Poštnina plačana v gotovini.
Številka 37.	V Ljubljani, dne 15. septembra 1921.	HI. leto.

Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev
—	za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne Štev. 2 K 50 vtn.
„NAS GLAS” izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100 —
Polletna naročnina.........K	50‘—
Četrtletna naročnina .... K 25‘— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi
—	: n p0 ceniku. =========
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta Štev 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiltati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
DP. P. STRMŠEK (Maribor);
Kuj moramo doseči v nas samih.
Emuieoskp aarodna skupščina je pričela svoje d- tem, da je ugotovila splošne človes pravice. S tem je dokazala. da it' treba zidati od .spodaj, da te od občega .reka iti do posebnega. Pri nas pa krpamo po kategorijah in ne pridemo nikoli do one skupnosti, ki je za nas nujno-potiebna. Vsi stuo samo to. za Kar nas napravi naš čin in naše posebno opravilo, prezremo na da smo ravno taka uradjiiki kakor oni. ki so višji in nižji od nas pa dobivajo stalno mesečno plačo od države. Dokler se v nas ne zbudi zavest uradniške skupnosti, tako dolgo ne upajmo, da bomo kaj pomenili in kaj dosegli. Do te skupnosti nas ne privede zdaj več niti skupna uradniška pragmatika, če se ne bomo hoteli te skupnosti sami zavedati. Zato pa so potrebne spremembe v nas samih it# te moramo najprej doseči.
Uradniki si morajo biti tovariši. Naše organizacije razjeda najhuje spor med takozvanimi višjimi in nižjimi. Kdo ie višji, kdo nižji? Vse še merimo nekako t>o Predvojnem merilu, ko je višji prejemaj za svoj imenitnejši naslov tudi večjo plačo. S komaj prikritim smehom mora se sedaj človek slišati, kako.se puste nekateri šefi nagovarjati od svoiih podrejenih z gospodom ravnateljem, višjim in-spektoirjeni itd. in to vse, kjer ni niti ravnatelja. ne inšpektorja itd. To so spomini na preteklost! In nekateri šefi te ti-tulature skrbno varuiejo zato. da sc ob-
; čuti razlika in se nižji že stresejo oh sa-i meni nazivu Človek si ne more kaj, da j bi takim šefom ne privoščil one jeze., ki j iih tare ko morajo potrditi plačilno polo. i pn kateri imajo njihovi podrejeni orvanl j večjo plačo od mili samih.
Hvala Bogu. da takih šefov ni mnogo! Krivda za nesoglasje ie ponajvoč na strani takozvanih nižjih! Nai mi tega prizmama nihče ne zameri, sai sem sam naj-nokornefši uradnik in nikak predstojnik.
| Ro mo iih opazovanjih si poduradniki m slugo često domišljuiejo. da jih uradniki ne marajo, da niso dovoli prijazni ž njimt ud. Le redkokejai se sliši kaka upravičena pritožba. To razlikovanje se mora izbrisati na korist obeh delov. Le ta je I višji, ki opravlja svoie dolžnosti temclji-| reč in bolje* 1
Gotovo uajbujnejša lastnost med madništvom ie zavjst: če se tovarišu bolje godi kakor meni, le po njem; če ga I ue morem z loparjem, pa ga zbodem z i besedo, če je le prilika in si ga upam. Pa kaj to so osebnosti, ki bi sicer tudi morale izginiti med tovariši. Žalostneje ie. ! Ja obiame zavist kar vso kategorijo j uradništva. Nekaj primerov iz zadnje dobe: učitelji so dobili dinarske plače;
I vse kategorije uradništva so kazale na ! učiteljstvo s tako zavistjo, da je bilo že i mučno. A menda vendar ni namen dr-I žavnih nameščencev, da bi kontrolirali, komu se ie odrezal prevelik kos kruha. I Si var se te ponovila, ko so dobili sodniki j tzv sodniiske doklade in se bo ponovila, i ko dobe profesorji nagrade za nadure.
To so nezdravi pojavi v naši organizaciji. Kategorija, ki. dobi priboljšek, je
j postavljena izven skupnosti. In vendar bi j morali biti veseli, da ie vsai ena vrsta i uradništva zadovoljna, čc ie sploh zado-! voljna. EvangelL o vinogradu Gospodovim nai ima tudi za nas vse svoj nauk: ne glejmo, kai imajo drugi: skrbimo, da bonu) mogli mi živeti suuui primerno. Nikdar in nikjer pa se ni treba bati. da bo rezala država prevelike kose kruha: o j tem se lahko vsakokrat prepričamo, če j primerjamo svoie plače s plačami prt-j vatnih, predvsem bančnih uradnikov.
Uradnik mora biti povsod in vedno i značaL V tem oziru smo dobili slabo ded-j ščino: sai smo imeli prej poleg Nemcev ! nemškutarje. Nemcem prijazne Slovenec, j omahljivce, in šele končno takozvane I značaje. Kažejo se konture nove orijen-I tacije z isto razporedi)o: do popolne izrazitosti še ui prišlo, ker še vlada ni po-' nolnoma zanesljivo stabilna. Priznavam takozvane nadstrankarje. spoštujem njihovo prepričanje. Zamerim oa. če se , uradniki vsiljujejo med orlovske manife-; siante in prihajajo na klubove sestanke j demokratske stranke in morda še katere druge. Res da tako početje včasih poina-j ga. a značaji tega nc store' Zato bo tre-j ba tudi v tern ozdravljenja.
