"ttsausEi The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, fn United States of 'America. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 181 CHICAGO, ILL., TOREK, 20. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 20, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Ti Ogrska zahteva orožje-Evropsko mnenje o Chieagi f¥T __———————————————————————————————————————_——————_——-__-— ZA NEMČIJO PRIŠLA OGRSK A IN ZAHTEVA PRAVICO ENAKOPRAVNOSTI V OROŽJU S SOSEDNJIMI DRŽAVAMI. — NEMČIJA IN ITALIJA JO PODPIHUJETE. ~ — AVSTRIJA NE BO ZAHTEVALA VEČ OROŽJA. Budapesta, Ogrska. — Iz dobro poučenih krogov se slišijo vesti, da bo Ogrska šla po poti Nemčije in bo enako kakor ta tudi ona zahtevala pravico, da se lahko oboroži v obsegu, kakor so oborožene njene sosede. Ako se ji ta pravica ne bo priznala, se tudi ona, enako kakor Nemčija, ne bo udeležila raz-orožitvene konference, ki se o-; tvori ta teden v Ženevi. Med ogrskim prebivalstvom prevladuje mnenje, da se mora ta dežela ipostaviti v isto vrsto z Nemčijo. V bivši vojni ste bili zaveznici in ste obe med premaganimi državami. Ako se torej Nemčija oprosti od drugih držav od njenih trdih obveznosti, ki so jih ji naložile inirovne pogodbe, je Ogrska u-pravičena, da se z njo enako postopa. Nemčija in Italija baje dajete Ogrski korajžo, da je Zavzela tako stališče. Trianonska mirovna pogodba dovoljuje Ogrski, da sme imeti skupno ne več kakor 35,000 faož močno armado. Kakor pa tujčzemski opazovalci trde, je že zdaj ogrska armada dvakrat močnejša, kakor ji je dovoljeno. Tudi obstoja resni dvom, da bi ogrske finance dopuščale, da bi država mogla pomnožiti Svojo oboroženo silo v taki meri, da bi bila kos armadam sosednjih držav, tudi, ako bi ji bilo dovoljeno neomejeno oboroževanje. Cehoslovaška, Ru-ttiunija in Jugoslavija, ki mejijo na Ogrsko, imajo namreč vojaške sile, ki skupno štejejo o-krog pol milijona mož, poleg tega pa tudi veliko število ae-roplanov, težke artilerije in tankov. Avstrija, ki je do konca voj-fie tvorila z Ogrsko eno državo, Pa nima nasprotno nikake vo-'je, da bi zahtevala za se večjo ^mado. Današnja oborožena s'la Avstrije šteje okrog 18,000 ^ož, kar ni takorekoč nič več, kokor navadna policijska sila. Avstrijci pa so popolnoma zadovoljni s tem številom voja-t\'a in nimajo nikakega name-na» da bi zahtevali kaj več. A če bi hoteli povečati svojo ^ttiado, bi jim to ne bilo mogo-Ce> ker bi jim finance ne dopuščale. VIŠJA PIVOVARNIŠKA ŠOLA New York, N. Y. — Nekdaj ^avna akademija pivovarnar-'ev Zed. držav bo ponovno od-Ptfa svoja vrata prihodnji me-Ta višja šola za pivovarni-je obstojala od leta 1882, Je prenehala poslovati, ko je Arneril^ zavladal Volstead. aaj pa vodstvo po vseh znanjih vidi, da ne more "biti več loHloč čas, ko bo umetnost izde-.^vanja piva zopet prišla v po-.. ev> in je zopet poklicala svo-do pr°fesorje v službo, gola je u 2daj prejela več sto prošenj Ie!*Cev' vendar pa jih sprejme reč • števil°- v Poštev nam-var pr\dejo samo sinovi pivo-Vaip arjev in izvežbanih izdelo- Blu *vpiva'ki 80 bili v tem po-14 "ajmanj deset let. SLAB GLAS 0CHICAGI Inozemstvo misli o Chieagi, da nosi tukaj vsak prebivalec svojo lastno strojno puško stalno s seboj. -0- Chicago, 111. — Župan Cer-mak, kateremu je tukajšnje prebivalstvo priredilo ob njegovem povratku iz Evrope pretekli teden sijajen in navdušen sprejem, je prosil tukajšnjo zvezo pravnikov, naj sodelujejo z njim, da očistijo Chicago zločinskih elementov. Povedal jim je ob tej priliki, na kake strahovito slabem glasu je Chicago v inozemstvu, da o tem mestu krožijo naravnost goro-stasne vesti. Tako, pravi Cermak, so ga v Londonu vprašali, kje ima svojih 150 mož telesne straže, ki ga varujejo pred gangsterji. — Vprašali so ga, kje ima svojo strojno puško in kolikokrat so že streljali nanj. Nadaljnje vprašanje, ki so mu ga stavili v Londonu, je bilo, kako se bo mogla v Chieagi vršiti svetovna razstava, ko je mesto vendar popolnoma skrahirano, ko so šole v njem zaprte, učiteljstvo in policija neplačani, in ko je v splošnem tako neznansko zločinsko mesto. Cermak jim je odgovoril, da je bilo v Chieagi zadnje leto manj zločinov, kakor kdajkoli tekom zadnjih deset let, in to kljub veliki brezposelnosti, ko je več kakor polovica delovnih moči brez dela, in kljub temu, da je število policistov znatno manjše kakor je bilo prej. Veliko policistov je bilo odpuščenih in izpraznjena mesta se niso zasedla. Kar pa je policistov ostalo, delajo ti s podvojeno čuječnostjo. Poleg tega se število deportiranih inozemskih zločincev stalno veča in s tem se Chicago čisti. Da je prišla Chicago v tako slab glas, je ipo Cermakovem mnenju krivo to, ker se vsak zločin, ki se izvrši, preveč razglaša od časopisja. Po evropskih mestih za mnoge velike zločine občinstvo sploh ne izve, kajti tam je policija mnenja, da je to zadeva, ki se tiče le policije in tistih, ki so neposredno prizadeti, in časopisje ne izve ničesar, dočim se v Chieagi vsak zločin razglaša na prvi strani z debelimi črkami. -o- KANDIDAT ZA MALE INVE-STORJE Moline, 111. — Demokratski kandidat za governorja v 111 i -noisu, sodnik H. Horner, je pretekli teden v svojem govoru po-vdarjal, da bo poskrbel, ako bo izvoljen, da se bo več pozornosti in skrbi obrnilo malim inve-storjem. Zadnji čas je, je dejal, da država kaj stori, da se ne ponovijo taki polomi, kakor so jih doživela Insullova podjetja, pri čemer je bilo na tisoče malih investorjev do kosti oguljenih. 'VISOKOLETEČA" ŽENSKA Iz Jugoslavije, KRATKA SREČA REVNEGA KMETA Z NAJDENIMI CEKINI IN SREBRNIKI. — NESREČEN MLADENIČ, KI JE ŽE 12 LET V POSTELJI, SE PEČA S SLIKANJEM IN RISANJEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. Dekle, ki kaže na sliki tako veseli obraz, je francoska letalka Maryse Hiltz, ko je pristala v Villacoublay, Francija, potem, ko je dosegla rekord za najvšji polet za ženske. Vzpela se je namreč v zrak .33,464 čevljev visoko, s clmer je posedala znano ameriško Ietalko Ruth Nichols. UPANJE ZA MID WEST UT. Stanje Middle West Utility ni popolnoma obupno. —o— Chicago, 111. — Kakor izjavljajo federalni upravitelji drugega ogromnega Insullovega podjetja, Middle West Utility, je upanje, da se bo moglo to podjetje še rešiti popolnega propada. Občinstvo je vanj investiralo okrog 260 milijonov dolarjev. Premoženje podjetja je točasno še toliko vredno, da bi se moglo nadaljevati s poslovanjem, ako ne bodo namreč upniki prenaglo pritisnili. — Middle West je poslovalo z obratnim kapitalom nad miljar-do dolarjev in je imelo posredno ali neposredno pod seboj naj dvajset drugih podjetij. --o- REVNI POLICISTI Valparaiso, Ind. — Dva policista bi bila rada zasledovala tatove, ki so ukradli avto. Na žalost pa jima to ni bilo mogoče, kajti ukradeni avto je bil last policistov. Zlikovca sta ga jima izpred nosa potegnila. -o- LETNO ZBOROVANJE STAV-BINSKEGA DRUŠTVA Chicago, 111. — V petek zvečer se je vršilo letno zborovanje delničarjev tukajšnjega stav-binskega in posojilnega društva "Slovenski dom" Na zborovanju je dosedanji predsednik, Mr. Martin Kremesec, kakor tudi drugi odborniki, povdarjal, kake težkoče ima organizacija, ker se vsled pomanjkanja gotovine ne more vsem prosilcem za denar tako ugoditi, kakor bi se želelo. Z malo potrpljenja od strani prosilcev pa bo tudi to počasi premagano, zlasti še, če dobi društvo posojilo od nove vladne 6anke, ki bo 15. oktobra' pričela poslovati v Evanstonu, kakor