gLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE 9 ŠTEV. 33 ® 13. AVGUSTA 1954 ® LETO XIII • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1
K RAZPRAVI 0 NAGRAJEVANJU
UREDITI NORME
le trcnulno nafvažnefše opravilo za ureditev
našega plačnega sistema

pl Prvem osnutku družbenega videne cene, kar pa je pri da- predvsem pa omogočajo gospo-p l,a 2a bodoče leto in sicer med našnjem stanju trga mnogim go- darsko kvarne pojave.
cijo opravi še delitev med slednjo in komuno. Vsekakor bo vsaka komunalna skupnost zainteresirana, da podjetja na njenem področju dosežejo čim večje dohodke, ki ostanejo podjetjem in komunam na razpolago. Komuna je udeležena na delu do-1 hodka gospodarske organizacije; j njeni organi celo skupno z organi ! podjetja dele ta dohodek med podjetjem in komuno. Zato je zaman pričakovati, da bo komuna ( gledala na to, kako so doseženi višji dohodki ali na '»komercialni«, na administrativni (s povečanjem števila url) način ali kot posledica dviga proizvodnosti (z manj delavci in v krajšem času napraviti več in boljših proizvodov!) Torej ni pričakovati nobenega posebnega regulatornega vpliva komune na to, s kolikim ! številom ur podjetje doseže do-
in zvezno družbeno skupnostjo), ampak bodo pri takem administrativnem povečevanju udeležene tudi komune in tako bo od-vrnjena tudi njihova pozornost od bistvenega vprašanja — od proizvodnosti.
Torej, tudi s tega stališča ne bi kazalo osvojiti administrativnega določanja dela dohodka gospodarski organizaciji.
Sedaj pa pustimo ob strani način, kako se formira dohodek (Nadaljevanje na i. strani)
Zunanji ministri Grčije, Turčije in Jugoslavije so v ponedeljek podpisali pogodbo o Balkanski zvezi
PODPISANA JE POGODBA
o Balkanski zvezi
S podpisom Blejske pogodbe o zvezi, politični in vzajemni po-. ločene dohodke. Komuna bo na' moči med Grčijo, Turčijo in r. ,	! podjetje pritiskala predvsem zato, j Jugoslavijo je zaključeno prvo
“ Caso blejskih razgovorov je zunanje ministre treh balkanskih da doseže čim večje dohodke; to obdobje prijateljskega sodelova-arzav sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Kardelj -- -• —- - *	’■	-----—-•—1-^- ^'--1'-----------j-*— ^
organizacije formirajo plačni sklad za plače in druge dajatve Zaposlenih oseb iz dela dohodka, lit Pfipnda po opravljeni de-, Div dohodka med podjetjem in Uzbeno skupnostjo. Podjetje je ,°l2no, da pred pričetkom po-nj?neSa leta predloži ljudskemu 0 odobritev svoj tarifni P ar)ilnik. Ljudski odbori imajo rni ^obravanju tarifnih pravil-s j.0 podjetij pred očmi zlasti denSn° raDen zaslužkov, predvi-?. P posameznih tarifnih pra-drf-u in določila zveznega Uzbenega plana glede splošne un°,ni zaslužkov. Ljudski odbori nrfj P svojih družbenih planih do}^ia^ koliki del preostalega niz -, rrtore gospodarska orga-nj aclia uporabiti za povečava-x> n^^lnžkov iznad predvidenih oobrenem tarifnem pravilniku.
Predpisi družbenega plana opiejo predvsem dve določili hj^r: prvo, da si delita do-mpj gospodarske organizacije in a .°i komuna in podjetje rugič, da podjetje samostoj-njpn°rnzcleli del dohodka, name-ne ZaSlU^'C’ me^ P°sarrtez"
dnuMVmo si malo pobliže ti dve o „ j. Zadnjič smo razglabljali pndf?.‘nu formiranja dohodka nJet]n in smo zoper predloženi tanit ■ zaPisnli nekaj, po našem
?l^kovUPpŠtTnif DrCnn\h, P°' lih 1°°' dosedanjih doloci-
nizlll"ria'1 deli gospodarska orga-
dru7^a sooi dohodek z zvezno
ei}° skupnostjo, potem s ko-
scnjo ln končno ostalo porabi za
_> J Potrebe, vključno
pomislekih
jetja med zvezno družbeno skupnostjo in
pa je mogoče tudi s števila ur.
odločno uprle vsakemu napadalcu.
Načela, na katerih temelji Balkanska zveza, izpričujejo priprav-
jemo pot, ki smo jo začrtali pred dobrim poldrugim letom, 28. februarja 1953. leta, s podpisom
Ankarskega sporazuma. Ustvarja-	.
na je zveza, s katero bo moral Ijeriost treh balkanskih držav, da računati vsak, ki bi poskušal na enakopravni osnovi, po nače-okmiti svobodo in neodvisnost hh Organizacije združenih naro-držav podpisnic Blejske pogodbe, dov in v duhu vzajemnega sode-Tri države vedo iz lastnih zgo- lovanja varujejo mir in lastno ne-
služk vmreoe, vključno za za-PooeP i- P°mislekih smo zadnjič Zdi Ut11 Predosem to. da se nam snorl da se del dohodka go-izklh,-e orSanizacije določa na ski administrativno račun-za „ ctn- (Predpisano povprečje ženo sP.°darsko panogo, pomno-mer ; s‘eP!^°Pi delavcev, pri če-delnJ^■iP0,irn0Da(i vsak osemurni ka k°l enega delavca). Take- acunica se nam zdi odveč.
parnik kot ni
Prvič že spet uveljavlja ne-
ker
IjeDan!0 administrativno razde-razne <ft-e\°SI?odarskih Panog v PovnroA - skupine z določenim P<>Dnrex;eyi’Jki seveda ni plačno težnj., kar bo nujno rodilo Oiestr, i Panog, da si pribore Pprerkr, s.Pini s čim višjim po-Vilo dpi71' drugič, ker uvaja šte-
poljubnI°CeV pa Ra ie mo6i bisrin „j Pnvečavati, saj je od-ne eleP števila opravljenih ur, osnovne na detovni učinek!) Kot ha (a „„wa *zrnčun, tretjič, ker dohod p,,<m dopušča, da se ta del Ceno nr fanstavno vračunava o d°SežpP 0lZ0°dnje in se ga tako nek Vs^t p’.e nn delovni uči-0 16
slabo, ker dopušča
^ tuoseci je treba samo vred-
povejanjem | nja treh balkanskih držav. Za-i čenja se nova stran zgodovine Torej, ne gre samo zato, da '■ Balkana. Podpisi treh zunanjih
v, gospodarsko organiza- \ bodo nekatera podjetja lahko po- ministrov na pogodbi o Balkan- i	_	,
cijo potom obdavčitve slednje. '■ večevala	del svojega dohodka na	ski zvezi pa so le formalna po-	devinskih izkušenj, da je mogoče	odvisnost.	Podpisani pakt ni na-
Tako bi se izognili neljubim ad-\ račun takih administrativnih do-	trditev prijateljskih odnosov med	uspešnejše varovati neodvisnost s	perjen proti nikomur, marveč je
ministrativnim delitvam, ki so, ločil (in	odvzemala del dobička < tremi balkanskimi državami, so	krepitvijo lastnih sil, da bi se v	v bistvu	obrambnega značaja.
po našem mnenju, že nepotrebne, I zakoniti	delitvi med podjetjem	pravna zveza, da družno nadalju- 1 času preizkušenj lahko družno in	prav zato	je lahko močan činitelj
miru v tem delu sveta. Le sode-
----------------------------------1-------------------------------------------------------------------------------------------	^ lovanje treh balkanskih držav,
zgrajeno na takih načelih, služi za dragocen vzor, na kakšnih temeljih naj bo zgrajeno mednarodno sodelovanje. In lahko si štejemo v dobro, da je bila Jugoslavija pobudnik Balkanske zveze, vseskozi vnet in dosleden pobornik teh načel.
Na Bledu so istočasno sprejeli tudi memorandum o balkanski posvetovalni skupščini, v kateri bodo člani parlamentov držav podpisnic. S tem je položen temelj ustanovi, na kateri se bodo parlamentarci treh dežel sporazumevali o skupnih stališčih do vseh vprašanj, ki te države zanimajo. Balkanska skupščina je potemtakem nekaj popolnoma novega v mednarodnih odnosih. Pokazalo se je, da je ne le možno, marveč tudi ostvarljivo plodno sodelovanje med državami z različno notranjo družbeno ureditvijo. Ta skupščina se bo torej bistveno razlikovala od balkanskih konferenc, ki so jih prirejali pred tridesetimi leti, saj temelji na tako trdnih osnovah, kot je Ankarski sporazum in Blejska pogodba.
Seveda pa so po svetu tudi nasprotniki Balkanske zveze, ki jim ni po volji tako tesno sodelovanje balkanskih držav. Zlasti to ni pogodu tistim,' ki mislijo, da so edini upravičeni deliti pravico narodom po svetu. Bila je nevarnost, da bi bili interesi balkanskih držav podrejeni interesom nekaterih drugih. Toda volja po družnem in prijateljskem sodelovanju je bila močnejša od vseh spletk.
Balkanska zveza je podpisana tudi navkljub Italiji, ki si je prizadevala, da bi tudi ona postala njena članica. Ni namreč slučaj, da so prav sedaj hiteli z reševanjem tržaškega vprašanja, da bi na ta način dokazali, da je to v zvezi s podpisom Balkanske zveze. Besedilo Blejske pogodbe je jasno in tržaško vprašanje nima prav nikakršne zveze z njo. Če pa bo Italija hotela postati enakovreden član te skupnosti, bodo morali v Rimu najprej dokazati, da so se odrekli svojim hegemonističnim težnjam do Jugoslavije in Balkana-. Za to pa je treba mnogo več kot le kazati pripravljenost, da se uredi tržaško vprašanje.
Kadar zapihajo sapice od Hribarice sem, čez gladino Triglavskih jezer in zamajejo nežno bele cvetove madronščice, žametne planike ter dišeče belo in rumeno cvetje planinskega maka, takrat, ko je v dolini že mraz, poljubljajo zadnji
večerni žarki vrhove planin
PRED KONCEM SRAMOTNE ZGODBE, KI JO PIŠEJO V MARIBORSKI TEKSTILNI TOVARNI
(Mal bo It trpek spomin
Zapiski o ljudeh, ki so izdali svoje delavske tovariše in o sindikalnih odbornikih, ki so pozabili na svoje poslanstvo
Nož je ubral napačno smer in se zadrl v prst.
»Malenkost!«
Rana se je ognojila. Lastnik ranjenega prsta je malomarno godrnjal: »Malenkost!«
Roka je otrpnila. Neznosen smrad se je širil iz rane. Tresla ga je mrzlica. Prišli so in ga odpeljali.
V bolnici leži in odrezati mu morajo roko, ker bi mu radi rešili glavo.
Iz majhnega zla se je rodilo veliko zlo, in tega je kriv bolnik sam, ker je zlo negoval in brezskrbno besedičil: »Malenkost!«
Podobna je orjaku, ki se z glavo naslanja na vznožje Meljskega hriba in si umiva noge v Dravi. Velika je, in lepa o tej svoji veličini, in ničesar drugega nisem videl, ko sem se vzpel na pobočje Meljskega hriba, kot tovarno pod seboj, njene dimnike, njene strehe, ki so se lesketale v sončnih žarkih.
Mariborska tekstilna tovarna.
Sedim med trtami, zrem v dolino in mislim na ljudi, ki so pustili v zidovih -tega orjaka vse svoje moči in svoje zdravje in svoje življenje. In na ljudi, ki so jih nasledili, osvojili njihove bogate izkušnje in upe in nade, na ljudi, ki pod temi lesketajočimi se strehami delajo zase, zame, za milijone.
Tri tisoč sedem sto jih vsak dan pride v tovarno, tri tisoč sedem sto jih vsak dan odide.
Številna je ta delavska družina. Tri tisoč sedem sto src in še enkrat toliko rok, še enkrat toliko pesti.
Ni me sram povedati, da sem zasanjal:
Vidim jih, sto in sto in še več, kako prihajajo v tovarno iz Slovenskih goric, Pohorja in Dravskega polja, in kako se vračajo, trudni, a polni hrepenenja po nečem novem in še lepšem, hrepenenja mladega gospodarja, ki je pred nedavnim prevzel grunt. Kot svetilniki so, ki razsvetljujejo ljudem pot, kot vojskovodje so, ki neustrašeno rušijo ostanke starega sveta. Matere in očetje in bratje in sestre so ponosni nanje.
In vidim jih, sto in sto in še več, in spoznal sem jih: Petra, Liziko, Tonča, Faniko in vse ostale, ki so bili pred leti brezpravna delavska raja, a danes z nepopisnim poletom mladega gospodarja upravljajo tovarno in delavski Maribor.
In čutim, kako se vpliv te številne delavske družine nezadržno širi po Mariboru, čez Meljski hrib, Pohorje in Slovenske gorice, po Dravskem polju. Poštenje zmaguje, zmaguje delavec o človeku, delavec — gospodar, kakršnega še ni videl svet.
Kako rad bi pisal o vsem tem. Kako rad bi pripovedoval ljudem o novem življenju v Mariborski tekstilni tovarni. Kako rad bi zapel pesem o delavskem poštenju, o uspehih in hrepenenju treh tisoč sedem sto delavskih src.
A ne morem. Na Mariborski tekstilni tovarni leži madež. Rana, globoka in široka, ki neznansko boli, vas in mene —.
Grozdje zori. Sonce neusmiljeno pripeka. Klopotec se oglaša. Nekje o daljavi hrume stroji. Iz tovarniških dimnikov se vali gost, črnosiv dim.
Mislim na očeta', ki so mu sinovi kradli, pa je razmetal zrnje, kar so ga sinovi namlatili, in tako dokazal, da lahko en človek uniči delo mnogih, da lahko eno samo pokvarjeno srce neizmerno škoduje pošteni delovni družini.
Ukradli 6895 m blaga. 4,119.650 dinarjev škode,
Sto sedemdeset tatov in prekupčevalcev. 10,169.615 dinarjev škode. Ugotovljene skodel Kdo ve, koliko je še neugotovljene. In kdo ve, koliko je še ugotovljene, pa javnost o njej še ničesar ne ve.
Klobčič se odvija. Skupina za skupino roma pred sodišče. Procesi se vrste za procesi. Pokazala se je gnojna rana. Velika je, in boli...
•
Ni ga bilo težko najti. Sedel je v pisarni in se jezil nad inženirjem Beningerjem, ki se bo kmalu odpeljal k morju, na dopust, pa se nikakor ne more odločiti kako in kje bo spal.
Tovariš Trpin je že dolgo vrsto let predsednik sindikalne podružnice Mariborske tekstilne tovarne. Dejal sem si: -»K Trpinu bom šel in se pogovoril z njim. Mož prav gotovo veliko ve. Pozna izvore kriminala. Predsednik je sindikata, torej organizacije, ki ji ni, in ji ne more biti, vseeno, kako je s temi tatvinami. Organizacije, ki je gotovo napela vse svoje sile, da bi pregnala moro, ki je legla na tovarno.*
Beseda je dala besedo in zapletla sva se v pogovor. Nisem veliko upal; zdelo se mi je, da nekaj ni bilo prav, da so popustili osi in predvsem sindikat; drugače se ta umazanija ne bi mogla tako razširiti. A upal sem, da so se zbudili, da je sindikat pravočasno spoznal nevarnost, ki grozi kolektivu, da jo je pomagal odkriti in mobiliziral vse svoje sile, da bi jo odstranil.
Trpin je pripovedoval in odpirale so se mi oči. »Vedi, Janez, riba pri glavi smrdi. Vedno.* mi je dejal nekdo, ko sem odhajal iz Ljubljane. Nisem mu oporekal. A tudi verjel mu nisem popolnoma. Danes mu verjamem.
•
tKradli so... Oh, nerodno je govoriti.. .t Opazil sem, da mu je res nerodno. iPod obleko so nosili, tudi deset in petnajst metrov. Nekdo je odtrgal od stroja deset metrov mokrega blaga in si ga ovil okrog golega telesa. Seveda se . je pošteno prehladil. L steklenicah so nosili iz tovarne, pod klobuki, v torbah z dvojnim dnom. In ženske, kolikokrat so bile bolne. Žene, ki prinašajo možem kosilo o tovarno .. .<
Poslušal sem ga, a mislil na obtožnice, ki sem jih pred nedavnim prelistaval:
Avgust Žohar, tekstilni mojster v oplemenilnici 11, je odnesel 1800 metrov blaga. Njegova žena — 800 metrov. Kupila sta si hišo.
Franc Gutmaher iz oplemenil-nice 11 je ukradel 4500 metrov — in si kupil hišo.
Karel Žnidarič je kradel — in si kupil parcelo in hišo.
Mojster Alojz Vogrinec je ukradel 1900 metrov blaga.
Pavel Zimet je bil do 1952.
Zoharjeva žena je dejala: •»Kradla sem, ker so kradli drugi. To je bil pri nas splošen pojav.*
Matilda Grah se je zagovarjala: »Videla sem jih, kako kradejo in razkošno žive. Tudi meni se je zahotelo .. .*
Splošen pojavi Javna kraja!
Odsotno sem poslušal Trpina in po glavi mi je rojilo nešteto vprašanj:
Zakaj so molčali pošteni in dobri delavci? Zakaj komunisti niso napravili reda? Kako je mogoče, da delavski svet ni preprečil kraje? In tehnično vodstvo tovarne, zakaj je molčalo? Čemu imajo v tovarni sindikat? Čemu...?
Renato Uršnik je pil in odnašal, pil in odnašal — med delovnim časom. Nihče mu tega ni preprečil, a mnogi so vedeli, da krade. Zakaj mu niso stopili na prste?
Trpin je pripovedoval:	»Ta-
tinske tolpe so organizirano delovale. Ljudje so se jih bali. Grozili so, da bodo pretepli vsakogar, kdor bi jih izdal.*
Tatovi so torej gospodarili v tovarni in delavci so se jih bali. Vsi tisti, ki so pred skupnostjo in pred svojimi delavci odgovorni za tovarno — pa so molčali. Nobenega ni bilo, ki bi tatvino v kali zatrl.
Nekaj je gnilega, nekaj hudo bolnega. V vodstvu tovarne, v delavskem svetu, v sindikatu. Da, tudi in predvsem v sindikatu.
»In kako so učili krasti? Kako so pridobivali somišljenike? Dekletu, ki je komaj prišla v tovarno, je kak tat naročil, naj mu odtrga od stroja kos blaga. Dekle je to storilo, a potlej so ji pojasnili, da jo imajo v pesti in da bo poslej morala biti njihova, ker je pomagala pri tatvini. Z grožnjami so prisili k molku vsakogar, kdor se jim ni uklonil.*
Govoril je ravnodušno, kot bi pripovedoval, kaj je obedoval. Jaz pa sem mislil na ose tiste matere in očete, ki so poslali svoje sinove in hčere v Mariborsko tekstilno tovarno, da bi se naučili delati in pošteno živeti. Mislil sem na vse tiste starše, ki so zaupali svoje otroke vodstvu te tovarne, in komunistom in sindikatu in tovarišu Trpinu, pa se jim niti sanjalo ni, da bodo padli v roke tatovom in moralno padlim ljudem.
*
Bodimo pravični: Izvršni odbor sindikalne podružnice Mariborske tekstilne tovarne je v letošnjem letu trikrat razpravljal o kraji.
Prvič — 5. aprila. Takrat so imeli na dnevnem redu posebno točko: »Vprašanje kriminalitete*. Ugotovili so. da so iz obrata oplemenilnice II ukradli že 17.000 metrov blaga ter 2000 kilogramov preje, in da delavski svet ni sprejel njihovega pred-
loga o zamenjavi celotnega vodstva tega obrata, ampak je poslal v oplemenilnico II le nekega mladega tehnika, ki naj »napravi evidenco*.
V zapisniku tega sestanka piše: »Da je do kraje prišlo, je predvsem vzrok premajhen čut odgovornosti obratnega vodstva, preslaba evidenca, kopičenje velikih količin blaga, familiarnost, kršenje tarifnega pravilnika, sprejem članov v ta oddelek, ki so bili že kaznovani itd., predvsem pa slab mojstrski kader.*
14. aprila so drugič razpravljali o kraji. Tokrat ob koncu sestanka, ko so reševali različne prošnje za denarno pomoč. Ugotovili so, da je v oplemenilnici II »težak položaj* in razpravljali o predlogu, ki so ga poslali delavskemu svetu in v katerem govore, kako bi krajo »odpravili, oziroma omejili*.
8. junija so se ob koncu sestanka zopet spomnili na tatove in menili, da bi morali biti v bodoče »mojstri in obratovodje odgovorni tudi za krajo.* V zapisnik so zapisali:	»Organizacija
dela in evidenca nista bili na višini in sta dopuščali možnost kraje*.
Navidez je vse v redu in lepo. Sindikalni odbor je razpravljal o kraji, opozoril delavski svet na težavno stanje v tovarni in celo predlagal, kako bi krajo »odvravili, oziroma omejili*.
LE TOLIKO LAHKO RAZDELIMO, KOLIKOR NAPRAVIMO
Ko se mzgovarjam z delavci v svojem in iz drugih podjetjih, se mi nehote vzbude nekateri pomisleki.
Delavci smo razvrščeni v Štiri skupine. Povprečja so razdeljena pa takole: za visokokvalificirane 12.000 dinarjev, za kvalificirane 8800, polkvalificirane 7000, za nekvalificirane pa 6000 dinarjev.