Naravnost disciplinarno pa bo treba kaznovati intrigantstvo. Iz avstrijskih časov se je prenesla razvada, da nekateri ljudje gase, kjer jih ne peče. Se vsedejo, ! napišejo dolg promemoria brez dokazov j ter ga izroče seveda skrajno zaupno višji i oblasti; še češče pa najdejo primerno i priliko, da lahko takole slučajno »brez ; vsakega slabega namena« očrnijo tega m
1 onega. — Je tako in bo tako: uradništvo
LISTEK.
Pr. Rojec (Ljubljana);
Samouk.
(Konet.)
Nekega večera je bil posebno dobro-y°Uen in zgovoren. Rekel je: „Častniki me radi imeli in ini šli povsod na ro-Kmalu se mi je zabelila prva in dru-ka zvezda na vratu. Častniki so mi prigovarjali, naj po dosluženih /treh letih ostanem prostovoljno pri vojakih do 12. eta. Slikali so mi s tako lepimi barvami •y!'ečno bodočnost, ki si jo lahko zaslu-'j,tn z 12 letnim vojaškim službovanjem. 111 sem moral pritrditi, njihovemu prigo-‘^ionju. Sklenil sem, da moram po-t -iti uradnik, in če mi Bog da zdravje za naprej, bo čez eno leto ta moj Sl,,°ter dosežen!“
n S-'Klil sem se njegovi železni odloč •o in vztrajnosti ter pripomnil:	„Le
mladenič, jako zdrav in krepak na telesu in duhu, more premagati tak duševni napor. Koliko dečkov gre z dežele v mestne šole, kjer leta in leta trgajo hlače po klopeh, naposled pa omagajo, izostanejo in se popolnoma pokmetijo. Nekateri izmed njih so potem še bolj butasti kakor drugi nešolani kmetje. Vi pa ste se brez šol poleg vojaške službe naučili treh jezikov in vsega, kar je potrebno izobraženemu človeku, toda še vedno ste mladeniško čili ter sposobni še za večje duševne in telesne napore. Vi ste res ju-! nak, da malo takih!“
„Da, da, zdrav sem in močan in tej i prirodni dobroti se moram pred vsem zahvaliti, da toliko vzdržim. Ves čas. odkar sem pri vojakih, nisem bil niti en ■ dan bolan ali nesposoben za vojaško službo. Za zdravje in telesno moč pa seveda moram sam skrbeti. To mi je vedno glavna briga, da dajem telesu, kar potrebuje:	snago s primernim umiva-
njem in kopanjem, dovolj tečne hrane, I zmerno gibanje in počitek. Sem pa mne-
nja, da je treba čim več jesti in tem manj piti, posebno opojne pijače. Žganja sploh ne pijein.“
„To je jako pametno in koristno. Alkoholna pijača človeka telesno in duševno le slabi in ubija!“
„Da. če je uživana v preobili meri in v neprimernem času! A ena ali dve čaši našega dobrega dalmatinskega vinca jako dobrodejno poživi živce utrujenega in izmučenega človeka. Nisem prijatelj popivanja in zapravljanja dragega časa po kleteh in gostilnah. Zato si dam raje vina za potrebo po strežniku prinesti do-mov.“
„Vi menda sploh ne marate dosti za družbo, ker se Vam zdi škoda časa, da bi ga tratili v njej?“
„Sedaj, ko sem srečno premagal težave in nadloge svoje zasebne šole in se smem nadejati uradniške doslužnice, se pač večkrat rad pomudim tudi dalje časa v kaki boljši družbi, ki mi ugaja. V njej
ua bt moralo izključiti tako ljudi iz svoje ; srede mesto da jih iz strahu pred njimi še posebej časti.
Naša zahteva pa bodi. da se rakiju- j eijo vse osebne zveze. Dan na dan sliši- j mo. da ,ie šel ta v Ljubljano, v Beograd, | da so mu to in ono obljubili; seveda, j treba si je dobiti vizitko od te in one osebnosti in vsa vrata so odprta in vsa j mesta na razpolago. Nam se zdi to nekaj ! novega ker nismo bili na Dunaju tega i deležni; vedeli pa smo že prej, da je tre- ! ba na Dunaiu hrbet kriviti, če hoče? kdo i postati kje kak šef. Uradniške organiza- ; oiie morajo skrbeti, da bodo vse osebne j intervencije izključene. Selc potem bo j mogoča odkrita konkurenca • kompetenca uradnikov.
Ko bomo v svoji notranjosti tako pri- j pravljeni, takrat šele bomo mogli pre-“snovati in izpopolniti svojo organizacijo ; in doseči od javnosti in vlade one idejne ; m materiiclnc Pravice, ki nam brez dvo- j ma pripadajo. O tem na drugič.
i.	REVEN (Ljubljana):
Uradniške rodbine in pričetek šolskega leta.