je omenil odbornik Mr. Leo Jurjovec. — Volil se je nato ves novi odbor, in sicer vsled tega, ker se je število odbornikov znižalo od dvanajst na devet. Izvoljeni so bili sledeči: Za tri leta Jos. Zupančič, Leo Jurjovec, Fr. Kozjek; za dve leti Andrew Glavach, Frank Ko8mach, Joe Kukman ; za eno leto John Petrovčič, Frank Ba-nič in Anton Dular. KRIŽEM SVETA B0UVIJSKE ČETE V STISKI — Tokio, Japonska. — S tukajšnjega letališča se je v soboto dvignil nemški letalec von Gronau, da nadaljuje s svojim poletom okrog sveta. Kakor znano, je letalec do zdaj preletel Atlantik, Ameriko in Pacifik. — Rim, Italija. — V tukajšnjih državnih ladjedelnicah je bilo ravnokar izgotovljeno bro-dovje za državo Perzijo, ki bo s tem dobila svoje prvo brodov-jej Obstoji iz dveh večjih in dveh manjših oboroženih čolnov. — Atene, Grčija. — Vlada je poslalo na otok Krf eno bojno ladjo z vojaštvom, ker sp tamkaj pripravljajo na monarhi-stični puč. Nameravajo namreč odpraviti demokratično u-stavo, ako dobe pri volitvah 25. septembra monarhisti večino. --o- MEHIKA PRAZNUJE SPOMIN NEODVISNOSTI Mexico City, Mehika. — Tukajšnja republika je praznovala pretekli teden 122. obletnico, odkar je dosegla svojo neodvisnost. To obletnico je obhajala z navadnimi vsakoletnimi proslavami, ki trajajo tri dni in katere otvori predsednik republike sam. HIŠO UKRADLI Kansas City, Kans. — Ako ti kdo izmakne par dolarjev, se nikar ne razburjaj preveč; vedi namreč, da bi ti lahko u-kradli še več, namreč celo tvojo hišo, ako jo imaš, ti bi utegnili odnesti. Zgodilo se je v tem 1 mestu, da je izginila velika zidana hiša s sedmerimi stanovanji. Ista usoda bi bila kmalu doletela še neko drugo poslopje, a je policija slučajno naletela na to. Nekaj delavcev je hitelo z razdiranjem prazne 16 stanovanjske hiše in z vso naglico so odvažali opeko. Sumljivo se je zdelo to policistom, ki so se pripeljali mimo, ker niso videli nobenega vzroka ,zakaj bi se moralo to poslopje razdreti; stvar so podrobneje preiskali ter našli, da gre za navadno tatvino. Neki kontraktor je namreč najel delavce, da so razdrli prazne hiše, kjer so kako našli, in je material nato prodal. Obkoljenim Bolivijcem preti lakota. —o— Asuncion, Paraguaj. — Kakor govore tukajšnja poročila, gre v bojih za sporno ozemlje Chaco bolivijskim četam skrajno trda. V trdnjavi Boqueron so paraguajske čete . obkolile 1500 Bolivijcev, katerim zdaj ne preostaja drugega kakor, da se ali podajo, ali pa poginejo lakote. V tej sili so Bolivijci napravili že več obupnih izpadov, da bi si priborili izhod, a brez uspeha. —- Zadnje vesti govore, da je Bolivija (pripravljena, •skleniti s sovražniki premirje. -o- NEPRIČAKOVANO DARILO Zastopnica našega lista iz West Linn, Ore., Mrs. Mary Plantan, nas je pretekli teden presenetila z nenavadnim darilom. Uredništvu je namreč poslala škatljo lepega hmelja, ki ga prideljujejo tamkaj. Poši-Ijateljica pravi, da dobijo tamkaj za funt očiščenega hmelja po en cent, kar je po našem rnnenu vsekakor zelo malo, ako se upoštevo trud in čas, ki ga to delo zahteva. — Dragi prijateljici se za dar najlepše zahvaljujemo; še bolj veseli bi pa • morebiti bili darila, ako bi ga prejeli že vsega pripravljenega za uporabo, v steklenicah namreč. ZOPET NOV REKORD London, Anglija. — Angleški letalec Ciril U>vins je v petek posekal vse svetovne višinske rekorde, ko se je s svojim aeroplanom dvignil v višino skoraj 45,000 čevljev. Prejšnji rekord je imel ameriški letalec A. Soucek, ko je leta 1930 dosegel višino nekaj nad 43,000 čevljev. Uwins je za dviganje porabil več kakor dve uri. O-premljen je bil seveda z vsemi pripravami za zalogo kisleca. Dosegel bi bil morebiti še večjo t višino, a se je moral spustiti na-,vzdol, ker mu je pohajal gaso-! lin. Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerik&n-skem Slovencu"! Zaklad v votlem drevesu V vasi Slivice blizu Vranja v Srbiji se je koncem augusta raznesla vest, da je kmet Sta-nojko Stojčič kar čez noč obogatel. Vsakovrstne vesti so se širile iz ene vasi v drugo, dokler ni prišla vsa stvar na ušesa oblastem, ki so se začele za stvar zanimati. Zlasti so se ob-lastva zanimala., ker je neki sosed omenjenega kmeta pripovedoval, da je Stojičič gotovo našel oni denar, katei'ega je v začetku svetovne vojne skril nje- ! gov stric, ko je bežal pred Bol-J gari, ki so ga pa dohiteli in ubi-j li. Kmet je oblastnim organom j pokazal nekaj zlatnikov in srebrnikov. Rekel je, da je ves ta denar našel pred nekaj dnevi, ko je prevzel svoj delež občinskega gozda in posekal staro bukev, ki je imela votlo deblo. Sam je bil pri delu in ko je zasekal parkrat v suho deblo se je iz votline na njegovo veliko začudenje zakotalilo nekaj svetlih zlatnikov. V votlem štoru je bilo še več zlatnikov in srebrnikov, katere je potem spravil v torbo, v kateri si je prinesel malico. Ko je svoje delo opravil in zvozil drva domov, je še enkrat prišel v gozd in skrbno pregledal stari štor, v katerem je našel še nekaj denarja. Denar je nekaj časa skrival, nakar je vnovčil nekaj zlatnikov in pričel popravljati svojo revno bajto. Ugotovilo se je potem, da je najdeni zaklad plen nekih roparjev, ki so ga še davno pred vojsko skrili tja, še v dobi kralja Milana Obre-noviča. — Kratko je bilo kmetovo veselje nad najdenim zakladom in ker ni najdbe pravočasno prijavil, bo morda še ob delež, ki mu po zakonu pripada. -o-- Dvanajst let že ni hodil V Kranj na Gorenjskem večkrat prideta dva nesrečneža, , eden hrom, drugi pa slep. Drug drugemu pomagata in slepi vozi hromega na dolgem vozičku, hromi pa slepemu kaže pot.Oba sta doma s Primoskovega pri Kranju. Slepec je star že 50 let in je slep že od otroških let. Kljub vsej svoji slepoti opravlja Primoskovljanom službo potovke in jim vse kar mu naročijo prinese iz Kranja. Veliko zanimivejši je hromi revež Franc Fende, po domače Vreč-kov Francelj, ki je star 32 let. Pred 12 leti se je šel vroč kopat v Kokro in že naslednjega dne so mu noge odpovedale, da se je le še s težavo povlekel do Kranja k zdravniku, ki mu pa ni mogel pomagati in tudi v bolnici mu niso mogli rešiti nog. Polagoma je popolnoma oslabel in tudi sedaj more ležati le vznak, s popolnoma stegnjeni-, mi nogami, tudi glave ne more , na nobeno smer premakniti. Edino roke ima še precej zdrave. Nekaj časa se je kratkočasil s knjigami, potem je začel kar po svoje risati in slikati, kar j mu sedaj že pra v dobro gre. j Ves okraj ga pozna in ni sko-jraj spominske knjige, da bi ne bila katera njegova slika notri. Tudi nekaj oljnatih slik je že napravil. Poleg tega dela pa tudi načrte za stanovanjske hiše in dvonadstropne stavbe. Samo letos je izdelal že nad 30 načrtov in mnogo hiš je zgrajeno po njegovih načrtih. Vse potrebščine mu pa iz Kranja prinese slepi Jernej, s katerim sta velika prijatelja. — Nesreča ju je združila. -o- Jernejev semenj Jernejev semenj v St. Jerne-jju je bil letos kakor poročajo, prav mračen. Bil je sicer dobro obiskan in bilo je veliko živine, ki pa ni imela skoro nobene cene in tako se kupčija ni mogla razviti. Mesarji in prekupčevalci pač vedo, da je kmet pridelal malo krme in je prisiljen prodajati, zato so pa skušali izrabiti njegov žalostni položaj. -o- Smrtna kosa V Moravcih je umrl Alojzij Špindler, posestnik-prevžit-kar. — V Mariboru je umrla Marija Weiss, soproga kamnoseka stara 48 let. — V Ljubljani je umrla Ana Bezla žena posestnika in trgovca iz Vrblienj [pri Tomišlju. — V Škofji Loki