji ameriško vlado, kajti ameriška vlada resno misli s sv ;jo grožnjo. Bernstorff se je izjava!: Prepričan sem, da bo nemška vlada storila vse, da se zadovolji ameriški vladi. Samo ena stvar je mogoča.
Washington, 20. aprila. Sa-no ena stvar more preprečiti vojno med Zjed. državami in med Ameriko. Namreč obljuba iz Berolina, da bo nemška vlada popolnoma spremenila način sulbmarinskega boja napram potniškim in tovornim ladijam, kateri način boja je predsednik Wilstm označil kot barbarski in zločinski (Mota, katero je Wilson odposlal v Berolin, je pravi ultimatum, kajti predsednik rabi izraz "koneč-na nota in zahteva takojšen odgovor."
Kako je bila nota sprejeta.
i Svečani trenutki so vladali V kongresni' zbornici, Čco so se zbrali vsi senatorji in poslanci, da slišijo od predsednika, kaj jim ima povedati, Ko je Wilson končal s svojim govorom, so mu zadoneli stoteri "hura" klici, j oda trenutek je bil re-en. Vsakdo se zavetla, da znajo nastati krkičrtl trenuitk«, ko pride do vojne, Če se Nemčija ne uda.
Wilson čaka samo štiri dnij.
Ce ne pride odgovor na ameriško noto do konca tedna, tedaj bo dobil nemški poslanik fiernstofff nemudoma "^vojo odhodnico in ameriški polanik iz Berolina bo odpoklican. Predsednik Wilson pa je pripravljen nadalje se pogajati z Nemčijo, če slednja najprvo obljubi, da bo spremenila način submarinskega boja. Toda uradni Washington je prepričan, da se Nemčija ne bo udala, in si ne bo pustila iztrgati najmočnejšega oroizja tz rok, kar ga imav
Kaj pravi Bryan.
St. Louis, Mo. ao- aprila. Ko je Wm. Bryan zvedel za pred1-sednikovo noto, se je izjavil: "Hiteti moram v Washington, da naredim tam kaj v prid miru. Zločin bi til, če bi se Zjed. države podale v vojno. Zjed. države morajo poprej, predrto se podajo v vojno, predložiti svoje sporne točke posebnemu razsodišču. Jaz ne vrjamem, da bi nastala vojna.
. Splošen položaj.
Berolin, 20. aprila. Ameriška nota je dospela sem v roke a-meriškemu poslaniku1 Gerardu. Poslanik Gerard bo predložil noto jutri nertiškemu tajniku za zunanje zadeve. Splošen položaj je ta, <$a Nemčija išče odloga in se skuša otresti odgovornosti, toda Wilson zahteva odgovora do sobote, in če do-tedaj ni odgovora, se prekine diplomatično razmerje z Nemčijo. Kakor hitro potem Nemci torpecHrajo kako ladiijo, kjer so Aimertkanci, bo vojna. Ko se to zgodi, lAanerikanci zaplenijo nemške ladije v ameriških? pristaniščih, vredne $100.000.000, odprejo svoja pri-stanišca zaveznikom in podelijo zaveznikom neomejen kredit.
Rusko vojaitvo v Franciji •Marseilles, 20. aprila. Ruske vojaške čete so se danes priče-, le izkreovati v tem pristanišču. Rusi pomagajo Francozom. Pariz, 20. aprila. Iz dobro poučenih virov se naznanja, da je Rusija sklenila poslati 10 anmadmih < zborov v Francijo,
pomagajo Francozom boriti se proti Nemcem. Ker Nemci nečejo začeti boja z ruskimi četami na ruski fronti, je ruska vlaidia oklenila poslati nekaj svojih čet v Francijo. General Joffre je naznanil, da je že dospela močna ruska armada v Francijo. To je ena največjih senzacij tekom <te vojne. Iz tega se sklepa, da so zavezniki prepričani, da se bo evropska vojna odločila na zapadnem bojišču. Da so se ruske čete izkrcale na francoski zemlji, je nadaljno znamenje, dia so se zavezniki pri svoji zadnji konferenci domenili, da pomagajo eden drugemu do skrajnosti.
Dnevno povelje generala Joffre
j General Joffre, vrhovni poveljnik francoske armade, je izdal. sledeče dnevno .povelje: Naši verni zavezniki, Rusi, katerih armade so se tako hrabro borile proti trem sovražnikom, Nemcem, Avstrijcem in Turkom, so sklenili, da dejansko pomagajo francoski armadi in da hbčejo dokazati, da nimajo prijateljstva do Francije samo na-jeziku, ampak tudi v srcu. Zato je ruslka vlada sklenila, da zlbere najboljše ruske vojake in nafti jih pošlje v pomoč, da se borijo na naši shrani. FVancozje, vi bodete sprejeli hrabre Ruse Hoot vaše brate, ki so zapustili svojo lastno domovino, da se borijo na naši strani. V imenu francoske republike prisrčno pozdravljamo ru^ke vojake, ki so se izkrcali na naših tleh. ^Priklanjam se pred rusko zastavo, kjer bo kmalu zapisana s/kupna izmaga zaveznikov.
Francozi pričnejo z ofenzivo.
Pariz, 20. aprila. Francoske čete so pričele z ofenzivo na vzhodnem bregu reke Meuse v drugi ogromni bitki za Verdun. Uradno naznanilo poroča, da je bil francoski napad uspešen, posebno v okolici forta Vaux. Francoske napadalne čete so dobile več nemških strelnih jarkov. Dvesto nemških ujetnikov je bilo dobljenih. Na ostalih frontah prevladuje večinoma artilerijski boj.	s
Angleški kabinet je edin.
I^ondon,'20. aprila. Angleške ministerstvo, (ki je pretilo raz-pastS radi vojaške predloge, se je zopet zjedinilo. V torek; ima poslanska zbornica skrivno sejo, pri kateri se bodejo odobrili nadaljni načrti angleških ministrov. Anglija bo nadaljevala za prihodnjih šest tednov prostovoljno vojaško službo, nakar bodejo poklicani vsi oni pod
orožje, ki so zmožni stažiti pri i armadi.
Avstrija je na vrsti
Washington, 20. aprila Po- j slanik Penfield na Dunaju je 3 dobil povelje od ameriške via- | de, da vpraša avstrijsko vlado, zakaj je neki avstrijski submsu- | rin potopil rusko ladijo Impe^lp rator brez svarila. iNta tem par-niku sta bila dva Amerikanca. " Nofa Avstriji je enaka noti, kfCl se je poslala Nemčiji
Srbska armada v Solunu.
Solun, 20. aprila. Srbska armada se nahaja v bližini Soto^j n^L. Zavezniki so v vsej na^lkili iti skrivnosti pripeljali srbsko armado na grška tla. Srbski vojaki izgledajo čudovito dobro. Izvrstno vreme, dobra hrana, i mnogo .počitka in dobra Obleka je na utrujene stfcske vojake čudovito dobro upi ji vala- | Zavezniki so preskrbeli za naj- fj boljšo zdravniško službo za Srbe, in srbska armadia, broječa 170.000 mož, bo nepreoenljivf^j vrednost« za zaveznike, ko pričnejo z ofenzivo.
g
1 Rusi so dobili obilo plena.
Pe tor ograd, 2a aprila. Gene-ralni štab naznanja sledeče: V okolici Iskusl in Jakobstadt son Nemci obstreljevali naše pozicije z vso svojo artilerijo. Toda, vsalk poskus Nemcev, da bi na- §i predovali, je bil zaman. V Galiciji so Avstrijci v torek v ob- ; upnem naskoki« napadli Popovo mogilo, toda vsi napadi Avstrijcev so biK odbiti z ogrom- J nimi zgubami. Pri I Popov i Mogli smo zaplenili od Avstrijcev j 2000 pušk, mnogo desettisoč nabojev, veliko telefonskega; materijala, bomb in i3*topo*
Lahi pobiti.
Berolin, 20. aprila. Avstrijsko 1 uradno poročilo sg glasi: Italijani so bili aktivni na več kr*- ' jih svoje fronte. Dva sovražni!^ zrakoplova sta napadla Trst in zagnala več bomb. Pri Zagori * je bil odbit neki italijanski na-„ pad. Italijani so strahovito ob-| streljevali tolminsko bojišče. V ; Sugana dolini se je laški napad ? ponesrečil. VjeK smo 11 častnikov in 600 mož. -
Turki pri Tiapecuntu.
Petrograd, 20. aprila. Turške čete, ki so branile Trapeoutit, ; ' so se umaknile iz tega mesta ' po k?ratki bitki. Turki so se tr maknili kakih 6 mitj zapadno od Trapecunta, kjer menijo Rtrst, da se boyvnela silna bitka. Rusi so ddbili v Trapecun-tu mnogo plena.
-o-
Umrl je v Spodnjih Bitin>ah i tamkajšnji trgoveq in posestnik • Anton Grahor v 59. letu svoje
■	starosti.
v Razpuščena dru&tva. Poleg 1 raznih že navedenih razpušče-
■	nih društev v Dubrovniku je
■	bilo Vazpuščeno tudi srbsko te-i lovadno društvo '*Dušan Sitni"
KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA?