Bliža se pričetek šolskega leta Kolika skrb je to za očeta, ki ic državni uslužbenec, ve le tisti, ki bo čez par dni poslal otroke v šolo
Mislimo si očeta uradnika, ki pošlje tri otroke v šolo v mesto. Samo za stanovanje in hrano bo plačal za vsakega 1200 K na mesec, torej za tri 3600 K. Toliko ali pa ne dosti več na je prejel I. septembra na službenih prejemkih. Poleg stanovanja in hrane ie treba še ne-broj drugih potrebščin, knjig, učil, obleke i. dr. Vsak otrok, ki pohaja šolo v mestu. stane mesečno najmanj 1500 K.
Koliko pa dobi oče rodbinske dnevnice zanj? Borih 560 K na mesec!
Pri takih razmerah ic popolnoma nemogoče. da bi mogli državni uslužbenci svoie otroke izšolati, kaj šele. da bi jih izobrazili še v čem drugem, n. pr. v glasbi in petju. Kako nai državni uslužbenec vzgo.utje otroka s 3 din na dan? Zadnji čas že samci tožijo - in to po pravici da ne morejo izhajati, kako nai izhaja oženjenec s kopico otrok!
Mi bi ne Ivlo umestno, da Osrednja | zveza takoj srori potrebne korake ori ; osredni' vladi da 'C rodbinske dnevnice | zvišajo vsaj na 5 din., ker v teh razm.e j rali nam rodbinskim očetem ni več ?i-veti. Če vlada ne pristane na to, da bi I
zvišala dnevnice za vse rodbinske člane, tuij se skuša doseči zvišanje vsaj /a ?eno in šol oob v e z i. e otroke, torej od iz- i polnjenega 6. leta dalje. Če sc oženjenim j državnim uslužbencem njih gmotni položaj takoj ne izboljša, tedaj sploh ne bodo ; mogli šolati otrok. Sila je skrajna, nujna odpomoč takoj potrebna.
Prošnja sodnih slug.
Zdi sc mi, kakor da je že vse obupalo ali pa da se je udalo usodi in potrpljenju. Skoraj v vsaki številki „Našega Gla-sa“ ie bila kaka prošnja zaradi enega ali drugega, sedaj pa vse molči, kakor da se nam najbolje godi.
Ko smo zvedeli, da se nam plača spremeni v dinarje, smo čakali, koliko da se nam zboljša, in res smo dobili par kron več na mesec. Koliko nam je v sedanjih časili 7. njimi pomagano? Za te n smo dobili 10% povišek na plači, tako da imamo sedaj od prvotne plače beri in piši nekaj več kot sto kron na mesec. To je lep j)ovišek!
Kar nas je starejših sodnih slug, smo dobili leta 1919 za obleko v denarju in sicer za vse skupaj 1000 K — takrat je stala samo obleka 1500 K — kje pa je plašč? S tem zneskom — 1000 K smo morali izhajati do letos: koliko je pa moral posameznik dodati, da si je kupil vsaj potrebno obleko, da je izvrševal svojo vnanjo službo, ve samo tisti, ki je moral kupiti. Leta 1920 nismo dobili ničesar, letos smo na dobili, baje za leto 1920. ene lila- I če in šajko ter belo obleko. Ta zadnja je 1 pa taka, da je ni nositi (hlače k večjemu za spodnje.)
To je vse, kar smo dobili po preo- , bratu; kaj nam še gre, vedo višje oblasti, saj smo jim poslali letos izkaze.
Ker nam gotovo uprava ne more dobavljati vsega tega. kar je šc ostanka v naturi, naj bi nam dala zaostanek deloma v naturi, nekaj pa v denarju, tako da bi bilo vsaj do konca tega leta vse porav- ! nano.
Zanaprej t. j za leto 1922, naj bi pa i uprava nam dajala namesto obleke v na- j turi po dnevni ceni v denarju, s tem bi j bilo upravi olajšano jn mi bi lahko takoj | po novem letu dobili prispevek v denarju , namesto obleke in bi si lahko vsak kupil kar potrebuje, kajti kratka suknja iz tega ' blaga, kakoršno je sedaj, ni za dobo dveh let, ker je preveč slabo. Ostala naj bi v naturi samo se šajka, ako že moramo sploh kaj nositi, da se nas pozna.
Apelujetno na upravo, naj ustreže na-šej prošnji in nam da eno ali drugo, ker ( se sedaj že bliža zima, mi pa nujno po- l trebujemo.
„Naš Glas“ je že večkrat pisal o naših potninah, uspeha pa nismo še nič dosegli. Bi ne bilo umestno, da bi dobivali tudi mi od vsakega kilometra po 5 K, kakor dobivajo uradniki od vsakega j>o 10 K. in sicer v kazenskih in izvršilnih stvareh, ko plača stranka? Sicer je pa vsotica 5 K od km tako malenkostna, posebno sedaj pri tej draginji. Do sedaj imamo v kazenskih stvareh do 7.6 km 1.20 K in do 10 km 5 K. v civilnih stvareh pa d" 7.6 km nič. do 10 km 5 K. za vsak nadaljuj kilometer pa 1 K. Ako bi dobivali od vsakega kilometra po 5 K, 1)1 bilo bolj enostavno peljati račune. Čevlji se nam začnejo trgati že pri prvem kilometru ia ne šele pri 7.6.
Obračamo se s teni na poverjeništvo za pravosodje s prošnjo, da tudi nam nekaj poviša, posebno sedaj, ko so se koleki štirikratno zvišali!
Er. Rojec (Ljubljana);
Otresimo se sramotnih in škodljivih predvojnih lastnosti!