je umrl Alojz Starman, doma s Trate. -o- Krava je izginila Posestnik Seničar v Smolenji vasi pri Novem mestu, je redil j kravo z namenom, da jo proda j na sejmu. Ko jo je hotel gnati \v Novo mesto, na sejem, je na-jšel zjutraj hlev prazen in o sivki ni bilo duha ne sluha. Cvetje na Dolenjskem Ob cesti ki pelje iz Novega mesta na Grm, je ob desni stra-! ni lep sadni vrt. Na tem vrtu, tako poročajo, sta pričeli koncem augusta cveteti dve mladi jablani. — Pač čudo narave. -o- Nesreča j Pri spravljanju sena se je težko ponesrečila posestnikova hči Ivanka Nosanova iz Ribnice, ko je padla z voza. Spravili so jo v ljubljansko bolnico. -o- 201 uro je plesal 21 letni Hercegovac Peter Božič je hotel tako dolgo plesati, da doseže svetovni rekord. Seveda se mu namera ni posrečila in je vzdržal komaj 201 uro, nakar so ga morali oddati na zagrebško kliniko v oskrbo. Plesal je v Zagrebu. Dobili so tičke Že lansko \leto je, bilo posest-nici Kati Plohovi iz Ptuja ukradeno nad 150 litrov vina. Letos so pa orožniki izvohali, da sta to napravila brata Alojzij in Konrad Zore iz Mestnega vrha. -o- Najzanimivejše vesli *o * An.er. Slovencu; jitajt« ga I rfiwri &toE£u£wiHski ŠižžViiič Vorelc, 20. septembra 1932. &MERIKANSKI SLOVENEC Etvi in najstarejši slovenski a 3 list v Ameriki. ^ S' Ustanovljen leta 1892, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po prtunikilg, Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta -- 3.00 Za četrt leta____1-75 The first and the Oldest Slovens tfewspcvper in Americgk Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«, Published By! EDIiNOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year------- For half a year ---------- For three months----- _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______.$6.00 For half a year_____ 3.00 For three months___1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova aa listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office al Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ Revolucija v Španiji V februarju 1873 je španska ustavodajna skupščina po uspeli revoluciji z veliko večino ustanovila špansko republiko. Republika se je držala ravno dve leti. Nato je neki general razgnal parlament, drug general je oklical zopet monarhijo in postavil na prestol Alfonza XII., očeta odstopivšega španskega kralja Alfonza XIII. Španija je klasična dežela vojaških vstaj. Tudi te dni je na enak način španska republika preživljala nevarne ure. Že delj časa se je govorilo in pisalo, da tam ni vse v redu. Pred kratkimi meseci so odkrili cel arzenal orožja, o katerem se ni nikdar točno izvedelo, ali pripada mo-jiarhistom ali komunistom. Toda pri revolucionarnih poskusih v Španiji med tema dvema ekstremoma ni delati velike razlike. Kadar so komunisti pripravljali kak udar ali generalno stavko, se je vedno v ^Madridu domnevalo, da imajo tudi mo-narhisti svoje prste vmes, in narobe. Dejstvo pa je, da se španska fevdalna aristokracija, ki je še pred dobrim letom bila absoluten gospodar v državi, ni mogla nikakor vživeti v nove razmere -in da doma in v inozemstvu neprestano rovari proti obstoječemu redu. Agrarna reforma je tem krogom odvzela o-gromna veleposestva in s tem glavni vir dohodkov, reforma vojske jih je pa iztisnila iz armade in s tem z odločujočega položaja v državi. Izrecno je treba poudariti, da tem krogom ne gre morda za monarhijo kot tako, marveč le za moč in privilegije. Ako bi monarhistični režim izvedel agrarno in vojaško reformo, bi se generali in fevdalci ravno tako puntali proti njemu, kakor se puntajo sedaj proti republiki. Neuspeli puč je tipičen primer proslulih španskih "pro-nunciamentov". Izšel je iz vojske ali bolje rečeno, iz kroga nekaterih užaljenih visokih oficirjev. Španska armada je o-stala v republiki, kakor je bila v monarhiji, sicer najvažnejši, obenem pa tudi najbolj nezanesljiv činitelj notranje politike. Kljub splošni vojaški obveznosti španska armada ni nikdar bila prava narodna vojska, temveč bolj nekaka oficirska četa. Dočim pride v ostalih evropskih državah povprečno na 30 mož en častnik., pride v Španiji že na vsakih 10 mož eden. Ta premočno zasedeni in premalo zaposleni častniški zbor si je vedno krajšal svoj dolgi prosti čas s politiziranjem. Ustvarjala so se razna oficirska udruženja tako zvane "junte", ki so v resnici zadnjih 50 let skoro izključno odločale o španski državi. Tudi diktator Primo de Rivera se je opiral na tako "junto", ko je izvedel državni udar. Novi režim je sicer pometel s temi ostanki fevdalizma, ni pa mogql odpraviti vkoreninjer.e navade oficirskega politiziranja. Ce so bila tudi politična vojaška udruženja razpuščena in prepovedana, ostal je še vedno kazino, kjer se lahko razpravlja, kdo bi v Španiji bolje vladal od onih, ki ravno sedaj vladajo. K temu se je pridružilo še nezadovoljstvo, povzročeno med fevdalnimi oficirji pri gori omenjenih socialnopolitičnih in gospodarskih reformah republikan-'skega režima, tako da so postali generali in drugi visoki oficirji še bolj revolucionarni kakor So bili že od nekdaj. Tako se zlasti republikanska vlada za primer upora ni mogla zanašati na armado; njena glavna opora pa je izborno organizirana "guardia civil", ki dela čast Španiji. Kakor že ime pove, je to po izvoru nekaka narodna milica: ustanavljati so jo začeli sredi minulega veka, ko orožništvo samo ni moglo o- raejiti in zatreti banditstva, ki je bilo takrat silno razpaseno. Zato so se javljali tudi drugi državljani, ki so prostovoljno pomagali žandarmeriji in se polagoma vojaško organizirali. Iz te pomožne policijske ustanove se je tekom let razvila krepka sila javnega reda. Pri tem "guardia civil" ni nikdar prelomila s svojo tradicijo, ki je obstojala v brezpogojni pokorščini svojemu vrhovnemu šefu, notranjemu ministru. Ravno tako lojalno in zvesto, kakor je prej služila monarhiji, služi sedaj republiki. Ko je njen prejšnji poveljnik general Sari Jurjo kazal neka absolutistična nagnenja in se zamislil v vlogo španskega Schleicherja, se je vlada hitro zavedla hude nevarnosti, ki ji preti od te strani in je San Jurja odstavila. Generalu je šlo to tako k srcu, da je sedaj potegnil z uporniki, čeprav so bili izgledi za uspeh že vnaprej minimalni. Puč španskih oficirjev izgleda po načinu, kako je bil izvršen, bolj kot nekaka politična oipereta, osvetljuje pa težaven položaj, v katerem se Španija danes nahaja. Vlada s težavo vesla po ozki soteski med reakcijo in komunizmom, pri čemer si oba nasprotnika složno podajata roke v upanju, da bosta kasneje v nastalem kaosu že kako drug drugega obvladala. Tako izbruhnejo krvavi nemiri enkrat v industrijskih centrih, potem na deželi, potem zopet med vojsko. Vedno imajo svoje prste vmes i fevdalni reakcionarci i anarhistični in komunistični desperadi. Oba skrajna ekstrema, dasi se sovražita do smrti, hodita roko v roki, kakor smo to do nedavna lahko opazovali, tudi v Nemčiji. Vlada irna zato težko stališče in Španija bo še za dogledno dobo rabila odločnih in nesebičnih mož, preden se bo konsolidirala. SADOVI LAWNDALSKE RDEČE KULTURE Homer City, Pa. O te prešmentane katoliške cerkve, kako bodejo v oči naše ta "napredne"! Dokaz je tukaj. Že precej dolgo je, kar sem objavila v našem listu dopis in v njem omenila, da imamo v tukajšnji naselbini osem cerkva z 2000 prebivalci. To poročilo pa je silno vznemirilo J. Brgacha, tamkaj v Sweets Mine, Utah, češ, da sramoto