Če na hitrico premislim, bi se s tem še nekako strinjal. Razumem namreč, da več zasluži tisti, ki se je nekaj izučil in zavzema odgovorno mesto v proizvodnji. Toda ob današnjih cenah se s šestimi tisočaki ne da živeti. Za to so odgovorni tudi sindikati, ker nastaja za tak način kriminal in pijančevanje. Zanima me, kaj mislite vi o tem.
Ludvik Pšajd, Ptuj.
Pripomba uredništva: Tovarišu Pšajdu najprej svetujemo, da si prebere nekaj člankov, ki smo jih objavili v našem listu (dne 25. junija: »6000 dinarjev in življenjski standard«, dne 9. julija: »Kaj je slabega v našem plačilnem sistemu«, v isti številki: »Enake plače in enake pravice ter o teoriji enakih želodcev«, dne 30. julija:	»Primerjajmo,
vendar ne enostransko«). V teh člankih bo našel odgovor na vprašanja, ki jih je zastavil. Zato o teh stvareh podrobno ne bi še enkrat pisali. Vendar kaže spregovoriti še o nekaterih stvareh, na katere opozarja tovariš Pšajd. Vprašati se namreč moramo, kdo je tisti, ki določa plače?
Spomnimo se, kaj je tovariš Kardelj o tem povedal. Takole je dejal: »Mi ne moremo obljubljati ljudem, da se bosta jutri cedila mleko in med po naši deželi. Za nekaj takega so naše proizvodne sile še zdaleč preslabe in premalo razvite. Toda eno
, stvar lahko napravimo, in to smo T oda ni vse tako lepo in v i tudi takoj in brez zavlačevanja redu, kot izgleda na prvi pogled. ■ storili, a to je, da smo uprav-Sindikalne odbornike je polo- < Ijanje sredstev, od katerih je od-žaj v tovarni nekoliko bolj resno visen družben napredek in bla-zaskrbel šele takrat, ko so organi, gostanje delovnih ljudi, iztrgali notranje uprave odkrili prve ta- i iz rok vladujočih razredov in tinske skupine, takrat, ko je vsa \ birokracije ter ga izročili skup-(Nadaljevanje na 4. strani) nosti delovnih ljudi, torej tudi
ČLANI KOLEKTIVA SO TUDI TAKRAT,
KADAR DELE ZGUBO
V vinarski zadrugi v Ptuju so na drugega, na katerega naj bi dobili delavci prejšnji mesec povabili tajnika Okrajnega sindi-
80-odstotne plače, uslužbenci pa polne — tako so povedali na zad-
kalnega sveta? Če si v kolektivu le niso bili čisto na jasnem, ali
njem plenumu Okrajnega sindi- je prav, da dobe uslužbenci pol-kalnega sveta. Ko so nato sklicali ne, delavci pa le 80-odstotne pla-sindikalni sestanek, so ga delavci če, je že prav, da vprašajo sin-zapustili in sklenili, da bodo na dikalni svet za nasvet. To bi la-naslednjega poklicali tajnika sin- hko drugače napravili, ne pa da dikalnega sveta, da jim vso stvar zapuščajo sestanek. Sicer pa je
pojasni.
Marsikje vlada med uslužbenci želja, da njihove plače ne bi
bilo lahko še kaj drugega vmes. No, eno je gotovo: stvar se da urediti le v kolektivu. Le če to
bile odvisne od uspeha podjetja, ne gre, če nekateri vztrajajo pri to seveda samo takrat, kadar je svojem, se lahko obrnejo
fn	sT s»l i 4- i „	7 — - :
na
treba »deliti« tudi zgubo. Delo okrajni zbor proizvajalcev Taj-
uslužbencev pa je sestavni del proizvodnega procesa, zato so enakopravni člani kolektiva z
nik sindikalnega sveta jim lahko le svetuje, ne more jim pa prav nič bolj pomagati, kolikor si la-
enakimi družbenimi pravicami, hko sami, če se sindikalni od-dolžnostmi in obveznostmi. To pa borniki zavedajo svojih nalog in
tudi v kolektivu vinarske zadruge vedo.
Pa so tovariši prav storili, da jo mora sam urediti s
če so jih voljni prevzeti nase. To pa je spet stvar kolektiva, ki i. -----------—- svojimi
so zapustili sestanek in čakali sindikalnimi odborniki.
r	leta kurir — in kradel. Postal je
11	I nočni čuvaj; takrat je šele za-
Pruega aprila letošnjega leta \ čel...
je mariborsko Okrožno sodišče prejelo sveženj papirjev, na katerem je pisalo: »Tekstilni mojster, Avgust Žohar, in ostali. 34 tatov in prekupčevalcev. Pokradli za 3,054.800 dinarjev tekstilnega blaga.*
To je bila prva tatinska skupina iz Mariborske tekstilne tovarne.
10. aprila je Okrožno sodišče prejelo še en sveženj: Mojster Alojz Vogrinec in ostali. Za 532' varno, tisoč dinarjev škode. 6 tatov in prekupčevalcev. Uvrstite jih med prvo skupino.
In potem je voz zdrvel navzdol.
23. aprila: Nočni čuvaj, Pavel Zimet, in ostali. 40 tatov in prekupčevalcev. Za 783.745 dinarjev pokradenega blaga.
4. maja: Alojz Zorle in ostali.
16 tatov in prekupčevalcev. —
424.080 dinarjev.
Vratar Alojz Zobec je zamižal, ko je Belzar peljal iz tovarne 450 metrov ukradenega blaga. Mož je zelo rad mižal; seveda pa ga je bilo treba za to nagraditi. Nekaj tisočakov, ročna ura, ali kaj podobnega.
Rudolf Sedič ni več hotel biti podmojster, pa je pred doemi leti postal vratar — in kradel.
Alojz Zorle je organiziral tolpo, ki je ponoči vdirala v to-o. Trije obiski — 374 metrov blaga.
Jakob Kerček je organiziral tolpo, ki je od začetka lanskega leta pa do aretacije ukradla 525 metrov hlačevine, 520 metrov klota, 845 metrov jute, 70 metrov šantunga. 50 metrov tropikala ...
Peter Ditrih se bo zagovarjal za 2483 metrov blaga.
Marija Kolarič je znosila iz tovarne 3000 metrov. Alojz Vau-! potič 1945 metrov, Marija Vau-
19. maja: kurir Jakob Kerček potič 1740 metrov, in ostali, 21 tatov in prekupče- Franc Rebernjak je ukradel valcev 1.253 360 dinarjev škode. 1000 metrov blaga in si 24. junija, 23. julija: Peter Ditrih in osta- ob prvem jutranjem svitu, vzel lih 33 tatov in prekupčevalcev. I življenje.
OB ROBU DOGODKOV
RAZPLET V TUNISU
Pomirleualni vetrovi
0 prijateljih in sovražnikih tunizijske svobode
posameznemu človeku, da tak on sam postane gospodar SV°L usode. Kruh in svoboda v tak' pogojih seveda nista več nek obljube za bodočnost, niti ki naj jo delovnim ljudem neko vodstvo z vrha, temveč vs bolj postajata izključna s^van gmotnih možnosti, sposobnosti * dela samih delovnih ljudi.«
Od nas samih, od našega PrK. zadevanja in deleža v proizvodni1 je torej odvisno, kolikšen kos kruha bo vsak izmed nas doba-Le toliko in nič več! Če bo delovni kolektiv slabo gospodaril tri malo delal, si še po šest tisočakov ne bo mogel deliti Ista je stvar z vsakim posameznim članom kolektiva. Dostikrat tisti, ki nič ne zna in pri svojem delu postaja> še tistega ne zasluži, kar dobi 111 morajo drugi delati zanj. Edino pravično je, da dobi vsak le toliko, kolikršen je njegov delež V proizvodnji. Če je večji, bo dobil, če manjši pa manj.
No, pa si vsi povišajmo plaČel Kaj bi se zgodilo? Cene bi porasle prav toliko, ali pa še velika bolj, ker ne bi bilo na trgu blad11 prav nič več. Danes se pa že vsak upravljavec pri nas toliko razume na gospodarstvo, da ve, da P°‘ meni veliko denarja in malo blaga na trgu višje cene. Na ta način si že ne bi pomagali. Lahko pa pri razdelitvi narodnega dohodka damo več za potrošn' sklad? O tem vsako modrovanje kaj hitro neha. Naš narodni dohodek je še tako pičel, da si ne moremo veliko privoščiti. Če hočemo nekoč priti na zeleno vej°’ moramo investirati, pa še zadolžili smo se močno v sušnih letin in te dolgove moramo plačati’ Rešitev je samo ena, več in boljše delati, pa bo tudi kos kruha večji za vse in tudi za tistega, ki dobi danes samo šest tisočakov. Resnica je namreč: naj napravimo še tak sistem plač, vedno bo nekdo, ki bo zaslužil P° šest tisoč dinarjev, ker so naše splošne proizvodne možnosti s0' razmeroma še zelo majhne. Druga pa je stvar, da tem ljudem na drugačen način pomagamo, da mu omogočimo ceneno prehrano, izdelujemo poceni blago itd., itd-
In sindikati? So oni krivi tega, kot pravi tovariš Pšajd? Pravzaprav smo tudi na to vprašanja že odgovorili. Morda si je mislil, da bi morali sindikati zahtevati, naj bi imeli delavci boljše plače. Toda od koga naj 1° zahtevajo? Od nas samih, saj r to le od nas odvisno in od nikogar drugega. Ko Ljudska skupščina z družbenim planom razdeljuje narodni dohodek, ga lahk° razdeli le toliko, kolikor ga je‘ Drugič pa so ljudski poslanci naši ljudje, ki smo jih volili iz naša srede. Ni torej nikogar izven delavskega razreda, ki bi nam reza1 kruh in od kogar bi lahko sind*' kati nekaj zahtevali.
Tako je s to rečjo, pa naj 1° obračamo, kakor hočemo. Kolik°r napravimo, toliko imamo, tolik0 si lahko razdelimo.
Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi
tudi svojemu tovarišu!
»Kdor hoče videti raj, naj gre Mendčs-France
Tozer. Nihče ga ne bo mogel pred francoskim zapustiti, če bo preživel noč pred da bo obenem z Indokino pomiril
je obljubil odvisnosti, za katero se tunizij-parlamentom, sko ljudstvo bori že desetletja.
kot 150.000. Arabcev pa tri * pol milijona. Izvoljenega Par1®” menta ni. Vlade je sicer Ijal bej, toda pofrjeval jib . Pariz. V zadnji vladi, ki je bl'| popolnoma podrejena franc«8 generalni rezidenci, so bili Francozi ter šest profrancos ^ usmerjenih Tunizijcev; v ja''1’v službah je še danes 45 odstotK Francozov. Reforme Men. 0. Francea bi torej bistveno PrIP mogle k notranji samouprav).
njegovimi vrati.« S to
Geografski položaj Tunisa je
tudi Tunis in Maroko, dve sever-
prislovico so Tunizijci noafriški kolonialni deželi, v ka- skozi stoletja privabljal različne
osvajalce, od pradavnega feničan- skih veleposestnikov ustan
privabljali v Tozer, najlepšo se- terih se je ljudstvo zbudilo in vernoafriško oazo, tisoče in tiso- zahteva svoje pravice.
Že 1906. leta je nekaj
če evropskih popotnikov, ki se
sko-kartažanskega carstva, pa do Posebno v Tunisu je Franco- francoskega imperializma, ki je
niso ustrašili puščavskih vetrov zom zelo vroče. Atentatov, zased 1881. leta deželo podjarmil in in ostalih popotnih težav, da bi po cestah in podobnih manjših oklical svoj protektorat nad Tu-videli ta cvetoči raj sredi pusti- akcij tunizijskih nacionalistov so nisom. Ruševine rimskih amfi-nje.	se sicer navadili, a prestrašili so teatrov, bizantinskih trdnjav in
Zadnja leta pa v Tozerju sko- jih boji s partizani, felagi ali bo- zgodnjih krščanskih bazilik so raj ni videti evropskega oblačila; jevniki »Osvobodilne armade Tu- razsejane po puščavi kot neme le bele arabske burnuse vidiš in niša«, kakor sami sebe imenu- priče o burni zgodovini Tunisa, mrke, zagorele obraze, minarete jejo.
Francozi so 1881. leta obljubili Mendes-France se je zato, po poraženemu tuniškemu beju, da uspešnem koncu ženevske konfe- bo okupacija prenehala, kadar so nekdaj obiskovali Tozer, so sl renče, takoj začel ukvarjati s Tu- bodo Tunizijci lahko sami »zago-izbrali druge, manj nevarne tu- nisom. Izdelal je načrt za pomi- tovili red v državi«. 1883. leta je ristične privlačnosti. Puščavski ritev te kolonialne dežele in ga tunizijski bej podpisal v Marsu vetrovi sicer niso močnejši kot predložil tunizijskemu beju. Tu- popolno kapitulacijo. Francozi so nekoč in sonce tudi ne pripeka nis bo dobil popolno notranjo postali gospodarji dežele. Beji so močneje, a na puščavskih stezah avtonomijo, svojo vlado, ki bi jo sicer ostali v svojih palačah in gospodari nova, nevidna burja, sestavljali le Tunizijci, voljeno haremih, a generalni rezident in silno nevarna tujim turistom, ljudsko skupščino, v kateri ne bi drugi francoski uradniki so bili Nomadi iz južnih puščav in mali bilo Francozov in ki naj bi čim- za svoje delo odgovorni le Pari-kmetje ter delavci s severnih prej izdelala ustavo. Francija bi zu in francoskemu kapitalu, ka-
zadržala le zunanje in vojaške teremu so zvesto služili. Beji in zadeve ter del pravic v finančnih šejki in vsi drugi tunizijski glavarji so morali izvrševati vse.
v ozadju in palme, 400.000 palm. F.vropejci, večinoma Francozi, ki
predelov dežele so se združili v skupnem boju za isti cilj: da bi tujci bili le gostje, a ne gospo- vprašanjih, darji. Zato so v zadnjem času, med peskom, ki ga nosijo puščavski krogle.
tuniki' ovil«
stranko Destur (Ustavno ki je imela izrazito protifra® sko obeležje. Njeni voditelj) ^ so sčasoma spremenili stranls°nl. orodje za dosego svojih el5°n sa-skih zahtev in nasprotovali V8 ti kemu resnejšemu boju P Francozom, ki bi škodoval vim ekonomskim pozicijam- L0 radi tega se je 1934. leta 0<*ceLj.. od Destur ja naprednejše ley° 3 lo, v katerem so bili 'pcc!nt,0i3' mladi izobraženci. Ti so P«u stvom Habiba Burgibe. soroVili skega doktorja prava, us*a£j jc svojo stranko, Neodestur. kmalu postala vodilna sila zijskega nacionalnega gibanj ■ sC Neodestur je stranka. zavzema za mirno osvob°0ti0' Tunisa. Toda za popolno nfea ditev. Reforme Mendčs-FJ"‘ ^ so njeni voditelji poztlra'1'1*1' |;i le kot enega izmed u'tr®I70j0bil so potrebni, da bi Tunis^^j,
popolno svobodo in ne
Te reforme bi močno spreme- kar so zahtevali Francozi, nile sedanje stanje v Tunisu in Minilo je 73 let. Medtem se vetrovi, pomešane tudi predstavljale bi enega izmed naj- je v Tunis priselilo precej Fran-
važnejših korakov k popolni ne- cozov, toda še danes jih ni več parlament. Vsa izvršna
odvisn
■ib«
juimi svuuuuu »i*	• nnr«'
1950. leta je Habib P’ jjeO zahteval: Tunis naj d°bl. 1;,st nurlnmpnt	izvršna
£> i n u


PRED VELIKIM PARTIZANSKIM PRAZNIKOM
Ostrožno vaM
Lenima nje 24 veliko partizansko slavje »Štajerska v borbi«, ki J® ,19- septembra vse bolj narašča. — Število prijavljencev nenehno ‘as*e* ■— Številne partizanske patrulje bodo odšle že nekaj dni prej '	po poteh partizanskih bojev.
Priprave
na Zbor štajerskih si razdelili delo. V nekaterih cko-
^rhzanov na Ostrožnem so po Sei Sloveniji vse obsežnejše. V seti krajih so bili ustanovljeni *'Qsebni odbori za organizacijo Proslave. Vsi ti odbori se pripravilo na praznovanje z geslom: al ne bo nobenega borca in no-aktivista, ki se ne bi dfiležil tega velikega partizan-sl£ega slavja.
liških okrajih so imeli že prva predavanja o narodnoosvobodilni borbi na Štajerskem. Ustanovljena je tudi komisija, ki zbira podatke o preživelih borcih, ki so se borili na Štajerskem ali pa sodelovali v XIV. diviziji. Tako bo možen na Ostrožnem zbor brigad, ki so se borile v teh predelih. V izložbah Slavile bo razstava slik
IZ KONJIŠKE USNJAKNE
Dobra dekvca sta se poslovila
Pred nedavnim sta odšla iz naše usnjame v zasluženi pokoj j na Ostrožnem. Pričakujejo, da bo j tovariša Senica in Vuherer. nastopilo približno 2500 pevcev.1 Upravni odbor podjetja je delav-i Ostrožno bo mogočna manife- ^ 0{xiariij kolektiv pa se jih še i stacija slavnih dni nase revolu- ,
! cije, — spominov na težke boje! vectao spominja kot dobrih, zveza osvoboditev naše domovine. stih delavnih tovarišev. L, V.
do zapeli udeležencem praznika
Na partizanski tabor bodo pa j in drugega dokumentarnega ma-
ftovo prišli res vsi, ki so na f^ršen koli način sodelovali v asem velikem osvobodilnem bo-id irt vsi tisti, ki so trpeli in pre-krutosti surovega okupa-tisoči štajerskih izseljencev, vseh krajev Štajerske je oku-por izselil naše ljudi v Srbijo, f0*11« in Nemčijo. Izseljenci bodo estavljjali posebne brigade, ki jih trboveljskem ^ tudi drugih ^sjih že ustanavljajo.
teriala, ki bo prikazoval razvoj
GORENJSKA INDUSTRIJSKA RAZSTAVA ZAKLJUČENA
Lepa razstava in dobre kupčije
Letos je dobila gorenjska pri- so prodali. Na sejmu je razstav-reditev povsem drugo obliko. Vsa-1 Ijalo podjetje »Roleta« iz Kranja koletno razstavo je zamenjal j najnovejšo opremo za šolske učil-osvobodilnega boja na Štajer- I sejem, kjer sklepajo tudi pogod- j niče in otroške vrtce. 2e prve dni skem. Tudi iz drugih okrajev pri- | be o prodaji blaga.	_ j sejma bi lahko tovarna prodala
bajajo prijave. V koprskem okra-! Na letošnjem sejmu v Kranju vso opremo. »Iskra« je razstav-ju so doslej zbrali nad 3000 pri-' je bilo največje zanimanje za j ijaia razen že znanih izdelkov javljencev, v trboveljskem nad tekstilne izdelke. Vendar tovar-1 kinoprojektorje za 16-mili-4000, v kranjskem nad 1500 pri- ne ne morejo ustreči števihuin metrski trak, ki jih je začela se
javljencev.	kupcem, ker imajo zaključene
Vsi ti okraji bodo poslali na pogodbe za celoletno proizvodnjo. Ostrožno tudi svoje partizanske skoraj izključno _za izvoz. Okus-patrulje. Patrulje bedo že nekaj ni so izdelki pohištvenih delavnic dni pred začetkom proslava pohi- in obrtnikov. Večji del pohištva
rijsko izdelovati. Usnjarsko in gumarsko stroko so zastopale tovarne čevljiev: »Planika«, »Standard«, »Peko« in druge..
Razen industrijskih izdelkov so tokrat prvič razstavljeni izdelki za kmetovalce. Kmetijska ! orodja so privabila letos precej I kmetov iz daljne in bližnje oko-i lice. Tudi proizvodi ljubljanskih podjetij in podjetij iz drugih republik so-vzbujali splošno pozornost. V nekaj dnevih so sklenili j kupne pogodbe v vrednosti nad j 130 milijonov dinarjev.	I
Veliko partizansko slavje na Ostrožnem bo 19. in ne 5. septembra letos'
fHo-jakC so med notni
»Spoznali boste dežele in I ;.wuf vj gradi lepšo in srečnejšo
^ Kranju je bilo ves minuli teden zelo živahno. Na veliko gospodarsko razstavo so prihajali od blizu in daleč in si ogledovali izdelke številnih tovarn in. seveda tudi znamenitosti
mesta samega
da so se le odločili obiskati stare
j kraje. ’
Hvaležni so bili neprisiljeni
V državah Severne in Južne vo usodo, toda to je bii le pesek i iskrenosti, s katero so bili sprejeli. Amerike, v Kanadi, Avstraliji, Fran- j v oči in prikrivanje siromašnega Vesele se tudi prireditev v okviru ciji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in stanja naših delavskih množic. Iz- , Izseljenskega tedna in izletov po drugod, živi še okoli 350.000 naših | seljenci so vedeli in spoznali, da so naši deželi. Ob tej priliki jih je po-rojakov.	| docela nepotrebni in celo nezaže- j zdravil tudi podpredsednik Izseljen-
Velik del naših ljudi je zapustil domače kraje Se pred prvo svetovno vojno, pravzaprav že koncem 18. stoletja; manjši del pa se je izselil po prvi svetovni vojni, predvsem v Nemčijo, Belgijo in Francijo.
Vsak začetek je težak, v tujini pa je še težji. Marsikaj so morali
Ijeni obiskovalci.
ske matice, Tomo Brejc, ki jim
vseh strani poročajo o do- tele skozi znane partizanske kra-^aajih prijavah, ki so že pre- je, kjer bodo obdarovale precej vsa pričakovanja, čeprav partizanskih družin.