Letošnje predsedniške volitve bodejo izvanredno zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bil izvoljen Lincoln in se je pričela meščanska vojska v Ameriki. Množica kandidatov se je oglasila. Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Na- ' redite križ za imenom' onega kandidata, katerega želite, da bi bil zvoljen. Pošljite izrezek v našo pisarno osebno ali po pošti. Kontept se sklene 10. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo n?j državljani tako v Clevelandu kot po vseh državah.
Debs ............I	I # Wilson ..........j	|
Roosevelt ........I	j Sherman —-----{	j
Hughes «. I	I,	Bryan . .........|	j
La Follette.......|	]	Buyton ..........j	j
Cummins .......j	| Ford ............|
............f 1 gSrtžžto .....-I |
---1— ■ ---—
NAROČNINA.
Ma AmtriKp - £2*30 Za Ct+tf<L po poJtifJ.OO JZa Evropo	JtJJfO V*tam**na	jfc
Vm plans. dopisi Is tov naj M peltya "ClerelamUk* Aaerlkn", tilt ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND. OHIO
EDWARD KAUSH. Publisher.	_LOWS /.	Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY._
Rmd by 25.000 Skwenians IKrmnert) in theCity of Cleveland and elsewhere. Advertising rata m request American in spirit Foreign in long-age only.
g""	TELEPHONE CUV PWfNCETON 160 _
Entered as mcond-dass matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, OH* ern&r the Art of March 3rd, iflfo.___
No. 47. Friday, April, hi. 1916.
1
Wilson je storil svojo dolžnost.
V sredo, 19. aprila, ob 1. uri popoldne je predsednik Wilson sporočil senatu svoje mnenje, kaj on misli o Nemčiji, in 1 kaj se mora z Nemčijo narediti. Lagali bi sami -sebi, če bi pi- i sali v tem trenutku, da položaj ' % nevaren. Kriza z Nenfičijo je trajala eno leto, in raivno po preteku enega leta, je prikipe- 1 I a do vrhunca.	'
Način, kako je vlada Zjed. 1 držav (postopala v tej sub marin-siki kontroverzi je dosleden, zdrav in potrpežljiv. Pod vod- I stvom predsednika Wilsona je < vedno odmeval glas nevtralnih 1 držav, da se pravice nevtraltiih ' držav ne smejo pdkoravarti brutalni sili, posebno ne, če se s ! tem kršijo mednarodne pravi- 1 ce.	I
I Predsednic Wilson je prerte- i »tiral proti spočetju Nemcev, s protestiral je »proti barbarske- 1 mu boju Nemcev in Avstrijcev, in Nemci ter Avstrijci so obljubili, da olpustijo barbarstvo ; na morju. Toda takoj ko so ! bile storjene nemaflce obljuibe, 1 takoj jih je Nemčija prekršila. 1 Nemci so ubijali Amerikance 1 na morju, torpedirali amerikan- 1 *e ladije.	|
In prišel je čas, ko se ame- 1 riilca vlada ne more več ozirati na nemslke ofoljube. Dognalo se je, da je nemika vlada zahrbtna in lažnjiva, INlemčija je 1 tolikokrat (prelomila mednarod- .
T a ve in svojo lastno bese- 1 ameriška vlada ne more 1 nič več. zaupati Nemčiji. Kakor se je predsednik Wilson iz- 1 javil v svoji poslanici: "Prilika, 1 da Nemčija konečno zmaga je 1 ljubša Nemčiji kot pa vse člo- ' veške in mednarodne pravice sploh*."
tAmerikanci so bili provociran ' od Nemcev, in vsak drug1 narod ' bt že zdavnej S^aj dnuzeg-a ukre- I nil. In sedaj je zaklical predsednik Wilson z močnim glasom: Do tu, 'n ne dalje! Od Nemčije ie odvisno, ali preneha s svojim barbarizmom in strahovla- ' do na morju, ali pa se spre z Zjedinjenimi državami in trpi 1 posledice*
Kar je predsednik Wilson govoril v svoji poslanici kongresu, je »vse resnično, čisto amerikansko in verojetno kot smrt. Vsak ameriški državljan mora v tej konttroverzi stati s predmetnikom, ga mora podpirati in mu pomagati. Predsednik Wilson ni prav nfč spremenil svojega stališča, odkar je poslal prvo noto Nemčiji. V prvi noti je predsednik Wilson povedal Nemcem,' da ne bo trpel, da bi se torpedirale nevtralne ladije, na katerih se nastajajo potniki, ki nimajo z vojno ničesar opraviti. zajedno je Wilson v svoji prvi noti zagrozil Nemcem, da <bo držal Nemčijo popolnoma odgovorno za vsak zločin, ki ga na rede na morju.
Eno leto je nato čalkal Wilson iii gledal nemški barbarizem na morju. INtod 300 ameriških državljanov je bilo medtem t&itih od nemških torpedov. Sila je prikipela do vrhunca. Predsednik Wilson ni smel dalje odlašati. -Nemci, !ki so mislili, da <so -gospodarji celega svet*, so .postala jireveč predrzni. Ena sila mora biti na svetu, ki jih ideroti. In ta sila so Zjed. države.
Predsednik Wilson je naredil, kar je bito narediti njegova dolžnost, in četudi predsednik Wilson prekine vsako diplomat tčno razmerje z Nemčijo in Avstrijo, ima popolnoma prav. Danes se nahajamo v teških m
kritičnih Časih, mogoče se piše nova točka ameriške 'i^odovi* ne, toda vse Zjedinjene države stoje složne za predsednikom. Strankarstvo je (pozabljeno. Mi smo danes samo' in nič druzegpa kot Amerikanci. Amerikandv Ki čutijo, da je cesaralka vlada v Berolinu ogrozila atlfieriške pravice, in Amerikanci, ki kot demofkratje čutijo, da mora biti konea inilitarističnega in cesarskega brutalizma.
Predsednik Wilson je šel tako daleč, da ne more nazaj,.ne da zgubi časti in z njim zajedno vsa Amerika. Počakati je torej treba, kakšen bo konec. Vsak lojalen Amerikanec je pripravljen storiti to, kar mu nasvetuje predsednik. V uri potrebe za našo novo — od nas izbrano domovino — smo na sit rani ameriške vlade z vso voljo in silo.
(Predsednik Wilson je dejal: Vsi trezno misleči možje se morajo združiti v nadi, da nemška cesarska vlada v pri/pozna pravičnost naših iza'htev in jih odobri v istem cluhu, v katerem so narejene. Toda to upanje v nemško pravico je slabo, nemška diplomacija je kot volk, in vsa preteklost nam kaže, da Nemcem se ne sme zaupati.
Nemčija je odgovorna za vse posledice, ki pridejo. Nemčija mora ali prenehati* s svojim barbarizmom na morju ali pa bo- iprokteta od svetovnih narod<ov!
V teh resnih časih bi* torej svetovali slovenskim rojakom, ki še niso državljani, da postanejo nemudoma državljani, kakor hitro je to mogoče. Vzemite prve papirje, če jih še nimate, vzemite druge, če je mogoče. Nfiihče ne ve, kaj pride, in v času resne iprestkušnje bo trpel marsikdo, ki še danes daje ■prav avstrijskim ali nemškim zločinom. Rojaki, otresite se cesarjeve in kraljeve milosti božje, zavržite vso despotsko moč, ki vas še danes magično nad-vladuje. Časi so resni, in kadar pride do preloma dilplomatič-nih razmer z Nemčijo in Avstrijo, bodete trpeli v prvi vrsti vi, ki danes v svoji brezmejni neumnosti še vedno vlečete z Avstrijo. Postanite možje, postanite Amerikanci, vzdržujte svobodo -ne, ne suženjstvo. Pbmnite, da afstrijski podlož-niki, kakor jih? zaničljivo imenujejo v Ameriki, ne bodejo imeli prih"<ke zaslužiti si kruha, če se njih misli strinjajo $ cesarskim tiramtvom. Amerika ne bo imela prostora za take, časi so resni, bodite resni tudi vi?
-~o....... v
Dopisi.
Salida, Cola Dragi g. urednik Cl. Atn. Ker se malokdaj kaj sliši iz naše naselbine, pa vzamem jaz -pero v roke, da kaj napišem. Z delom gre tukaj dobro, samo pijače nam manjka, ker grozna suša, !ki je nastala ob novem letu v državi Colorado nam je vse posušila. Tu je en rudnik in rudotopil-nka, (ki dobro obratujejo. Kar nas je Slovencev tukaj, večinoma. delamo v rudotopilnici, ki se imenuje O. & C. Smelting & defining Co. Ta družba nam • je tudi ^zvišala plačo za deset ^ odstotkov. Govori se, da bo ta . dtužba zgradila novo zine to-. pilnioo, in upam, da bi se to 1 kmalu zgodilo, in ko se prične . z delom, bom poročal v listu. 1 Želim, da bi se kaj več Sloven-
.' iVl.! ' .tv" ./'v' . ;'•• '
^ ;
' VSTAJENJE SLOVANA.