delam ta naprednim. Njegovo pismo, ki mi ga je pisal se glasi: "Cenjena gospa Mici Goričan: — Ker sem zapazil v "Ameri-kanskem Slovencu", ali v farški fliki, ki prihaja v moje stanovanje proti moji volji vaš dopis, ki se hvalisate, da imate samo 8 cerkva v vaši naselbini, ki šteje samo 2000 prebivalcev, ali obenem pa javkate, da imate dve nasprotni društvi. Ali ni sramota, da vi morate biti delavčeva žena pa nasprotujete naprednim društvam in jednotam. Svetoval bi vam, da preden daste take dopise v javnost malo bolj pomislite, če se vam bedni zmučeni in sestradan naro dne smeji in vas preklinja, ki ste še tako daleč zaostali za napredno delavčevo ženo. "Draga gospa Mici! Dobro premislite, da mogoče vaš mo-žiček dela za tiste bore $1.50, kakor na miljone nas drugih, ki se mučimo in garamo, ki nas je far-ška kuta in nikdar siti kapitalizem pognal v velik prepad, ki se bomo težko iz njega izvlekli. Vi pa daste v javnost, da imate 8 cerkva, poleg 8 cerkva je 8 velikih ali mogoče še črnih lenuhov. Vprašal bi Vas kdo te lenuharje živi, kakor vi sami, vi pišite. Cenjena G. M. G. jaz vam povem, da jih imam že 37 na moji pukli pa še nikdar centa za far-ške kute. Poglejmo Colorado, U- | tah, Wyoming, ki šteje naselbina i več kakor 2000 prebivalcev pa j mogoče dobite po eno cerkev, pa j izgleda, kakor kaka pečlarska |šenda. Naj vam povem, še eno, | jaz imam 4 otroke, pa da bi vedel jaz poprej, kakor sedaj, ne : bi imel nobeijega. Ta starejša j dva sta krščena proti moji volji, mlajša pa sta brez krsta, pa sta veliko b,olj paipetna, kakor bi j bila. Ali ste že slišali, da bi sol 'komu kaj pomagala. Nič več ka-:kor jo potrebuje, ali vi pa mislim, da jo jemljete več kot pre-J vec, zato vam tako škoduje, i C. G. M. G. ne da bi mislili, da vas jaz želim s tem par vrsticami žalit, jaz vas samo podučim, da ne boste mislili, da se skrivam za kulise se vanfi zdolej podpišem ; J. Brgach, Sweets Mine, Utah. * * * Tako vidite dragi naročniki in čitatelji "A. S" delam ta "naprednim" sramoto, če sem poročala, da imamo v naši naselbini 8 cerkva. Odgovarjam, da res bi bilo vas lahko sram, ker kljub temu. da ta "napredni" cerkva ne podpirate nimate prav nič za pokazat. Imate ravno tako nizke plače, kakor katoliki. Ampak ti Joe se le pomiri, da te ne bo živčna bolezen napadla. Veš, cerkve so že stale, ko še tebe ni bilo, pa še bodo, ko tebe ne bo več. Nič ne pomaga, tudi če se na glavo postaviš. Glede samohvale, kolikor kri-žev že imaš in da za cerkev še nikdar centa nisi dal, bi ne bilo treba gov6riti> ker to mi že davno vemo, da ta napredni cerkva ne podpirajo. Nadalje se hvališ, da sta nekrščena otroka bolj brihtna, kakor ta krščena, to je domišljija razgretih možgan, ki vero sovražijo. In pišeš, da bi me rad poučil. Kako, ko šp dobro pisat ne znaš, olikano in dostojno pa prav nič. Nad tvojo pisavo bi se še sami naprednja-ki zgražali. Toliko za danes! Pozdravljeni bralci tega lista. Mary Gorichan. Opomba uredništva: Zgoraj-šnji dopis smo na željo dopisnice objavili. Obenem je pismo, ki je citirano v dopisu dokaj značilno. Piše ga človek, ki se je na-lezel lawndalske rdeče kulture. Ta pa temelji na fanatizmu. Prejšnja leta so taki fanatiki po naselbinah celo po vogalih Stali in ko so katoliški rojaki šli h maši ali od maše so jih zmerjali in zasmehovali. Pisec zgoraj -snega pisma bi menda to še sedaj rad delal. Lawndalski vodi-teljčki so pa lahko ponosni na sadove svojega dela! -o- O SLIKAH NA ZAPADU Cleveland, O. Zelo me veseli, ker se je priglasil Mr. Lawrence Leskovec, da gre s slikami iz Jugoslavije, na potovanje po zapadu. Meni te poti za sedaj nikakor ni bilo mogoče izvršiti. Mr. Lawrence Leskovec je kakor nalašč odbran za ta posel. On je še mlad in vnet ža delo, pripraven in tudi zmožen. Njemu bodo služili aparati kakor podložni sluge in muzikalija bo v redu in skladu s slikami, ker je Mr. Leskovec prav izkušen mehanik v tem poslu. — Mr. Leskovec je pa tudi drugače poštenjak in zanesljiv mož, je predsednik največjega društva KSKJ. in je tudi zastopnik lista Amer. Slovenec. Dalje je Mr. Leskovec zelo delaven pri akciji društva Sv. Vincencija Pavlan-skega, ki deluje v pomoč revnim. — Mr. Leskovca torej zelo priporočam za kazanje slik. Da bo šlo vse v redu vam lahko jamči to, da se je vsega dobro naučil, predno je odpotoval. Prav dobro mu bo pri tem potovanju služilo tudi to, da je On na zapadu dobro poznan. Bil je več let v ftock Springsu in bo tam prav gotovo našel še mnogo prijateljev in znancev. Vsem na zapadu prav zelo priporočam, da bi šli slike gledat, ker so res nekaj lepega in ta prilika, ki se vam zdaj nudi, da prihaja k vam vaša lastna domovina je, skoro bi rekel, nekaj zgodovinskega. Kaj takega se še ni zgodilo poprej in nihče ne more garantirati, da se bo še kedaj. Prihajajte torej k tem slikovnim predstavam, da vidite Svoje rojstne kraje, da vidite, kako ste nekdaj živeli, da vidite kje in kako ste odrastli. Pridite, da se spomnite na nekatere svoje prijatelje in znance, ki so vam morda še v spominu. Pridite, da morda na sliki vidite svoje starše, morda še žive, ali pa morda le njih grobove, da vidite, — ne vsi nekateri pa vsaj, — svoje brate in sestre. — Pridite, da vidite svojo domovino prav tako, kakoršna je v resnici in. prav takt», kakor bi jo videli če bi šli sami tja, ker mnogim od vas bo morda nemogoče še katerikrat jo videti. — Prepričani bodite, da vam za to ne bo nikoli žal, če se udeležite teh slik. Ant. Grdrnc, lastnik slik. MEDENI PIKNIK V LEMONTU! Lemont, 111. Ko prideš k nam, ko stopiš k nam, napolniš vrt, napolniš hram. Pa naj te ne ljubim, jesen? — —Silvin Sardenko. Jesen. — V prirodi je vse drugače nego poleti. Listje rumeni in odpada. Slana pobeli časih hribe in doline. Cvetic in zelenja ni več toliko. V gozdu ponehava petje. Krilati pevci so odleteli v južne kraje. Želimo REV. P. JOHN, slovenski ameriški čebelar v Lemontu. jim srečno pot. Jesenski vetrovi "e podijo preko poljan in gozdov ter trgajo častitim hrastovim starcem krone z glav. Vitke smreke se globoko klanjajo pred jesenskimi vetrovi. Povsod ti lumi pod nogami suho listje, menda toži, ker ne more več zeleneti visoko gori nad spreha-jalčevo glavo in mora mirno prenašati, da stopa po njem človeška noga. Drevesni listi na tleh izražajo človeško usodo. To je ^bčutil že pred več tisoč leti grški pesnik Homer, ki poje: Kakor listi v gozdu, tako so rodovi človeški: Liste pomete na tla ljuto besneči vihar. Jesenska otpžnost objame človekovo srce. To neprijetno razpoloženje se letos še povečava, ker brezposelnost, depresija, kriza neusmiljeno gospodari dalje. Toda, kdo bi bil večno otožen. To ne sme biti. Človek potrebuje od časa do časa razvedrila, ki dobro vpliva na človeško telo in na dušo. Zato si je vrlo dobro zamislil naš priljubljeni in veseli Father John v Lemontu, da pred starko zimo še enkrat znancem in prijateljem priredi zabavo v naravi in ta bodi posebne vrste. -Naš znani čebelar Father John namreč vabi na medeni piknik v Lemont, in sicer na 25. otembra popoldne po litanijah to je ob 2:30. Piknik bo pri znanem Finžgarju, to pa zato, ker je blizu čebelnjak in v slučaju dežja bomo tukaj pod streho. Naš Father John je zanimiv čebelar. Trdijo, da je čebelarstvo zelo prijetna, po ceni in prav nedolžna zabava. Iz srca želi tedaj Father John, da bi se še enkrat poveselil predno zavlada okrog Lemonta tihota, smrtna tišina, zima in smrt v naravi. Father John