C? loči do praznika še dobrih1 Na praznovanje se pripravljajo ‘ tednov. Zaenkrat je največ tudi malone vsa kulturna dru-vujavljencev v celjskem okraju, štva. predvsem pa »Svobode«.
IZ PTUJA
Peč stoji neizkoriščena
Po poročilu delegata, ki je obiskal nedavni plenum Okrajnega sindikalnega sveta v Ptuju, so tam govorili tudi o tem, da gospodarski svet MLO Ptuj vča-
^ttikajšnji pripravljalni odbori Kulturne prireditve se bodo za-
n,	nad 20.000 prijav, kar čele z raznimi gostovanji teden ! o_______,____________	.
s® ni dokončno število. Iz tega dni pred glavno proslavo. Nasto- | sih ne upošteva predlogov kolek- Pr®fr^a}j- Od časa do časa so bodo odšli prebivalci kar pala bo tudi bivša kulturna sku- tivov. Povedali so primer, da je čSf1 VasJ> doma bodo ostali le pina IX. korpusa. Narodno gleda- | delovni kolektiv kupil iz dobička ji hiš. V mariborskem okra- lišče iz Ljubljane, Maribora, In- moderno peč, mestni ljudski od-doslej zbrali okoli 3000 pri- validski pevski zbor, znana Jo- bor pa ni dodelil prostorov za pe-VIm Vendar število ni točno, saj zova skupina iz Trsta ter godbe karno, niti ne morejo dobiti kre-med ljudmi veliko zani- na pihala domala vseh »Svobod«, ditov. Tako stoji peč že dve leti za Ostrožno. Tudi priprav- Vsekakor bo najmogočnejši na- neizkoriščena, kolektiv pa pla-
Vse večja povezanost izseljencev je med dragim dejal: »Spoznali bo~ s starimi kraji se je jela širiti v ste deželo in ljudstvo, ki gradi lepšo času našega boja za osvoboditev, — in srečnejšo bodočnost. Sami boste še bolj pa takrat, ko smo zmagovito videli, slišali in presodili.« končali osvobodilni boj in začeli Da. Saj je res. Naj vidijo novo oblikovati novo državo delavcev — socialistično domovino, naj se spo-npravijavcev. To slednje je zlasti znajo z našimi upravljale! tovarn oživelo zanimanje malone vseh ro-1 m podjetij in sistemom našega prestati naši izseljenci - precej i^ov. Kar niso mogli verjeti ve- družbenega upravljanja Naj vidijo dolgo je »rajalo, da so se privadili i stem ° izročitvi tovarn v upravlja- bratsko skupnost naših narodov, novim deželam, običajem in nove- nie delavcem, še manj o splošnem Naj se pogovnre z vsemi našim,
družbenem upravljanju pri nas. Na-i ljudmi. Videli bodo ustvarjalno moc Si sovražniki, predvsem pobegli iz- nekdanjega hlapca, današnjega svo-dajalci, so se na vso moč prizade- hodnega gospodarja, naša cvetoča vali popačiti novo pot, ki si jo je* mesta, ponosne objekte, ki so jih icvau ».ui ukicu. izbralo svobodno ljudstvo. Toda ve- zgradite pridne roke naših ljudi. ..	,	sli o novem dogajanju so se vse- Slišali bodo verjetno tudi o po-
eti ar zvez z rojs mmi raji, ^{j širile in utrjevale in ustvarjale manjkljivosti, težavah in napakah. Toda mi jih ne skrivamo, niti ne tajimo pred nikomur, najmanj
mu življenju. Toda delo jih je prevzelo, trdo delo ni dopuščalo razmišljanja, lujina je terjaia le delavne roke. S trdim delom so začeli dvigati in utrjevati svoj ugled
oziroma sorodniki in znanci niso v jMriiencib pr(.pri,<.inK da ,wkrat
lijo preveč dobro
^ . odbor za	okraj Ljubljana	stop združenih pevskih zborov na	čuje zanjo amortizacijo in davek	skih bajonetov. Sicer jim je tudi
j, J® vneto lotil	dela. V priprav-	glavni proslavi. Nad 50 pevskih	na osnovna sredstva. Sklenili so,	kdaj pa kdaj, največkrat kak kle-	________ ________ _________
Y3f>, erri odboru	so predstavniki	zborov iz vse Slovenije vadi 10	naj se Okrajni sindikalni svet	rikalni časopis posvetil stolpec ali j j'-	g	vez j	so	se J7a(-.e[e	jz	[e|a	v ]e.
" množičnih organizacij, ki so	revolucionarnih pesmi, ki jih bo-	podrobno zanima za to zadevo.	dva in licemerno objokoval npho	to	utr|evati	ob!ski	so	pOSfafi	po.
prihajali posamič ah v manjših Ht,s	Uidine!
skuptnah za	nekaj dni na obtsk	prod{raIa v sve, Seveda
'... 0[l'°',n0' a n® an,i® Pro	se	n;so	nameravali povrniti, saj se
tiljudska oblast takih obtskov TeeIna [ekom d(£etIefij
n, btla mč kaj	vesela. $e več. Oblast t	novim deže[am -m so s
je vedela, da	se U ljudje ne pocu-	^ridno5tJo in sposc>bn((stjo lepo
uveljavila. Toda želeli so se pobliže spoznali z novim življenjem in napredkom nekdanje domovine. Zrah
ha
j* rokah Tunizijcev. Za javni pove. Vsakomur, kdor je ubil ogorčeno upirajo. Njihovi vodi- francoski vladi je celo zapretil m javnost naj odgovarja tu- felaga, so dali 50.000 frankov, tel ji nasprotujejo vsem oblikam z ostavko, in to verjetno samo ‘D-ska vlada. Ukine naj se Ge- A doslej so zajeli in ubili zelo tunizijske avtonomije. Po njiho- zaradi rokov, ki jih je določil
^kretariat francoske re-	malo upornikov. Francoske izgu-	vem Tunizijci ne bi smeli imeti	Mendes-France za ureditev	tnni
fte ■llCe> opravlja posle vrhov-	be so veliko večje kot pa izgube	nobenih političnih pravic; zah te-	zijskega vprašanja.
- »svršne oblasti. Pariška vlada	felagov.	vajo, naj se Francija pogovarja Ko so objavili načrt	o	avto-
V b. '?dpravi francosko kontrolo Burgiba ne podpira felagov.	z osvobodilnim gibanjem le z	nomiji Tunisa, so poslali	v	Tunis
Pt^fiski administraciji in raz- Pa tudi obsoja jih ne. Dopisniku orožjem.	tudi nove čete. S tem je Mendes-
gosfej’ši in množičnejši. Letos spet prihaj‘ajo. Tokrat še v večjem številu kot druga leta. Prišli so in bodo v tem mesecu še prihajali iz daljne Amerike, Francije, Avstralije in od drugod.
Prispeli so rojaki iz Westfalije
Nestrpno so čakali sorodniki, prijatelji in znanci pred dnevi večernega brzovlaka iz tujine. Priha-
ljD,r7“i°- Občinske uprave naj mam nobenih vezi s felagt. Niti imajo skoraj vse tnmnjsKO go- sko .« vsem usum,	iaTa J* sk“pina T 'Vesffa.Jskle' ''j, j°
^stv'° svobodno voli	ne vem, koliko jih je. Francozi spodarstvo v svojih rokah in so tunizijski avtonomiji likvidacijo je vodil Franc Čebin, osivel rudar,
...........- - -	-	• -----•---- *-------*—	doma iz Zagorja, v tej skupim so
sami rudarji, večidel iz zasavskih rudnikov, ki so se že pred 30. leti izselili v tujino. S seboj so odnesli kaj laskave legitimacije. Trboveljska premogokopna družba jim je napisala v delovale knjižice, da so delomržneži in anarhisti. .
Sprva v Westfaliji niso dobili dela. Priložnosten, pičel zaslužek jim je zadoščal le za tanko skorjico kruha. Šele kasneje so dobili stalno zaposlitev v jami. V globokih vvestfalskih »šahtih« so se borili s plini, plazovi in trdim premogovim slojem, ne zase — marveč za kapi-lalisia in njegov nenasitni žep. Toda saj vedo, da pri nas ni bilo nič drugače. Vendar o tem ne govore nič kaj radi. Zanima jih predvsem naše delo in naše življenje.
Past; 1 Administraciji m raz- la tuai o osoja jin ne. izopismau orozjcuu	^
tiar«, fran«wko policijo ter	Žan-	»Associated Pressa« je dejal: »Ni-	Ti krogi so dokaj močni, ker	France popustil ministru	za	voj-
Občinske uprave	naj	mam nobenih vezi s felagt. Niti	Imajo skoraj vse tunizijsko go-	sko m vsem tistim, ki	vidijo	v
I. v° svobodno voli.	ne vem, koliko jih je. Francozi	spodarstvo v svojih rokah in so	tunizijski avtonomiji
?r 'Se kaže, da se do danes	pro-	govore, da 2000 do 3000. Moja	povezani s kapitalističnimi vrho-	francoskega imperija.
sPtetL Neodestnrja ni bistveno stranka jih ne vodi. Vem le, da vi v metropoli. Rudniki bakra,	*
straa?en*L Prav gotovo so v tej so to domoljubi, potisnjeni v železa, cinka in svinca, prostrani Tahar ben Amar je sestavni jo jk’ tudi skupine, ki zahteva- obup. Ko bo tunizijska vlada gozdovi ter 1,300.000 hektarov ob- novo tunizijsko vlado. V njej so je |r0?OIl’o neodvisnost, vendar prevzela oblast, bodo atentati delovalne zemlje — to so glavni trije voditelji Neodesturja, en v<>diSae^e zmerno krilo, ki ga prav gotovo prenehali.«	razlogi, zaradi katerih se franeo- simpatizer Neodesturja, štirje
V “Urgiba in ki meni, da so	Če bodo atentati res prene- ski bogataši upirajo tunizijski voditelji Stranke neodvisnih in
si|e ttanjem Položaju nacionalne hali in če bodo felagi res odlo- avtonomiji.	en socialist. Prvotno je Tahar
tUlj. ^eslabe za takšen boj, in žili orožje, bomo lahko kmalu Po poročilih tunizijskih komi- ben Amar nameraval 1 sprejeti v Polni bi bi,a zahteva po po- videli. Mnogi mislijo, da Neode- tejev v Franciji in drugod po vlado več članov Neodesturja, p nefdvisnosti nerealna.	stnr ni tako enoten, kot govore svetu, se je v zadnjem času moč- saj je ta organizacija najmočnej-
^Ostih i’ k* se v puščavah in o njem njegovi voditelji, in da no razmahnila dejavnost »Rdeče ša v deželi, toda Francozi so se *oni ^fcLnjejo proti Franco- so se v zadnjem letu, ko je ve- roke«, teroristične organizacije temu uprli. Končno so sklenili, da ItljAP? mislijo drugače. Oni od- čina voditeljev sedela v zaporih, belcev, ki jo podpirajo koloniali- bo vlada koalicija raznih strank, ^iiho ° vsak° Polovično rešitev, povečale razprtije v stranki. Mor- stični krogi in ki je odgovorna v kateri Neodestnr ne bo imel it(.0(,Vo geslo je: Boj do popolne da voditelji ekstremnega krila za številne napade na voditelje večine. Francoska vlada pa je tla nk,s®osti- Ni jih veliko: mor- Neodesturja vedo nekoliko več o Neodesturja ter sindikalne rodi- morala pristati, da bo razpravna Pr °" 250°- Svojega posebne- felagih in njihovem nastanku kot telje. Kot njena žrtev je pred Ijala o Tunisu z delegacijo treh en-erama niso objavili. To je, pa Burgiba in njegovi prijatelji, dobrim letom padel tudi Ferhat ministrov, v kateri bosta dva vo-je f avn°. boj proti vsemu, kar «DEL. ENOTNOST*	Maver	Hašed, slavni voditelj tunizijskih ditelja Neodesturja In en prvak
Co*om °Skega in kar služi Fran- ki bodo morali računati tudi s sindikatov.	Stranke neodvisnih.
p ‘	stališčem sindikatov, revolucio- Tudi v Franciji so sile, ki na- Tunizijski voditelji so zaen-
bojg. ®Cosk.i naseljenci se jih narnega krila Neodesturja, ki se sprotujejo reformam v Tunisu, krat precej optimistično razpoio-. negi so izpraznili svoje bore za nacionalno pa tudi so- Sicer v sedanjem položaju niso ženi. Videli pa bomo, kakšni bodo ji j. e.’ zaPustili južni in sred- cialno osvoboditev. Burgiba sicer kdo ve kako močne, vendar ne jutri in pojutrišnjem. Francozi iih n,en!?. tcr se naselili v več- trdi, da nima s felagi ničesar kaže podcenjevati njihovega vpli- so sicer popustili njihovim zahte-6iso tak k °b oba,>. kjer felagi skupnega* toda priznati mora, da va. Hitrost in odločnost, s katero vam, nikjer pa ni rečeno, da jim g s° nevarni.	s0 prav akcije	felagov prisilile	se je Mendes-France lotil tuni-	bodo vedno popuščali. In k temu
nis ®Prav je Pariz poslal	v Tu-	francosko vlado	na tako velika	zijske zadeve, je prepričala Tuni-	dodajmo še, da bo prav kmalu
enote Tujske	leciie	popuščanja.	zijce, da je končano obdobje laž-	razpravljala o tunizijskem načrtu
tke K,h Prelcev in redne voj- '	*	nih obljub in zahrbtnih namenov, predsednika vlade francoska na-
*atretiV<^<J,ar felagov ni mogel	Medtem ko Tunizijci večinoma Prav to hitrost in odločnost pa rodna skupščina. Vse kaze, da
teni !)ojih Proti slabo oboro- pozdravljajo reforme predsedni- obsojajo kapitalistični in impe- bo ta program sprejet kljub ogor-labi^SVobwlilni armadi« so upo- ka francoske vlade, pa sc jim rialistični vrhovi v Franciji. De- cenenm odporu kolonialnih vr-eelo letala, tanke in to- francoski naseljenci v Tunisu golistični minister za vojsko v hov
pa pred njimi, ki so naše krvi.
Prepričani smo, da bodo znali pravilno ocenili naše napore in uspehe. Morda jih bo to napotilo, da se bodo tudi oni v svoji novi domovini še bolj borili za svobodo in mirno Sožitje med vsemi ljudstvi sveta. Naj pripovedujejo vsem tistim, ki niso mogli priti, in vsem drugim, da je naše ljudstvo trdno odločeno, zgraditi na ruševinah stare — novo ponosno stavbe sreče in blagostanja. Naj vedo, da je naša pot še strma, združena s številnimi napori in težavami, ki pa se jih ne bojimo. In končno naj povedo, da smo pripravljeni tesno sodelovati z vsemi, ki nas spoštujejo in ne ovirajo našega razvoja.
Vsi naši delovni ljudje jim žele ob tem obisku vesele dni v naših krajih. Pričakujemo, da bodo t%di v bodoče prihajali med nas in še bolj utrjevali delavske; vzajem-nostne vezi.
Z JESENIC
Kova naprava za kisik že deluje
Minuli teden so strokovnjaki jeseniške železarne zaključiti dela na novi kisik napravi'. Nova kisik kolona z zmogljivostjo 34 kubičnih metrov kisika na uro že obratuje. Večmesečno težko in odgovorno delo je pri kraju-V jeseni, do Dneva republike, bo verjetno začela obratovati druga kisik kolona z zmogljivostjo 70 •kubičnih metrov kisika na uro. Prav takšne naprave mislijo izdelati za potrebe železarne tudi naslednje leto. Strokovnjaki so z gradnjo kisik naprav prihranili železarni precejšen znesek, saj ni bilo treba plačevati tujih strokovnjakov za to delo in odpadel bo prevoz tekočega kisika iz Ruš. Na Jesenicah so se začeli usposabljati za izdelovanje kisik naprav potem, ko so obnovili stare naprave, ki so bile poškodo-Ze ob skromnem sprejemu, bi, vane ob eksplozi ji leta 1949. Po jim ga je priredita Izseljenska ma-! obnovitvi starekisikarne so nam-tica, so hoteli zvedeti kar največ o reč začeli graditi dve kisik ko-novih razmerah in našem življenju. ; Ioni n.a Javorniku.
Toliko so slišali o našem snovanju.	O- 2,
Razgovor s holandskimi izseljenci
Z istim vlakom so prispeti tudi izseljenci iz Holandske. Ta skupina je nekoliko manjša od »vestfalske. Tudi v tej skupini so večidel rudarji, doma iz vseh republik.
RAZGOVOR 0 DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1955
POSPEŠUJMO IZVOZ
Več bomo lahko izvozili, če bomo smotrneje izkoristili zmogljivost I stroje in električne naprave itd., tijskih proizvodov (nasproti 25,1
naših tovarn	j mi pa istočasno uvažamo čisto j milijarde dinarjev v letu 1954).
Prori	. ... ,	‘navadne kljukice za obešalnike.! Izvoz naj bi nasploh še bolj po-
^m0fr?de	kako neka-: Uvažamo seveda tudi okovje	-	^ "
slovni obiskovalci in turisti. Bel- Ali res ni podjetij, na primer v gija izvozi letno najmanj 40 od- . lokalnem merilu, ki bi začela z stotkov svojih proizvodov, Lu- izdelavo teh stvari? V gozdovih ksemburg živi v glavnem od iz- l gnijejo šiške, lubje itd., za us
kaže storiti za okrepitev našega gospodarstva. Kakor doslej, tako je tudi letos načrt družbenega plana razdeljen v dva dela. V prvem delu so zapisana načela za razvoj gospodarstva v bodočem gospodarskem letu, v drugem delu pa najdemo gospodarske predpise in ukrepe za uresničitev družbenega plana.
Načrt družbenega plana moramo dobro poznati, če hočemo predlagati ustrezne spremembe. Zato smo sklenili, da se bomo v naslednjih številkah našega lista porazgovorili o gospodarskem razvoju v naslednjem letu, kakor je predviden v družbenem planu, in seveda tudi o stvareh, ki jih moramo urediti, da bo plan izpolnjen. V današnjem razgovoru poglejmo, kakšno mesto so naši gospodarstveniki prisodili v družbenem planu izvozu industrijskih proizvodov.
Zakaj naraščajo devizni tečaji
Letos, po sprostitvi deviznega trga, so podjetja na lastni koži občutila, kako je z našo zunanjetrgovinsko bilanco, uvozom in izvozom. Na prvem sestanku deviznega obračunskega mesta so podjetja kupovala in prodajala dolarje po 650 dinarjev. Potlej so začeli devizni tečaji hitro naraščati in te dni morajo podjetja plačati za dolar že 943 dinarjev. Kje so vzroki za takšno naraščanje deviznih tečajev? V premajhnem izvozu, v naraščajočih potrebah za devizami, ki jih potrebujemo za uvoz surovin, strojev in prehrane, skratka za stvari, ki jih ne izdelujemo ali pridelujemo pri nas, ali ki jih imamo še premalo. Odplačati moramo tudi dolgove (v tujini smo se zadolžili za industrijsko opremo novih tovarn in za prehrano, ki smo jo kupili v sušnih mesecih).
Tudi med letom spremenjeni devizni predpisi niso položaj v ničemer spremenili. Tečaji deviz naraščajo zaradi vedno večjega povpraševanja, vplivajo na naraščanje cen na notranjem trgu in to posredno zavira živahnejšo menjavo in proizvodnjo. Težav z devizami torej ne bomo premostili z administrativnimi predpisi in spremembami, temveč le z večjim izvozom industrijskih proizvodov. Samo večji izvoz bo odpravil neskladnosti med izvozom in uvozom in zmanjšal primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci. (V letu 1953 smo izvozili za 55.794 milijard dinarjev raznih proizvodov, uvozili pa smo za 118.591 milijard dinarjev raznih predmetov — v uvozu je šteta tudi pomoč Anglije, Amerike in Francije. — Od januarja do maja letos smo izvozili za 25.285 milijard dinarjev izdelkov in uvozili za 40.328 milijard dinarjev raznih predmetov.)
V izvozu bo kazalo posnemati države, ki precejšen del svojih proizvodov prodajajo v tujino.
voza. Več kot 98 odstotkov proizvodnje železarske industrije izvažajo. Železarska industrija krije približno 90 odstotkov vsega njihovega izvoza.
Ali so pri nas že res izkoristili
vse možnosti za večji izvoz
Pri nas še razmeroma malo izvažamo. Ali smo res že izkoristili vse možnosti za izvoz? Se zdaleč ne. Nedavno je izvedla Narodna banka za Slovenijo anketo, ki je pokazala, da bi vrsta
njarsko industrijo pa uvažamo razne izvlečke.