•/r Ivan Norman.
■
• Ze davno čuto smo odatieve v preroŽflfem pesniškem poletu, da vstal od1 mrtvih rod bo slavs/ki, da novo luč prižigal bo svetu.
Možje nesmrtnega spomina so Slavi duh svoj posvetili, ✓ bodrili njene so sinove, zanos, -ponos jim vt srca lili.
Spoznafli dušo so slovansko, - nje moč čutili plodovato, hranili neomajno vero v življenje -Slave vdkovito.
Mar delo, rod)u posvečeno, brezplodno iy" smrtni prah izigine, zaman vsa vera, vsa ljubezen, zaman stoletne'bolečine ?
'	'* $£m ■
Ah ne! Sovražne, besne sile delile so le >trup prevare, da nam bi dJiio umorile, - nas v rod pogrezntle 'potvare.
S prevaro begale so srca, sejale ž njo zavist med brate, teptale so sv^tirjje dedov, zasmehovale vzore zlate.
A že se svita dan vstajenja, probuja duša se slovanska«. Iziplahne v nič besneča sila, ko se vzbudi" ta moč titanska.
grol^a slednjega Slovana, ki zdaj oropan je življenja, priklije žlahtni cvet poroštva, ki svetu znani dan vstajenja?
v
cev naselilo tukaj. Tukaj je dosti grškega in italijanskega naroda, Slovencev nas je kakih 200 vseh slkupaj. Zaenkrat pa ne svetujem še nikomur hoditi semkaj, Iker še ena dva meseca se bo delo teško dobilo.
Nevarno se je poškodoval tukajšni rojak in farmar Anton Milavec. Konji soise mut splaši-li in je tako nesrečno padel pod voz, da je moral« iskati zdravniške pomoči. Vrlemu rojaku želimo, da kmalu olkreva. V tu-kajišni Red Cross bolnišnici se tudi nahaja rojak Frank Per-fone, kateremu so odrezali eno nogo radi revmatizma. Sedaj je pa tudi vdru-ga noga v nevarnosti, ker mu jo bodejo morali tudi odrezati. Ta* nesrečni ro-jalk ni »pri nobenem društvu-Sedaj vidite rojaki, kako je društvena (podpora potreibna. Ne samo pri delu vas lahko zadene nesreča vsako uro* invsak dan ,ampak tudi drugače, ko niste pri ,delu, pa zbolite tako, da niste nikdar več za,nobeno rabo. Apel«jem na rojake, da pristopijo k društvom. Ne samo k enemu, ampak k dvem, če je le mogoče. Tukaj imamo dva podporna društva, ki prav lepo napredujeta, posebno pa | dr. sv. Alojzija, 76 JS'FOJ, ki šteje preko 100 članov. To je jako lepo število za tako maj-no naselbino.
Pošiljam vam' naročnino za naprej, rojakom pa priporočam da <-e naročijo na list "Cleve-landska Amerika*', kdor ga še nima. Ta list je neustrašljiv delavski narodni list. In ob koncil tega dopisa pozdravljam vse čioatelje in čitateljice Ksta in jim želim vesele praznike, našemu listu pa mnogo napredka.	J0*111 Zor.
♦
o-
. Zdravstvo. .
(Piše dr. Jos. V. Grahek.) v" NAS ŽELODEC.
(Po mojem mn»enju ni nobenega druzČga dela telesa v človeku, ki bi bil bolj izrabljen, bolj zapostavljen in preobložen z delom, kakor j« človeški . želodec. Ta siromak — dasirav-no vedno kriči ipo unijskem delu in osemurnim delavniku, dela noč in dan, brez prestanka, brez prenehljaja — kot najbolj hudobni stavkolomilec. Mno-1 gokrat mora ta ubogi revež imeti prostora za dva ali tri, da prebavi hrano in pijačo, ki pri-■ die ^ trikrat preveliki množini
v njega notranjost. Ali je kaj čudno »potem, če se želodec upira ?
Želodec je naš najboljši prijatelj, naš najboljši sluga. Ako ga preveč ne obložimo z delom, tedaj nam*bo celo življenje služil zvesto in dobro, toda če ga zlorf^Mmo* tedaj se bo spuntal, odpovedal se bo službi in bo ipostal glavnim vzrokom prezgodnje smrti.
Človeški želodec se lahko jako dobro primerja s parnim 'kotlom parnega stroja. Ako je kotel v dobrem stanju, ako ni preveč izrabljen radi neprestane velike vročine in s čezmerno uporabo, nam bo tak kotel sit*-žil jaflcb dobro in jako dolgo. Premog, ki gori pod kotlom, daje vročino, ki spreminja vodo v paro, ipara pa daje moč, ki goni stroj ali drugo mašinerijo. Aiko kotel ne daje dovolj vročine za preminjanje vode v paro/ne bo moči dovolj za delovanje masinerije. Stroj je lahko v najboljšem redu in sposoben za delo, toda ako nima moči iz kotla, kjer je para, tedaj stroj ne more Idlelovati.
Ravnotako je z našim želodcem. Ako želodec ni v dobrem in normalnem stanju, ne more nikakor dobro pnebavljati hrane in jo pripravljati za nadalj-no uporabo. 1K0 je ihrana prebavljena v želodcu, gre v razne telesne dele na enak način, kakor para prihaja v razne dele stroja in jim daje moč, da se gibljejo., Ako želodec torej sprejete ihrane ne more dobro prebaviti in Ustvarjati potrebne hrane za razne telesne dele, se človeška moč kmalu agubi1, in vsa človeška rast začne zaostajati. Kmalu ima pri človeku opraviti pogrebnik in nič več zdravnik.
Zakaj pride Ido tega?
Ker izrabljamo našega najbolj zvestega služabnika — že-lodfcc. Iz hna^čevanja radi prevelikega dela, katerega mu naklada njegov gospod, gre želodec na štrajk, »poslušati neče nobenih ugovorov in pogovorov, samo ipogrebnika še posta ša, ki pravi, da ga vzame pod zemljo.
Pa ne zasluzi1 samo pogreb-nik, kaJdar želodec štrajka. Zdravniki in lekarne zaslužijo lepe dolarje radi želodca. Človek navadno pokliče zdravnika, da mu spravi želodec v pokornost, ker neoe več delati. Mnogokrat pa ztiravnik in lekarne ne morejo pomagati, ker so bili navadno prepozno poklicani.
In če vse to pomislimo, ali ni (potrebno^ da skrtimo^
nielnm''zkoriščaniem ie z^mb-Ijen za vedno, želodi inTsC
vek.. In vprašal bi kdo: Kako more človek vedeti, kdaj zlorablja svoj žlelodec? Evo odgovora : Četudi nima želodec ušes, da bi- slišal, ali oči, da bi vidd, pa je od narave preskrbljen s sredstvom, da naznani
svoj težavni položaj gospodarja \
Bolečine se (pojavijo v želodcu, in človek mora dati< takoj preiskati vzrok teto bolečin. In če človek sam ne more najii vzroka bolezni, se je treba obrniti na zdravnika, ker je vedno laglje do/biti zdravilo v začetku, kot potem ko je bolečina razširjena se je globoko ukore-n in i ta.
|NV jemljite pa nilddar nobenih zdravil (patent medicines) ker človek (potrebuje zdravilo za svoje bolezni, ne pa da im* bolezen gotove vrste zdravil.
Kadar je želodec bolan, tedaj človek zgubi tek, ali <pa dobi "volčjo lakoto", njegova žeja je velika, okus velikanski. Mogoče se zavekfa, da ga nekaj peče na dnu želodca, ali da ga nekaj sili na bruhanje. £lo- \ več čuti slabost želodca, trebuh se mu napne, odvajanje " blata je nestalno,' boli vas glava, duševno ste mrtvi ali zaspani. Vse to so znaki, da nekaj ni prav z vašim želodcem. V (začetku je to morebiti samo mala bolečina ali slabo razpoloženje, toda to ste kmalu razvije v nevarnejše bolečine in postane usoldepolno.
'Zato pa še enkrat pravim, da kadar se želodec pritoži, -poslušajte ga, in ako ga sami ne morete spraviti v red, pojdite k zdravniku. Dolar, katerega Ipotrošite danes; vam mogoče lpribrani sto dolarjev v šestih mesecih.