(Konec.)
Zdaj smo Slovenci svobodni na lastni zemlji, toda ne vsi. Ena tretjina naših rojakov iti rojakinj še ječi v robstvu brezsrčnih tujcev. Vse narode skoraj je svetovna vojna popolnoma oprostila; nas Slovenec, ki smo najmanjši slovanski narod, je zadela grozna nesreča, da mora toliko naših ljudi in naše zemlje še tudi za naprej ali celo vnovič pripadati sovražnim tujim državam. Prej smo bili skupaj. danes smo obrezani na treh mejah.
Krivda tega usodnega udarca zadeva v prvi vrsti nas same, zlasti pa naše demagoške strankarske voditelje, ki so pod avstrijsko vlado naš narod le zastrupljali s suženjskimi lastnostmi ter sc protivili vsaki osvoboditvi. Peščica naših narodnih mož, ki so videli rešitev naroda le v združitvi vseli Jugoslovanov v eno državo in na skrivnem delali za te najvišje narodne ideje, je bila vedno v smrtni nevarnosti, da jo domači izdajalci zasačijo in izroče nemškim obešačem. Zaradi tega so mogli slovenski preganjani rodo^ ljubi bore malo storiti v prejšnji državi za naše osvobojenjc.
Da so mogli naši strankarski demagogi bolj temeljito pokvariti slovensko ljudstvo in ga lažje zavajati na svoja kriva pota. so ga ob vsaki priliki trpah in povzdigovali s frazarskim hvalisanjem. Posebno radi so ga obkladali s puhlim zatrjevanjem, da smo Slovenci najbolj izobražen in kulturen slovanski narod. I u-
se naučim mnogo koristnega za življenje. V prvih letih pa sem se po službenih opravkih najrajši stisnil v kak skrit kot ter pisal ali si iz knjige vtepal v glavo tuje besede in razna pravila tujega jezika. Zvečer sem prižgal luč ob postelji in s knjigo v roki nadaljeval svojo šolo, mnogokrat v pozno noč. Ako sem postal utrujen ali zaspan, sem se pokrepčal s požirkom vina. Ven, na izprehod me ni mikalo, ker sem se dovolj nahodil in na-telovadil čez dan na vežhališču in zunaj na vojaških vajah. V družbo pa sem šel k večjemu enkrat ali dvakrat na teden za nekaj ur. da mi tovariši niso mogli očitati, da se jih sramujem ali da jili preziram. Tako sem pretolkel več nego deset dolgih let, ki pa so meni kaj hitro minila. Dolg čas mi ni bilo nikdar. Sicer niso bila ta leta zame vesela kakor drugim tovarišem, ki so iskali pri vojakih le zabave in razveseljevanja, vendar sem zadovoljen ž njimi.".
„Ne le zadovoljni, temveč ponosni, jako ponosni ste lahko nanje, saj ste jih
uporabili plodonosno in koristno, da jih bolje niste mogli. Vsa čast vam bodi!“
Bilo je že po devetih. Barbir je postavil svojo luč na mizico poleg postelje, ki je stala v pisarni, ter oblečen s knjigo v roki legel rekoč; „Nocoj ne grem v družbo. Za spanje pa je še prezgodaj. Zato bom še malo bral na postelji. Človek ne zna nikdar preveč."
Jaz sem mu voščil lahko noč in odšel iz pisarne v sobo za moštvo, kjer sem v temi poiskal svojo posteljo, se slekel in legel.
Moji vojaški tovariši so okrog mene že trdo spali. Meni pa dolgo ni hotel spanec zatisniti oči. Po glavi so se mi podile različne misli. Gledal sem v temo in vedno videl pred seboj visoko in srednje močno postavo srečnega računskega podčastnika Barbirja. Blagroval sem ga. Bil je v resnici srečen. Z veseljem se je lahko oziral nazaj v preteklost, še z večjim veseljem in s sladko nado pa je mogel gledati v lepe solnčne dneve bližnje
| bodočnosti. Pri meni je bilo vse na-I sprotno. Ah!
Rarbirjev rujavopoltni okrogli obraz i z izrazitimi živimi očmi in s črnim!, skrbno zavihanimi brkami se jc vedno i smehljal ter razodeval zadovoljstvo in notranji mir. Jeznega ali žalostnega m-I sem nikdar videl tega obraza.
Prišlo je 12. leto Barbirjevega vo-! jaškega službovanja. Prosil je za urad-! niško doslužnico. Prošnja je bila vrnjen h ua polkovno poveljstvo z ukazom, da naj prositelj pred izpraševalnim zborom gotovega števila častnikov napravi vzP°' sobnostni izpit, ker ni verjetno, da bi se bil mogel sam pri vojakih toliko naučite da bi bil zmožen za uradniško službo tu-i dl pri kakem izvenvojaškem uradu.
Sreča jc bila Barbirju mila tudi to-! krat. Učil se je tri dni in tri noči iz raznih knjig, računil, PrcP*sova'..1terK/<’rl-premetaval knjige in bral iz njih. NaP vil je izpit z dobrim uspehom in eez .
I kaj tednov prejel zaželjeno urad -doslužnico Vesel je je bil kakor i -
tli sumi smo si menda domišljevaii. da smo svetovni vsevedeži. Razume se, da se je te neumestne hvale in domišljavosti tudi naš narod le prehitro nalezel.