je letos napredoval v čebelarstvu. Ko so letos do-i šli pregledovat Mr. Adams Bo-j densehatz in Comp. iz Lemonta, ! kako Father John čebelari, so se pregledovalci prav laskavo izrazili o njegovem umnem čebelarstvu. Zlasti so se gospodje pregledovalci čudili tako imenovanemu opazovalnemu panju, ki si ga je omislil Rev. Father John sam. Poslušajte, kakšen panj je to. Vsestransko skrbni Father John ve, da se mnogi bojijo čebel, dasi bi jih radi opazovali, kako delajo v panju. Boje se pa čebelnega pika. Sicer čebelar John hudomušno tolaži vsakega, ki ga piči čebela, da en pik čebele podaljša človeku življenje za eno leto. Pa pik boli vseeno. Da te čebele ne opikajo, je iznajdljivi Father John naredil moderni opazovalni panj pod steklom. Panj je zaprt S ključem. Od treh strani se odpre panj in se opazuje skozi steklo, kako marljivo delajo čebele. Ene hite iz panja, druge pa se vračajo z rumenimi, rdečimi ali belimi hlebčki na zadnjih nožicah. Ti hlebčki so cvetni prah ali ob-nožina. Čebele srkajo iz cvetov sladek sok (nektar), ki ga v svojem želodčku predelajo v med in ga izlivajo v celice satja. Vsakdo si bo lahko ogledal ta u-metno prirejeni panj in se mu ne bo treba bati, da bi ga čebele opikale in odebelile. Pridi, prijatelj, opazuj, zanimaj se za božje stvarce, čebelice. Gospodje, ki so letos pregledali čebelice v Lemontu, so Father Johnu tudi izrazili, da hočejo v Lemontu prirediti zborovanje čebelarjev. Kako častno to za našega vnetega čebelarja Father Johna, ki se je ravno potom čebelarstvu seznanil že z drugim imenitnim čebelarjem to je z Dr. E. F. Phillips, profesorjem na Cornell univerzi, Ithaca, New York. Imenovani g. Dr. in prof. je letošnje poletje potoval v Evropo v svrho prouča-varija čebelarstva. Na prijazno opozoritev čebelarja Johna, da naj tudi Jugoslavijo obišče ob tej priliki, se je imenitni čebelar tudi v Jugoslaviji mudil. Ali ni ta korak časten za rojaka Slovenca p. Johna! Lemontski čebelar se pripravlja za čebelarsko predavanje in zato nam bo znal mnogo povedati pri ogledovanju panjev i" čebelic. Pa mi na medenem pikniku ne bomo samo oči pasli pri čebelnjaku, ne bomo samo usesa napenjali in poslušali zgovornega p. Johna, ampak, kar je bolj važno na medenem pikniku, lahko si bomo posladili življenje in želodčke si bomo potolažili z sladkimi, medenimi stvarmi. Ne bo manjkalo medene potice. Posegel boš lahko po medenem kolaču. Medeno pecivo bo na razpolago. Tudi medica bo tekla. O, kako bo vse sladko in medeno, da bomo še dolgo potem medeni in sladki lažje pričakali starko zimo, ki bo prikimala v deželo. Višek piknika pa bode, ko bo-(Dalje na 3. strani) TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (34) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS • POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA ft A LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročriina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimprejo, ker Izdajanje lista je v zvezi t velikimi stroški. V zadnjih slikah je povest pokazala, kaj je medtem časom delal Mugambi in kaj se je Kadilo v Ahmet Zekovem naselju. Zdaj pa se povrnimo h prizoru, v katerem sme pustili v džungli spečega Tarzana in hudobnega zahrbtnega Werperja, ki ie držal nad Tarzanom bodalo, da ga zabode in usmrti iz pohlepa do draguljev i h oparskega zlata, ki ga je našel, ko je sledil Tarzanu v Opar. Werper je ravno mislil zafcostL. . . . toda strahopetnost se ga je lotila, češ, kaj če ga ne pogodim dobro takoj prvič, po mani bo. Tarzan me bo raztrgal in zlomil. Saj lahko pobegnem z dragulji, si je mislil Werper. In tako je storil in Tarzana pustil spečega na tleh. Tarzan pa je spal ure in ure. Njegovi ostri čuti posluha, zdaj niso več delovali kakor preje. Težki kamen, ki mu je padel na glavo v oparski shrambi mu je pretresel možgane in živce in bil je celo ob spomin. Tarzana je zaduhal veliki lev. Bližje in bližje Se je plazil proti njemu, da ga naskoči. Toda lev ima navado, da pred skokom na svojo žrtev o-pleta z repom in z njirn tolče po zemlji, kakor S kakim <;epcom. Ti udarci po zerrllji so Tarzana prebudili. Nek naravni instinkt ga je bllsko. vito vrgel v pozicijo za napad. Držal je v roki sulico in zrl nasproti levu. Pri levih je navada, da nikdar dva leva enako ne nastopata. Lev se je tega bliskovitega skoka Tarzana skoro iznenadil, da je zarjul in odskoŽil nazaj v gosto travo in Tarzan je ostal sam na po-zottščn. Tarzatt se je ogledal, in'začel iskati svojega tovariša, ki ga ni bilo nikjer. Gledal je. Če ga tii odnesla kaka zver. Toda videl jfe člbve-ške stopinje, ki so vodilfc v džunglo. Vedel je, da ga je dezertiral in to v taki nevarnosti. Nič mu bilo žal za njim in si je le želel, da bi ga ne videl več. AMERIKANSKi SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago. III. Priloženo vam pošiljam svoto $.................:.. za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime .... Naslov Mesto ................................................................... ^ooooooooooooooooooooooooooooooofl^ DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153» K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do SS. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. TEDENSKI KOLEDAR 25 Nedelja — Kleofa, 26 Ponedeljek — C'prijan in Justina. p Tdi-ek — Kozma. Elzearij. Sred« — Venceslav. 29 Četrtek — Mihael. Evtihjj. 3d Ptelek — ttijeronirri: Zofija, i Sobota — Angelji varuhi. Rev. J. C. Smolcy: DVANAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTtH V prvem delu današnje prilike govori Gospod o poklicu in zavrženju izvoljenega ljudstva. To ljudstvo je Bog poklical "že po Abrahamu na svojo gostijo, pozval ga v svojo službo, ponudil mu Svoje f/rijateljsirM. Toda vedno in vedno je to trdovratno ljudstvo zapustilo svojega pravega Boga in se udalo toaliko^alštvu: Gosp&d je .pošiljal svoje hlapce, to je preroke k njim, kt so jim klicali: "Spreobrnite se, zapustite vaša grešna Pota in se vrnite k BogU, vašemu Gospodu." Toda ljudstvo se ni brigalo' ža te opomine in klice, zagrabilo jih je in jih umorilo. Naposled je t>0slal švojega edinorojenega Sina. Tri leta ie hodil med njimi, jih švaril, vabil k nebeški ženitnini. Tudi njega so zgrabili S štofjo gtešnd roko, umorili na gori pred njihovim mestom. "In ko' je kralj to dišal, se je razjezil, in poslal svoje vojake, da bi kaznovali morilce in pokončali mesto." 