Uvozna in notranja trgovina dostikrat nesmotrno naročata blago in po nepotrebnem trošita 1 devize. V naših trgovinah je na primer sedaj na pretek sončnih očal in drugih uvoženih predmetov, ki jih leta in leta ne bomo prodali. Pogostokrat izvažamo stvari, ki jih potlej zonet uvažamo, na primer klej. Takšen nesmotrn uvoz oziroma izvoz poraja trikratno škodo. Devize tro-
vozne količnike.
podjetij z manjšimi investicijami Šimo in plačujemo uvozno- izpovedala svoj izvoz oziroma proizvodnjo, ali začela s proizvodnjo blaga, ki ga še uvažamo. Približni računi so pokazali, da bi z investicijami dveh milijonov dolarjev v 20 podjetjih povečali izvoz za okrog 9 milijonov dolar-
za speševali, posebno v dežele s trdno valuto. Uvoz naj bi kolikor mogoče zmanjševali, seveda ne na škodo notranjega tržišča. Pospeševali naj bi izvoz pisanih kovin, s tem, da bi zmanjšali izvoz polizdelkov iz bakra, svinca, cinka in koncentratov, povečali pa izvoz končnih izdelkov, to je valjanih izdelkov iz teh kovin in izvažali še glinico, aluminij in valjane aluminijeve proizvode. Prav tako naj bi povečali izvoz končnih proizvodov črne metalurgije, elektroindustrije, kemične, lesne industrije itd. Izvozili naj bi tudi za 50 milijonov metrov bombažnih tkanin in še več poljedelskih proizvodov, kot so hmelj, jajca, perje itd. Če bomo izpolnili in presegli načrt druž benega plana v izvozu bo položaj na deviznem trgu kmalu ugodnejši. Zato pa seveda kaže še smotrneje trgovati, bolje izkoriščati zmogljivosti naših to
Ni vseeno, kaj izvažamo V zunanjetrgovinskem poslovanju tudi ni vseeno, kaj izvažamo. Za ' surovine ali polizdelke dobimo veliko manj deviz kot
jev. Če odštejemo vrednost suro- za končne izdelke. Za kOogram vin in pomožnega materiala, nam končnih izdelkov iz lesa dobimo
ostane v rokah čistih 6 milijonov dinarjev. Investicije bi se splačale torej že v nekai mesecih.
čevljarska industrija je strokovno in tehnično že tako sposobna, da bi lahko del svoje proizvodnje prilagodila potrebam tujega tržišča. To ji preprečuje le pomanjkanje gume. umetnega usnja, kakovostnih barv in lakov in apretiranje še ni primemo. Razen tega, da bo kazalo misliti na kakovostno proizvodnjo barv in lakov in primernejše apretiranje, bo treba čimprej zgraditi tovarno za umetno usnje. Čevljarska industrija bi namreč z uporabljanjem umetnega usnja precej pocenila svoje izdelke. (V ceni naše obutve odpade 70 odstotkov vrednosti od vseh materialnih stroškov samo na usnje. V drugih državah, kjer uporabljajo za izdelovanje gumo in umetno usnje, se giblje vrednost uporabljenega usnja med 35 do 45 odstotki). Če bi na primer modernizirali konjiško usnjarsko tovarno, bi lahko ta izdelala letno 1500 ton umetnega usnja. Letni prihranek bi znašal 600.000 dolarjev, strojne naprave bi nas stale približno 140 milijonov dinarjev. Za več kot 1500 ton surovih kož nam torej ne bi bilo treba uvažati.
Vrhniška usnjama dela letos komaj nekaj več kot s polovico zmogljivosti svojih naprav, namesto da bi naprave izkoriščala s 70 odstotki, kakor je planirala. Manjka ji namreč svinjskih kož; to se potlej pozna tudi v tovarnah usnjene galanterije in seveda v izvozu, ker izgubljamo dragocene devize.
Uvažamo stvari, ki bi jih igraje izdelovali doma
Kar smešno je, če pomislimo, da izdeluje »Litostroj« turbine, Tovarna avtomobilov v Mariboru modeme avtobuse, Železniki, »Rade Končar« in drugi razne
IIREDII1 NORME
to je trenutno najvažnejše opravilo za ureditev našega plačnega sistema
(Nadaljevanje s 1. strani)
podjetja in si oglejmo, kako si ga bosta med seboj delila komuna in podjetje, čeprav je to dvoje o nerazdniiljioi ekonomski odvisnosti. Mi ločimo te dve stvari samo zato, da jih laže vsako posebej spoznamo.
Glavna instrumenta za delitev dohodka gospodarske organizacije med kolektivom in komuno sta tarifni pravilnik in družbeni plan komune. Na ta način dobi tarifni pravilnik povsem nov smisel; doslej je bil to dokument potom katerega je urejal kolektiv svoje notranje odnose o plačni politiki, sedaj pa postane poleg tega še instrument za delitev dohodka med komuno in podjetjem. Zato bodo v bodoče tarifne pravilnike potrjevali ljudski odbori.
Ne glede na slabosti v načinu formiranja dohodka (ki seveda po svoje vplivajo tudi na razdeljevanje), je mogoče pri sedanjih instrumentih zagotoviti zelo dosledno nagrajevanje po delu o kolektivu (kar o mnogih podjet-
varn, investirati v tista podjetja, j	n.e delajo o zadovoljim
ki bodo pospeševala izvoz in	Predvsem je treba o pozo-
zmanjševala uvoz, in okrepiti ]'11 rf'a *°> da so iz novih instru-
predelovalno, predvsem pa pre-
mentov preko katerih se ureja
na primer 77 deviznih dinarjev, za kilogram polizdelkov 26, 8 in za kilogram žaganega lesa samo 19.5 deviznih dinarjev. Tako je tudi s kožami kuncev, svinjskimi kožami, železom, bakrom itd. Prav tako ni vseeno, kam izvažamo, ali v dežele, katerih gospodarstvo je ustaljeno in lahko njihovo valuto prav vsepovsod trošimo, ali pa v tiste dežele, kjer se njihovih valut branijo. Dežele s trdno valuto so na primer Švica, Zah. Nemčija, Švedska, Amerika, Anglija itd. V te dežele bi morali torej še bolj usmeriti svoj izvoz.
Kaj je zapisano v načrtu
družbenega plana o izvozu
Vse to, kar smo doslej govorili o izvozu, ob praktičnih primerih iz našega gospodarstva, tudi predlaga načrt družbenega plana, da je treba uresničiti. V naslednjem letu naj bi po načrtu izvozili za 57,5 milijarde dinarjev industrijskih proizvodov (nasproti 49,4 v letošnjem letu) in za 29,4 milijarde dinarjev kme-
hranbeno industrijo. O tem pa' nagrajevanje o gospodarstvu, od-kaj več v enem naših naslednjih1,ose j)ste omejitve, ki so razgovorov.	Dore določale, ah pa vsaj odločilno
vplivale na določanje zaslužkov Poizkusi	posameznega delavca. Tako že
*» proizvodnjo bombaža
v Baranji so letos prvič na vzor- ja plač ampak samo instrument
nih parcelah posadili seme bomba- _a raz(Jeliten dohodka med vod-ževca. Kljub dokaj slabim vremen- ™ ruzuciueo aonoa^a mea poa-
skim razmeram bombaževec lepo ra- jetjem Ul zvezno družbeno skup-ste in bo letošnji pridelek kar dober, nostjo. Nadalje je iz novih in-v	| sitrumentov odpadla delitev de-
Vedno vec tujih turistov \Jaocev po kvalifikacijskih skupi-V prvih petih mesecih tega leta	določenim plačnim pav-
je obiskalo naše turistične kraje za precjem. Končno, odpadla ]e 26,6 odstotka več tujih turistov kot v omejitev glede števila ur, na istem času lani. Največ turistov je	rlnlnrri vlnčni
prišlo iz Zah. Nemčije, Avstrije In osnovi Katere se aotoca piacni
Anglije.	sklad.
»METALNA« V MARIBORU BO IZDELALA 69 ŽERJAVOV ZA NOVO ŽELEZARNO V NIKŠIČU
Milijone bomo prihranili
ker somi izdelujemo razne industrijske žerjave
»Metalna« tovarna konstrukcij in sirojnin naprav v Mariboru, se je predvsem usposobila za izdelovanje transportnih naprav in opreme za hidrocentrale. Opremila je že številne nove hidrocentrale. Zadnji čas je za-
USTANOVLJENA JE PROMETNA ZBORNICA SLOVENIJE
PRIMERNO MESTO
za razpravo o razvoju in smereh prometa
Minuli teden so v Ljubljani nosna. Kazalo bo proučiti, ali je ustanovili Prometno zbornico Slo- , za naše razmere primerneje, da
venije. Ustanovitev zbornice je zelo pomembna, saj je delež prometa v gospodarstvu velik in vpliven. Vse gospodarske organizacije, ki so v neposredni ali po-
se odločimo za sodobnejša pogonska sredstva, kot so elektrika in Diesel-motorji, ali da ostanemo pri parni vleki. Prav tako bo lahko zbornica s svojimi predlogi
čela izdelovati tudi druge naprave za našo industrijo. Med drugim v »Metalni« že izdelujejo raznovrstne žerjave- »Metalna« izdeluje žerjave v sodelovanju s tovarno »Rade Končar« iz Zagreba rn »Litostrojem«. »Rade Končar« prispeva za žerjave elektromaterial, »Litostroj« pa mačke.
Pred časom je vodstvo nove železarne »Boris Kidrič« iz Nikši-ča v Črni gori naročilo pri »Metalni« 19 žerjavov v skupni teži 580 ton, ki jih ta že izdeluje. Vodstvo železarne je zadovoljno z izdelki »Metalne« m zato je pred kratkim sklenilo pogodbo za vso žerjavsko opremo. »Metalna« bo po sklenitvi te pogodbe izdelala še 50 žerjavov v skupni težj 1.350 ton. Kolektiv
Plačni sklad gospodarske organizacije je torej odvisen njenega dohodka in od medsebojne razdelitve dohodka d1?0 podjetjem in komuno; razdelit60 na zaslužke pa je potem stotu delavskega kolektiva samega, j tem pogledu z novimi instrument1 odpadejo vse administration^ omejitve glede določanja zaslu1^ kov in administrativne delitve delavcev po nekih papirnatih kvalifikacijah, ki so toliko škodovale nagrajevanju po učinku. l’rea gospodarskimi organizacijami Pa je veliko in obsežno delo, da temeljito pripravijo sistem nagrajevanja o svojem podjetju. Pri tem gre predvsem za skrbno te‘lj nično proučitev celotne proizvodnje, posameznih delovnih mest >n delovnih operacij. Ta proučite0 bi morala dati sledeče: pregled potrebnih delovnih mest, časovn6 norme za opravljanje posamezni11 delovnih operacij, vrednostno razmerje med posameznimi delovnimi operacijami, potrebnimi izdelavo nekega predmeta, kako' oostne norme za posamezne lZ" delke. Samo na tej osnovi je mogoče zagotoviti boljše nagrajevanje krti ga imamo sedaj, sam0 to je dejanska osnova za nagrajevanje po učinku. Brez tak1 tehnično natančne proučitve rat' meri j med posameznimi deli, namreč nemogoče ustvariti ekonomsko pravilno razmerje pr* delitvi zaslužkov. Taka tehnienf, ocena [tosameznih del bo tud1 jasno pokazala kje je treba napraviti posamezne korekture v zaslužkih posameznih delavcev, P® bodisi navzgor bodisi navzdol-
Taka ocena delovnih mest, ^ lovnih operacij itd. in na njej zasnovane tarifne postavke, so lam ko tudi edino resna osnova z® delitev zaslužka med kolektivo10 in podjetjem. V vsakem drugejn slučaju se bodo nujno uveljavila drugačna, neekonomska merilu, k bodo seveda vse prej kot koristna-
Torej, če hočemo, to pa m°‘ ramo, uveljaviti načelo nagraj6' vanja po delu, potem je dane^ nujno temeljito proučiti in Pr>' praviti norme. To je trenutn0 najvažnejše opravilo za uredite0 našega plačnega sistema. 7-1}.0 se nam ga je lotiti z najoečr resnostjo.	ra
Dovoljen je prenos osnovnih sredstev brez odplačila
V Uradnem listu FLRJ ^ 32/54 je objavljena dopolni'^ uredbe o gospodarjenju z os,1°r. i nimi sredstvi gospodarskih org nizacij. Po tej dopolnitvi la g, gospodarske organizacije Prfn a sejo druga na drugo ali tudi ? državne organe in zavode, ki 1 • vajajo dela v lastni režiji, stv® iz osnovnih sredstev brez odp1' čila. Podjetja morajo o pren°s skleniti pismeno pogodbo.
Gospodarska organizacija, ® žavni organ ali zavod, ki si 'a
---1 i  1	~ “ v • ■	» 11 1	cin	IVI
»Metalne« bo izdelal za železar- pridobi osnovna sredstva, Pr6ie mostovne žerjave s kavlji, zame s tem tudi obveznosti gj^
sredni zvezi z dejavnostjo pro- svetovala marsikaj koristnega pri.grabilci in magneti, žerjave s plačevanja amortizacije in meta, bodo našle v zbornici pri- ; modernizaciji našega cestnega i	premičnimi in vrtljivimi traver-	sti na	osnovna sredstva. Seveda tj
merno mesto za razpravo o raz-; omrežja	in obnovitvi mestnega	zami in livarske žerjave- Žele-	s tem	pridobi tudi pravico dot'
voju in smereh te važne gospo- prometa,	pomagala bo lahko pri .	žarna v Nikšiču bo prvo v celoti	stega	dela amortizacijska
darske panoge. Zbornica je na - razširitvi	mednarodnih promet- opremljeno podjetje z žerjavi	sklada	za nadomestitev, ki n«tre
primer tehnično zaostala in za nih zvez	in razvoju našega ter	domače proizvodnje,
sedaj tudi gospodarsko še nedo- mednarodnega turizma.
za amortiziranemu delu vre
dn°'
BlllllllllB*!l|]|l*l!ll!!Mllllflmillllll!ffl|lll^^	... ffliMiiin
UlIlMlI
M. R. str prenesenih osnovnih sredstcf'
.............Mini..........»ll»l|,"l||,,
PRED KONCEM SRAMOTNE ZGODBE, KI JO PIŠEJO V MARIBORSKI TEKSTILNI TOVARNI
Ostal boletrpek spomin
Zapiski o ljudeh, ki so izdali svoje delavske tovariše i »I« kako so zahtevni,* je go-
in o sindikalnih odbornikih, ki so pozabili na svoje vo,ril Jj-pin n	A' so,
__^	\ odpustih. >Priha]ajo in zahte-
poslanstvo	vajo, naj jim preskrbim službo.
, ..	. ,	.	,	! Kaj si morem pomagati, ne mo-
zabtjo na ogenj ter raje prote- i rem odkloniti njihovih prošenj, stirajo proti pisanju o požaru, j ^ slabih služb nočejo, peklenščki. ces, tako pisanje nam jemlje : prjšei je in očital, da mu ni-ugled, in kaj bo, ce bodo ti sem preskrbel dobre službe. Pred danki prišli v zamejstvo.	| njim sem telefoniral v tisto pod-
Odborniki revolucionarnega 1 jetje, da bi mu dokazal, kaj vse delavskega sindikata? Gasilci? , sem storil zanj.*
Ne! Niti eno in niti drugo. Kaj so torej? Berite in presodite!
(Nadaljevanje z 2. strani) slovenska javnost videla gnilobo o njihovi tovarni. Do tistih dni pa so malo govorili o kraji in ničesar niso storili, da bi jo preprečili. A vedeli so zanjo, vedeli, da nekaj ljudi krade, saj so nekateri nemoteno kradli kar štiri leta. Gledali so iskre, ki so padale o tovarno, migali z rameni: ■»Malenkost*, in tu pa tam še sami vrgli kakšno iskro. Zagorelo je, požar je zajel vso tovarno, vsi smo ga videli in vedeli zanj, in takrat so sindikalni odborniki oblekli gasilske uniforme ter vzeli brizgalne v roke.
Gasilci delujejo hitro in odločno; zrušijo polovico hiše, da bi obvarovali drugo polovico in ne mislijo nase. ker se zavedajo svojega poslanstva. Tovariš Trpin in njegovi odborniki pa se ne
Človekoljub. Tatovom pomaga. Ne more jih napoditi. Na Mestnem sindikalnem svetu so Lep dan je bil. Sonce je ne- mu nekoč naročili, naj skrbi tudi znamko pripekalo. Drava je ne- ■ za tiste člane sindikata, ki niso
mirno žuborela in vabila delavca, ki je delal v bližini. Fant se ni mogel premagati: slekel se je in skočil v vodo. Mojster ga je pokaral, mu zagrozil s kaznijp in fant se je nejevoljno vrnil na delo.
več v tovarni. In Trpin skrbi za tatove. Sindikat, revolucionarno delavsko organizacijo, je spremenil v pisarno, kjer tatovom službe iščejo, ker jih ne morejo napodili. Med tem pa se kriminal kot nalezljiva bolezen širi po kolektivu.
Lepo in prav je, če sindikalni
Čez pol ure ga je mojster našel v gostilni. Med delovnim ča-
.......... - — •— som- Razjezil se je in dejal, da odborniki Mariborske tekstilne
mor e j'o ” “p n h val iti siakimi vrli-	ga bodo	odpustili. A fant	se je	.tovarne skrbe za poštene in prid-
nami Tovarna gori, a njim manj- i razhudil:	»Kaj	pa misliš.	Bom	1	ne delavce, ki so zabredli v teka odločnosti. Govore o kraji in šel na sindikat!*	zave. Pohvalna in vzgledna so
govore in predlagajo, a ko delan-j Na sindikat, k tovarišu Tr- \ takšna dejanja. Toda... ski svet ne sprejme njihovih	pinu. Če	ne bi	vedel, kdo	se bo'	»Težko je, res,* je mrmral Tr-
predlogov — zopet govore. In po-	zavzel zanj, ne	bi tega govoril.	1	pin. »Le z nepoštenimi se ukvar-
jamo. Zato jih poznamo. Pošteni so mirni in tihi in delajo. Z njimi nimamo težav, ne ukvarjamo se z njimi, ne poznamo jih.*
Ne verjamem mu popolnoma. Prav gotovo poznajo tudi poštene in se morda kdaj ukvarjajo z njimi, a večinoma se vrte o začaranem krogu; premetava jih od tatov do lahkoživk in od lahkoživih, moralno pokvarjenih mož, do tatov. Vsem bi radi ustregli in nobenemu se ne bi radi zamerili. Gnila voda. Miru si žele, miru za vsako ceno, uradnih ur, Mariborskega otoka, in jahte, in nobenih bojev.
»Res, težko je,* sem dejal sam pri sebi. In spomnil sem se na tistega moža, ki se je o svojo posteljo podelal in umazanijo z dišavami naškropil, da ne bi smrdela, ker ni imel toliko korajže, da bi jo odstranil.
»Sklicali smo sestanek vsega kolektiva in govorili delavcem o kraji in poštenju. In pol ure po sestanku je nekdo ukradel 10 metrov blaga,* se je hudoval tovariš Trpin.
Tako se jezijo in hudujejo že leta in leta, obenem pa tatovom službe iščejo in z njimi tudi takole ravnajo:
Leta 1946. so prvič ugotovili, da mojster Avgust Žohar krade. Kaznovali so ga — pogojno. Žoharja to ni spametovalo. Dve leti kasneje so ga ponovno kaznovali; tokrat t poboljševalnim delom. A
ostal je mojster — in kradel. V zadnjih štirih letih je odnesel iz tovarne 1800 metrov blaga in oškodoval kolektiv za 504.000 dinarjev.
In Fijavž, nadmojster v sukni-čarni? Les je kradel. Poslali so ga v pisano tkalnico, za mojstra. Samo za tri mesece, so rekli. Za kazen.
Kradla je tudi Franja Donko. Odpustili so jo o predilnici I in takoj sprejeli o oplemenilnico 11.
Neko Karlo, ki je tudi kradla, pa so celo nagradili: sprejeli so jo o pisarno oplempnilnice II.
Alojza Zorleta so avgusta 1953. leta kazensko odpustili iz Predilnice in tkalnice o Mariboru — ker je kradel. Mesec dni kasneje je dobil delo o Mariborski tekstilni tovarni. Letošnjo pomlad je stal pred sodiščem kot oodja tatinske tolpe.
5. aprila letošnjega leta je izvršni odbor sindipalne podružnice Mariborske tekstilne tovarne ugotovil tole: »Da je do kraje prišlo, je predvsem vzrok... sprejem članov ..., ki so bili že kaznovani.* Tri mesece kasneje je obratovodja Vodopivec sprejel o tkalnico klota nekega svojega starega prijatelja, ki so ga pred štirimi leti vrgli iz tovarne in obsodili zaradi tatvine.
Izvršni odbor sindikalne podružnice je sicer obsodil sprejemanje tatov v tovarno, v isti sapi pa je razpravljal o Dragu Sedmaku, nekdanjemu sekretarju nekega terena v Mariboru, ki so
ga obsodili na 18 mesecev Z°P M zaradi primanjkljaja v leTe'0j blagajni, in ugotovil, da lahko kandidira za člana l. nje skega sveta, ker njegovo dej -e »ni tako veliko*. In o (onarn 4 toliko poštenih, dobrih, zanefl razgledanih delavcev.	i«
Pred štirimi leti je uPraVrM, tovarniške menze, Mezna u »zmanjkalo* 28 kilogramov 0 in 22 kilogramov salame. 11 . ^ so ga kazensko odpustiti. 0 sg se jim je zasmilil in napisa-— sporazumno odpoved. „ nts, Pred mesecem dni je L <<
obratovodja °plemendnP^tejn o tovarno znano tatico Trstc0l
uporno zahteval, naj sprt
k °d o.	, tu-
Zaradi takega odnosa ^.rj. tov, se je v tovarni razpas
^Koliko je poštenih delali ki bi radi delali v te! /gn-Koliko pridnih in pošteni 'a. tov in deklet, mož in zef. man prosi za delo. V Mar ajo tekstilno tovarno Pa^ sPre. ilUil0: tatove. In prav nič jiJtl nl n0iat. in ne čutijo se krivi zs ki ga gase — z bencinom.
*	v6.
