TEDENSKE SUKE Naročnina za Hvstro-Ogrsko: Vi leta K 2-50, V2 leta K 5 - celo leto K 10-- ; za Nemčijo: Vi leta K 3'50, V2 leta K T-celo leto K 14'-; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16'80. Za Ameriko letno 3'25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vtn. — Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje. Štev. 11. v L3UBLJHNI, v sredo 21. oktobra 1914. Leto I. Belgijskepenske proti nemški vojski: Pri vpadu nemške vojske v osvojeni Lutich (Lijež) so polivale Belgijčanke [nemške vojake z vrelo vodo in smolo. (Glej članek na str. 6.) stran S. TEDENSKE SLIKE. 11. štev. C. Golar: Vojaške narodne. 1. Belo pismo je sinoči došlo mi na dom od dunajskega carja: Vsalc junalc se mora popisati,j domovino vsaii braniti. Snaha dobra ni, ker pečo nosi, nego ker je krotka golobica, dekle ni lepo, ker kito nosi, nego, ker je bistra kakor riba, ni junak že, kdor klobuček nosi, nego oni, ki cesarja služi. 2. Stoji mi gora visoka, pod goro polje široko, po polju hrabra vojska gre, in moje spremlja jo srce. Na sredi moj preljubi gre, sam Janez lepo mu ime, in pušeljc s prsi mu miglja kot zvezda jutranja z neba. Fran Molnar: Vodnjak. Pri vodnjaku so se zopet napili, a potem šli zopet na svoja mesta. Naši so vse to mirno gledali, a ko so se vsi Rusi napili in ko so odšli, je rekel eden naših: ^Pojdimo, zdaj je vrsta na nas." In šli so vsi, se napili in se vrnili, a Rusi so jih zopet mirno gledali. In to se je ponovilo še drugo jutro in drugo opoldne. Častnik, ki je poveljeval oddelku naših vojakov, pripoveduje, da se ni o tem niti govorilo: opravilo se je to čisto mirno, brez vsakega strahu in brez vse skrbi. A ono opoldne so Rusi in naši zadnjič pili vodo pri onem vodn aku. Ko so se naši vrnili od vodnjaka, je prišlo pove je za napad in začelo se je streljanje, kateremu so se Rusi takoj odzvali. Pol ure pozneje se je vršil bajonetni napad, in Rusi in naši so ležali mrtvi in ranjeni okoli onega vodnjaka, pri katerem so si prej oboji mirno gasili žejo. Naš oddelek je bil na ruskem ozemlju ter se je ondi utaboril. Bil je dan, kakoršnih sedaj mnogo pre-žive naši vojaki na severu: posamezni oddelki čet so ležali na njim odločenih mestih, a niso streljali, niso napadali in niso bili napadani. Daleč od jedra naših čet, v prvi bojni vrsti so bili ogrski pešci zasedli velik travnik: izkopali so si bili vsak svoj jarek in so ležali v njih. Pred njimi se je raztezala velika ravnina, a na oni strani te ravnine so bili — Rusi. Tudi Rusi so si bili izkopali svoje jarke in so čepeli v njih. A ne eni ne drugi niso imeli povelja za napredovanje, za napadanje. Le ležali so si nasproti kakor sovražniki. Za črto ogrskih vojakov ni bilo zelo daleč nikj r dobiti vode, a pred njimi, sredi onega travnika, med njimi in Rusi je bil vodnjak. Najbrže je bilo prej blizu vodnjaka kako poslopje, ki pa ga je vojna porušila. In vojaki so bili žejni in niso mogli dovode, dasi ravno je bila komaj štiristo korakov daleč pred njimi. Kar so Ogri zagledali, kako je neki Rus skočil iz svoje jame, a njemu sta sledila dva tovariša, in vsi trije so šli oprezno k vodnjaku. A še preden so ti trije prišli do vodnjaka, jim jih je že sledilo deset, potem dvajset in še več'drugih. Ko so prišli do vodnjaka, so zajeli