Ako hi sc ne bili Slovenci pred vojno in med vojno izobraževali v taki žalostni politični šoli, bi po prevratu vse drugače razumevali in lahko v lastno korist obvladali svoj resni položaj, zlasti še mejne zadeve na Koroškem. Imeli smo takrat vso moč v Sloveniji sami v svojih rokah. '! reba bi bilo dati le našemu dičnemu Maistru ukaz, da naj zasede s svojimi vrlimi četami tudi slovensko Koroško, in ta bi ostala naša za vedno z zgodovinskim Gosposvetskim poljem vred. Tudi Lahi bi potem postali bolj popustljivi na-pram nam, ko bi videli, da smo narod, ki zna braniti svoje pravice.
Ali v svojo nesrečo nismo imeli takrat takih velikih vodilnih mož, ki bi znali v sebi vsaj za nekaj časa zadušiti svojo sebičnost in strankarsko korist ter bi preko njih poizkusili dovršiti osvobo-jenje v splošno narodno zadovoljnost in srečnejšo bodočnost. Namesto takega dela so se raje dalje prepirali po stari avstrijski navadi ter narod še bolj zavajali v neslogo. Zopet so začeli v svet kričali, da smo Slovenci najkulturncjši slovanski narod in da se nam mora dati, kar zahtevamo. V podkrepitev te svoje zahteve pa riso storili skoraj ničesar.
Zato pač ni čudno, da smo v narodni koroški zadevi tako žalostno in sramotno propadli. Nedogledne so posledice, ki jih moramo utrpeti na narodni časti in izgubi gmotnih koristi zaradi tega poraza.
V predstoječih odstavkih sem sieei oonovil same znane stare stvari, a ker ne smemo pozabiti na svoje zasužnjene brate in sestre onkraj mej, se jih moramo večkrat spomniti tudi v našem listu ter vedno požrtvovalno delati za njih osvo-boditev. Posebno koroški poraz, ki smo ga sami zakrivili, mora nas boleti nat huje ter nas grizti kakor slaba vest nesrečnega Kajna. Izgubljeno Gosposvetsko polje je naše Kosovo in dokler ga ne maščujemo, kakor so maščevali vrli in junaški bratje Srbi svoje Kosovo, ne smemo mirovati in nimamo pravice prištevati se med prosvetljene narode!
Zgodovinska resnica je, da smo bili nekdaj Slovenci jako številen in razšir .»en narod. lam okrog Dunaja in gori ob severnem nemškem morju so še zdaj zaznamovani nekateri kraji s slovenskimi imeni. Naši zgodovinarji in naši narodni voditelji pa se do sedaj niso dosti trudili da bi preiskovali in nam v svarilo navajali vzroke, ki so tako grozno skrčili naš narod m njegovo zemljo. Najbr; so bili
rešena duša svetega raja in tisti dan si je gotovo zaznamoval kot najsrečnejši dan v njegovem dotedajnem življenju.
Takoj se je začel odpravljati k nekemu okrajnemu glavarstvu v Dalmaciji na 6 mesečno uradno vežbanje. Odšel je, srečno prestal tudi to vežbanje in precej nato je bil imenovan in nastavljen pri ravno tistem uradu za okrajnega tajnika. Jaz sem mu iskreno čestital.
Zares srečen človek! Prijazna usoda Ka je spremljala na vseh potih skozi življenje do zaželjenega smotra in nadejam se, da ga tudi potem v drugi polovici življenja ni zapustila. Ako še živi, gotovo zdaj že uživa zasluženi pokoj v ljubljeni jugoslovanski domovini.
Fe moje popolnoma resnične vrstice mu menda ne bodo v nečast. Mogoče, da Pfidejo pred oči še'njemu ali kateremu n^°vih ali mojih nekdanjih dalmatin-skih znancev. Naj mi vse prav prisrčno Pozdravijo s svobodnim jugoslovanskim Pozdravom!
ti vzroki take lastnosti, kakršne nas uničujejo še v današnjih dneh!
Tudi iz strašnih sužnjili avstrijskih časov se nisrno naučili ničesar koristnega za povzdigo narodne časti in narodnega blagostanja. In potem še hočemo biti kulturni, najbolj kulturni med 'Slovani !
Naši politični boji postajajo vedno bolj osebni in vedno bolj nedostojni, F'o glejmo naše sedanje politične liste! Bero jih tudi nam sovražni tujci iu jih izrabljajo proti nam. Škodljive posledice teh podivjanih političnih razmer morajo trpeti vsi naši stanovi, posebno pa še mi javni nameščenci, ki vedno težje dihamo. Teda naši strankarski prepirljivci so slepi in gluhi v svoji strasti ter se večkrat brez sramu valjajo po političnem blatu in prahu kakor vrabci za plotom! Ali je to kultura?! Minili so za nas žalostni sužnji avstrijski časi, tujce smo pregnali z vseh visokih mest v naših krajih, naša skupna jugoslovanska domovina se je razširila in ima dovolj kruha za vse svoje sinove in hčere. vZatorej proč z vsemi nedostojnimi in nepotrebnimi strankarskimi boji!