Kateri so vzroki želodčnih bolečin ? Vzrokov je mnogo, to-da navesti hočem tu glavne in poglavitne vzroke. V prvi vrsti je kriva hrana, ki ni priprav na za želodec in ki ni dobro pripravljena. Sledeča primera hra-ne nikakor ni dobra za želodec: N. pr. pol funta svinjskega mesa slabo pečenega, svež kruh, slalbo kuhan krompir, pol ' kozarca pive in nekaj kozarcev ipive. faka mešanica ne paše želodcu, in želodec je ne more dolgo sprejemati, ne da bi se pritožil. .Nezmerno uživanje hrane ali požrešnost gotovo zapelje želodec v bolezen. Nikdar ne hitite, kadar jeste,, ne 'pogoltnite hrane, ampak }o dobro prežvečite. Ne mislite, 4« morate" svoj želodec tako hitro napolniti s Ihrano, kakor morete kako prazno vrečo. Narava fe dala človeku zobe, in zobje so z a "t o, da se hrana dobro prežveči, predno jo človek pogoltne.' Dobro prežvečeno hrano sprejema želodec brez ugovora. Ni doibro piti preveč čaja, kave ali druge ipijače ob času, ko jeste. Jesti je treba ob gotovem določenem času. Ni pa dobro, ako se uživa hrano, kadar se komu zljubi. Želodec potrebuje svoj čas, da hrano dobro prebavi in jo spravi naprej, predno je pripravljen sprejeti novo hrano. Tudi ni dobro želodec nabasati, prjedno greste k pqčitlau Kakor človek potrebuje počitka, tako ga potrebuje tuid! želodec. AHeo napolnite želodiec, predno se pod&te ik počitku, tedaj mora delati želodec ob onem času, ko bi moral počivati. Ako ste pri takem delu, kjer morate vedno sedeti, ne pozabite, da potrebujete mnogo sprehoda. 'Bojte se čezmernega uživanja alkohollnih pijač. '
Imejmo poleg tega vedno na pameti, da je želodi jako-va-žen del našega telesa, in da želodec postopa z nami tako, ka* kor mi postopamo z njim. Ako hočete imeti želodec v redu, se diižite zgorej navedenih naukov, in aiko je želodiec v neredu, pofcličttcKzriravnika takoj.
Delo dobijo ženske I
Dekleta, Stara osemnajst let ali več, dobijo takoj dobro in stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave.	(56)
Vsak, Id polti« denar, dobi potrdilo prejemnika. Hitra ia pot tona postreiba. -I ;
'	'' 1 ■ ' -r' • »CBi ■ • m -H V'-: 3 ££ y :■ • -
Otipi I ared y^^JIVN	ofc Md^jth
ttm poiiljanje	ff	\ od 10-12 do p.
» • tL~ui-
LEO SCHWALB
6131 St. CUir Ave,
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBC&JŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
r;	6112 ST. CLAIR AVE.
yiiaii<iiiiiiiiii«)ci<iim)iiiimiiiiminmini<
1 —» , |
Pravi starokrajski brinjevec' *
Cena 6 steklenic ... $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 # Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najhnejii tropinjevec in
drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.7$
Pristna rodeča ohioska vina
Galona . . 50,55,60in65c
Katavba in Detavare vino 80 in 85c gal
Vinska posoda ob ^ do 10 gal. Telja $ 1.00, za 25
gal. posoda $2.00. Prirej naročilih je «>d brezplačen. To cene so aamo za na debelo. Naročilu saj se priloli denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Pr.. .lov«n.b. druib. u ptwdj^je fiaib
6102-04 SL CUr Are. - - CMui 0. .
FARE $322 iMJAILY-BETWEEN imK i Jgrw CLEVELAND &
jij.. jas—»jg^^^^^BB^^^^^^^^^^^BB^BPgB^ *
SSi^S^Tb« Great Ship -SEEANDBEE^ '
w*m iU w»UL	m......... P
I tlon. for 1J00 I.MIMIIHI.	•>	__em "
f "CTTY OF ERIE"-3 Itotfkmrt SteMW- -OTY OF BUFFALO" U
) CLEVELAND-Dafly,M^ylsttoNov. 15th-BUFFALO S
teissar3. •. •	' *m tt
; —hi
i ^^Sg^Ž^	I S
^ rMETlJ^CTpA^FFAI.0 TR A H
Čigteije in likanje obleke
DOBRO DELO.	NIZKE CENE. '
Moške obleke.................flJOO Ženske klkD«....................J0»
Molke suknje...............J$140 Ženske dolge luknje......
Jopiči...............................Me Ženske obleke.................$1.00 I
Till DAMM DRY CLEANING Co.
Čemi. 730-W I574 £. 55th ST. Z"* *™
A. J. DAMM, poslorojfa.
Zavarujem proti ognju IS in drugim nezgodam m
AUGUST HAFFNER, ffl
Bi	...i> A. - ■	' I
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS*N.)l
If	^ fl
I SMa15*11"*" ^Mjn lAmtmAimmim B
r dri* ri Ohio	Mj lU	v drfart OUo
|	Sedii: CLEVELAND, OHIO	|
'	m m m
BK^aSfeffr:	_	BT	, . _____
VRHOVNI URADNIlKi:
PREDSEDNIK: JOHN OOBNIK. «105 ffT. CUUR AV^NOTD, PODPREDSEDNIK: PRSMOft /K O Q O J, «04 8T. CIAIR AV«. J TAJNBK: FRANK HUDO VERNIK, 1062 BA8T 62ud BT. | BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUB, 1063 HABT 62nd STREET. j , VI^H. ZDRAVNIK: J. M. B BLitlKAR, «117 BT. CLAIR AV«.
j	O D IOiRN I K I:
/ Frank M. JAKSIC. 1203 Norwood M. Jo«. RUSB, «712 Bow »v«. r W Frank ZORJč, 590» IFrosser are. Frank CERNB, 6033 St Clair avo, Anton ORDINA. 6127 Bt. Clair m Ignac SMUK. 1051 Addison Rd. Anton OBTUR, 1158 BL 6lst Bt B> 8s0s vrhovnega odbora se vrtijo vt&ko Četrto nedeljo ▼ aneaecu [JI ob 0.30 dopoldne t pisarni vrhovnega urada, [ji Pisarna vrhovnega urada 11052 B. 62nd 9t drugo nadetropje, m daj. Cuyahoga Telefon Prlpoeton 1276 R.	'
i Vat dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznic«, naj te jjj pošiljajo na »vrhovnega tajnika.
j .	Zvestno glasilo: "CLJEVELANOBKA AMERIKA"
----------*-----------^------■'--------r.?=-~=J
Iz stare domovine
j Bizeljsko. Tu je umrl' trgo-3 vec in posestnik Josip Vrečko, j v najlepši moški dobi, star komaj 47 let. Pokojni je bil občhr-> , ski svetovalec, član krajnega U šolskeg-a sveta, blagajnik oboir ^ e in lovskega društva.
Mrliča so potegnili iz Savinje Jt*. občini Marija Gradec pri Lo |LSlkem trgu, Trutplo je ležalo že foalj časa v vodi. Po delavski 1 "knjižici se je dognalo, da je u-I tppljenec 62 letni strojni kiju-Anton IFdkelšeik iz škofje I" -•vasi pri Celju. Ali gre za nesre-k -čo ali za samomor, še ni jasno.
pWricn. Poročila, (ki prihaja-pJo j4 Gorice, ponavljajo, kar ^Hffže povedali velikokrat, da EptJBjanski izstreli lete v mesto na ,tei- sedaj na oni stra? fjm,,sredi ognja je Gorica, in vsa jgAcžnja okolica istotako tnpi. Kfanate padajo v mesto, v Št-Bndrež, Senupter, Vrtojbo, pro-Bti Vok:jidrag»i, v Solkan, Krom-■berg, pač okoli in okoli Gorice,
■	ubijajo ljudi, živino, rušijo half Še. Polagoma se vrsf razdeva-
■	nje. človek, ki živi v Gorici ali okolici, ni varen življenja niti
I trenutek. Vendar vstrajajo še v mestu in v okolici obdeluje-§ jo še tu in tam (polje. Skoda v j nif»tu in okolici raste ogromno / od dne db dne. L Podgora pri Gorici. Župan-[ stvo občine Podgora sestoji h štirfh katastralnih Občin : Pod-£ gora, v kateri je bilo pred izbruhom vojne hiš 337 s prebi-I vtbtvom 2329; IFevma, hiš 197, prebivalcev 1316; št. Maver, ^hiš 63, prebivalcev 359; Podsa-botfo, his 51, prebivalcev 346, J skupaj h« '618 in prebivalcev 425(0. Ako pogledamo' sedaj irn/feijovane kraje na desnem <|Wegu Soče na bojnem polju-, »klimo samo opustošenje.. Po Jtalvariji «e je sprehajala spom-g ladi goriška ^gospoda, ?edaj je I Kalvariia goličava, ni več treh križev, ni vec zelenega, košate-I g a hriba, pod Kal varijo ni več V velikih tovarniških stavb / vi-/ sojcimi dimniki,^ vse je razbito, l| TSzpočene, vse je v razvalinah, f Na Oslavju se je rodila sladka I vinska kapljica, sedaj ni več J onih lepili vinogradov, ni hiš, r' ves grič je olu|pljen in kaže goji la reta, kakor d'a bi tam ne bi-f: lo nikdar /rodovfcne zemlje, ne I ljudi, ne hiš. St. Miaver in Podr I salbotin nista drugo nego raz-I valma. Prebivalstvo občine I Podgora je odšlo v begunske tabore, deloma je po Kranjskem, Štajerskem, nekaj na Gb-riškem.