vode, se napili, si otrli usta z golo roko in se potem vrnili v svoje jarke. Ko so prvi Rusi vstali iz svojih jam, so se naši vojaki zleknili v svojih jarkih in namerili puške ter čakali povelja za streljanje, a povelja ni bilo in naši niso streljali: le gledali so Ruse, kako so si gasili žejo ter jih zavidali. Nihče med našimi ni nič rekel, le vsak si je mislil svoje. Tudi Rusi okoli vodnjaka so oprezno gledali na naše, a tudi oni se niso doteknili orožja. Ko pa so se vsi Rusi napili in se vrnili v svoje jarke, je bil vodnjak zopet sam samcat sredi travnika. Naši so še dalje molčali in trpeli žejo. Naenkrat je pa eden pešcev skočil iz svojega s-jarka in s puško v roki odšel proti vodnjaku. Ni bil rle pet korakov daleč, ko sta mu sledila še dva, po-i tem še pet drugih, nakar so polagoma tudi vsi naši [«dšli k vodnjaku in si tam ugasili žejo. Rusi so jih }'pa gledali iz svojih jarkov: tupatam je kak Rus slo-¦ nel na komolcih, kakor bi sedel v loži, ter mirno gle-. dal, kako so se naši napajali. In tudi Rusi niso stre-; Ijali na naše. Ko so se pa naši napili, so se mirno .vrnili na svoje prostore. L„._Tp. je bilo dopoldne. Ves dan je nato potekel mirno. Proti večeru so pa Rusi zopet ubrali pot k vodnjaku, a to pot popolnoma mirno in skoraj brezskrbno. Živali na vojni. Kdor je gledal minole tedne v dobi mobilizacije po ulicah krdela konj, se mu je čudno zdelo, koliko teh živali jemljejo v vojne svrhe. Mnogo, mnogo lastnikov konj je moralo prepustiti svoje živali vojnemu erarju. Prišli so možje, izmerili, pregledali in odgnali konja tja med stotine drugih. In že par dni nato je videl ta ali oni svojega konja, kako vozi top ali tren-ski voz ali pa celo, da ga jaha vojak. Vitka, stasita umna žival konj je bitje, kateremu ne moremo odrekati sposobnosti za sodelovanje s človekom. Plemenite vrline, razviti čut, gibčnost ter poslušnost gospodarju so usposobile konja za skupno koristno delo. Na povelje drvi v dir in nosi ali vozi tovore, da, celo v pogubo dirja z vojakom na hrbtu, ki se skriva za njegovo glavo in za grivo pred soražnikovimi svinčen-kami. Pade konj, a jezdec lahko živ uide smrtni usodi. Človeštvo je poizkušalo uporabljati tudi druge živali, ki bi ga branile krutosti boja. Hanibal je 1. 202 pred Kr. s sloni prepodil rimljanske čete. Sloni služijo tudi kakor tovorne moči v angleški kolonijski armadi. Napoleon Bonaparte je vpeljal za Egipt francoski dro-medarski regiment, ki se je svoječasno tudi dobro obnesel. Golobi so dobro služili kakor nosilci pisem in poročil v vojni; nizozemski vojak je včasih nosil v teiečnjaku seboj dvojico golobov. Pozneje so jih hoteli nadomestiti z lastavicami, češ, da hitreje letajo in se lažje ubranijo napadov ptic roparic; ampak lasta-vice se niso izkazale primerne za vojne svrhe. — V južnozahodni Afriki so se pojavili jezdeci na volih, ki so pa morali ostati pozneje za tovorno službo. Najrazličnejše živali so uporabljali za vojno službo, a večina izmed njih je zaradi neokretnosti in naravne nesposobnosti podlegla zahtevanim potrebam. Večjega pomena so postali psi, ki jih uvajajo skoraj v vse države kot raznašalce poročil. Še dandanes jih uporablja tudi vojna saniteta za iskanje ranjencev in mrtvecev. Zvest in dosleden bojevnikov sodelavec pa je ostal le konj. Ohranil je vse sposobnosti, ki so potrebne, da more spremljati človeka na vsako pot. Prilagodil se je vsem vremenskim izpremembam, navadil se je stradati, trpeti in umirati v družbi s človekom; bil je in je še vedno edina neposredna pomoč boju-jočega jezdeca ali pa opravlja armadno prometno službo. Razun stalnih konjeniških divizij jezdijo konje tudi poveljniki pri infanterijah. Poraben je konj za 11. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 3. vprego topničarskih vozov in za prevažanje strojnih pušk. Tudi za prevoz težkega strelnega orožja, ki se rabi za razstreljevanje utrdb in gradov, se uporabljajo konji. Konj vleče armadne potrebščine, mostovni, telegrafski, železniški in zrakoplovni materijal. Da razbremeni pešce na dolgih marših, vozi čestokrat tudi prtljago vojakov. V kolikor je možno, uvajajo dandanes motorno silo automobilov in strojev, ki vrše službo gotovo hitreje in z večjo silo kakor voli. V balkanskih vojnah, so vlekli večinoma ves tren močni voli, ki so uporabni na vsakršni poti, celo na močvirnih tleh, kjer avtomobil rad odpoveduje. Konj pa je ostal neobhodno potreben, kajti njegova veljava zavzema vedno večji krog. Tekmec mu je le mezeg, ki ga more nadomeščati kot nosilec cevi, vozov in municije po gorovju. Naše južne čete uporabljajo mezge in osle z najboljšim uspehom na bojiščih po Srbiji in Bosni. Najčastnejša naloga konja pa je v naskoku, kjer besno steče v boj proti golemu orožju sovražnika, da ga prepodi. Ravno tako pa obleži konj ves krvav in ranjen na kupu žrtev poleg svojega junaka, dokler ga ne reši smrt. gen pa 64 let. Tudi naši generali imajo vsi 50—60 let ter so že njihovi sinovi častniki. General Danki, zma-galec pri Krasniku, je star^60 let, general Auffenberg, zmagalec pri Zamošču, pa 61 let. Tudi v nemško-francoski vojni 1. 1870. so imeli nemški generali, ki so se odlikovali, skoro vsi okoli !60 let. Drugače je bilo v prejšnjih časih. Takrat so si iskali vojskovodje lovorike že v mladih letih. Aleksander Veliki, Hanibal, Friderik Veliki in Napoleon niso imeli niti 30 let, ko so izvojevali že sijajne zmage na raznih bojiščih. Pri [Deset zapovedi proti okuženju. 3: Kolera, legar, griža in druge bolezni kužnega značaja so se začele pojavljati v nekaterih krajih naše države. Zato opozarjamo občinstvo na naslednje zdravniške zapovedi: 1.) Snaži svoje telo, kopiji se pogostoma v čisti vodi in umivaj si večkrat roke z milom. Nosi rokavice! 2.) Pusti zrak in luč v svoje stanovanje in skrbi, da bo v hiši vedno snažno. Odstrani ves mrčes! 3) Bodi zmeren v jedi in pijači. 4.) Ne uživaj surovega sočivja, nezrelega in ne-olupljenega sadja. 5.) Pij samo čisto vodo ali kuhano. Voda iz vodnjakov je nevarna. 6) Ne obiskuj po nepotrebnem bolnikov in ne jej in^ne pij ničesar v bolnikovi sobi. 7.) Če kdo oboli, pokliči takoj zdravnika. 8.) Ne upiraj se, če te je treba v bolnišnico prepeljati. Tam si vedno pod nadzorstvom zdravnikov in ne okužiš še ostalih svojih domačih! 9.) Daj si koze cepili HO.) Izpolnjuj vse ukaze sanitetne oblasti natančno! HJ^rttfk es I !J- ;:a nem Ulil tsfnsji ho, i : r='w r r-?- ------ ir^vk teli ¦ kar-ina.: ^_ »Urt *eU. hogj Ttl« » !xegfu=..gel kifrm-i bor mircTsIo? Jl^^sT ><'^»a-Ut^^^t-ak m' Cm hMuk ft H«:iiol7W, itteu t,nii» s-N ;'b; z:T'- -p S?'"'