Potrebno je tudi pri nas, da se začne splošno čutiti bolj narodno in misliti, da narod obstoji iz vseh stanov, ki ga tvorijo. Potrebno pa je nadalje tudi to, da ;;e smatra vsakega rojaka za narodnega brata ter da se mu privošči vse najboljše, a ne vse najslabše!
Prizadevajmo si resno, da se čim prej otresemo vseh sramotnih in škodljivih lastnosti, ki jih je nam vcepila v kri in meso naša nam. vedno sovražna mačeha Avstrija! Ko se jih iznebimo, potem bo tudi vse naše javno in zasebno življenje lepše, strpnejše in kulturnejše. Le v takih izboljšanih razmerah se bomo pa tudi lahko okrepili ter pričeli uspešen kulturen boj za rešitev svojih nesrečnih še zasužnjenih rojakov, ki nas kličejo izza mej dan na dan z obupnejšimi klici na pomoč.
Disciplina, kje si?
„Poštni Glasnik" je izšel doslej lokrat. a že s 14 G e v. je izzval razburjenje, uža-Ijenje ud med svojimi naročniki. Priobčil je članek z naslovom „Disciplina, kje sjy _ ki je močno zadel nPje ura društvo in služabništvo. Nekateri so jezno metali list v koš. ga vračali uredništvu in baje ni pomagala nobena pomirjevalna beseda. Toliko ogorčenih dopisov ni prejelo uredništvo „Poštnega Glasnika" še nikoli, in če bi hotelo ponatisniti vse proteste hi imelo za štiri številke preveč gradiva.
Tako se godi „Poštnemu Glasniku" kakor nam: „višji" trdijo, da zagovarja „Naš Glas" preveč vneto in preveč obširno stališče „nižjih"; ti pa tožijo, da je „Naš Glas* vendarle bolj glasilo „višjih". Težko je ustreči ljudem, a prav gotovo se javnim uslužbencem ne ustreže nikakor. Veseli nas, da je med nami še dovolj objektivnih in treznih tovarišev, ki vedo, da je uredništvo pač navezano na dopisnike in dopise. Kar pride, se natisne, ako je le pisano v dostojni obliki in utemeljeno z argumenti. Kolikor glav, toliko misli. List je pa zato tu, da se o vsaki misli razpravlja, io pretresa z raznih stališč ter da se po vsestranski debati končno izlušči koristno jedro. Upoštevati je treba vsa mnenja, in nihče si ne do mišljuj, da ima vedno in le on prav!
Mi si le želimo živih debat in temeljitih razmišljanj o tolikerih vprašanjih, glede katerih ima lahko vsak javni nameščenec nekoliko drugačno naziranje. glede katerih pa se končno moramo složiti. Tovariši smo, skupno moramo delati in le v složnem sporazumu leži jamstvo za skupni uspeh.
Tega mnenja je tudi uredništvo „F1 j Glasnika". Zato ponatiskujemo dei njegovega članka „Neopravičeno razburjenje".
Vse tu povedano velja tudi za Naš Glas in za naše čitatelje ter dopisnike:
„Poštni Glasnik" piše:
2e opetovano smo zaznali za razburjenje kakega tovariša ali cele stanovske skupine zaradi kakega članka v „Poštnem Glasniku". IJrišlo je celo tako da leč, da jc že tu pa tam kdo zaradi tega odpovedal list, kar je storil pač zelo nepremišljeno. To pa zato. ker je uprava lista ali „Zveza" pri tem popolnoma nedolžna. Saj vendar ne izvirajo razne kritike in članki slične vsebine iz uprave lista, oziroma iz odbora „Zveze", temveč prihajajo od raznih tovarišev. Vsakdo pa ima pravico razvijati v listu svoje misli in naj le tudi včasih zadenejo v živo. Smo mnenja, da ima vsaka stvar dobro in slabo stran.
Na drugi strani pa je vsakemu priza-detemu ravno tako prosta pot, na slične članke odgovarjati S takim postopanjem se navadno marsikaj razjasni in popravi.
List je vendar zato tukaj. Vsakomur , je na razpolago, kdor kritikuje stvarno in i nc napada osebno. Na ta način izvemo vsi, kaj komu ni prav in imamo priliko neutemeljena ali pretirana izvajanja po-I bijati.
Vsak poedini naj si rajši izpraša svo-; jo vest in ji odgovarja na tale vprašanja:
1.	Ali sem sploh organiziran?
2.	Ali sem naročen na strokovni list? Ali ya podpiram s svojim delovanjem'3
3.	Ali podpiram naše organizacije in njih delo z nasveti, gmotno? Ali delujem pri njih aktivno?
4.	Kaj sem doslej storil v naš stanovski prid?
Ko si ho dal odgovor, potem naj so di, koliko je bilo pod danimi razmerami mogoče doseči organizaciji, ki je od svojih članov tako vsestransko podprta!
Složno na delo! Opustite zabavljanje in neopravičeno razburjenje in prič-mte po malem s pozitivnim delom! — Potem bodo uspehi drugačni!
Ženska kot uradnik.
Z ozirom na članek v „Našem Glasu" štev. 26. dovoljujem si pripomniti : sledeče:
Zenska kot uradnik ni na mestu, zlasti ne v vseh strokah in za vse pisarniške posle. Ne odrekam pravic in sposobnosti ženskam, vendar pretežna večina žensk ni, ne more in ne sme biti za pisarno.