Umrl je v iLjuJbljani Anton B Culk, rojen v Pristavem na Go-I riškem v Brdih leta 1890, vsled I bolezni, ki si jo je nakopal dne 120. januarija, 1915 na rutskem I bojišču. Njegov brat Avguštin r Cuk služi kot četovodja ipri vo-
Ponočni napad. Posestni'ko I vdga sina Jakoba Hočevarja iz I Kjjftfliicevega je napadel iponoči l^nsTcesti peki mMnansiki pomoč-rfiik, s katerim ise je prej propi-Vral v gostilni. Ranil je Hoče-' var z nožem. Na^dalca sodru«-f dan izročili sodišču na Brdu.
fe Dober pek dobi takoj dofcro in
.talno de^Oglaswiaj se taicoj
• .
Dtelo dobijo moški!
' Takoj dobijo *deh> možje za navadna in splošna ofpravila v tovarni. Dobra plača-rie Iron Co. 915 E. verno od St. Clai
Članice peVskega podpornega društva "Edinost" priredijo v. soboto, 29. aprila veliki ser-pentiftski in prestopnega leta ples v John Grdinovi dvorani. (Igrala ibo izvrstna godba« pod vodstvom Elsie Hruby. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cenjeno obcinstyo je .pro&eno, da se udeleži te jako zanimive zabave rn nad vse v zanimivega plesa v obilnem števikt. (47 & 49) članice dr. Edinost.
NAZNANILO.
Dr. Mir, št. 10. SDtZ priredi v nedeljo, 30. aprila ofr (pol osmi uri zvečer v Mike Plutovi dvorani na 8h. oesti občni banket, na katerega se utljudno vabijo cenjeni rojaki v Clevelandu in okolici.
Na programu je »pozdrav predsednika, več. govorov in prosta zabava. Vstopnice je do^ biti ipri Ignac Baznik, 8117 Aetna Rd. in Jdhn Andolšek, 3576 E. 82nd St. in .pri Fr. Ce-sar» 3559 E. 82nd St. Odbor
-- (4J8)
Takoj dobijo delo mos<ki, in sicer stalno delo za celo leto, poleti in pozimi. $2.50 in še . več se plača na dan. The Union Salt €0. 65th St. & Lake Shore Railroad, St.*Ctoir ave.
kara. ,	N (50)
Zastonj t	Zastonj!
POZOR!
Nikar ne pozabite obiskati Scfcwfeb 04To gostilno v soboto, '212. aprila.^Tti j^bite lepo velikonočno darilo zastonj. Vi vsi veste flcjel
SGHWAILBOVA GOSTILNA 6131 St. Clair ave.
I garancija* ' \
Kadar poltjete dnur ▼ ■ Evrope, «■ asi gamatiia- |
1 »epreli ««<iU Mfabts. [
"čf^^^e-e	1
I, veranc^o, vselsj se posloiit«	|
The Cleveland Trust Co.
H Naia garancij« j« urssai-	^
čila, kar se tiče barvanja in pa-I piranja na starem prostoru, t. j.
1	na lOli E. 64th St. ne pa na 6526 St. CJair ave, dokler seli stvar ne uredi. (Wed-June 30)1
FRANK MI^ESUC, -xoXI E. 64th St
rf" 1 1 1 "^nft MLEKO
'Najboljše pasteurizirano
mleko, dobite pri Frank •Teri^ • |
1IM E.60th ST.
Prodaja se na drobno in 1
d«bet5. Svoji k svojim'
----
ia Tia iiti. da 2* al «J««w racaipt
im* aarajaa ta «d aaiilrtajiik adravll. danraa ■ |
a« am udrtriti.
Vaši sdrarailki raeapti awraja prkl v | aaialakanw, kjar bod«J« idaUal aslaataa pa ialji idraralka. lauuaa ladi papalaa sala* | ! ■a gaadjavlli pr»dwl»i. twlrtaili potrtk-
ll"*1^: * llj" •• ""J"*
ftCoenthers Sloven. Lekarna,
m Addison Rd. vs«sl St Clair Ave. i ]
m	-j ;
jililllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllSi .
S Niagara Falls i i
Wy\	iN
Buffalo i i IZLETI i <
VIA 1 7	9 ]
Nickel Plate Road | «
E PRVJC NA PROOAJ S. IN T. MAJA 1 .
S Tikati sa vlak it. aobotah ta ■■ via- S t S k« 4. in 6. ob nadaliah lakom polatja. 3 1 S Vlak 1. ta vra* is Buffalo v pondaljak S
r "MmJ" $3^0 ROUND TRIP
Urad: 733 Euclid Avenue. | (
liiiniiiirtmmiuiiiuiHiiniiiiiiiimiiiiitl ,
I John L Cass
lekarnar.
Collkiwoodslkiin Sloven- < ceim v nazmanje!	i
Mi imamo sedaj: uiposlj^	1 nega Slovenca v nasi lekarni, da naim pomaga pri naši ihitro naraščujoči trgovini s Slovenci. Imamo	i v zalogi popoln« vrsto	t z?dravil in kemaikalij. Za-	1 stopstvo za Columbia gra-	> fonole in plošče; (Fri-5-5)	1
JOHNE, CASS, j;
lekarnar.	1 .
15519 Waterloo Road. I " Stop, 117 Shore Line, g r
" <* ■■■ i
I Dr. Rich«*« ^
bolsst^ln1 otrpe ^ lost udov in ml- 1
Čedna soba se odda v najem.
1447 E. 53rd St. ; (47)
■_•_« _
DELO!	DELO!
Takoj drobijo delavci v foun- f dry, ravno tako mladtniči, ki j bi se radii naučili modlarskega j in drugega dela. Dobra plača j taikoj v izačetlku. Vprašajte pri , Walworth Run Foundry Cd. ! 24188 W. 27th St.	(49)
HIŠE NAPRODAJ!
<
$2500, za dve družini,' 8 sob, * blizu E. 69th St. in St. Clair. , $3200, aa 3 družine, 12 sob, -rent $32, blizu E. 6i«t S%. in White ave. Slamo $1000 takoj, j $3600, za 3 družine, 13 sob, , šSorrljeva streha, blizu E. 6lst St. in -Bonna ave. $5800, za 4 družine, sob, in ,
2	družini 10 sob, lot 40X170, | rent $6q, tftizu j|l 71st St. in j St. Clair ave.	. 1 (
McKENNA BROS. * i| 1 ^ X365 E. 55th St . 1
g/1 m	K*
■
3. NADS. PERMANENT BUK. 746 EDQJD AVL
Iv blnLMk
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati ket zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Uradne uret
9.	aJ.de 4. pop.
7. »več. do 8. sveč.
10.	do 12 dop. ob MdaUak.
Ixrm£t1t 1a ogla*, da nt pozabit* naslo-Va
wtmmmtmmmmmmmtm■
ZOBJE!
Kadar zgubite en zob, zgubite dva. In* ali veste, da kadar zgubite*dvoje^ svojih zob, da zgubite takortfkoč celo zobovje?	, Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zotoa, ki je do-tičnieimu nasproti v gorenji zobni in narobe. In «to vam ško-dHtje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne moi'ete biti popolnoma zdravi.
Jaz vam lahko pre-sikrbim manjkajoče zobe in jih naredim da izgledajo popolnoma naravni.	/
Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjut. do 5.30 zveč. Ob poridkrljkih, četrtkih in sotootaii tudi 'zvečer. Vse delo garantirani. Zobje se iz-vlečejoibrez bolečin. Mi,govorimo slovensko.	(38)
NAZNANILO.
- . 1'	"V
Cenjenemu občinstvu in slavnim društvom! Kot že omenje-nq, da priredii dr. Glas Cleve-landskih Delavcev št. 9. SDZ vesellico spojeno z banketom, na nedeljo, 28. maja, t, l. v Sobwalbovi dvorani na 6113 St. ,'Clair aive. ob priliki razvitja in blagoslovljenja nove društvene zastave. Uiljudno naznanjamo, da se dobijo vstopnice za baufket pri sledečih rojakih in trgovcih: John Gornik, Francis iLausohe, Anton Grdina, Lawrence Petkovsek, Mike Jalovec, Andy Kranjc, John Škuif^ ca, Jos. Modic, Frank Ma'ko-Vec, Henry Zalokar, Josip Žele, John Cimperman, in pri vseh društvenih brattfn.
.May 26) . Odbor.
AJ^^aa AAA AAAAAAA ▼ ▼▼▼▼ WWW WWWWWW ▼
♦	'Vsakemu, kteri mi poŠ ♦
♦	Ije naslove svojih prija- ♦
♦	teljev im znancev živetih ♦
♦	v Ameriki, mu pošljem ♦
♦	lep spomin.	ap+
♦	HEN. J. SCHJJITZER, ^ 4 BANKIR.	♦ ^ 141 Washington St. ♦
♦	NEW YORK. . ♦
▲ AAAAAAAAAAAAAA
WjWWWW WWW WWWWWW W
t»1 11 mraiiirr .
' DELO! DELO!
. Močni moije dobijo takoj 6talno in dobro delo v tOvarni. Delo na kose ali na tlnevno de-Jo. Dobra flača. Lake Erie Iron Co. severno od St. Clair ave.	_ (47)
Razglas!