Danes nihče ničesar V oplemenilnici M je slJn organizacija; tu ie	hla^
obratovodja. 17.000	fratri00
so jim ukradli. 2000 kdogra0 preje. A možje majejo z p in se čudijo: »Kaj takejia^M in
Tat Avgust Žohar je d^ fg
kradel v tem obratu. Š1 1
NEKAJ BESED 0 SOCIALNIH DAJATVAH
Rešitev moramo najti
. Zadnjič sva se z nekim dedcem ljubljanske tovarne — cetorn štirih otrok — menila o Proizvodnji in zaslužkih. Beseda
dala besedo, pa sva prešla še na otroške dodatke.
»Ja,« mi je dejal, »moji otroci Pravijo, da jih vzdržuje država, ‘e jaz. Najstarejši je to nekje Prebral in razložil še ostalim trem.«
, »In kaj si jim odgovoril,« sem 011 radoveden.
»Hotel sem jim vse razložiti, f3 so me prehiteli. Sin ve bolje k°t jaz.«
Oba sva se smejala. »Saj je je nadaljeval. »Če pomi-jllri, da dobim za otroke več, ^Pt pa zaslužim, mi je kar mal-Ce nerodno.«
Oba sva se zamislila. Saj je !jes vsa stvar z otroškimi dodatki rudna in nekam zamotana. Vsi p Urno, da nekaj ni prav. Neka-:eri vidijo kupe denarja, ki ga ^Plačujemo za otroke, drugi me-3li°. da današnji sistem otroških doklad ni preveč vzpodbuden za ^rokovni dvig delavcev, tretji pa "Uslijo, da so te dajatve neko ravnotežje, ki so namenjene ti-stun, ki malo zaslužijo.
Toda eno drži. V dosedanji Praksi določanja otroških dodatkov se čutijo pojavi, ki niso v ®kladu z načeli nagrajevanja po delu. Kar vzemimo gornjega de-
strokovni izobrazbi, marveč tudi i da bi te dajatve skupno s skla-po večji proizvodnosti. Ni malo dom za plače razdelili tako, da
takih, ki pravijo, zakaj bi se bolj mučil in pehal: toliko zaslužim, toliko pa dobim za otroke. In oboje so moji prejemki.
Ne da se oporekati, da sedanji način razdeljevanja otroških dodatkov ne vpliva na pravilno nagrajevanje dela. Nihče ne more trditi, da te socialne dajatve, ki so del narodnega dohodka, ne
bi prišlo načelo socialističnega nagrajevanja bolj do veljave.
Gre pa tudi za družbeno zavest naših delovnih ljudi. Precej jih je že spoznalo, da njihovi prejemki niso odvisni od nekih predpisanih uredb in določb, pač
Švedska bo preuredila socialno zavarovanje
Dne 1. januarja 1955 bo uveljavljen na Švedskem nov zakon o (bolezenskem zavarovanju. Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 1947, ki ga sploh niso nikdar uveljavili.
Z novim zakonom bo urejeno zdravstveno varstvo, razen dajanja zdravil, denarnih dajatev in porodniških dajatev, ki bo urejeno s posebnimi predpisi. Vsi švedski državljani nad 16 let so obvezno zavarovani za zdravniško pomoč.
Prispevke za bolezensko za-
pa od poštenega in smotrnega
dela. Prav zato bomo morali v varovanje plačajo zavarovanci, bodočem urejevanju plačnega si- delodajalci in država. Računajo, vplivajo na proizvodnjo in uči-1 stema urediti tudi sistem otro- da bodo v letu 1955 znašali ti iz-nek dela. Morali bi najti način, ških dodatkov.	datki okrog 740 milijonov kron.
0 DELU OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V TRBOVLJAH
Preueč razmetavanja
Nekaterim so kaj malo mar ogromni izdatki socialnega zavarovanja. — Naraščanje nezgod močno obremenjuje zavod
Pred dnevi je okrajni ljudski odbor v Trbovljah izdal sklep o uvedbi splošnega dopolnilnega prispevku za socialno zavarovanje, ki znaša 2°/‘ od znesku izplačanih plač.
Kaj je napotilo Okrajni Ijud-
so končno odkrili prave vzroke: Zagorska sektorska ambulanta je v nasprotju z veljavnimi navodili enostavno predpisovala zdravila in obvezilnj material za porabo v ambulanti nu recepte, in to na ta način, da je izstavljala
ski odlmr, da je moral' predla-1 recepte na poljubna imena zagati obema zboroma povečanje varovancev. Tako so zagorski prispevka za socialno zavarova- zdravniki izstavili za 6j3.000 dl - --	-	-	• ■ narjev receptov. Potemtakem res
ni čudno, da so izdatki stalno naraščali in da je končno Okrajni
___1NClvuIuj	1Iiu	c	unu	4,	_ ljudski	odbor moral uvesti dote izračunal, da	prejema	več kot j Mesec za mesecem so rasle da-	polnUnj	prispevek. Ko	so člani
___,,4.!..__	_________!_!;„«________x:i* „„ „„	,0 skupscme zavoda nedavno razpravljali o takem neodgovornem delu nekaterih zdravstvenih delavcev so predlagali, naj disci-2a-j	plinsko	sodišče taka	dejanja
ostro obsodi, tam pa, kjer bi bili ugotovljeni materialni prekrški izroči krivce rednemu sodišču.
Medtem, ko se je	odstotek
vseh bolnikov v letošnjem letu nekoliko znižal, se je v trboveljskem okraju dvignilo število nezgod. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v okraju 1637 nesreč pri delu, od tega 23 težkih in celo 5 smrtnih. Tako je število nesreč v prvem polletju za iOA^’ večje kot lani. Odborniki so ugotovili, da je v trboveljskem okraju sorazmerno največ nesreč v Sloveniji- Večje število nesreč pri delu ne gre le na račun pomanjkljivih higienskih in varnostnih prilik, pač pa nekoliko tudi zato, ker nekateri rudarji in tudi drugi delavci kaj radi zanemarjajo osnovne predpise o varnosti pri delu.
Odborniki skupščine so se
i"-*«. K.ar vzemimo gornjega cte- prispevka za sumauio zavaiu»a tevca, ki ima štiri otroke. Sam j n je? Okrajni zavod za socialno 1® prišel na to, da dodatek za | zavarovanje je ugotovil, da zna-°boke presega njegov stvarni! ša primanjkljaj v prvem polletju ^lužek. Nerodno mu je bilo, ko j približno 2 milijona dinarjev.
izračunal, da prejema več kot S Mesec za mesecem so Vlsokokvalificiran delavec z enimj jatve, množili so se izdatki za otrokom. Postavimo še, da ima; zdravila in druge zdravstvene kvalificiran delavec 8800 dinar-1 usluge- Posebno v Zagorju je bi-Kv mesečne plače. Ce ima dva la uporaba zdravil nad okrajnim °troka, dobi še vedno manj kot povprečjem. Ko je bila v Za-nekvalificiran delavec s štirimi gorju ustanovljena podružnica °ir6ki. Iz tega sledi, da tak si- zavoda so odborniki te podružni-steffi duši željo ne le po večji ce postali malce bolj pozorni in
pomembna delovna zmaga zagorskih rudarjev
Zdravstveni dem Je odprt
^azen splošnih ambulant bodo v novem zdravstvenem domu °troška ordinacija, šolska poliklinikah zobna ambulanta, proti-hiberkulozni dispanzer, bolniški oddelek in več laboratorijev.
s V ponedeljek, dne 9. avgusta, !? Zagorjani ob proslavi občin-.kega praznika odprli nov, so-a°ano urejen zdravstveni dom.
Temeljni kamen za ta dom so P°težili že leta 1947 in vanj vkle-,ah pomemben stavek: Tu — na ®rn mestu bo stal najlepši spo-j^enik junakom in žrtvam za svo-°do domovine in srečnejšo pri-.°dnost delovnega človeka, v j.rhi, knapovski zagorjanski do-rini- In zagorjanski »knap« je iz heva v dan, nekajkrat! tudi z i0,.b° na čelu, prihajal na grad-in pomagal, kjer koli je bilo ^bebno.
Toda pri gradnji doma so se Pojavile naslednja leta razne za-Pfeke. Delo ni napredovalo po delanem načrtu, ker so sred-Va. določena za gradnjo, pre-Srnerili, oziroma uporabili za
KO PREBEREŠ »DELAVSKO enotnost«, 10 POSODI t0DI SVOJEMU TOVARIŠU!
dograditev nekaterih važnejših objektov v industriji. Pred leti so z gradnjo nadaljevali, tokrat bolj hitro, ker so hoteli nadomestiti zamujeni čas.
Ob novi betonski cesti stoji sedaj najlepše poslopje zagorskega kraja. Ni potrebno posebej utemeljevati, da je bila gradnja doma res potrebna. Dosedanji ambulantni prostori so stari in občutno pretesni. V novem domu bo poleg ambulant še poseben bolniški oddelek s 36 posteljami. Še več. Ko bodo do začetka prihodnjega leta opremljeni vsi prostori, se bo v dom vselila tudi zobna ambulanta, otroška ordinacija, šolska poliklinika, protitu-berkulozni dispanzer in več laboratorijev. Šele tedaj bo zdravstveni dom v celoti izpolnil svoje poslanstvo in tako nudil zagorskemu prebivalstvu vso potrebno zdravstveno zaščito. Prav je, da j se Zagorjani vesele tega velikega ; dogodka, saj bodo zdravstveni delavci v novih prostorih še bolje bdeli nad njihovim zdravjem. !
menili tudi o tem, da se zdravniška pomoč v nekaterih primerih ne nudi dovolj hitro. Reševalni avtomobili so večkrat pokvarjeni, čestokrat pa se jih uporablja v druge svrhe. Odborniki so sklenili, da bodo napovedali odločen
ZA IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA DELOVNIH LJUDI
ŠE VEŠ OBRATNIH AMBULANT
V mnogih naših večjih industrijskih centrih so delavski sveti podjetij in tovarn uresničili zamisel svojih delavcev in ustanovili obratne ambulante. V domala vseh večjih krajih se je pokazalo, da sektorske ambulante, oziroma polikli-niška služba ne more zadovoljili vseh problemov zdravstvene pomoči.
Zal se ponekod z ustanovitvijo obratnih ambulant zdravstveno stanje naših delavcev ni bistveno spremenilo, drugje pa so se uspehi kaj kmalu pokazali. Poraja se vprašanje, kakšne naj sploh bodo obratne ambulante, kako naj bodo organizirane in kakšne naj bodo njih pristojnosti z ozirom na sektorske ambulante.
Predvsem naj bi obratne ambulante opravljale ne le zdravstveno službo, marveč tudi zaščitno službo (preventivo), pripomogle naj bi k zmanjšanju poklicnih bolezni, visokega števila neupravičenih izostankov na račun navideznih bolezni itd. Prav posebna naloga obrat nega zdravnika pa je, že v kali zatreti razna obolenja, ki se pojavlja jo v dotičnem podjetju, tovarni
boj vsakemu razmetavanju sred-1 oziroma kraju. Seveda brez tesnega štev.	sodelovanja s podjetjem in točnega
Železničarji, preberite zadnjo številko
»URADNEGA LISTA«!
Prevedba železniških upokojencev
Razvrstitev železniškega osebja na delavce in uslužbence, za določitev novega pokojninskega razreda
Te dni je izšlo v zveznem prevedbe bodo potrebna potrdila Uradnem listu (št. 32/54) navodi- o nazivu in plačilnem razredu, ki lo o razvrstitvi železniškega oseb- , ga je imelo železniško osebje, ja. Vse železniško osebje se raz- j oziroma o nazivu in plačilnem vršča na delavce in uslužbence, | razredu, ki bi ga dobilo po pred--1—ptsih o prevedbi na nove nazive in plače iz leta 1952 s poznejšimi
ta pa so razdeljeni v skupine.
V skupino delavcev spadajo
nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani in visokokvalificirani delavci. V vsako naštetih kategorij so razdeljeni delavci po stopnji njihove strokovne izobrazbe.
Uslužbenci so po strokovni izobrazbi razdeljeni v tri skupine: pomožni uslužbenci, uslužbenci z nižjo, srednjo in višjo strokovno izobrazbo.
Kot zaslužek železniških delavcev in uslužbencev za določanje pokojnin in invalidnin se vzame plača njihovega plačilnega predpisa, določena po Uredbi o spremembah in dopolnilnih predpisov o plačah uslužbencev državnih organov ni ustanov. Za
Takle nered je slabo ogledalo delavca. 2e do številnih nesreč je prišlo, ker na krožne žage niso namestili krožnih nožev. Kaj podobnega se lahko povsod pripeti, če ne preprečimo ob pravem
času nesrečo
spremembami. Za delavce In uslužbence enot v sestavu železniškega prevoznega podjetja bo izdajal potrdila direktor železniškega podjetja, za delavce in uslužbence drugih podjetij v sestavu direkcije jugoslovanskih železnic in za delavce železniških delavnic — direktor jugoslovanskih železnic.
Potrdilo bodo izdajale posebne komisije, ki jih bo -v ta namen imenoyal upravni odbor železniških podjetij.
Pokojnine se bodo izplačevale od naslednjega meseca po predložitvi zahtev. Zaradi tega je potrebno, da se železniški upokojenci obrnejo na svoje zavode za socialno zavarovanje in jim predložijo potrdila o svojem zvanju šair^tke7šo6vzbudiTiJ hudo‘kit H1 ,PiaCl?Q™ razredu 1X5 predpislh med angleškimi delavci. Vlada je
poznavanja življenjskih prilik delovnih ljudi ne bo šlo.
Prav zato si naša podjetja žele, da bi se obratni zdravniki poglobili v delovne procese njihovih obratov in s svojimi strokovnimi nasveti pomagali odstranjevati vse pomanjkljivosti glede higienske zaščite dela, da bi analizirali delovna mesta, predvsem ona, ki zahtevajo več naporov. Hkrati pa naj bi se obratni zdravniki temeljilo seznanili z vsemi krajevnimi prilikami.
Tudi o pristojnosti obratnih ambulant je bilo že Jošti govora, toda izgleda, da stališča niso povsod enaka. Nekatera podjetja se ogrevajo za to, da naj bi le obratni zdravniki odločali o delazmožnosti njihovih delavcev. Drugje pa so mnenja, da bi to ogrožalo enovitost zdravstvene službe, predvsem v večjih mestih in industrijskih centrih. Dalje prevladuje mnenje, naj bodo obratni zdravniki plačani od podjetij in ne od ljudskih odborov. Seveda se bodo morala vsa ta mnenja vskladiti in čimprej urediti. Končno pa je te dni Svet za ljudsko zdravstvo izdelal poseben pravilnik o organizaciji in delu obratnih ambulant, ki so ga odborniki Sveta z nekaterimi spremembami že sprejeli. Pravilnik ne vsebuje vseh podrobnosti, marsikaj bodo morala podjetja sama rešili. Važno pa je naposled eno: obratne ambulante bodo uspevale le, če se bodo naši zdravstveni delavci resnično potrudili in vložili vse svoje napore za ohranitev zdravja in preprečevanje obolenj v tovarnah in podjetjih Le te pa so dolžne najti primerne prostore in opremili ambulante z vsemi potrebnimi pripomočki.
Težave socialnega zavarovanja na Angleškem
Med drugo svetovno vojno so tudi v Angliji izdelali načrt za splošno ljudsko zavarovanje angleškega prebivalstva. 2e tedaj je ta načrt vzbudil precejšnjo pozornost svetovne javnosti in povojna laburistična vlada je začela po načelih tega načrta urejevati dotedanje zelo skromno socialno zavarovanje.
Sedanja konservativna vlada zahteva, naj bi se v vseh panogah zavarovanja zvišale dajatve, kajti začeli so uresničevati tudi starostno zavarovanje. Zaradi tega se predvideva, da bodo 1. 1955 'izdatki pokojninskega zavarovanja presegli dohodke za več milijonov funtov.
Novi predlogi, ki naj bi olaj-
iz leta 1952.
Alkohol ubija francoske otroke
Na pobudo Akademije za zdravstvo pripravljajo v Franciji odločen boj alkoholizmu, ki se je začel širiti celo med šolsko mladino. Francoski zdravniki so ugotovili, da je v Franciji, predvsem v vinorodnih krajih, vse več otrok duševno bolnih. In vzrok? Velik del teh otrok uživa alkohol v vedno večjih količinah. * V Normandiji so otroci prinašali vino celo v šolo in ga uživali za malico.
med drugim predlagala, naj bi se zvišala delovna doba pri moških na 67 in pri ženskah od 60 na 62 j let starosti. Obenem pa naj bi se zvišali zavarovalni prispevki. Ta predlog je naletel na protest predvsem pri mladih angleških delavcih, ki nimajo dela.
V Sisku bodo zgrudili štiri nove tovarne
Se letos bodo- v Sisku začeli graditi štiri nove kemične tovarne. Najprej bodo začeli z gradnjo tovarne za furforol, ki bo proizvajala proizvode za potrebe usnjarske in kemične industrije.

j? delal in kradel mojster Alojz >Lojze Štrobl je bil vodja či-jj ^riteec. Tu je bil Alojz Zorle, stilnice in surovega blaga v ti-hena*° Uršnik, Franc Gutma- sku. Komunist. Delavski inšpek-R r.V ta obrat so sprejeli tor. Veliko je vedel. Obdolžili so tat°D tatic. Tatovi so ga. da je bil priča pri cerkveni a° gospodarili o tem obratu, poroki in boter in kaj vem kaj ybratovodja Cunta se še prav 1 še. Laži, same laži. Nekdo si je
dliMlIll!
iiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiuniiiii
jiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiuiiii

®°1od0
pr , - spominja, kako mu je, ose to izmislil, da bi mu škodo-don dobrim letom dni dopove- \ val, da bi ga udaril, nekdo, ki... d a‘? delavka Angela Megla. | Na oseh sestankih so razpravljali kraIL*en brat, Žohar, krade. Ta- o njem, a nič mu niso mogli sto-dej ,se 1? Cunta razhudil in ji riti. Potem so ga premestili o od-OenJ'	Pa mislite; on je j delek hlačeoine, za vodjo čistil-
"nr moja desna rokalt	! niče. Na njegovo mesto je prišla
anes je invalid, desno roko ', neka nemčurka, Ileinejeoa, ki je
sa/mt odrezali, a še vedno niče-in .maIe 2 fooo in se ‘n z njim vred se čudijo kegaU*1* odborniki:	»Kaj ta-
delavka mi je dejala:
ko j ob svojem prihodu vrgla Titovo sliko iz obrata.*
In še in še mi je pripovedoval, zakaj molči in zakaj molče drugi, ki so nekdaj odkrivali slabosti, jih odpravljali in zahie-
ker nafraditi bi morali tatove, \ vali, naj jih tudi drugi odprav-nih/0 *ah° Premeteno kradli, da Ijajo. le zopet sem mu oporekal, lahif ničesar ni vedel. Vse bi, ostro oporekal, trdil, da so sami in ,1 °dnesli, blago in mojstre I krivi, slabiči, strahopetci... ohratovodje. Prekleto!*
je ‘jaffd,T je z rokami: tLahko
Tiho in neodločno se je branil: >Kako so preganjali Brajko-viča, delavskega inšpektorja, par-teh- "vt" “	tizana, komunista. Da bi videl...
resni0l’ ..‘lčeš . Papir prenese In Anko, delavskega inšpektorico MTT ne <	1 ,a Angdo Megla k. je pQve
Znjg 4aDarial sem mu, a ni se dala, da njen brat. Žohar, krade. ttier ■ Za jnoje ugovore. Veno- so za kazen premestili iz opleme-Dori;,ep$ond svojo: »IVe bom go- nilnice II o tisk. Fdomeno Voh. čim r „?• sem' da. Danes mol-! partizansko vdovo in mater še-čiirio cj drugi molče. Vsi mol- stih otrok, so kaznovali s siro-k°j jy.!f tri leta in potem — po- gim ukorom, ker je govorila res-q> jSar fi rie bom povedal * nico. Kranjčeva, partizanska ak-g0DOr7° fmi7 je in kmalu spre- j tivistka in mati dveh otrok, sta-segg ' mogel molčati. Be- nuje v shrambi; prosila je za h g ° kipele iz toega. kot voda stanovanje in rekli so ji. da ji o lej:i.' besede trpkosti, ki se je oni niso napravili otrok: razhu-nabrala v njem.	1 dila se je in kaznovali so jo s
strogim ukorom. Dr. Bombek, 1 pravni referent, je vpil nad njo: | »Drži gobec.* Koliko je še tega; ne vem vsega, a veliko vem.*
Se in še soa govorila, oporekal sem mu in on se je branil, ose bolj slabotno, in ko sem se poslavljal rni je stisnil roko ter dejal: >Piši. Napiši oso resnico. V razje bodo zarohneli in vse bodo storili, da bi oprali sebe in očrnili tebe. A mi smo s teboj, mi pošteni delavci, z resnico, ki jo boš napisal.*
*
Nekoč smo delavci mrzili stavkokaze. BiH so ljudje iz nasprotnega tabora. Izdali so nas, naše gibanje, naš boj.
Tatovi in postopači in lenuhi so podobni stavkokazom. Izdajajo nas, naše gibanje in naše delo. Ljudje iz nasprotnega tabora so, iz izkoriščevalskega tabora; radi bi živeli na naš račun. Sovražijo nas, graditelje in upravljalce, in mi jih sovražimo, preganjamo jih in izkoreninili jih bomo.
V Mariborski tekstilni tovarni ni bilo tako. Kot nalezljiva bolezen se je širila tatinska pokvarjenost po kolektivu. In še se širi. Nihče se ni dovolj odločno spoprijel z njo.