Iz lastne izkušnje vem, da več kot | polovica žensk v javni kakor tudi v pri-I vatni službi ne dosega sposobnosti ozir. zmožnosti svojih kolegov. Sicer se pa uporabljajo ženske večjidel samo v po-možnopisarniških in manipulacijskih službah. Kajti malokatera ženska bi bila spo-| sobna, prevzeti odgovornejše mesto, kjer je treba resno, odločno in energično zagovarjati javne interese, kjer je treba j nastopati in reprezentirati. Ženskam — ne vsem -- manjka resnosti in vztrajnosti pri važnem poslu. Saj vendar ženska ni za to ustvarjena, da vedno in povsod na i domestuje moške!
Biti žena, gospodinja in mati-vzgojiteljica, to je vendar zadosti velik in važen poklic vsake ženske. Kajti za to je treba tudi posebnih talentov in zmožnosti. Ženska, ki služi v pisarni, nima prilike, izvežbati se v gospodinjstvu, kuhanju in drugih prepotrebnih domačih delih in opravilih. Povsod mora imeti koga. da ji pomaga in jo v tem poučuje. Sama si ne zna niti najprimitivnejših stvari zašiti, niti zakrpati. !n če se kak uradnik poroči
s tako uradnico, je največji revež, ker ta ■ ka žena mu ne zna* voditi gospodinjstva sama, ne zna ravnati z otroki in jih vzgajati. Moški naj potem v svoji nesposobnosti pomaga ženi pri domačem delu! Moški naj potem kuhajo, šivajo, pomivajo, perejo, likajo, pospravljajo in pestujejo, če nočejo za to delo najemati drugih. Poročena uradnica pa sc tudi ne more nikdar prilagoditi svojim novim razmeram. Prej svobodna, samostojna, z lastno eksistenco, se zdaj težko podredi v svojem novem stanu, zlasti svojemu možu.
Vem, kako delajo ženske po uradih, seveda ne vse. Res, malo častnih izjem. Pogleda naj se v njihove pisalne mize. pa bo našel: zabavno čtivo, zrcala, različne pomade; toaletne predmete in privatna pisma i. t. d. Kjer v pisarni ni žensk, se veliko več dela, resnejše dela, medtem ko se v ženski družbi v pisarni le več govori, dvori in zabava. Ne zadostuje samo, da je človek ambiciozen, ampak treba je predvsem, da je delaven in za uspešno delo sposoben. Sicer pa sem že večkrat čul opazke drugih, ki imajo v uradih opraviti, da ne napravlja baš dobrega vtiska na stranke, ko je že skoro v vsakem uradu ženska uradnik in ženska občuje s strankami.
Ženska naj se le uči, naj študira in naj se izobražuje za svoj pravi poklic. In inteligentni moški itak potrebujejo izobraženih žensk oz. žen za svoje življen-ske tovarišice.
Ce pa pojde tako naprej kot sedaj, da se uveljavi popolna enakopravnost žensk z moškimi, potem bodo ženske poplavile vse urade, in moški bodo zapostavljeni in slabše plačani, zlasti če bodo ženske tako avanzirale kot moški in če bo vedno tako znatno število več žensk na svetu. Potem se uradniki tudi ne bo- j do mogli poročiti z uradnicami in veliko j število uradnic bo ostalo samic. S tem j narod oz. država ne bo ničesar pridobila, j
Člankar trdi povsem napačno, da so j ženske v uradu nenadomestljive, kajti ženske niso nikjer, razven pri svojem gospodinjskem, hišnem oz. domačem delu, neobhodno potrebne.
Možki naj bo tam, kamor spada po svojem poklicu, ženska pa istotako. Le tako bo mogla žena ceniti in spoštovati svojega moža in ženska moškega.
Nisem sovražnik žensk, zlasti ne uradniških, zato naj mi nežni spol te odkrite besede ne zameri!	C. Ž. I
Oficijantke.	|
Pisarniške oficijantke smo izšle po- | največ iz vojaških pisarniških ulsužbenk. j Ko ie bilo svetovne vojne konec, smo | bile brez kruha in oprijele smo se raznih j sodnih in finančnih uradov, glavarstev j in magistratov največ pa nas ie pri od-
vetnikih in notarjih. Glas. takoimenovan: ljudski glas. nam je bil med občinstvom neugoden, ker ie vojna pač marsikaj povzročila. kar nekaterim ni pridobilo dobrega imena. Ta in ona ie tudi v resnici dobila po vojni službo, ki je ni bila vredna. ogromna večina pa nas ie poštenih in poštene tudi hočemo ostati. Tisti ostanek iz vojne pa nam dela mnogo preglavic, četudi je majhen. 'Tistemu ostanku se marsikaj očita in ni nič čudnega, če se čujeio glasovi, naj nas n a d o m e s t e z moški m i.