Vsem rojakom v Clevelandu se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čilane od 16 do 35-leta . -	•
vstopnine prosto, ift sicer za tri mesece, april, maj in junij.
\ Torej kogar veseli postati član tega najbolj' premožnega društva v Clevelandu, naj n^-kar ne odlaša, ampak naj se takoj posfuiži u«godne prilike, katera se mu sedaj nudi. 2a več pojasnila naj se vpraša pri
»s
I235	jT9)
Proda'jamo stedicjce fme pijače. SUvovfca, tropifcijeveč, britij e-vec, $2.50 in $3.00 ga Ion a.
w A. COHN, 5819 St. Clair avei
Mi pošiljamo žganje na vse kraje Zjed. držav. Pošljite danes naročilo., (Wed-Fri.) iiiHniiimiimniiHHimiiMiiHimiiiimii
TRGOVINA Z BICIKLI.
Naznanjam, da sem zopet odprl svojo trgovino s kolesi ali bicikli, ki je največja slovenska trgovina t« vrste*. V zalogi imam vedno vsakovrstne gumijeve rubfcrje in vse drugo, kar se potrebuje pri kolesih. Vse to dobite v moji trgovini ria 6607 St. Clair ave.
(Naznanjam, da sem dobil ve-lilko zalogo vsakovrstnih koles ali bicikljev, tako da bom lahko postregel vsakemu rojaku, da ne (bo treba hoditi okoli drugih, ker vsakdo je lahko prepričan, da pri svojem rojaku dobi najboljšo postrežbo, kar pa ni prav se lahko pove in se lahko »pobotamo. Dolžnost je tudi rojakov, da podpirajo slovenske trgovce, ker izgovori: nisem vedel ali znal, ne veljajo. Moja trgovina s kolesi je največja slovenska trgovina te vrste med1 -Slovenci, in prepričani ste lahko, da dobite pri meni vedno najbolj trpežno blago. Osem let sem že vtej trgovini in vselej sem v žadovoljnost vseh postregel. Torej se rojakom v Clevelandu in okolici uljuchio priporočam za obila naročila. Vsak me lahko najde, ker moj natančen naslov je tukaj ipriobčen. (Fr>June-iS) FRANK ZAKRAJSEK, 6607 St. Clair ave.
2EN8KINE NEPRILIKE
eo nmogoitevMne. One same vedo ko-Uko-trpljenja morajo vCaoih prestati. Popolnoma naravno je, da lWejo idra-vila, M bi Jhn dala dajibo. Za ta na-men ee 8e|v«rov Regulator ne nore prehvaliti. Njegovo uspetaoet najbolj lahko opdiejo ftenoke, katere so ga rafbUe. Mrs. James Peffert, Fairport, Ohio 0am jo pisala: "IokaO* sem po> mod ▼ red krajih, toda nič nI poma< gak>, dokler otaem poskusila Severov regulator; priporočam ga vsem ion »kam, Id trpijo." Cena $1.00, v vseh lekarnah ali od nas. Piilte po nafto knjiiioo "Zdravje *a leasee", katera ee doM saotonj. W. V. Severa Oo. Oedar Rapids, Iowa.
Naprodaj sta dva lota na vogalu Waterloo Rd. in E. i6otfti Coliinwood. Ugodno za trgovsko podjetje. Poizve se pri lastniku M. Plut, 3611 E. 81st St. Newbury,	(Fri. June 30)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom, ki so me povpraševali za sv. pismo, in vsem, ki želite sv. pismo imeti vsem, ki želite slovensko sv. pismo v hiši, naznanjam, di jih sedaj imam. Celo sv. pisma starega in novega zakona v eni knjigi, ki obsega 1040 stranij. Cena s pošto $1.50, brez pošte $1.25. -
# Rev. Jos. Wolf, x 1260 E. 59th St. Cleveland, O.
k (Fri-May 19)
Mlad Slovenec foi se rad izučil livarskega dela v unij ski livarni (Foundry). Kdor dobi meni delo, mu plačam $5 za trud. 5704 Prosser ave.	(47)
Takoj dobi delo prve vrste mesar, ki razume tudi angleško. Dofbra plača. Kje, poižveste v uredništvu tega lista. (48)
Takoj dobi delo izurjen bartender; Dobra plača. 3222 Lakeside ave.	(48)
PRIPOROČILO. ~
Rojake v Collinwoodu in Nottinghamu in okolici opozarjam na mojo dobro založeno trgovino z jako trpežnimi in fi-rimi obuvali. Pri meni dobiti: čevlje za ženske, rffeSke in otroke. praznične ali delavne. Dobro blago, trpežno in zmerne cene. Se priporočam cenje-njenim rojakom.	(47)
CIRIL JANČAR, 16109 Waterloo Rd. Colliiiwood
DELO!	•
Takoj dobijo delo delavci pri parnih lopatah, železnicah in pri gradbenih poslopjih. Plača $2.00 in $2.50 na dart Vsalk oddelek 25 mož ima svojega kuharja in formana. Zastonj stanovanje in premog. FridSte k Walsh Employment Agency, 615 Superior ave. N. W. Cleveland, O.	(50)
SLOVENSKA TRGOVINA |
Z DOBRIMI ČEVLJI 1
i .	J : ■
Fmi moški ce?|ji, JW ^ Fini ženski čevlji, ^ Fini Otročji čevlji
Se priporočam rojakom za dobro blago in postrežbo.
Frank Butala*
6410 St. Glair Ave.
■	?	*	'' ■■SmbbWI
—
Očistiti se pravi na novo prebarvati
A. AURBACH,
V Sedaj jeia«, da sčistite in.pripravite vaš vrt. AlXmaJ?qw>trdbno orodje za vaš vrt in travnik? - Preglejte spodnje cene, da se prepričate, če imate predhiete, katere potrebujete in katere lahko kupite v vaši soseščini:
Cev za škropljenje........ 10, i 3 in 14^ čevelj.
Lawn mowers ..................$3.00 in več.
Držalnik za cevi ......................$1.75
Škarje za travo....................25 in 35c.
Škropilniki........................50c in več.
Vrtne grabi je............... .....20 do 50c.
Vrtne lopate.........------------------- .50 do 75c.
Vrtne pralice......... ...........ioc in več.
Samokolnice....................$1.98 in več.
5508-10 ST. CLAIR AVE: Elektrike potrebšfiae. Mi ipetjivimo elektriko.
Telephone East 5SS W Central 6489 K
fRAI* WACHCIC,
NA VOGALU ZRAVEN BANKE.
746 E- 152nd ST.
Naznanjam tvojim znancem in rojakom, da imam veliko zalogo otrobih belih oblek, klobukov in lepe bele suknje, pe najnižjih cenah, kakor tudi ▼sakovrstno ženske blago.
Ženske, ne pozabite tudi na vaš« može, t. j. da jim kupite pri meni lepe * nedeljske srajce, ovratnike, kravate, kakor tudi vso spodnjo obleko.
Zaupajte mi, da bodem vsakomur dobro postregel in da bodete poceni kupovali.
Ostanem t hvaležnosti za preteklost in bodeČntost udani
FRAg^ACHCIC
U6 E. 152nd ST.
|BHPH^OAST L,INJf TO jpBB^
tSv\\y j A^^^^r ^m * m VPV H k. iar A VwZZTYfc.3 »vvJ^M
In 'i 4 « k i T m v n rti .r ■■ li Irtar ^ BhjMul	hi ii ili j i V*mit.....I^' ijM
(^CLEVELAND, BUFFALO, NIAGARA FALLS" I TOLEDO. PT. HURON. Al PEN A, ST. IG NACE.
KSSSBSSfESBSB^
A REAL VACATION	*
The Water Way Lj tlie Only Way
The Croat Likoa I* tlM mrrcf tor pa-tlcuUr »n I *r-er' ■n'-H trurrlor* on builnrea I and pl«wure tri m. Tti I>. A <3. Liaafcte-utr« t-^oi'vt«^' uiUHUraoi«i>Md,(«»i|r tpO romten. T!i« frcct'rrrt rf tlw <1««'**, I^T W'l. -<(Pt taKf bmt*. tlM tOfll-I ffiodlaiw teas?) an a unexcvllfei ojJb,'. «_0u..> lUa alwarJ tSea« Ootitknc p^msm m d mmitc« of c&Joycient.
9	"D. a c. a snavica c-uaramteb"
I	OurtDi Bummer	t.>e Two C.lant.i u/ H.- C «t UV i.utn.C.ltjr of Detit.tt III and
plt/«f Clevtb.uilll, oiMtnt*ftalivMtnrlrtf In; -rr^-i« 1 l Ut i twl l urtalo; <'iili/ b«(w«ca	tt«J ciuvetard. alio ii*,\ Ciitf il (' y t;l' tl t'li Ir ? Jyly ar«l Auffu^!, a j
well m two IwfcU out mt JJvtrolt m-d	t ift v ♦»'.t'l-i'nv Pmi«'av* ' .-In
. ^irtna thr u *« nwjnttw.	tk J " O: t TOLCIXjaW* DKTKOIT
TO MACKINAC INLAND AND WAY PJ.l'r.r—fX-n Jur • 83th io S	'OiJ4,
hp::oiai. stkvmea clevklan^ rr> iTro TVird weekly, mo stops enkohte rxcrpf /t d-thcit evfry Thxp.