2 umorom božjega Sina je dopolnilo izraelsko ljudstvo mero svojih hudobij, prišla je zaslužena kazen. Rimsko vojaštvo je kilo sredstvo, katerega še je poslužil Bog, ti so zavzeli Jeruzalem, ga pokončali in pomorili ljudstvo. Mesto križa na gori Kalvariji je stalo na stotine in stotine križev okoli mesta, ria katere so pribili Rimljani vjete Jude. V dr ugem delu prilike pa govori Gospod o poklicu drugih narodov. Kralj je rekel svojim služabnikom: "Ženitnina je bila sicer pripravljena, pa povabljeni je niso vredni. Pojdite na razpotja in povabite vsakogar, kogar najdete." Ker so Se Judje izločili, so dobili apostolski ukaz, da gredo po širnem svetu, da uče vse narode in jih sprejmejo v njegovo cerkev. In tako se godi še dandanes. Misijonarji hite v daljne dežele k Poganom oznanjat božji nauk, da še napolni hiša nebeškega kralja, sv. Cerkev. "Toda prišli so dobri in hudobni," pra¥? eVangeiij, "in bil je eden, ki ni imel svatovškega oblačila na Stbi. Je bila to njegova krivda? KdkO morfemo o'd ubožca z«htevati, da naj bo praznično oblečen? Glejte, v tretjem delu evangelija £>a gOvdri Gospod o poklicu posameznega Človeka. Ko smo pri sv. krsiii prejeli prvo Pogled na. tekmovalce z veslarskimi čolni, no prvenstvo v hitrosti veslanja. borili v Lds Angeles za svetov- okoplje. Domov grede je korakal z dobrimi znanci. Opazili so ga policijski agenti, ki so ga ustavili. Že 2. avgusta je bil po naglem postopku obsojen na 3 mesece strogega zapora in po pre-stanem zaporu še na dve leti "posebnega policijskega nadzorstva" (vigilanza speciale), kar je višja stopnja trpinčenja. Da so bili osumljeni tovariši v resnici "nevarni", so agent je po krivem pričali pred sodnijo. — Taka je pravica naših ljudi pod Italijo. -o- Gospodarska katastrofa na Primorskem Tržaška katastrofa je čedalje bolj očitna. Številke kažejo, da je letošnji promet v juliju znašal le še 68 odstotkov celotnega prometa iz lanskega julija, ki je znašal v dobi prvih sedem mesecev 242 tisoč ton, letos le 208 tisoč ton. Letoviški kraji ob meji tudi čutijo krizo in je tujcev v primeri z lanskim letom zelo malo, nedeljski izletniki pa dajo di vojaške kroge. Neki ital. 1890 je v eni tamošnjih podzem- karabiner Henrico Pierini, ki je skih jam priredil božičnico, za bil v službi na obmejni pošto- katero je darovalo nemško-av- janki Babni dub, je s stražo po- strijsko planinsko društvo vsem begnil z orožjem vred v Jugosla- otrokom vse šolske potrebščine vi j o in se tudi takoj javil pri za celo leto. Otroci revnejših jugoslovanskih obmejnihf obla- staršev so pa bili poleg tega ob- steh. Takoj po pobegu omenje- darovani še s toplo vrhnjo in nega karabinjerja se je sestala spodnjo zimsko obleko, poleg v Zadru posebna komisija, ki je drugih dobrot, kakor sadja in uvedla strogo preiskavo in za- slaščic, katerih So bili deležni vsi slišala vse osebe, ki so imele s otroci. Te božičnice so se potem pobeglim orožnikom kakoršne- vsako leto ponavljale do okupa- koli stike. Sedaj zatrjujejo, da cije po Italijanih, je vsa družina pobeglega kara- •-o binjerja v protifašističnem taboru razen očeta, ki je zaprt. Potres na Kovoikem Dne 26. avgusta kmalu po 11. Bratje in sestre v inozemstvu • uri dopoldne so čutili v Celovcu baje zelo aktivno delujejo proti • na Koroškem precej hud potres, fašizmu. j ki se je pojavil iz severne strani -o—— i in se polagoma izgubljal proti Kake se pripravljajo Preko Soluna poročajo, da je italijanska vlada sestavila albanski vladi predlog, naj zgradi novo cesto, ki bi vezala Korčo s centralno Albanijo. Neki makedonski list naglaša na to poro- čilo, da je cilj italijanskega na- ,.- v • . . ,. i , „ ,.. prav malo izkupiti podeželskim črta v tem, da postane Drač sre- Jovabalo k zenitnmi, nam je bilo izročeno pdtrebho švatoVsko, gostilnam. Cene poljedelskih dišče albanskega okrožja name-°blačiio, namreč posvečujoča milost božja. Prvi človek, ki je pridelkov g0 v Trgtu prav nizke, lsto Soluna. Glavna pot bi šla ij-ejel tako oblačilo, je bil Adam. Bil je zapet prvi, ki je to, Tako stane 100 kg (nad 200 fun_ !preko Tirane, tako bi si Italija pačilo omadeževal z grehojn. Mi, njegovi potomci, smo mu tov) krompirja komaj. 16 iir'na ta način zasigurala ves no-I !* ™U.še slfdimo- "Veliko je poklicanih, pa ihalo izvo-1 (okoii 90c.) Kmetu se niti režij- 'tranji promet Albanije v primernih. In ce vržemo mi svoje švatOvsko oblačilo pl-dč, je naš ski stroški ne izolačaio uri pro &reh večji ko je bil Adamov, ko je Adam grešil, je mislil, da daii pridelkov f b° svoj položaj izboljšal, saj miv je skušnjavec obljubljal, da »o tak ko Bog. Sli pa grešimo, ❖fžemo to ŠvatOvsko oblačilo cd sebe* dasi dobro vemo, kam bomo prišli brez njega na onfem ^'etu. Če se ločimo trdovratno dd Boga, še bo glasila sodba: 'Vrzite ga v vnanjo temo!" Ko je Gospod priliko končal, ga je vprašal oden poslušal-eev: "Gospod, ali jih je malo, ki bodo zveličani?" In odgovoril je: "trudite se« da boste šli skozi ozka vrata." To še pravi: am ni treba tega vedeti, ni se vam treba bati, ce še boste res- j10 potrudili za nebesa. Kjer je dobra Volja, tam bo pomaga! a» kojega usmiljenje je tako veliko, kakOr je velika njegova Pravičnost. NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE Delovanje policije Bohinjske bistrice poroča-° Lojzetu Bratužu, da je imel cijski opomin (ammonimen- m t0\ pipBpi HPHHB ' je moral biti vsak večer jWj doma. — K takemu, ki v a policijski opomin, lahko IM- . as vsa^° n°č Poidejo v f^ijski agenti, da se pffepri-VJ0' ali je res doma. Brez ugo-a ^ se mora takim poieijskim ^ entom izročiti ključe od sta-0 Vailja, da lahko brez vsakih t>o'p v hišo, kadar se jim t. 'Jubi. Bilo je 29. julija, ko so {e,Utrenti našli Brati na neko ve- jjHn° uro dbma v družbi dveh %*teljev' Drugi dan je bil kli" vttl poljcij°' kjer 80 mu Po-da sta dotična ki sta bila ^jem, "sumljivi" osebi in tej.J(i ga še kedaj najdejo s hU il dvema skupaj. — Italijanki 5°lici ,H, radi nePrilik- ker te JiŠ, .cetl Policistov vidi in se bo- Jift a - ^»i™* čebi se z "j™ p° Šfl v, • *n«mL UnuikniJ' niim ntkak0 "ie, dH imata kaj skupaj Yavi1 kake sitnosti, utegnejo zapreti, ker je to, dn si in utegnejo še njega zagreti Če pd z njim govoriš, je pa i-avno'-tako taogoče, da Osumijo tebe in njega, da imata skUpiaj kake skrivnosti. Potem se pa vedi tako da bo za vse pfav, če sfe moreš. — Kmalu potem, ko je bil Lojze Bratuž poSvarjen, da je z omenjenima na svojem domu govoril, še je odpravil v Sočo, da se Vojaške vaje fašistične mladine Trst, 30. avg. — V noči od nedelje na ponedeljek je bila izvršena v tržaški provinci j i mobilizacija vseh fašističnih omla-dinskih organizacij. Mobiliziran-ci so se morali zbrati na 18 določenih krajih, odkoder so v naglih pohodih krenili v Sežano, kjer so se vršile velike vojaške voje, katere je vodil pokrajinski tajnik fašistične stranke v Trstu, Terucino. Mobiliziranih je bilo 1500 članov. Izvršene so bile vežbe v vzdrževanju zvez med posameznimi fašističnimi vojaškimi informacijami v Postojni, Senožečah in Št. Petru na Krasu, kjer je imel odbor za fašistično propagando velike shode s predavanji o ciljih in delu fašistične organizacije. --o- Tlačite!jem našega naroda uhajajo lastni rojaki Iz Zadra poročajo, z dne 30. avg., da se je tam pripetil dogodek, ki je zelo neugodno vplival na tamošnje fašistične kakor tu- ru vojne z Jugoslavijo. -;—o- Smrt uglednega rojaka Dne 16. avgusta je umrl v Škocjanu pri Divači tamkajšnji učitelj v pokoju, in bivši dolgoletni župan Albin Štrekelj, v starosti 66 let. 43 let je služboval kot učitelj in vedno v Škoo-janu, razen pol leta začetne službe v Sežani. — Vsakemu je bil prijatelj in znal je;vsem dobrp svetovati, zato je bil tudi pri vseh priljubljen. Otrokom je bil v šoli kakor pravi oče in je znal dasti pridobiti funkcijonarje, da so se dobila sredstva za pomoč revnim otrokom. Že leta NA PRODAJ ZEMLJA Prodam 80 akrov črne zemlje; 50 akrov obdelane; lepa poslopja; 90 milj od Chicage. — Cena §2800; kot prvi obrok $500. — Peter Marx, R. No. 2, Francesville, Ind. Društvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. jugu z votlim bobnenjem. Potres ni razen nekaj strahu povzročil nikake škode. Slovenski župnik Oproščen Pred goriškim sodiščem še je vršil 25. avg. proces proti župniku Francu Čemžarju iz Opatje-ga sela. 37 letni župnik je bil obtožen, da je prodajal vernikom slovenske molitvenike in druge knjižice verske vsebine, ki so pa bile zaplenjene po odredbi goriških oblasti. Sodnik je na osnovi izpovedi obtoženega župnika in na podlagi prič razsodil, da župnik ni zakrivil nikakega kaznivega prestopka in ga je oprostil. -o-- Navdušenje je človeku to, kar je para lokomotivi. * * * Gorečnost brez previdnosti je kakor tek v čriio noč. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1932. Skull, 1099 E. Presednik, Anton 71st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: josepfi Ogrm, Joseph Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perico. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) 6d 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-lctno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000. 51500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroc-od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 "in $14.00 tedenske bolniške podpore, \ sitičaju bolezni, bolnik naj se naznan-pri tajniku samo, da dobi zdravnišk' list in karto in naj se ravna po pra jilih. Hiša je zgorela V Zgornjem Zabukovju je ogenj pri belem dnevu ivničil hišo posestnice Terezije Šere-tove. Zgorel je ves inventar, vsa obleka, zaloga žita in nekaj de narja. -o- Nezgode 19 letnega elektromonterja Albina Zemljo iz Žurovnice pri Radovljici je usekal gad v levo t oko. — Brezposelni zidar Ivan Boltar v Loki pri Kamniku se je spri s svojo ženo, katero je v jezi poškodoval po glavi z ročno tehtnico. — Oba se zdravita v ljubljanski bolnici. -o- Dolenji Logatec Zelo slovesno so blagoslovili novi gasilni dom v Dol. Logatcu. Dotn stoji ob državni cest: nasproti posojilniških Hifi. — Za občino je nov gasilni dom lepa pridobitev. -o- O, ko fci me že Bog reŠii Tako je odgovoril stari Anton Arko iz Kota pri Ribnic', po domače "Ta zadnji," mimoidoče grabljico, ko je pred podom počival, kjer je obračal seno. Komaj je dekle odšla, se je star-čk zgrudil in domači So ga na-Sli mrtvega. Star je bil 75 let. Nesreča Na Purthofu pri Tržiču na Gorenjskem je odletela v Žagarja Martina Štancerja žaga cirkularka in ga ranila na trebuhu tter mu prizadejala težke notranje poškodbe. —-—o- Nezgode Brezposelnemu delavcu Alojziju Šinkovcu iz Celja je padlo težko nakovalo na nogo in mu zmečkalo stopalo, ko se je ravno mudil pri nekem kovaču. (iVrtdfiljevMKje z 2. strani ) Napaden Ko še je Itan Vrgaft, posestnik iž Obrežja pri Ptuj,u vračal neke noči proti domu, So nanj navalili u'eki neznani moški in mu prizadejali take poškodbe, da še je moral iti zdravit v bolnico. ste poučeni, da je med važen v zdravilstvu. Nekdaj je spadala str d med najboljša domača zdravila. Čujte, veliko mož tudi zdravnikov priporoča . med kot zdravilo. Neki zdravnik se je izjavil, da bi ne imela pogrešati nobena družina steklenice pristnega čebelnega čistega medu, ker se med izvrstno uporablja kot zdravilo zoper vratne bolezni. Znani prelat Kneipp omenja v svojih zdravniških knjigah med kot zdravilo, zlasti proti gnilobi, ki se všled glivic ugnezdi v grlu, želodcu in v vratu. Zato toraj, cenjeni prijatelji in prijateljice zdravja, pridite v Le-mont 25. septembra na medeni piknik, da se bomo še enkrat to leto porazveselili in da se bomo preskrbeli z medom od znotraj in od zunaj in tako oboroženi vsi medeni se razšli narazen ter srečno preživeli nadležno zimo. ; In naš p. John nam bo ob slove-; su medenega piknika zaklical in možato dejal: Bodimo delavni . kot so delavne čebelice! Ce bo lepa udeležba na medenem pikniku, gotovo bo vedno veseli čebelar Father John še zapel s pesnikom J. Stritarjem: \ Na delo, naj mraz je, naj vroče, truditi se vsak je dolžan; kdor delati more, pa noče, zanj krop je predober neslan. V Da bomo vredni neslanega kropa in še več, pridimo na medeni piknik v Lemont, ki ga sklicuje Rev. Fr. John Ferlin! Z današnjim poročilom in vabilom Rev. John samo ustreza želji, ki so jo izrazili letošnji mnogi romarji in izletniki po-prašujoč namreč, kedaj bode običajni letni medeni piknik. Dejali so, da naj Father John i/ časniku A. Slov. objavi medeni piknik in bodo gotovo prišli na zanimivi in koristni piknik. Toraj sedaj je odločeno, da bo medeni piknik 25. septembra po-poldrie po litanijah in sicer ob vsakem vremenu. Vsi dobrodošli! B. W. DA DAMO PRILIKO našim dragim naročnikom, da pridejo po ceni do lepih in zanimivih knjig tudi v teh slabih časih, razpisujemo od danes pa dokler zaloga spodaj navedenih knjig ne poide in ne za dalj kakor SAMO DO 15. OKTOBRA 1932. v razprodajo naslednje knjige: 1. "GORENJSKA", Krasna knjiga, ki bi jo vsaj vsak Gorenje moral imeti in stane............................................$2.00 2. "DOLENJSKA", druga krasna knjiga, o kateri smo prejeli mnogo pohvale, stane ..........................................$1.50 3. "MESTA DRAVSKE BANOVINE", opisuje Cfelje in lepi zeleni Stajer, stane ................................................$ .40 4. "SPOMINSKA KNJIGA AMER. SLOVENCA", knjiga ki bi jo moral imeti vsak ameriški Slovenec, radi zgodovine sjov. pijonirjev ........................................$ .75 5. "ENA BOŽJIH CVETK", interesanten roman, ki zanima vsakogar in stane ...............................................$1.00 6. "OB SREBRNEM STUDENCU", drug zanimiv roman izpod peresa Dr. Jakliča, stane ........................$ .50 7. "OČE BUDI VOLJA TVOJA", zanimiva povest iz Istre, stane ............................................................................$ .50 * 8. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna knjiga, priporočljiva za vse stanove, stane ................................$ .25 9. "OD SRCA DO SRCA", zanimiva razprava za ameriške Slovence. Stane ......................................................$ .20 SKUPAJ TE KNJIGE STANEJO................$7.10 TEKOM TE RAZPRODAJE DOBITE VSE TE KNJIGE ZA SAMO $3.29 Pbslužite se te redke prilike, predno bo razprodaja zaključena in dokler zaloga ne poide. ENAKE PRILIKE NA KNJIŽNEM TRGU NI VSAK DAN. Naročilom je priložiti potrebni znesek v poštnem ali Ekspresnem Money Ordru ter poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 'Torek, SIROM JUGOSLAVIJE MEDENI PIKNIK V LEMONTU! ZANIMIVA ČOLNARSKA TEKMA Kmečki punt AVGUST ŠENOA: $ j , Poslovenil Joža Glonar [ £ J fee* "Boj, 'draga snaha!" je odgovoril podban, "res, ali si vprašala mater zaradi Milica?" "Sem." "In?" "Rekla je: 'Svojo hčer naj dam — bajtarju? Nikdar!'" Ambrož se je zdrznil. "Bomo videli!" je rekel in poljubil snaho na čelo. "Zbogom, draga hči! Jaz moram na delo.' X. ' L \ V onem kotu, kjer se rečica Krapina, prihajajoč iz severa, izteka v Savo, se raztezajo skrajni zapadni izrastki zagrebške gore. Na kraju zadnjega obronka ob reki Savi stoji grad Susjed, ki ga je kralj Robert dal postaviti že okoli I. 1316 za obmejno stražo in večjo varnost vse okolice. Od Zagreba pa do Susjeda se širijo gorski izrastki od glavnega grebena proti ravnini v obliki plodnih bregov in gričkov, pokritih z vasmi, naselji, vinogradi in pašniki, dalje za njimi pa se dviga bolj temna gozdnata gora, čije mehki grebeni se v lahko zavitih črtah vidijo na modrem nebu. Med bregovjem hitijo hladni potočiči skozi male klance proti Savi. Na mestu pa, kjer sega gora do Save, so bregovi bolj strmi, klanci ožji, potoki manjši, šuma bolj gosta. Pred precej strmo zarezo med dvema bregoma stoji tik Save samoten breg, pokrit z nizkim hrastjem, gabrovjem, ko-pinjem, robidovjem, trnjem in praprotjo. Na severu deli ta breg od Save glavna cesta, ki gre iz Zagreba, na jugu teče Sava, tako da sega voda do robov