Kraja in razvrat sta si brat in sestra. Tatinska morala. Kjer je poštenje doma ni tatov, lahko-živcev, moralno propadlih ljudi. Zasebno življenje tatov iz Mariborske tekstilne tovarne potrjuje to trditev.
Tat Peter Ditrih se ni ustavil Ven z ljudmi, ki ne proizvajajo niti pred lastno, štirinajstletno, in ki žive od našega dela.*
hčerko. V svojem stanovanju je prirejal pravcate orgije.
Mojster M. je storil silo iova-
Takrat so začeli pisati prvo poglavje dolge in sramotne zgod-1 ' ki se te dni bliža svojemu
rišici T Tri mesece bi moral za koncu, kazen premetavati premog, pa ga I hndzor so skoro povsem od-je samo nekaj dni. Obratovodja pravili. Nihče se ni zanimal za ga je postavil na staro mesto, in vratarje in nočne čuvaje, ki bi sindikat, ki se je spočetka neko- oiorali biti pošteni in zaupni liko upiral — je utihnil. Pripo- 1 ljudje. Ni bilo človeka, ki bi bdel vedovali so mi, da je tudi ta moj- nad delovanjem mojstrov. Mojstri ster kradel. Tovarišice T. pa ni So bBi odgovorni za inventuro; več v tovarni. Bila je — neljuba tudi tisti, ki so kradli. Tatovi so
priča.
Morala tulov in izprijencev, morala javnih hiš, se je širila po
se oddahnili.
Zavladala je familiarnost in prikrivali so napake, da se ne bi
kolektivu in okužila mnoge, zrah- 1 zamerili drug drugemu. Tatove so Ijala družinske vezi, budila v člo- j sprejemali v tovarno, s tatovi so veku žival	ravnali kot z nebogljenimi otroci.
Nekateri mojstri so z grožnja- ™	80 iih odpustili, so jim iskali
mi prisilili dekleta k pokorščini, j 't.f' . , ..	,,	....	,
Trije otroci ene matere imajo tri'. °b™dah so se. oddvojili od očete. Tovarno spreminjajo v jav-,?lelei.vce.D‘ PnreJa f .or.gije na Tono hišo	j h or ju m si zidali luse, podpiran
Kosi, nekdanji stanovanjski d’ug (lruJe^: in Poklonili nekda-referent tovarne, je zapustil ženo,.	direktorju k, se je zbal
s katero ima štiri otroke. Sedaj odf,wl(,rno?tll za kral° 'J1 !,odal živi z drugimi. Pripovedovali so Z f , 0«’ ri‘ 7 nafirado ln ie ne' mi, da je pred nedavnim obiskali p ? ( ari^	.	,	..
svojo družino, obesil svojo hčer- I .	' os/a/' 80 uradniki, birokrati,
"»pretePe[
morem več. Gnusi se mi, (Umnik, ki ga vsa leta od osoo-prevec je te umazanije. Udaru bi boditve niso pregledali in podka-m urinimi In vprašal bi sindi-^ terim so kurili (lpa kotla ?epraD
"......... so vedeli, da tega ne bi smeli.
Razneslo je kotel, pri katerem je delavec pijan zaspal. Tatovi so kradli in kradli in kradejo še danes.
In ko so organi notranje uprave odkrili nekaj tatov, so raz-
ili udrihal kalne odbornike: »Ljudje, ali se res ne zavedate, kako gnusna in zavratna je bolezen, ki se širi po vaši tovarni?*
*
Pred leti se je nekdo spomnil: »Ne potrebujemo kontrolorjev.
širili glasove, da je nadzor nemogoč, ker je preveč blaga, da je ukradena količina o primerjavi z ogromno proizvodnjo tako ničeva, da ni vredno o njej govoriti, da ljudje kradejo, ker morajo živeti.
Sele pred nedavnim, ko So tatovi stali pred sodiščem in ko jih je obsojala osa naša javnost, so poostrili nadzor in nekoliko resneje stopili tatovom na prste.
Tako so pisali dolgo in sramotno zgodbo o tovarni, ki je zašla na stranpota, zgodbo, ki se bliža koncu. Predzadnje poglavje piše sodišče, zadnje pa bodo morali napisati delavci Mariborske tekstilne tovarne, in njihova organizacija sindikat. In to bo obenem tudi prvo jioglavje nove zgodbe, zgodbe o zmagi poštenja, o uspehih in hrepenenju tri tisoč sedem sto delavskih src.
*
Rad bi prišel med vas, delavce Mariborske tekstilne tovarne, danes, prav danes, ko berete te moje zapiske. Še veliko bi vam rad povedal, in rad bi se bojeval v vaših vrstah, rad bi pomagal odpraviti madež, ki leži na vaši tovarni, ozdraviti rano, globoko in široko ki boli vas in mene in mnoge druge.
Trd boj vas čaka, a zmagovit bo in mora biti zmagovit; z vami smo... in kmalu bomo skmpnn zapeli pesem o poštenju, o zmagi delavca v človeku, delavca — go spodarja, kakršnega še ni videl svet.
Janez Voljč
utrinki
»Kakšna zima!« je vzkliknil.
»Je res to, kar pravijo?« ga je vprašala.
»Da,« ji je odvrnil. »Od leta 1908.«
»Odkar sem se rodila?«
»Od zime, ko si se rodila.«
»Kako veš, kdaj sem bila rojena?«
»Mi nisi mar tega sama povedala? Ti si mi povedala.«
»Žal mi je, da sem ti to povedala.«
»Naj ti ne bo žal. Zakaj naj bi ti bilo žal?«
»Zaradi tega, kar danes čutim.«
»Nisi čutila tako kot danes, ko si mi to povedala?«
»Počutila sem se na tisti drugi način. Bila sem zadovoljna, da sem starejša od tebe.«
»Všeč mi je, da si starejša od mene.«
»Toda danes bi hotela biti mlajša.«
»In, ali nisi mar mlajša? Ti si še bolj mlada.«
»Hotela bi imeti deset let manj.«
»In mair ni tako? Celo mnogo mlajša si. Ti si dekletce.«
»Želela bi, da bi bil mnogo starejši od mene,«
»To tudi sem. Tudi sem. Celo tvoj oče sem in tvoj ded.«
»Ti nimaš niti dneva več, kakor ga imaš.«
»Jaz imam stoletje več.«
»Ne,« je rekla.
»Zakaj ne?« ji je dejal. »Videl sem zimo, v kateri si se ti rodila.«
»Ne,« mu je rekla. »Jaz sem bila tista, ki je povzročila, da si se ti rodil.«
»Toda jaz sem videl zimo, v kateri si se ti rodila.«
»Ti si se rodil, ker sem jaz hotela tako,« mu je rekla. »Rodila sem se,« mu je rekla »in takoj sem hotela, da' si tudi ti. Nisem hotela biti na svetu brez tebe.«
»Ti si tudi moja mati,« ji je dejal.
»Toda zdaj pohitiva,« mu je rekla.
»Da, Berta!« ji je dejal.
Prvikrat se je ozrla, odkar jo je vzel na kolo. Obrnila se je, da bi ga pogledala.
»Ali me moreš klicati za Berto?«
»Oh, Berta! Zakaj bi ti ne mogel reči Berta? Ti si Berta.«
»In ti?« ga je vprašala Berta. »Kdo pa si ti?«-»Mair ne veš več, kdo sem?«
»Kako ti je zdaj ime?«
»Kakor vedno. Imam svoje ime in priimek.« »Kako ti pravijo zdaj tvoji tovariši?«
»Prav zdaj nimam svojega pravega imena.« »Povej mi, kako ti pravijo?«
»En 2.«
»En 2? Ne morem ti reči En 2.«
»Povedal sem ti. To ni moje pravo ime.« »Prej si imel zares pravo ime.«
»Prej sem opravljal tudi drugačen posel,« »Čemu si menjal posel?«
»Ali bi hotela, da bi ga ne menjal?«
»Strah imam pred tem drugim poslom. Ti si bil spet s prikaznijo...«
»S prikaznijo?«
»S prikaznijo, ki je sredi najinih odnosov. Ona obleka, ki visi za vrati...«
Tu je En 2 zavrl, oplazil z nogo po tleh in se zaustavil. Bila sta ’ na polovici korza Sem-pione.
»Stopi dol!« ji je dejal.
»Kaj se je pripetilo?« je rekla Berta. »Ali sva že prišla?«
»Nisva še prišla,« ji je odgovoril En 2.
Gledal je predse, preko njene glave, kajti ona je še sedela na kolesu, potem je pogledala tudi ona in videla je zimski blišč med dvema neskončnima vrstama golih dreves in dve sto metrov od njih v čisti luči zaustavljeni kamion, čigar šipa se svetlikala, in črne ljudi preko
ceste, prav tako zaskrbljene, s palicami v rokah, ki so se prav tako svetlikale.
»Racija,« jc dejal En 2.
Berta je skočila s kolesa.
»Ne, sedi na kolo!« ji je trdo dejal En 2.
Od oddaljene črte, vzdolž onih dveh vrst velikih dreves so prihajali ljudje in naperili predse v tla tiste svoje čudne palice, ki so se svetlikale. Berta je spoznala, da so bile tiste palice puške, in je opazilo moškega z velikim klobukom širokih krajcev, kako prihaja po sredi asfaltnega cestišča, prav v sredini svetlega jutra, ki se je ob vsakem koraku ozrl in vihtel visoko nad glavo v pesti dolg črn korobač, ki se je žvižga je vil po zraku.
Moški je drugim nekaj vpil, krilil z rokami, mahajoč visoko s svojim ornim korobačem in Berta se je povzpela na kolo.
»Pojdiva naprej do vogala onih hiš,« ji je dejal En 2. »Potem bova obrnila v prvo ulico in se vrnila.«
-Sel je naprej brez naglice; in ves korzo Sem-pione je bil razen onih črnih ljudi zapuščen pod zimskim soncem, z zaprtimi trgovinami, z zaprtim-; kavarnami, z zaprtimi okni in z ugašenimi, nemimi razvalinami. Potrebovala sta trideset dolgih sekund, da sta dospela do vogala, nato sta zaobrnila, in spet sta rabila novih pet sekund, da sta prišla v stransko ulico, in moški s črnim korobačem je zavpil.
»Ne boj se,« ji je zašepetal En 2., »Ne boj se, četudi bi streljali.«
Sredi ulice je pognal kolo; naglo je bil na drugem vogalu in zdelo se mu je, da je v vsem mestu samo oni strgani glas, tuljenje človeka s črnim korobačem.
Daleč na dnu stranske ulice so prav tako stali ljudje s puškamu kot na korzu. Na dnu vzporedne ulice s korzom, kamor sta obrnila, da bi se vrnila nazaj, so spet stali ljudje s puškami. Toda nobenega strela ni bilo, niti nisi slišal vozečega tramvaja in niti nisi čul drugega glasu kot strgani glas onega mujezina, moškega s črnim korobačem, pa tudi njegov glas je že zamiral v daljavi.
»Ta človek je Črni Pes,« je dejal En 2. »Si ga videla?«
»Da,« je rekla Berta. »Toda tudi ta cesta je zaprta.«
»Ni važno,« je dejal En 2. »Zdaj bova ponovno prekoračila korzo, potem pa bova šla ▼ neko hišo.«
»V tvojo hišo?«
»V hišo prijateljev. V skrivališče.«
Hitreje je pognal kolo in znova sta se obrnila, prekoračila korzo s sklonjenima glavama in z druge strami zapeljala v stransko ulico.
Berta ni gledala. Kam jo je vodil En 2.
VII.
Odprla jima je visoka in suha ženska z belimi lasmi.
»Zdravo, Selva,« ji je dejal.
»Zdravo,« mn je odvrnila lepa starka. »Koga si mi pa pripeljal? Je to tvoja tovarišica?«
»Da, tovarišica,« ji je odvrnil.
»Škoda!« je rekla starka. »On je vedno s tovarišicami, toda nikoli ga nisem videla z njegovo ženo. Ali ima ta človek sploh kakšno žensko? Mar nima žene?«
Berta je pogledala Ena 2, toda bila je zbegana in ni ničesar odgovorila, bila je nema kar naprej.
»Kar naprej, kar naprej,« je nadaljevala lepa starka. »Želita, da vaju pustim sama? Se morata pogovoriti? Obeh mojih dečkov ni doma in v kratkem pojdem tudi jaiz. Ostaneta lahko tu prav do jutri. Gotovo se morata kaj pomeniti?«
»Znašla sva se sredi racije in zato sva prišla sem,« je odgovoril En 2.
(Nadaljevanje prihodnjič)
jSEVERNI MEDVED
najradovednejša žival
Tako vsaj lovci pravijo. 2e če obesiš dve prazni konservni škatli tako, da v vetru udarjata druga ob drugo, privabiš medveda. In tega se lovci s pridom poslužujejo. Če pa ni vetra, zažgejo kos tjulenjevega loja — tjulenji so glavna hrana belih medvedov — in kosmatinec ga zavoha, čeprav je daleč stran. Pozimi je seveda lov na te živali še mnogo lažji. Psi, ki lovce spremljajo, jih med zimskim spanjem v ledenih jazbinah hitro najdejo.
Nekdaj so bili polarni kraji polni teh živali. Danes pa, ko tudi v krajih večnega ledu in snega narašča število prebivalcev, je severnih medvedov vedno manj. Zoologe že skrbi, da ne bi izumrli. Dosegli so, da so na Spitzbergih in na Aljaski vsaj delno zaščiteni in da v Kanadi zakon prepoveduje izvažati mladiče v zoološke vrtove in cirkuse. Vzlic temu pa je severnih medvedov zmeraj manj.
Po planinskih pašnikih in košeninah se razlega veselo vriskanje koscev
ROPOT škoduje todhavju
Znanstveniki ugotavljajo, da ropot znatno vpliva na učinkovitost dela, povzroča pa tudi razna obolenja na živčevju in slušnih organih.
Strokovnjakd so v zadnjih letih prišli do zanimivih ugotovitev. Pri delu moti že ropot od 50—70 fonov (fon je mera za jakost tona z višino 1.000 Hert-zov, to je 1.000 zvočnih valov v eni sekundi). Zdravstveno škodljive posledice opažamo pri ropotu, ki je večji od 70 fonov.
Najobčutljivejše okvare povzroča ropot na centralnem živčnem sistemu. Delavec si prizadeva, da bi ta ropot izločil iz svojega zavestnega dogajanja in potisne te vtise nekako v podzavest To pa ga utruja in zmanjšuje njegovo storilnost.
Zanimivo je, da delavci, ki sami s svojim delom povzročajo ropot, ta ropot laže prenašajo, kot pa oni, ki se slučajno mude v obratu. Delavci so na ropot duševno pripravljeni, medtem ko je za slučajne obiskovalce ta ropot nekaj nepričakovanega.
Mnogi bi mislili, da se delavci, ki delajo ob močnem ropotu, po-osteje ponesrečijo, kot ostali. Toda ti delavci so opreznejšd ter
skušajo z očmi nadoknaditi, kar jim okvarjen sluh ne more več dati.
Statistika pove, da se je storilnost pri delu precej zvišala, ko so odpravili ropot. Vendar so ukrepi, ki preprečujejo ropot, dragi. Stroje bi morali obdati z raznimi sredstvi, na primer z gumo, pinto, kavčukom, lesom in drugim materialom ali pa bi morali opremiti stroje z glušilci ropota, kot jih imajo na primer avtomobili in motorji Seveda pa je potrebno in koristno mazanje in oljenje, kakor tudi takojšnje popravilo vseh najmanjših okvar na strojih. Tudi zadnja sredstva to-
ZAKAJ SE MORSKA GLADINA DVIGA
2e dolgo je tega, odkar je znanost ugotovila, da se je morska gladina po ledenih dobah zelo dvignila zaradi topljenja ledenikov in ledu na kopnem. Nasprotno pa so v času, ko so ledene dobe nastajale, morja usihala. Razlika v ravni morske
Lov na kite je že od nekdaj
razburljiv. Toda časi se spreminjajo. Nikjer več ne srečaš okornih lesenih ladij in kitolovcev z ročnimi harpunami. Ladje in oprema za lov na kite se vedno bolj izpopolnjujejo. Tako izgublja ta lov romantičnost, postaja pa vedno bolj udoben in uspe-
*—i.
Norveška in agleška kitolov-ska podjetja vse bolj uporablja-
jo pri lovu helikopterje, s pomočjo katerih je lov na kite vse uspešnejši in seveda lažji. Kito-lovska odprava ima danes večjo ladjo, nekaj desetin manjših ladij, kj love v 80 do 160 kilometrov širokem krogu. Helikopterji po radiu obveščajo lovce, kje so krti in iz zraka vodijo lov. Razen tega uspešno zasledujejo ranjene kite.
gladine je znašala tudi do 1®® metrov.
Zadnja proučevanja znanstv®' nikov pa so dokazala, da se ra' ven morja dviga predvsem z3? radi rečnih naplavin. Izračun^ so, da je v morju, ki pokriva 32 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine, okoli 200V i kubičnih kilometrom usedln. ' j Izračunih znanstvenikov se ^ i morska raven zaradi usedlin 7000 milijonih letih dvignila z 2800 metrov.
Ribja olja brez vonja
' V Nemčiji je začela neka ^ mična tovarna ribja olja tos predelavati, da izgube neprijet3 duh in okus. Očiščeno olje b°, v glavnem uporabljali za Pr0l7.
, vodnjo margarine in ribjih kon ’ serv, saj je za 75 % cenejše kaK olivno olje.
| Na nov način predelujejo ribi® olje že tudi na Danskem, N® veškem, Angleškem in na IslanO
rej precej koristijo in zmainjšujej0 moč ropota.
Sicer pa so naši znanstveniki f Inštitutu za higieno dela v Za* grebu na podlagi dolgotrajne^’8 trdega dela izdelali neko poseb' no zaščitno napravo, ki ji pravi]0 j »Aniifon«. Stvar je dokaj prepuj" I sta. Nekaj voska, bombaža in ' nekaj primesi. Iz tega je narejen8 ! majhna kroglica, ki jo vtakneš v uho. Med vlakni je namreč sil8 malo prostora, da jih stresajo I® majhni valovi. Večji je ropot, txnl , se vlakenca stiskajo in valovanj®’ ki ga povzroča ropot, ne pride n° j bobniča, pač p a slišiš vsako voljen je in celo šepetanje.

MORDA SE
NISI VEDEL
-----o-----
Dieselmotor pritlikavec porabi 0,81 na 100 km
Takle motorček, kot ga vidite na sliki, porabi le 0,8 litra petroleja na 100 km pri največji hitrosti 32 km na uro. Motorček je zelo lahak, saj tehta komaj 5 kg in razvija moč 0,75 KS. V resnici je tako majhen, da ga le s težavo opazimo, če gledamo s strani pogonskega zobnika za verigo. Na okvir poljubnega kolesa ga lahko pritrdimo v 15 minutah. Vžigalnega sistema nima. Poženemo ga z nekaj vrtljaji pedala. Cim se kolo ustavi, se ustavi tudi motor Hitrost reguliramo z ročaji na vodilu. Takega motorčka bi bili prav gotovo veseli vsi naši kolesarji. Morda se bo katero izmed naših podjetij spomnilo in odkupilo licenco ter pričelo proizvajati take motorčke tudi pri nas?
Kako namesfimo stekleni pokrovček pri uri
če nam je padlo steklo z ure, >1 pomagamo takole: Steklo spravimo za nekaj časa ▼ hladilnik ali na kos ledu, kjer se skrči. Nato vstavimo steklo v pokrovček, uro pa pustimo nekaj časa na višji temperaturi. Steklo se raztegne in trdno vpne v pokrovček.
Keramični »prtički« za sušenje svečk
Eksplozivni motorji delujejo tudi v najbolj vlažnih pogojih, če zaščitimo svečke s keramično patrono, prevlečeno s kavčukom. Patrona vsrka vso vlago, ki prodre pod kavčuk, toplota motorja pa jo posuši. Take svečne pokrovčke priporočajo predvsem za obalne pokrajine, kjer megla in zračna vlaga pogostokrat povzročita kratek stik v vžigalnem sistemu motorja.
Tesnilni ovratnik proti uhajanju plinov in za spajanje cevi
Z novim modelom dvodelnega tesnilnega ovratnika, ki ga montiramo na pokvarjeno cev, preprečimo uhajanje vode. olja ali pare. Štirje vijaki ob straneh preprečujejo, da bi uhajala voda ali plin iz cevi. da na ceveh ne bi bilo treba rezati navojev. Izdelujejo ga v dveh tipih: prvi v obliki zvonca — ta služi pri spajanju, drugi, cilindričen, pa za tesrienje vzdolž cevi.
Fluorescenčne svetilke odvračajo mrčes
Po svetu so prišle v prodajo fluorescenčne svetilke rumene barve, ki oddajajo valove takih dolžin, ki so zoprne mrčesu In žuželkam. Te uporabljajo zlasti za cestno razsvetljavo, na petrolejskih poljih, na črpalnih postajah in na Igriščih. Cevi so prav takšne kot tiste pri navadnih fluore-seenčnivi svetilkah.
Zaviralni boben, ki se hitro ohladi
Zavore lahko vzdrže mnogo dlje, če namestimo nanje ©žlebljeni pas, kakršnega vidimo na sliki. Po teh žlebičkih se toplota pri zaviranju zelo hitro porazgubi. Trajnost bobna pa se početveri. Takšne zavore so posebno primerne za kamione, avtobuse in ostala velika vozila. Če bobne iz litine zamenjamo z bobni !z specialnega jekla, se trajnost pošesteri.