Dally mttlet twtweea Totodo Md IUt-la-nry, June 10th to B^wahcr 10th. YOU It RAILROAD TICKETS ARQ ACCEPTED On^Dj A O. Uim atMOien for wwwportailon between Detroit and CieveUwl. Dttra*
a'!i?iMvrr. sitsrsssa.^^ **	-
DETSfOlT A CLEVELAND NAVIGATION COMPANY^
PinWP H. J.'pMIU.AN, nm	A. A. BCHANTZi^yteo-Prm * OenL Mp. fl
St-^r^ TT Umrhi Mlin mm4 d«p«rt Tklrd AtJhim Wharf. Coatral I
ma i ^iL i
t---	,it	. jtZyMH^EjjSM
' : • •	IBm*■ jU:
■ 1 JE V ■	^m ami r7m I JE
li< AI I IVI Al IA/ vivritjU umr*v JI unij«
(ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV)
—>Prosim vas, gospa, prizanašajte <mi — bodite usmiljeni s vsaj <fanes. Meni je tako hudo, kot še nikdar.
Videla je njegovo bledb lice in plahost v njegovem pogledu ' ter čutila trepet njegovega sr-
—Erazem, ti si otrok, je rekla smehljaje in ne veš kaj je življenje in kaj je isfeča^
—il.n kaj je sreča po vašem mnenju? Pogledal ji je globoko v oči, kakor bi se hotej pre-pničati, če mu tudi to ogovori, kaj misli.
—(Kaj je sreča? Nagel, sa-njav trenutek, v katerem je slučajno nesi eca pozabila na človeka. In tišje je dostavila: Tak trenutek sem dbživela dlanes.
Erazem Se je njenih besed u-straSil. Spekle so ga kakor o-genj in drhte fjo je vprašal:
—Kaj se ne kesate?
—"Česa naj se kesam? ,
>—Storjenega greha.
i—Ali je to greh, če osrečiv-| jem i<n sem' sama srečna? Ne, Erazem, jaz se ne-kesam.
—Omoženi ste!
—Daf Gmožena! In moj falcon je tudi eden tistiih, k® so sklenjeni v nebesih kakor pravijo naši duhovniki, ali sreče mi ta zakon ni prinesel.-
!>ze niste srečni v zakx> aj moralno čustvo bi ralo reči1, da sva stori-Menf trga ta zavesi j adla mi je na dušo kar pena rosa
m je (bil kakor omam-a njegova notranjost hirala nazore«! gospe in jih odrivala od sebe, liti jih ni mogel, ker ni kaza, da so krivi. Zaittf itopal poleg zapeljivke, onosno in triumfujoce njegovi strani, pogledi pa so hrepeneče viseli olasem dekletu, ki je > spredaj kot da je poli čistost in nedolžnost, a je moreče čustvo zatrti dn osamelosti in v ti dmiižbi mu je bilo hu-i se bil najrajši vrgel v razjokal, kakor v onih asih v samostanu, ko čeli mučiti verski dvo->g njega pa je nezaidrž-:lo življenje. Slišati je k in smeh, nespametno nje in zosoljene dOv-olžne šale in modre besede in vse to je opominjalo E-razma, da se človek tudi kadar i hpce ne more in ne sme vdati svojim mislhn in čustvom.
Na Verdu se je sodnik Za -vršan ustavil blizu Magajnove hiše.
—{Pojdimo k 'Magajnl/flP^re-dlagal družbi. Časa imamo še dovolj in se laihko pomudimo 'pol ure. Skaf se je danes pri obedu posebno zanimal za 'Ma-gajno in to mu moram Vendar -povedati.
Še predno je -mogel kda kaj reči, se je Anton Magajna pojavil na -pragu svoje hiše in-povabil je družbo na svoj dom. Goapej Regini je utripalo srce, ko je stopila na vrt, na katerem ni bib od onega večera, ko še je izdala, da ljubi Magajno. E-dino Erazem ni sledil družbi, nego je skrivaj krenil na stran, kjer je stala kapelica. V cerkvici je bilo mračno in tiho in bobneče so doneli Erazmovi koraki, ko je šel počasi -po kameni-tem tlak-u in postajaje "pred alr tarji ogledoval podobe sv. Antona, sv. Martina in sv. Uršule. Večna luč je tresoče svetlikala in v samoti poluteme je E-razem Čutil neposredno bližino stvarnikovo. Padel je na klop .pred oltarjem in molil in sanjal in zopet molil in vihar v njegovih prsih se je začel polega-ti. Čutil je, da se mu pač vrača notranji 4nir, a »bal se je, da je notranja sreča izgubljena ca
Scle čez dolgo časa je zapustil kapelico io se vrnil proti
i* Magajnovi hiši, s trdnim skle-i pom, da razkrije g*spej Ange-i, li svoje srce in jt*pove vso resnico, da jo ne ljulbi, da je ne pio-e re ljubiti, da je podlegel danes i kot žrtev vsakemu človeku pri-
-	rojenih iiWlskih strasti, da pa sta njegovo srce in njegova du-
-	sa vdana sodriilkovi Anki.
: Magajna je bil svoje goste pripeljal na vrt in jim ,postregel z i vsem, kar je mogel. Vdano je
-	poslušal dolgovezno pripovedo-
-	vanje sodlnika Završana o do-
-	godkih pri današnjem obedu v župnišču in kako je škof Kon-
-	radus Glušič posdbno zanj iz-« praševal in se zanj zanimali Le • včasih je vzdignil glavo in je : jasni pogled njegovih sivih o-
6iij krožil po gostih, se nekoliko ■ ustavil na gospej Regini in se potem zopet uprl v tla. Sodnik Završan je to zapazil in še dobro se mu je zdelo, da Magajna njegovo ženo občuduje, in raihiel usmev mu je legel na ustna.
, INIaenkrat je planila vsa družba pokonci. Pred hišo se je bila ustavila krasna kočija tn iz nje je stopil novi ljubljanski škof i ter šel naravnost v Magajnovo
-	hišo.
i —Škof gre — je komaj slišno zdlhnil sodnik Završan in je žte pohitel ven, da pozdravi cerkvenega kneza. Magajna je prebledel. Njegovo oko je iskalo gospo 'Regino, kakor bi j^ri njej mogel dobiti po!guima in opore. Nasmehnila se mu je, samo za trenutek, komaj vidno, ali z izrazom, ki je pričal, da bo v blr/.ajočem se težkem trenutku njena dura na njegovi strani. In sedaj se je Anton r Magajna ponosno vzravnal In je šel škofu nasproti.
Skof 'Kom adus Glusič je bil mož, ki se je vedno slepo ravnal po željah in ukazih svojega vladlarja V mlajših letih se je pač -zanimal ?a reformacijsko gibanje, ali čim je spoznal, da je nadvojvod* nasproten, je Konradtis Glulie obesil svoje prepričanje na k i in in svoj plašč obrnil po vetru. In posrečilo se mu je, da ga je ta veter zanesel na ljubljanski škofovski prestol. Kot škof je bi! strog in i neusmiljen preganjalec reformacije, an jo je s silo ali z zvijačo zatiral, flotxfer je mogel. i
Počasi se je bližal škof M'a-gajnovi hiši in dostojanstveno i blagoslavljal ljudi, ki so pred i njim tpoklenili na zemljo in se i pripogibali do tal, kakor da imajo pred sabo kako višje bit- i je. Tudi vsa pri Miagajni zbrana družba je ležala na kolenih, samo gospa Regina in Anton Magajna ni®ta uklonila tilnika. 1 • —Vstanite, vstanite, ljubi J moji, je sladko veleval škof. ' Vstanite gospod Završan! In podal je sodniku roko, ki jo je 1 ta ponižno poljubil,	'
S ceste je vse drvelo k iMa- 1 gajnovi hiši. Tudi tisti, ki so 1 že naprej §li, so prihiteli nazaj in silili na vrt. In kdor ni mo- ( gel na vrt, je ostal pri ograji, 1 okrog katere je bilo kar naen- 1 krat vse črno ljudij.	*
Sko-f je imel za vsakega pri- s jazno besedo, ali poznalo se Je, da je bila ta prijaznost naiiče- ^ na in prisiljena.	1
—Vi ste torej * gospod Ma- * gajna ?S temi besedami je ogo- r voril škof hišnega gospodarja,- T ko ga je ta spoštljivo, a samozavestno pozdrav-il. Prav vese- ^ li -me, <fa sem vas spoznal. Bi! 5 sem res radoveden na vas, ker ? sem mnogo jako mnogo slišal v o vas. No, pa zd*aj vidim, da ni- c ste tako strašni, kakor so vas s popisovali, in zdi se mi, da bi 1 se midva kmalu porazumela. J Ali ne?	- 1
—Vrjemite, premilostni gos- ! pod, da se jez nobenemu doka- * zu trdovratno ne zoperstav- 5 ljam, in da se z mano lahka c vsakdo sporazume, kdor me j more prepričati, db nimam
prav, je skromno a resno odgb- (
r
-	voril Magajna. Vzlrc temu 'ne
-	ravno ugodnemu odgovoru je
-	škof vendlar Magajni prijazno
-	prikimal in vstopil v lopo, kjer s je bila med tem Magajnova se-
-	str a pripravila mizo.
i —Malo se moTatm pri vas po-
-	muditi, je rekel škof Vsaj v na-gtici bi rad spoznal, če se vam
-	dela krivica, ali če se mi je spo-c čila resnica. Prav zabolelo me ; je, ko se mi-je reklo, da vi celo
-	Boga tajite.