Oficijantke smo prepričane, da se bedo razmere izboljšale: kar ie ljulike. bo izginilo polagoma, zato ni treba preganjati še onih. ki so poštene. Drug slučaj pa noznam ki ga vsi obsojamo, najbolj Pa me oficijantke. Med nami ie namreč nekaj takih, ki so se posvetile tej službi samo prisiljene; in komaj vstopiv-še se take gospice orično ozirati po kavalirjih, smukati v moški družbi, pobratijo se s svojimi »kolegi« v pisarni in iščeio moža. Taki oficijantki je služba deveta briga, njen šef je ponavadi dobrodušen sodnik ali komoden doktor, gleda vedno skozi prste pri uradnih urah, do-\ pustih itd. hi ko si dobi moža. tedai ob-I sedi taka gospica med dvema stoloma: j pisarniška služba je prelepa, da bi jo pustila. zakon pa tudi ni. da hi ga zavrgel: tako postanejo take gospodične gospe, ! ostanejo pa likratu tudi oficijantke, ljudje j pa iruaio ž njimi svoj križ in jim za hrb-: tam zabavljajo. Mož se jezi, ker ima lepo ! ženo. a slabo gospodinjo, ki niti kuhati ne j zna, pa je bila dovolj drzna, da se je j poročila. Šef »gode«, ker mu gospa ofici-i iantinja venomer uhaja iz pisarne: sedaj je treba pogledati moža, potem povprašati za ceno raznih živil, končno se je treba pobrigati za otroke, a za vse te posle ie dopoldne prekratko. Dvema gospodarjema ne moreš služiti, kamoli irem: šefu. možu in otroku. V. neki pisarni so tri oficijantke. a vse tri delajo za e n o dobro moč. V drugem .slučaju je | mož poštni uradnik, oženjen z oficijant-ko. On kuha doma po pisarni, gospa pa na pošti prodaja znamke. Ljudje to vidno in se posmehujejo; kaj pa šele ko pride v hišo štorklja: tedaj je dopust po 2- 3 mesece, »pisarna« pa zabavlja. T o je tista rana. ki boli tudi nas poštene. samske oficijantke. ki v resnici delamo točno in .pridno.	M. T.
Vestnik.
Vabilo. Dne IS. septembra t. 1. ob 2. j popoldne se vrši v gostilni pri „Novem i svetu“ na Gosposvetski cesti (Prcšer- j nova soba) ustanovni občni zbor novo-
snujočega se društva „Sodno pisarniških uradnikov(nic), izvršilnih uradnikov, pisarniških oficijantov(tk) in pisarniških pomočnikov (nic) za Slovenijo v Ljublja-ni.“ K temu zboru so vabljeni vsi pisarniški uradniki, kateri so položili I. pisarniški izpit, dalje vsi še neizprašani pisarniški uradniki(ce), izvršilni uradniki, pisarniški oficijanti(tke) in pisarniški pomočni-ki(co). Bratje in sestre, strnimo se v močno falango, ker le v slogi je moč! — Pripravljalni odbor.
Za zgled naj nam bodo tovariši in tovarišice zagrebške poštne organizacije! 'To mnenje mora izreči vsakdo, kdor čita njihovo glasilo „PoštaT Oglejmo si samo mnogobrojne stvarne članke v tem listu, v katerih razvijajo razni avtorji izborne ideje na raznili poljih. Tako je prav! V strokovni list naj piše vsak. kdor ima dobre misli, urednik pa ga naj samo urejuje. — Tudi ima zagrebško glasilo vedno poseben razpredelek za „Poštni doin“, v katerem pridejo do izraza razni nasveti in načrti in kjer se objavljajo prispevki za to prepotrebno zgradbo. Nabrali so v teku dobrega pol leti 57.000 kron in to samo z manjšimi znesL prostovoljnih prispevkov. Iz tega se žicali stanovska zavest naših hrvatskih tovarišev. Posnemajmo jih v vsem tem tudi mi! — Pišimo v list, da bo različen in zanimiv! Ne zabimo. da imamo tudi mi že osnovan fond za „Poštni dom“ v Ljubljani, kjer naj bi bilo središče našega dela in zavetišče nas vseh, seveda tudi onih, ki prihajajo v Ljubljano z dežele. Ker pa je naš fond še jako skromen in sc ga je spomnilo šele par tovarišic in tovarišev, je treba napeti vse moči, da ne zaostanemo preveč za hrvatskirni tovariši.	„P. 01.“
Lastna godba poštnih uslužbencev Na poziv v zadnji številki „Poštnega Glasnika" se je prijavilo že nekaj tovarišev, ki bi sodelovali pri godbi, vendar je j to še premalo. Zato naj se vsakdo, ki K' i/vežban v kakem glasbilu takoi prija-j vi! V poštev pridejo tudi tovariši iz dni j gib mest in z dežele.
A.Mihelič, Ljubljana
■	Šelenburgova ulica 1. •
«	15-3 s
■	Trgovina sšžetinastimi iz- ; • delki. Galanterija in par- :
fumerija. Edina zaloga
jugoslovanskih K V A R T kakor
tarok,	S
j marijaš, wbi8t„ primorka*. ;
dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit prati pcFožlvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polit na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilem :: 7% obresti.
4%
Prošnje se rešujejo zeb hitro.
Zahtevajte prospekt!
Najstarejša spedlcijska tvrdka v SSoveniji^M
I R. RANZINGER |
K ..........J
LJuhilaifta špedicija pisama Ljubljana g
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo, rajj* Brzojavi: Rananger. 24—2 Interurban telefon 60. šeg
mmm
Narožaite in Sirite „Naš GlasS“
I
I
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Udf.rovorni uredni i; Mulon ; net/~	TisV'a l'eilelMci lieknn.n v l.iiihluliu