Plavajoč vrtalni stolp vrta do 6000 metrov globoko
Štirinadstropen splav nosi ogromen vrtalni stolp, ki vrta do 6000 m v globino. Konstruktorji trdijo, da je ta stolp najmočnejši na svetu. Strojnica ima stroje, ki dajejo skupaj do 5000 kW. Sveder bodo uporabili pri prebijanju podmorskih petrolejskih vrelcev.
Vrtljiv obešalnik za čevlje
Večkrat sami ne vemo, kam položili Čevlje, ki smo jih nosili ^ez dan. Slika nam kaže vrtljiv nik, napravljen iz žice, ki ga postavimo v omaro ali kamorkoli, saj zavzema le malo prostora. Ima 48 cm premera, visok je pa 25 cm. Nanj lahko obesimo 6 parov čevljev.
AvGUSTA 1954 — St.
KULTURNI ZAPISKI
.DELAVSKA ENOTNOST.
OBSTAL SEM PRED SLIKO
„DEL0 V VROČINI"
^ sLkar Jaka Torkar je s svojim platnom na-Vl* najmočnejši vtis na obiskovalce Dolikovega kotička na jeseniški razstavi
likovna sekcija »Svo- kar s platnom »Delo v vročini«.
t	rin	— t.	__v_	. . ... , , ,	v .
darstva in delavskega samoupravljanja na Jesenicah. Tako se bomo jeseniški ljudje lahko večkrat vračali k tej resnični umetnini.
Jaka Torkar je še mlad slikar.
na Jesenicah, združuje \ Slika bi bila lahko v čast vsaki jočeta so mu ubili Nemci, mater
Kron ■ •Jeseničan, zaruzuje : diiKa o% ona lanko v čast vsaki Je.senišklh slikarjev, večino-' likovni razstavi v Sloveniji in bi senixi avcev uslužbencev je-železarne, že
....— od osvobo-
ualje. Na vsaki razstavi, ki
ditve
JO •	--j'-.	t/ou.rvt lucavuuif n,l
zual ?ržredil ta krožek, sem spo-Qih ’• kuko globoko se je v mno-min^j^n^kih delavcih zakorenini . '•lubezen do likovne umetno-benln koliko delavcev' in usluž-sf„ Ce® izrabi prosti čas s slikar-zaolf1'- Marsikdo med njimi ne sloj) 0 nac^ Povprečjem sodobne sort lns.^e likovne umetnosti, po fcaž ternatlki pa jo celo pre-
sta, i- so pokazala tudi raz-ti6kena	v Dolikovem ko-
Ie M na razstavi, ob jubileju že-činaZ,ne lu °b praznovanju ob-l>„ega praznika na Jesenicah. zn^stavljali so stari jeseniški klani krajcar, Tomazin, Gasar, klj-.ž, Kravanja, Lampič, dr. je cnlk in drugi, med njimi pa na3pečji vtis na obiskovalce Pravil mladi slikar Jaka Tor-
111 Ed proslavo na ostrožnem
Šoštanjska »Svoboda« bo prirejala partizanske mitinge
• ...Saštanjski svobodali so sc odlo-s,!> ^a bodo pred velikim partizan-'f1 slavjem na Ostrožnem orga-4orffa^ nckai kulturnih skupin, ki ao prirejale partizanske mitinge 0 okoliških vaseh. S partizansko llesrnijo in živo besedo bodo pri JU?eh budili spomine na slavne n' ljudske revolucije in narodno Osuobodilnega boja.
ne delala nobene sramote že priznanim imenom. Prerokovati sicer nočem, vendar mislim, da bodo v mladem Jaki Torkarju Jesenice našle slikarja večjega formata, saj na razstavi izstopa tako vidno, da se mora človek nehote ustaviti pred njegovim delom.
»Delo v vročini« je dovršeno ubrana kompozicija skupine petih delavcev pri delu v valjarni tanke pločevine. Iz nje diha ves napor dela, kar je slikar podčrtal s počivajočim, utrujenim delavcem, sedečim na klopi pred valjčno progo, medtem ko se ostali borijo z razbeljeno pločevino. Delo izraža dinamiko ljudi in ognja, ki kar žge s slike in poje o ljudeh, ki s težkim delom
in njega pa izselili v neko tabo rišče v Nemčiji. Takrat je bil Jaka še otrok in vendar ga je že gnalo, da je slikal ljudi in podobe iz taborišča. Po vojni niso opazili njegovega daru in so ga vpisali v Metalurško šolo na Jese-
nicah, pozneje pa se ja vpisal na Solo za umetno obrt v Ljubljani, kjer je bil med najboljšimi učenci. To mu je omogočilo, da se je pr” d dvema letoma vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Prepričani smo, da jo bo z uspehom dovršil in da nam bo v bodoče ustvaril še marsikaj lepega in pomembnega, ne samo za Jesenice, am-p. k za vso našo domovino. Slika »Delo v vročini« nam da to slutiti
MK
Za nas ni mrtve sezone
Nastopilo je poletje — čas, ko so vsa poklicna gledališča zaprta. Ni sezone. Ta se začne šele na jesen.
V naših društvih pa je tako, kot da je še vedno sezona. Gostujejo, prirejajo koncerte in predstave, in to ne le s čez zimo naštudiranim programom, mar-
o ljudeh, ki s _______ ______
in v znoju ustvarjajo blaginjo vsč celo z sebi in skupnosti. Z velikim občutjem za mero je mladi slikar ustvaril resnično podobo današnjega javorniškega valjavca.
Ta njegova slika me je tako pretresla, da sem se večkrat vračal k njej in sem o tem platnu , govoril z vsakomur, ki sem ga te boda Tomaž Godec« v Bohinjski dni srečal. Hotel sem, da bi si Bistrici je nastopila s Cankar-vsakdo ogledal to delo in občutil I jevim »Kraljem na Betajnovi», ob njem isto lepoto, kakor sem J zdaj pa študirajo delo: »Inšpek-jo jaz. Svojim znancem nisem od-
novimi, ki so se jih »izven sezone« naučili. Naj povem le nekaj primerov tudi za zgled tistim, ki še čakajo na sezono.
Nosilec zmagovalnega prapora v tekmovanju kulturnoprosvetnih društev jeseniškega okraja »Svo-
kril nič novega. Vsi so si delo že ogledali, mnogi že po večkrat, in ga občudovali. Marsikdo je dejal. da bi to sliko rad imel doma. Zato bi bilo prav, da bi jo odkupil novoustanovljeni Tehnični muzej na Jesenicah in z njo obogatil bodoči novi oddelek, ki bo prikazoval povojni razvoj gospo-
tor na obisku«. Uprizarjajo še veseloigro »Draga Ruth«, komedijo »Utopljenec« in Jurčičevega »Desetega brata«. Poleg tega prirejajo pevske koncerte, literarne večere, lutkovna sekcija nastopa z »Rdečo kapico«, Ljudska univerza pa prireja poučna predavanja.
Tudi svobodaši v Prevaljah so
zelo delavni. Imajo kar dve igralski skupini, od katerih gostuje prva z dramo »Morje«, druga pa s komedijo »Namišljeni bolnik«. Gostovali so v Ravnah in v Mežici. Pevski zbor je priredil ob koncu julija samostojen koncert. V Radečah študirajo deli: »Celjski grofje« in »Draga Ruth«. »Svoboda« v Stražišču je nastopila konec julija v Kranju z »Mi-randolino« itd. Prav zares, za nas ni »mrtve« sezone.	K. Z.
Lurger Herman: Novice. — Tudi fotografija je del umetniške tvornosti. Fotograf-umetnik se kaže v izbiri motiva in obdelavi
slike ‘
NI NAM ŽAL TRUDA
da bo dom vreden imena „Dom Svobode"
Miha Klinar:
Jeseniški preludij
Napolnili ste moje sreč
s pesmijo,
težko kakor jeklo
in pekočo kakor taleča se ruda;
prebodite me — plavž,
da izlijem žareči šarž.
Prebodite, plaožarji, plavil Pretalil me je ogenj in nestrpen čakam, da bruhnem skozi odprtino goreči železni potok in zažarim pred vašimi očmi v sproščenem sijaju.
S svojim žarom bom razbil temo in poljubil skale Možaklje, pobožal smrekove gozdove, objel našo ozko dolino in v vas, plavžarji, ugledal svoj obraz in — domovino...
NA RAVNAH SO SI POSTAVILI GIMNAZIJO
Naša je in naših otrok
doi; 0r Pozna zgodovino Mežiške Milre’ se ne bo roalo začudil jih ern}1 poletu in uspehom, ki koraJe^ skoraj na slehernem Ijittjj u' Spreminja se okolica in !tteor..2 Rjo. Kronist bo komaj Jgotjij zaPisati vse, kar se je hoditi V ^ ne^aj po osvo~
^ovekVaT-ialna s^a delovnega niia a ie kakor povodenj pla-kkla* d.an- Razširili so obrate hiše r„et \n velike stanovanjske Dela,,.* 30 kakor gobe po dežju.
Kml ,s° Postali gospodarji, riala ■	■so spoznali, da je pre-
2a i r® imaš samo pridne roke. Mnon« ro upravljanje je treba Jio znanja.
so ravenski železarji. so' za popravilo grašči-
s, Zasedali plenili
^nazifn ^omo *meli popolno gi-nciriev J\r7.- P°ldTug milijon di-
Starjev
Namenjena bo delavcem, otrokom in otrokom da bodo znali še bolje
1 vMeset milijonov
2a najstarejšo knjigo na svetu
Se
^e|■9ouo^Rjhm,ca, le£1 80 vneli Gutten-?! suetu	za naj starejšo knjigo
A le Gijtt0aclnia £e£a pa so ugotovili, 1° "atis"?, nb*r9 P01 'eta Pred Blbli-tore,	* Konstance, in
- 1 ,af natetarejša tiskana so črke veliko Bibliji; zato
knk°r
.ri aZA.I ne dvor
Sr*!*
upravljati tovarne, rudnike in tisoč knjigami grajske prostore, svojo komuno, kot jih znamo mi. Tudi delavski muzej, ki bo pri-Tako so se dogovorili in na sto- kazoval zgodovinski razvoj meži-tine delovnih rok je delalo vsak ške doline, je dobil tam prostor, mesec po eno nedeljo za gimna- Gimnaziji so dali ime »Gimnazijo. Ta v gradu je bila odprta zija samorastnikov«, do I. koroškega festivala.	I Ljudje ji pravijo »naša«. In
Toda kmalu se je izkazalo, da kadar to rečejo, je kri v njihovi so prostori za tolikšno kopico besedi. Če potrebuje gimnazija otrok pretesni. Misliti so začeli pomoči, se obrne na delavce, na gradnjo novega gimnazijskega Nikdar zastonj! »Gimnazija je poslopja. Rečeno — storjeno. ■ naša in treba ji je pomagati.« Prežihov Voranc, Ivan Kokal, j Ko se bodo letos zbrali ljudje Karel Dobršek, Ivartnik, rudarji 27. septembra na koroški festival, in železarji — vse je delalo za bodo graditelji gimnazije ponosno novo gimnazijo. In mladina! j pokazali na sad svojih pridnih Trojne počitnice je ostala na rok in delavske »Svobode« bodo gradbišču. Ko je na jesen 1949 dale temu dogodku svečani videz.
Zlasti letos po II. kongresu 'Svobod, si vsa naša kulturno prosvetna društva prizadevajo, da bi prišla do svojih prostorov, ali pa da si urede celo dom. Poglejmo si, kako je s to zadevo v Bistri, kraju ob jugozahodnem robu Ljubljanskega barja!
Že leta 1946. si je mladina iz starega rastlinjaka z udarniškim delom zgradila svoj kulturni dom. Ta dom je služil svojemu namenu vse do 1948. leta. Potem je kulturno delo zaspalo, v dom so prišle frontne brigade. Inventar se je porazgubil, dom je precej propadel. No, ko je odbor sindikalne podružnice lesnih delavcev 1951. leta postal pobudnik kulturno prosvetnega življenja v tem kraju, so dom s prostovoljnim delom in nabranim materialom spet popravili. Z ustanovitvijo 'Svobode« pa je dobilo kultumoprosvetno življenje nov polet.
Pokazalo se je, da so ubrali pravo pot. Doslej razkropljeni člani sindikalnih podružnic so družno prijeli ra delo v 'Svobodi«, kar je rodilo bogate sadove na kulturnem, političnem in organizacijskem polju. Najbolj pa so si prizadevali, da bi dom do kraja uredili. Zbrali so material, spet zavihali rokave, si uredili dvorano, oder ter knjižnico in garderobo. Del inventarja in celotno knjižno zbirko so prevzeli od sindikalne podružnice gozdnih delavcev, ki se je medtem razfor-mirala.
Seveda dom še ni do kraja urejen. Stavba je še v surovem stanju, nima higienskih naprav, streho je
ri je Se, ki bi jih bilo treba urediti. Teh pa so se letos lotili. Rešeno tudi še ni vprašanje lastništva doma, dom namreč upravlja Gozdno gospodarstvo. Bivša podružnica sindikata gozdnih delavcev ni imela, pa tudi društvo 'Svoboda« nima sklenjene najemne pogodbe. Najpri-rodneje bi bilo, če bi prešel dom v upravo »Svobode«, saj je z dosedanjim delom že opravičila svoj
obstoj. Postala je žarišče kulturno-prosvetnega dela na vsem področju od Vrhnike do Borovnice.
Prepričani smo, da bodo trgani delavskega upravljanja Gvzdnega gospodarstva Ljubljana, oziroma v Bistri, razumeli željo bistriških svobodašev in jim ustregli. Le-ti pa se zavezujejo, da bodo zastavki vse sile, da bo dom vreden imena »Dom Svobode Bistra«.
Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA
„R1 0 ESCONDIDO
Verjetno ni slučaj, da so film »Rio Escondido« ustvarili umetniki, ki so povzdignili mehiški film do te izredne popolnosti, veljave in pomembnosti, kot jo sedaj v svetu uživa. Morda ni slučaj, pravim, da je »Rio Escondido« delo filmskih ustvarjalcev: Emilia Fernandeza, ki je režiser tega filma, snemalca Gabriela Figueroa in igralcev Marie Felix, Columbie Dominguez ter Pedra Armendariza, brez katerih si skoraj ne bi mogli predstavljati teh izrednih umetnin, ki jim pravimo mehiški filmi. Kajti v filmu, ki ga sedaj gledamo, je izraženo, pa naj bo v sliki ali besedi, vse tisto, zaradi česar je mehiški film film to, kar je, nekaj svojskega, izrednega, globokega in lepega: težki oblaki nad kamnito pokrajino brez vode, ožgano v soncu, z njenimi skrivenčenimi in posušenimi drevesi in polporušene
treba popraviti, skratka, dosti stva- kamnite hiše in seveda — njeni
RAZDELJENA JE POMOČ
društvom, ki so jih prizadele zadnje poplave
delo obtičalo, so šli mladinci kopat in betonirat v blatu, mrazu, ponoči ob reflektorjih! S krvavimi žulji na rokah so vozili samokolnice.
K osmošolki Tiniki je stopil direktor gimnazije dr. Sušnik. Polno žuljev je imela na rokah. Svetoval ji je, naj gre k zdravniku in se nekaj dni odpočije. Tinika je odmajala z glavo: »Ostala bom. Postati hočem udarnica ...« Takih mladincev je bilo nešteto. Kdo bi jih prešteli Od sto abiturientov ni bilo nobenega, ki ne bi delal na gradbišču. Z mladino so delali knojevci, ljudska milica, železarji iz Raven, mežiški rudarji, člani Okrajnega in krajevnega ljudskega odbora, lovci, gasilci, borci.
Teža vsega bremena in skrbi je bila seveda na okraju. Zrasla te knjiae, je gimnazija, vredna več kot 50 io“t5aTlio? v no5o^r2u 10,° 00J° dolar- milijonov. Vseh 17 oddelkov gi-petcle*etamUt]onoval(U- Mazije je že v njej. Studijska Mtsal	knjižnica pa zaseda s svojimi 20
0 n,en pri-
•ovci na kulturne
tar?	hoteli Mtsal za vsako
C^nicJ	,Nekri ™»yorSka
C0,tanu -. —- Idstalkv
Komisija za razdeljevanje pomoči iz sklada za poplavljence v celjskem in drugih okrajih, ki so ga zbrali sindikati in delovni kolektivi, je začela z delom. Razdeljevanje pomoči posameznim prizadetim poplavljencem je še v teku. Zato bomo o podrobnostih
Mojca 1 pisali v eni izmed naslednjih šte-
: :	■ tf r
Prizor iz filma: »Rio Escondido«
vilk našega lista. Dokončno pa je že dodeljena pomoč posameznim društvom »Svobod« in drugim društvom, ki jim je voda poškodovala prostore, knjige ali drugo opremo.
Glede na ugotovljeno škodo je komisija odločila, da dobijo posamezna društva pomoč v tehle zneskih: »Svoboda« Celje 1 milijon dinarjev, »Svoboda« Griže 150.000 din, športno društvo »Železničar« Celje 200.000 din, sindikalno kulturno-umetniško društvo »Prešeren« Celje 100.000 din, Strelska družina Celje 100.000 din, »Partizan« Gaberje-Celje 100.000 dinarjev, »Partizan« Celje 150.000 dinarjev, športno društvo »Kladi-var« Celje 100.000 din in Nogometni klub Celje 100.000 din pomoči.
V	Dubrovniku so odprli
stalno razstavo jugoslovanske likovne umetnosti
V	dubrovniški arhitektonsko zelo zanimivi Umetniški galeriji so prvega Julija odprli stalno razstavo Jugoslovanske likovne umetnosti. V razstavnih prostorih trinadstropne stavbe je razstavljenih' okoli no slik in
ljudje, mehiško ljudstvo; preprosti in trpeči, plemeniti in strast-hi, ponosni in do samopozabe redani mehiški človek. In tisto, ar se je v naših časopisnih pce-hah filma »Rio Escondido« imenovalo patetika, je v resnici Mehika in njeno ljudstvo ter ljubezen in hvaležnost ustvarjalcev filma do ljudi, ki z največjim žrtvovanjem ustvarjajo ponosno, napredno in močno Mehiko.
Vse to so položili v besede in dejanja mlade mehiške učiteljice, ki ji je narodna revolucija in bleščeči liki njenih borcev dala moč, da je v svoji ljubezni in predanosti do zapuščenega in izkoriščanega ljudstva zmogla nadčloveške napore v borbi proti nevednosti, strahu in veleposestniškemu strahovanju ter besnenju. Njena požrtvovalnost in strastna predanost — vendar ne strastna v pokvarjenem hollywoodskem smislu eksotičnosti, ampak neposredna in elementarna strastna predanost mladega revolucionarja — je plod spoznanja o moči, plemenitosti in pomembnosti žrtve, ki jo terja napredek.
Za evropskega človeka, navajenega najskritejših, najbolj pr«*-finjenih in najbolj zapletenih posegov v duševnost ter psiholoških analiz.v filmu, so preprosta, neposredna in v nam tujem izbruhu razodeta elementarna čustva, ki si najdejo izraza v besedah. jeziku, temu čustvovanju najbližjem — nenaravna ali vsaj pretirana, odrska ali celo patetična. Ni dovolj, če pri ocenjevanju tega filma, v katerem so se nam razkrili Mehikanci morda najbolj od vseh dosedanjih filmov, vzamemo v obzir za razumevanje samo zemljepisno oddaljenost, ampak zlasti razliko v zgodovinskem, družbenem in kulturnem, predvsem pa v narodnostnem razvoju. Vendar, če se spomnimo naše nedavne revolucionarne preteklosti, nam je film »Rio Escondido« in njen osrednji lik — učiteljica Rosaura — mnogo bližji in razumljivejši, saj jih je bilo mnogo, ki so ji podobni in enakovredni, ne samo v predanosti in pogumu, ampak tudi v čustvovanju in veri. Tako predstavlja ta film. ki se je visoko dvignil nad obilico povprečnih in celo podpovprečnih filmskih
proizvodov, ki tvorijo sedaj naše kinoprograme, za nas ne le po-
63 kipov. Razstava nazorno prikazuje	^etniško doživetje,
plodovito in pestro umetniško ustvar- .tGTMueč veliko ttlotuItlo in vzgoj-
jalnost naših narodov.
no vrednost.
V. T.
ŠE ENA RANA FRANCOSKEGA IMPERIJA
V MAROKU VRE
Demonstracije in stavke po vsem Maroku. — Veliko število žrtev. — Nasilje v deželi. — Zakaj so se reforme francoske vlade ustavile pred vrati Maroka. — Ali je Maroko res še nezrel za avtonomijo?
Po Maroku odmevajo streli. Neke tuje tiskovne agencije pišejo o »neredih«, toda to niso več neredi. To Je ogorčen odpor zasužnjenega ljudstva, to je zahteva, naj Francozi za-puste Maroko in dovolijo maroškemu ljudstvu svobodno življenje.
Mendčs-France je umiril nacionalistične težnje Tunisa, a s tem je še bolj vznemiril Maroko, severnoafriško deželo, ki se je v zadnjih letih spremenila v nosilca zahodno-strate-škega letalstva. Reforme francoskega ministrskega predsednika so ostale pred vrati Maroka, in na pravične težnje maroškega ljudstva po neodvisnosti — odgovarjajo s pendreki.
Po zadnjih dogodkih v Tunisu maroški nacionalisti še bolj globoko občutijo svoj poraz in nepravičnost kolonialnega režima. Tunis je bil signal za nadaljevanje boja, klic, ki je povzročil obupni odpor, individualni teror in množične demonstracije. V Fezu in Petit-Jeanu je bilo ubitih 23 Marokancev. V Port-Liauteyu je obležalo sedem ljudi. V Casablanci dva. Demonstranti razgrajajo po ulicah, zažigajo avtomobile, francoska podjetja, trgovine, pisarne itd. Nemogoče je ugotoviti koliko je žrtev, zakaj nacionalisti odnašajo s seboj ubite in ranjene.