'Ostro je uprl škof svoje po-r glede v Magajno in temu je -bi-
-	lo ihipoma jasno, da tu ne gre
-	za poskus, ga is prijaznostjo in : z osebnimi počeščenjem prklo-i biti za papiste, nego za nekak
■	eksamen, od čigar izida je od-> visno nadaljne .postopanje po-
svetne in cerkvene oblasti pro-: t; njemu.
—Če kdoipravi, dai ni Boga, je odgovoril Magajna mimo, I i je tv> ravno tako smešno, kaikor] če bi rekel, da ni imel- očeta. ^ —To je potpolnoma resnično,
•	je menil škof in si počasi mell t roke. Ali to ne zadostuje. Vpra-
: šanje je, kak pojdm ima kdo o i Bogu. Le kdor ima pravH pojem
•	o Bogu* ima tudi pravo vero.
—-Meni je v tem oziru teško
•	govoriti -z vami, premilostni go-: spod, kajti jaz sem malo otmi-
■	kan in v bogoslovju zelo slabo t podkovan, je dejal Magajna.
Škof mu je živahno segel v i besedo:	„ I
-Meni *pa se je povedalo, dal , ste nenavadno omikan, da ja-|
-	ko mnogo citate in se posebno radi bavrte z verskimi vprašanji.
—Čital seni mnogo, še več pa raztmišljeval o verskih rečeh, toda te zmožnosti nimam, da bi verske nauke podpiral aW podiral tako, kakor bi to storil kak »bogoslovec. A nikar ne mislite, da prikrivali svoje nazore. Ako hočete, vam tudi povem, kako mislSim o Bogu.
1—iProsim, prosim, je dejal škof naglo in se primaknil b!i-| že, medtem ko sta fijegova Spremljevalca leno in zaspano sedela poleg njega. Tudi dtiugi poslušalci so pristopili bliže, gospa Regina pa je naslonila glavo ob steno in uprla svoje L poglede premo na Mlaigajno , Magajna še jemalo zamisljl, globoko zasopel in potem rekel: —Nekateri ljudje si predstavljajo Boga kot starega gospoda z dolgo brado, ki sedi v nebesih na zlatem tprestolu in vlada zemljo in človeštvo.. Jaz imamo Bogu drugačne nazore. Po mojih mislih je Bog tista ^sila, ki je vstvarila vesoljstvo, Bog je duša vse narave, njegova moč, in njegovo velečastno II je izgrajeno v večnih nepremenII Ijivih zakonih narave.
—Ti naizori so napačni', po- | polnonia naipačni, je s po vda r-1 kom rekel škof Konraidus. Tir nazori se ne strinjajo* z naukih katoliške cerkve.	I!
—'Mogoče, je ravnodušno odgovoril Magajna. Saj sem že rekel, da nisem bogoslovec in nisem v stanu kritikovatii cer-j kvenih naukov. Povedal sem le ; svoje nazore.
—Po vašem mnenju je torej ! Bog ustvaril samo svet in gaj; uredil po večnih naravnih za-j! konifi, za vernike se -pa nič več ! ne briga, in jih ne kaznuje niti ne nagraja?
—Bog je za vernike in za ne-yernnke enikrat za vselej -poskrbel s tem, da je vse vesolj- ; stvo in vse človeštvo podredil ; ve^ninr zakonom narave. Vse ; dobro in vse zlo na svetu izhaja J s^mo iz teh- večnih in nepre-| meniji vih naravnih zakonov,!; katerih ne premeni nobena molitev, nobena daritev in nobena ! procesija, če pa pravi kdo, dal je Bog za kazen poslal točo ali j sušo, drugim jpa dal tza nagrado) dobro letino, mu tega ne vrja- 1 mem, kajti toča, suša ali dobra | letina niso božje kazni ali božje j dobrote, nego posledice večnih}1 naravnih zakonov.
i' If X ' 'i
l I ^š^^	I
mili 1(111 '
SCRAP TOBACCO
Jm delan iz najboljief a duha-nait cigare. Samo najMjii tobak m potrebuj«. Najboljši tobak sa žvečenj«. V vsakem paketa je kupon.
Union ^^^^^ Made
- - .....
| Piko VINO ;
| vedno dobite pri Josip ; S Koželu. Belo niagara in ; ' i concord vino. Posebno ; ; i" ženskam je moje vino zna- J ' | no. Po stari navadi Josip J ! ] £ Kozely, 4734 Hamilton ave | 1
A	•	<
A. M. KOLAR,
SloVenska gostilna.
.......r 1	........
3222 LAKESIDE AVE.
8« priporoča Slorcncem v obiten obisk. Tpteepeotre-iba. Vedno stcIc pijmfe.
National Drug Store I ' Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave, in"6i. cen«. $ posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je (reba v najboljši lekarni.	(45)
6101 St Clair Avenue
^	1
Tu se dobi dobra in pristna pijača
..	I
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
r-----------------
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,!
6426 StCfair Ave.
; Govori se slovensko in hrvat-I tko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske ; strežnice. Edini zobozdravnil- ! ; ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne uret
Od 9.30 do 11.30 dop. _ Od 1:30do 5KK>pop. Od 0:00 do 8r00 *T«čer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon .tanoranja:
Eddy 1856 m.
LAKE SHORE BANK
\ fm Pravilih plavamo do dam, hm pil>iail> teat
4%
SL Clabr ead Š8A(9L Pin|iiiil and Hum
Ob priliki kake veeellce, botrinje In pri veselem omizju, epomnite se na , narodno stavbo "8LOVEN8KI NA- . ROD^NI DOM". Vsak najmanjll dar dobrodoiel.
Kadar želite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, plošče r vseh jetikib, poaebno importlrane alovenake ploKe U atare domovine ter vm t to atroko ■ padaj oče predmete, obrnite ac xaupno na avojega rojaka. Prodajam tndi na meae£na odplačilo. Točno popravljanje nr, zlatnine In grafofonov. Vsako blacojejaačsno.	j
■J. S. JabloBsld]
Slovenski fotograf
4122 St Clair Ave.	m Brotdwij
Izdeluje slike aa ienltbe in drnilnske slike, otrolke slike, po najnovejil modi In po nizkih cen ah« Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko t naravni velikost sastonj.
mr VSE DELO JE GARANTIRANO.
Ker ao se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno	^	*
denaije v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo ▼ sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke; pač pa v teka 20 do 24 dni
100K yefja sedaj $14.00 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-man je pa denarje poslati potom brzojava.
Frank Sakser
. • .'S ''	'	. .	' ■/.'/; ' - '	"J",....:. . . >S
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave,, Cleveland, 0.
6NJHS PRED m
mahoma xgine apetit in da m nam hrana celo studi. Zdi te kot bi narava hotela zmanjiati uživanje hrane, katere ne more prebaviti. Oslabljeni organi za prebavo ne morejo delovati in se branijo sprejeti hrano. Te kaše, da je treba organe pojačati, da opravljajo svoje delo bres truda. Mi želimo priporočiti	^
TrinerjenJo AmerišKo Grenko Vino.
To veliko zdravilo bo t prvem mestu očistilo prebavljalne organe in jih pojačalo. Zguba apetita jn gnjua pred hrano, bo polagoma zginil in zopet bodete imeli
. JZdra-c) apetit, telesno moč ii\j duš&Vno energijo.
Kakor hitro vam manjka ena izmed teh treh potreb življenja, morate rabiti Trinerjero ameriško grenko vino in posledica vat bo prijetno iznenadila. Rabite ga tudi pri
NEMIR PO JEDI, ZAPRTJE,
KISLA ALI GRENKA BRUHANJA, ' /	MORSKA BOLEZEN, PLINI, KRČI.
-; Lahko tte prepričani, da vam prinese Trineijevo ameriško grenko ▼ino zaželeno pomoč.
PO LEKARNAH.	CENA $1.00
J os. Triner,
IZDELOVALEC
1335-39 So* Ashland A<Oem	Chicago, lit.
V«eka družina bi morala imeti vselej dobro sredstvo proti kaliju pri roki. rabita TRINERJEV "COUGH SEDATIVE", Iger ni nobenih strupenih primesi, kakor morfm ali ktorolbrm. Rabite ffa pri kai^o, hripavosti, broohitis bolečinah v grlu in t d. Cana 25 in 50c, po poiti 35 in 60c.
L.	•' -A