nizke šume. Breg ni visok, toda dolg. Od vasi na vzhodni strani se vzdi-ga počasi kakor stopnjice, na zapadu pa se zložno niža k cesti, ki gre zopet ob vodi; na jugu in severu pa je strm in nepristopen. Na njegovem podolgovatem hrbtu se na vzhodu nekoliko dvigne še posebna višina in na njej stoji grad Susjed, ki je samo zato varen, ker stoji na samem. Njega sredino tvori veliko štirikotno poslopje na dve nadstropji; v njem so stanovanja za gospodo, stara klet in podzemske ječe, male nizke sobice iz rezanega kamena, v katere solnčni žarki nikdar ne pogledajo. To poslopje obdaja štirikoten zid, ki teče po višini in ima v vsakem kotu stolp, med katerimi je najmočnejši oni, ki se nahaja na južno-zapadni strani proti Savi. Na tem prostoru so nova klet, hlevi, poslopja za družino in oborožence; tukaj stoji tudi precejšnje število železnih topov in dvocevka. Proti vasi in cesti je bila na vzhodni, položni strani izkopana globoka grapa, zavarovana s plotom in ostrimi kolci. Na severu brega leži ozek klanec med dvema višinama-Obronki brega so strmi, pokriva jih temno zelena šuma, iz katere gleda ob cesti tu pa tam golo, sivo skalovje. Po klancu teče bister potoček pod grmovjem in preko z mahom porastle-ga kamenja; ob njem gre stezica. Tu in tam si sledijo kamenite, gole zareze in če greš po tej poti, kjer čuješ samo žuborenje vode in skrivnostno šumljanje listja, se ti odpre plodna dolinica, sredi katere se ob vodi lahno zibljejo sre-brnoliste vrbe, po katere bregovih pa leže raztresene kočice Dolja. Na vzhodu s klanec klo-pota ne daleč od ceste par mlinov, in če pogledaš nekoliko dalje v hladno gorsko zarezo, boš videl, kako se je stara cerkvica sv. Martina med akacijami in brezami naselila na sivi, goli skali. Ta hišica sv. Martina je čudna starka, zunaj pred svetom na pol lesena, znotraj v gori na pol kamnena. Od zunaj vidiš njene sive stene, mala okenca, leseno začrnelo streho, majhen stolpič z velikim jabolkom. Vstopiva! Tukaj je dvorišče. Na levi zija v kamenju globoko du-plo, na desni gredo v ozadju široke kamenite stopnjice proti gotskim vratcem Odtod lahko prideš v goro. Pod stopnjicami stoji stara pri-1 dižnica iz surovega kamena, na štiri ogle; na j njej je nerodna roka izklesala Salomonovo zvezdo. Pod njo te vodijo nizka vrata pred oltar preproste cerkvice. Tiho je tukaj, da je človeka skoro strah. Med kamenjem seva tu ali tam solnce v skalno duplino, raste zeleno mladje, po dvorišču sfrfota včasih kaka lasta-vica ali prhne izpod strehe preplašen netopir. Tak je Susjed, taka njegova okolica, pozori-šče mnogih krvavih bojev; toda od one noči, ko je gospa Uršula nasilno vrgla iz gradu Heleno in Tahove sinove, je bilo razmeroma mirno; tožb in pritožb se je malo čulo in vsak je mislil, da bo tako tudi ostalo, in hvalil Boga, da je voda takorekoč čez noč odnesla strah pred Ta-hom. Stara Heningovica pa je bila bistra glava in temu gluhemu miru ni prav nič zaupala. "Ban Peter miruje," tako je govorila, "stari volk v Svojem brlogu zbira misli in orožje. Dobro, da vem!" Zato je Uršula neomoženi hčerki pustila na Mokricah pri gospe Marti, sama pregledala vse grajsko obzidje od vrha do temelja, si od gospoda Ambroža izposodila štiri nove topove, kupila trideset plošč svinca, štiri sodce smodnika in mnogo kopij iz orožarnice Zrinjskih. Za kastelana je postavila plemiča Ivana Gušiča, ki mu je dala za pomoč Franca Puhakoviča in Ivana Sabova. Bilo je že precej pozno v noči, ko je silno tro-bentanje na okroglem stolpu zbudilo gizdalina Andreja Horvata, vratarja, ki je smrčal v mali stražarnici ob velikih vratih. Takoj za tem se je začulo kričanje in ropotanje. Andrej je skočil po koncu, ogrnil kožuh, prižgal luč in stopil iz stražarnice; toda predno je spustil most, je odprl okence na vratih in zaklical: "Kdo je božji?" "Domači," se je od zunaj oglasila Uršula. Most je zaškripal z verigami nizdol, vrata so se odprla in Andrej, ki je luč visoko vzdignil je bil ves presenečen, ko je videl, kakšna množica se je na konjih prerivala v grad: spredaj Heningovica, gospod podban in gospodje Kere-čenj in Konjski, kastelan Gušič, za njimi pa kakih dvajset plemičev in štirideset oboroženih konjenikov z bakljami. "Andrej!" je rekla gospa, ko je ustavila konja, "zbudi takoj Puhakoviča in Sabova in tudi oskrbniki naj pridejo. Te konjenike spravi pod streho, kakor veš in znaš. Štiri konje daj osedlati! Hitro, človek, in potem se, oglasi v gradu!" Andrej je čudeč se izbulil zaspane oči — toda takoj se je poklonil. Zvest služabnik ne iz-prašuje, ampak posluša. Zaprl je velika vrata in opravil vse, kar mu je gospa naročila. Dolgo, skoro do svita, se je svetila luč za okni Susjeda. Sem in tje švigajoče sence so dokazovale, da gospoda v gornjih dvorih še bede in imajo svoje skrbi. Po noči se je zdaj pa zdaj spustil viseči most in preko njega sta vsakokrat pohitela po dva jezdeca na razne strani. Ta par preko vode Krapine proti Zaprešiču, drugi na sever proti Stubici, tretji proti Stenjevcu; — Andrej pa je pohitel naravnost v Zagreb, potem ko se je bil dolgo časa razgovarjal z gospodom Ambrožem. (Dalje prih.) -o- Širite amer. slovenca« DIVJA GONJA ZA BANDITI Chicago, 111. — Ena najbolj razburljivih bitk se je odigrala v sredo zvečer v osrednjem delu mesta, ki ji je bilo priča najmanj 50,000 ljudi. Policija je zasledovala neki avto, v katerem je sedelo šest ali sedem banditov, ki je drvil s hitrostjo 55 milj na uro po natlačeno prometnih ulicah Wabash Ave., Madison, Clark, Van Buren, Dearborn in Harrison St. Med celo potjo so padali streli, ki so ranili štiri pešce. Na Harrison St. je neki truk oviral policiji zasledovanje in jo zakasnil za tri minute, vsled česar se je posrečilo banditom uiti potem, ko so zapustili svoj avto, ki je bil par dni prej naznanjen kot u-kraden. Eden banditov je bil ranjen, ker so se v avtu našli sledovi krvi. Zdravnikova raztresenost. — Hotel sem vam napisati recept, pa že zopet nimam črnila v nalivnem peresu. — Če se ne motim, gospod doktor, gledate na toplomer, meni ste pa vtaknili pod paz-duro nalivno pero. V JUGOSLAVIJO Preko Bremena Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI, KAR JIH PLUJE BREMEN EUROPA Pos^hon vlak ob parniku * Bremerhavcnu jamči najbolj pripravna potovanje v Ljubljano. Pojasnila da katerikoli asent ali 130 WEST RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL. NORTH GERMAN LLOYD Torek, 20. septembra 1932. ^ f^oooooooooooooooooooooooooooo-ooooooooooooooooooooooo j -oooo«oooo©oooooooooooooooooo<>oooooo©o<>oo<>oooooo4 Kriza. — Najbolje bo, da tu-' _ di jaz ustavim svoj obrat in ne- ALLAN J. HRUBl ham izdelovati klobuke. — Kaj ti gre tako slabo ? — Ne, toda danes sem čital v novinah, da je treba štediti od i zgoraj in tako bom moral od-1 slej menda prodajati čevlje. S —o_ S!RITE AMER. SLOVENCA! Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street ( Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred) ob sredah 9 do 11 dop.; ob »obotsb I do * oop. 1'inMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii!^^ ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva' — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 west 22nd street, chicago, ill. e Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor jfe K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let^proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak elan(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a)