Francozi zapirajo voditelje nacionalnega gibanja. Po demonstracijah v Port Liauteyu so zaprli 14 voditeljev Istiklala. Pariz trdi, da Maroko še ni zrel za neodvisnost, da Istiklal nima političnih izkušenj, da umiMu hckc je to dežela, ki se šele uči hoditi. ■ Summerskill.
I pristaši preganjanega sultana Sidi | Mohameda ben Jusufa in pristaši J Francozov ter novega profrancosko I usmerjenega sultana, Sidi Mohame-* da ben Arafa.
V Maroku ima Francija močnej- To pa je precej enostransko tol-še pozicije kot v Tunisu. Francozi mačenje dogodkov. Res sta imeni so popolni gospodarji v lokalnih or- obeh sultanov večkrat zapleteni v gamh oblasti in v parlamentu Pod- poulične boje, toda z enim ravnajo pirajo jih korumpdtrani veletrgovci, kot s francoskim pajdašem, z enim ^•■‘"ajiigu. V svojih rok ali drže pa kot s prijateljem Maroka. Ne gre pašo El Glaudija. Zato se jim nikakor za sultane, gre za neodvisnost. To "e ““5 2 reformami in zato upo- je bistvo, in zaradi tega umirajo Ma-Podreke in puške proti ] rokancj na ulicah svojih mest, zaradi og%r^f”f^iJ.,1r:indstYu- ., , .	. ,te?a se norijo, demonstrirajo in stav-
Tuje tiskovne agencije trde, da so kajo, zaradi tega je Maroko v zad-se na ulicah maroških mest spopadli njih dneh tako zelo ogorčen.
LABURISTIČNA DELEGACIJA JE ODPOTOVALA V SOVJETSKO ZVEZO, NA KITAJSKO IN JAPONSKO
VELIKO P0P0T0VMJE
Laburistični prvaki bodo prebili dva dni v Moskvi,'tri tedne na Kitajskem in dva dni v Tokiu.
io	,¥igleS15i?. laburistov, ki londonskih političnih krogov razgo-
nekrtanii	^y”?lčne, sJranke m varJa!a ° izgledih angleško kitajske
Ih >ngiešk.e v,lad.e trg°vine, o sprejemu Kitajske v Or-Vle v ponedeljek odpotovala iz ganizacijo združenih narodov in o Londona na obisk v Sovjetsko zvezo, splošnem položaju v Aziji, na Kitajsko in Japonsko.	fo tritedenskem bivanju na Kitaj-
Razen Attleeja so v delegaciji tudi: skem bodo laburistični prvaki odpo-voditeli levega krila laburistične tovali v Hong Kong, nato pa v Tokio, stranke Bevan, sedanji predsednik Na Japonskem bodo ostali dva do tri stranke Burke, generalni sekretar dni, kot gostje japonskih socialistov.
Phillips, trije sindikalni prvaki in minister nekdanje laburistične vlade
Predsednik francoske vlade je pred zentativna delegacija kar^jih^jerkdaj dvema mesecema rleial rla ima turti _______ ..	VJ, ’	... J111
dvema mesecema dejal, da ima tudi za Maroko pripravljene neke reforme, a danes molči. Radikal-socialisti, ki niso radikali in niti socialisti, ampak
12 ZAHODNE NEMČIJE
STAVKA KOVINARJEV
poslala v tujino laburistična stranka.
Delegacija potuje preko Stockhol- Na Bavarskem stavka 200.000 kovi-niso raatKali in ni« socialisti, ampak bo ostala dva”^ Pričakujmo6’da^j? !	^dikati, ki so
stranka poslovnih Ljudi že vnaprej. bo spreje? tudl pr^sedrnk ^v^ts^e vafo naf dSodatfci	mzke
grozijo vsaki napredni akciji v Ma-j vlade Malenkov. Nato bo odpotovala , delavske milde	lSaJO mzke
na Kitajsko, kjer se bo po mnenju
Doslej je že nekaj podjetij, ki zaposlujejo približno 20.000 delavcev, j sprejelo zahteve kovinarskega sindi-! kata. Mezde bodo zvišali za 12 pfe-I nigov na uro.
j V Ingolstadtu je avtomobil tovarne »Auto Union« zavozil med stavkajoče delavce, ki so stali pred tovarno, z namenom, da bi jih razgnal. Ranjenih je bilo nekaj delavcev.
Trde, da na Japonskem ni več sledov zadnje vojne. Hiše so po-pravljene in tovarne tudi... A ljudje? Za mnoge Japonce, ki so med vojno izgubili svoje zdravje, za vojne sirote in invalide nihče ne skrbi Tile invalidi takole služijo kruh zase in za svoje
tovariše
DELAVCI KOHLERJEVE TOVARNE SE VEDNO STAVKAJO
Težave gospodov Koblerjev
Že skoro štiri mesece stavkajo. — Družba samovoljno prekiniU pogajanja. — Gospodje Koblerji zagrizeno sovražijo delavsko gibanje.
DEMONSTRACIJE V SREDNJEM IN JUŽNEM VIETNAMU
PROTI BA0 DAJU
Čeprav se Bao Dajeva vietnamska vlada zelo trudi, da bi preselila v Južni Vietnam čim več ljudi iz delte Rdeče reke, vendar se Je doslej prijavilo za evakuacijo le 16.728 ljudi. In samo v Hanoju živi 340.000 prebivalcev.
Medtem ko je na fronti zavladalo zatišnje in ko so poveljniki vseh indokitajskih osvobodilnih armad podpisali premirje, pa v Srednjem in
Laburistični poslanec Brockway se zavzema za priključitev Cipra h Grčiji. — Grčija zahteva, naj o usodi tega otoka razpravlja letošnje zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih
narodov.
Laburistični poslanec Brockway, ki je predsednik britanskega gibanja za osvoboditev kolonij, je objavil spomenico, v kateri ostro napada stališče britanske vlade do Cipra, ter ga označuje kot »politiko sile nad pravico«. V spomenici Je med drugim rečeno: »Britanska kolonialna politika Je padla na najnižjo stopnjo zaradi svojega ciničnega zavračanja pravic ljudstva Cipra do samostojnosti. Vse to je storjeno z izgovorom, da je ciprski otok potreben britanski strategiji. V resnici pa je vse skupaj politika sile nad pravico, sile, ki tepta načela Združenih narodov in tudi deklaracije, ki so jih skupno z ameriškimi podpisali tudi britanski
AMNESTIJA
DeUvci Koblerjeve tovarne v ame-i navadno 3500 delavcev, je zagrizen
riškem mestu Sheboyganu še vedno nasprotnik delavskega gibanja. To* stavkajo. Stavko so napovedali že dne'svoje sovraštvo je pokazala že ‘ 5. aprila (kmalu po tem smo o njej krat. Leta 1934 je naročila polic
našem listu), toda do dobri volji voditeljev
pisali tudi dane«, kiljub
Kongresa industrijskih organizacij (CIO), v katerega so vključeni Koh-llerjevi delavci, še vedno niso mogli rešiti spora.
Pred nedavnim je Koblerjeva družba že drugič samovoljno prekiinila pogajanja s sindikalnimi voditelji.
Kot vzrok ---------J,“ ----‘
dalizem«
je navedla »nasilje in van-stavkajočih. Obtožila je
Romunska tiskovna agencija »Ager Preš« poroča, da je romunska skup-več-! ščina sprejela zakon o amnestiji ne-je naročila policajem, katerih oseb, obsojenih na zapor do —i...-.*.	pet let> Tistim, ki so bili obsojeni na
več kot pet let, bodo kazen znižali za dve tretjini. Od amnestije so izvzete osebe, obsojene zaradi zločinov
požigov,
naj napadejo stavkajoče in tako povzročila smrt dveh delavcev. Isto so. vraštvo kaže tudi danes, ko se delavci borijo za svobodo sindikalnega de-
dovanja, za boljše delovne pogoje in! proti državi, razbojništev, za zvišanje mezd.	poneverb in špekulacij
stavkajoče delavce, da so napadli dval stavkokaza, čeprav ni imela za to
nobenih dokazov.
Koblerjeva družba,
ki zaposluje
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
SPOR MED DESNICO IN LEVICO V ITALIJANSKI VLADNI KOALICIJI
TRENJA V RIMU
Italijanska vlada razpravlja o razširitvi agrarne reforme. — rikalni desničarji in liberalci nasprotujejo novi razlastitvi ve*e” posestniških zemljišč. — Fanfani zahteva izvajanje socialnega programa vlade.
Italijanska vlada razpravlja o pred- Novo Izvoljeno vodstvo demo: Južnem Vietnamu demonstrirajo tl- logu za razširitev in izpopolnitev j krščanske stranke Je pod predse** sočl in tisoči proti francoskemu ko- : agrarne reforme. Kakor kaže, se bo- stvom Fanfanlja predložilo vladi lonializmu in Bao Daju. Pri demon-1 do težko sporazumeli o tem vpra- menico, v kateri zahteva, naj vlaLi stracijah v Srednjem Vietnamu je šanju, ker se klerikalni desničarji čimprej uresniči socialne ukrepe, bilo ubitih 20 ljudi, veliko žrtev pa in liberalci odločno upirajo razširi- so določeni v vladnem programu. 1 so terjale tudi demonstracije v Juž- tvi agrarne reforme in novi razla- svojo zahtevo utemeljujejo s sociaW“ nem Vietnamu.	stltvi zemljišč.	ekonomskim položajem v deželi. .
naglašajo, da bi uresničenje soc>a‘ nih ukrepov oslabilo vpliv le'dc„. skih strank. Stališče vodstva dem® krščanske stranke bo, po mišljeni političnih opazovalcev, pomagalo di zlomiti odpor klerikalnih desn Carjev In liberalcev proti socialn111 reformam.
IZ SIRIJE
VOLITVE
BODO BOJKOTIRAJ,!
Sirijska Narodna stranka, ki trn* večino v sedanjem parlamentu, > objavila poročilo, v katerem bbta žuje armado, da se vmešava v P01,* tično življenje države In da sku|* vplivati na rezultat bližnjih SP11?, nih volitev v Siriji. Poročilo so obl Javili zaradi tega, da bi objasni" sklep svoje stranke, ki namerava bor kotirati bližnje parlamentarne v<r lltve.
KOMUNISTIČNO PARTIJO SO PREPOVEDALI
V Karačiju, glavnem mestu kistana, so prepovedali delovanj© munistični partiji. Nekaj ur po PvJ povedi so zaprli veliko število komunističnih voditeljev.	^
Pričakujejo, da bodo v kratk©^ prepovedali komunistom delovanj© di v Lahoreju, središču komunisti©11 dejavnosti v Pakistanu.
“FRANCOSKIH KOLONU V INDUI NI VEČ
Predstavniki Indije In Franclje 30 dosegli sporazum o bodočnosti f*a”‘ coskih posesti v Indiji. Pravzaprav f se pogajali le o usodi PondicheOT in Karikala, zakaj Indija je že P1* ključna Mahe in Vanoon k svojem" nacionalnemu ozemlju. Na razmet' ma kratkih pogajanjih so sklenil" da se bodo Francozi umaknili Iz i" dlje. Pričakujejo, da bo sporazum objavljen že v tem tednu. Ozemlje P bi priključili k Indiji v roku tre11 do štirih tednov.
Tako se je uspešno končala dolgu' letna, uporna borba indijskega lj““. stva, ki je živelo pod francoskim lonialnim Jarmom, borba za osvobo ditev in priključitev tega ozernU” k Indiji.
Krvav spopad med študenti in policijo
Med velikimi demonstracijami tov v indijskem mestu Indore J . lih 75 študentov in polic,[ jev. študenti so zahtevali, naj obl*5 ponovno odpro univerzo, ki so jo ;> prle po nedavnih nemirih. Poli0^, so študente napadli in prišlo je resnega spopada. Aretirali so okm 80 študentov.
Le malo Vietnamcev je nasedlo Bao Dajevim ljudem, ki hočejo odpeljati iz ustja Rdeče reke čim več ljudi v Južni Vietnam in tako združiti v enem delu Vietnama vse svoje pristaše. Vietnamci vedo, kdo so prijatelji njihove svobode in kdo sovražniki
LABURISTI OBSOJAJO STALIŠČE BRITANSKE VLADE DO CIPRA
Politika sile
državniki.« Po mnenju avtorja spomenice je obljubljena in pripravljena ustava za Ciper samo novo ponižanje za prebivalstvo tega otoka.
Stalni predstavnik Grčije pri Organizaciji združenih narodov, Christian Palamos, je izjavil, da bo pred-
ložil uradno zahtevo grške vlade, naj pride vprašanje neodvisnosti Cipra na dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Izjavil je tudi, da skuša grška vlada že pet let prepri-
čati Veliko Britanijo, 'da so potreb- ! bflo^ranjenih ne volitve na otoku Cipru, pri kate- I rih naj bi ljudstvo samo odločilo o pripadnosti svojega otoka. Grški predstavnik je prepričan, da bi pri takih volitvah velika večina ljudstva zahtevala združitev Cipra z Grčijo.
Pred bolivijskim kmetijskim ministrstvom stoji spomenik Simona Bolivarja, bojevnika za svobodo Latinske Amerike. Pod njim se zbirajo kmečki reveži, ki že dve leti zaman čakajo na zemljo
Včasih se komu nasmehne sreča. Tem revež6 se je. V rokah stiskajo zemljiške listine, k’ s jim jih dali na kmetijskem ministrstvu. P°s!,a. so gospodarji zemlje, na kateri je stoletja u čanil njihov rod
OKNO V SVET
SINDIKALNA GIBANJA V AZIJSKIH DEŽELAH
Razen Japonske, Indije, Izraela in deloma tudi Indonezije, kjer so sindikalna gibanja dokaj razvita, skoraj ne moremo govoriti o močnejših sindikalnih organizacijah v Aziji. Predvsem zato, ker v gospodarsko zaostalih deželah ni močnega delavskega razreda, zlasti ne industrijskih delavcev. Razen tega je tudi razredna zavest majhna in brez tradicije. Profesionalni sindikalni voditelji so večinoma izobraženci. Za sindikalne organizacije v Aziji je značilna tudi razdrobljenost- In kar je morda tudi zelo važno: sindikati nimajo trdne materialne osnove. Organizirani delavci skoraj niti ne plačujejo sindikalna članarine, ker imajo zelo majhne dohodke. Tako so nekatere organizacije glede materialnih sredstev odvisne od podpore mednarodnih sindikalnih federacij. Zaradi velikega števila delavcev, ki so zaposleni v kmetijstvu, pa v teh deželah vendarle zapažamo močnejša gibanja kmetijskih delavcev, s katerimi sindikati sodelujejo, kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim.
*
V Indiji je več sindikalnih organizacij. Med njimi je naj-
važnejša INTUC (Nacionalni kongres sindikatov Indije) ki je povezana z vladno Kongresno stranko in ima nad 1,400.000 članov. Pod vplivom indijske socialistične stranke je okrog 535 avtonomnih sindikalnih organizacij (strokovnega ali industrijskega značaja), ki imajo skupaj nad 800.000 članov. Ti strokovni sindikati so — prav tako kot INTUC — včlanjeni v Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov (MKSS). Pod vplivom komunistične stranke je Vsein-dijski kongres sindikatov s približno 800.000 Slani; menijo pa, da je to število pretirano in v resnici znatno manjše. Ta organizacija je članica Svetovne sindikalne federacije-
Generalni svet japonskih sindikatov (v vodstvu prevladujejo levi socialisti) podpira sovjetsko mirovno kampanjo, v notranji politiki pa pogosto napada vlado. Ta organizacija ima 3,100.000 članov. Na Japonskem imajo tudi kominformistične sindikate, ki ostvarjajo politiko japonske komunistične partije.
Sindikati, ki so pod vplivom komunistične partije Burme, imajo približno 4000 članov. Socialistični Kongres sindikatov
Burme pa šteje okrog 25.000 članov. Tudi na Ceylonu so številne sindikalne organizacije. Tako ima Vseceylonski kongres sindikatov okoli 48.000 članov, Kongres sindikatov Cey!ona pa nad 140.000. Na Filipinih sta pomembnejši organizaciji Nacionalna zveza dela s približno 20-000 člani in Federacija svobodnih sinidkatov s 30.000 člani. Tudi v Sia/miu delujeta dve močnejši sindikalni organizaciji s po 50.000 člani Obe sta članici Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov. Zveza sindikatov Malaje ima okrog 110.000 članov, ki so vključeni v 138 sindikalnih organizacij.
Tud; v Indoneziji je precej sindikalnih organizacij. Omenimo naj le dve: ŠOBRI inSOBSI. Pri prvi so v vodstvu socialisti in demokrati in vse kaže, da je povezana z delavsko organizacijo MURBA. Ima približno 50.000 članov in je včlanjena v Svetovno sindikalno federacijo-
SOBSI je informbirojevska sindikalna organizacija, ki je prav tako članica Svetovne sindikalne federacije.
Razen teh azijskih sindikalnih organizacij je vsekakor treba omeniti tudi izraelski Hi-stadrut, ki je splošna in enotna organizacija židovskih sindikatov. Včlanjena je v Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov in ima nad 480-000 članov.
V vodstvu te sindikalne organizacije so večinoma socialisti, čeprav je menda tudi nekaj pro* kominformovskih elementov. Za Histadrut velja pripomniti, da to ni le izključno sindikalna organizacija in da ima veliko vlogo v gospodarskem življenju Izraela. *
Mnoge sindikalne organizacije azijskih dežela so članice posameznih mednarodnih federacij. Zlasti Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov posveča v zadnjem času veliko pozornost sindikatom v tem delu sveta. Ustanovila je posebno komisijo za Azijo, kr ima sedež v Kalkuti, podružnici pa v Singa-puru in Tokiu . MKSS posebno skrbi za šolanje sindikalnih kadrov. Tako je na primer v Singa-puru šola za sindikalne odbornike, v Kalkuti pa so odprli azijsko sindikalno akademijo. Sindikalni voditelji, ki obiskujejo te šole, niso iz delavskih vrst- Večinoma so izobraženci.
Azijski socialisti očitajo Mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov, da se preveč ukvarja z evropskimi vprašanji in premalo z azijskimi, da je pod vplivom ameriških in angleških sindikatov in da podpira kolonializem.
Tudi Svetovna sindikalna federacija (SSF) se zelo zanima za azijske sindikate. Zavzema se za socialni program in za enotnost
akcije, ne glede na rasno, narodnostno, politično, versko in sindikalno pripadnost- SSF je usmerila vse svoje delovanje prav na ta vprašanja. Reševati jih poizkuša s pomočjo sindikalnih organizacij Indonezije in Japonske. So pa še drugi problemi, s katerimi se ne pečajo le azj-ske sindikalne organizacije, temveč vse mednarodne federacije.
Boj za demokratične svoboščine in za nemoteno delo sindikatov, je prišel do izraza tudi na zadnji azijski pokrajinski konferenci Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov. Delegat] so zahtevali, naj vlade zaščitijo pravice delavcev, predvsem pa naj jih ne ovirajo pri tem, da se organizirajo v tistih sindikatih kjer sami hočejo. Obenem so zahtevali za organizirane delavce tudi zaščito pravice do politične aktivnosti. Največ pozornosti so posvetili kmetijskim delavcem. V mnogih azijskih deželah jim namreč ne dovoljujejo, da bi se sindikalno organizirali.
V večini azijskih dežela se periodično vrste obdobja lakote, ker so delavske mezde globoko pod življenjskim minimumom-Tako imajo na primer v Indiji 5 kategorij mezd, toda le tistim delavcem, ki dobivajo najvišje mezde je zagotovljen skromen življenjski obstoj. Pogosto dobivajo mezde kar v naturalijah.
Flitro naraščanje števila Pre
5- po-
valstva je med drugim 'un!.V '	‘	ok in r „e
vod za izkoriščanje otrok in j To velja zlasti za razkropU j, delavce v kmetijstvu, ki krat niso organizirani v sin
-i ja 4,iaon A.a ACM-*-- * . g
delavce v kmetijstvu, ki naL,
tu. Stvar je še bolj _ Pere^n8' upoštevamo, da skoraj ne P°^p jo socialnega zavarovanja; n* jj kulturna raven pa je IiaLo5l vsakdanji pojav. Brezpo5® uo bi po splošnem mnenju ^ot. rešili edinole z agrarno r -o-
mo. Ta ukrep bi namreč
čil zaposlitev številnim kroe skim delavcem.
de|a
Mednarodna organizacija u je že nekajkrat razpravlj' . so azijskih deželah. V r^P^gšani
doslej načeli že vrsto	11
Med drugim so govorili
tehnični pomoči Aziji, 0 c žena v delovnem ra*rn®vff<Jjil> življenjskih in delovnih P°=
kmetijskih delavcev itd. jj|ai-Centralnj svet Zveze s
era ni ri in m i nTiTskih	jn
ganizacijami azijskih
ipnii i c.a ^ i j a mi a /.i j .7 w ***
Indijo, Izraelom, Jap011.
sko
ir
Burmo smo v zadnjem c -v,jšji^ menjali več obiskov uaj j,, sindikalnih voditeljev n ajo teh dežel- Prav tako Pa Qe\-naši sindikati stike f1!*! ;.n Pa' Ionom, Indonezijo, Malaj(jo-
lumjiu, inuunf1,4 .JnO u
kistanom. Iz teh dežel rer jjjcal'
bivamo najrazličnejše s poši'
ne publikacije, mi pa Ijamo svoje. H. (Iz