! N-'!? 1^ Molitvena knjižica, ki je rešila vojaku življenje. (Odprta knjiga. Zaprta knjiga, predrta od krogle.) Starost vojskovodij. Vojskovodje, ki so se dosedaj odlikovali v tekoči vojni, štejejo večinoma že vsi precejšnje število let. General Kluck, ki je premagal angleško armado pri St. Quentinu v Franciji, šteje 68 let, saški general Hausen in pruski general Hindenburg, ki je premagal Ruse v vzhodni Prusiji, pa štejeta 67 let. Osvojitelj Liitticha, general Emmich, je star 65, general Heerin- Locroi je zmagal mladi princ Conde, komaj 22 let star, a Evgen Savojski je izvojeval svojo najlepšo zmago pri Zenti v 34. letu svoje starosti. Julij Cezar je izjema, ker je prevzel vodstvo vojske šele v 42. letu svoje starosti. Mnogi odlični vojskovodje so znali ohraniti svoj vojaški talent tudi še v globoki starosti. Tako je n. pr. princ Evgen Savojski še v 72. letu pokazal velike strategične sposobnosti. Tudi general Blii-cher je imel že bogate življenske izkušnje, še predno je prevzel vrhovno vodstvo nemške armade. V 81. letu stran 4. TEDENSKE SLIKE. 11. Ster. Najvišji nadzornik avstrijskih naprav in zavodov Rdečega križa — nadvojvoda UBJjc Salvator X inšpekciji v Pragi. Nadzoroval je tudi v Gradcu, Celovcu in Trstu ter pride tudi v Ljubljano in Zagreb. tem ozi.u naš vojskovodja, maršal Radecky, ki je bil v 71. letu starosti imenovan za vrhovnega poveljnika avstrijskih čet v vojni z Italijani. Tudi on je imel še v visoki starosti nekaj strastno mladeniškega v svojem bitju. Istotako je tudi stari Moltke v 66. letu stopil na čelo nemške armade. Do tedaj je bil vedno zatopljen v svoje knjige in tudi ne dosti poznan. Odlikoval se je z veliko treznostjo in mirnim premotrivanjem S vseh, najsibodi tudi najbolj kočljivih stvari. V spoznavanju strategije, posebno pa terena, je bil v onih časih sploh nenadkriljiv. svoje starosti je vodil nemške čete od zmage do zmage, tako da je postal „Maršal Vorv\^arts", vzor nemških zmagovalcev. Bil je telesno že jako slaboten, ko ga je doletela dolžnost, da prevzame vrhovno poveljstvo nad nemškimi četami v boju proti Napoleonu. Sivolasi general je mnogo trpel v vojni radi svoje bolezni, toda njegova železna volja je kljub temu trium-firala nad slabotnim telesom. Blucheriu ie sličen v Zuavi, Turkos in Senegali. Nemške čete so na francoskem bojišču uničile celo brigado francoskih Zuavov. Francija je spravila, kakor znano, na svoja bojišča tudi kolonijalne čete. Prvi poraz francoskih Zuavov dokazuje skoraj, da ti črni regimenti ne pridobivajo francoski armadi nikake slave. Vendar dobiva Francija dan za dnem nove črne iNaavojvoda rranc Salvator pregleduje vojno bolnico v telovadnici Sokola žižkovskega pri Pragi. Med ranjenci so tudi Slovenci. 11. gtev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5, čete preko morja. Polki Zuavov se imenujejo tako po plemenu, ki živi v alžirski provinci Konstantine in ki je od nekdaj slovelo kot jako bojevito. Zuavi so služili od davna kot vojaki-najemniki pri raznih mohame-danskih vladarjih. Ko je Francija I. 1830 zasedla Al-žir, je s pomočjo bojevitega plemena Zuavov sestavila armadico, v kateri so služili tudi Francozi. Fr incoska vlada je menila, da na ta način najboljše pospeši asimilacijo domačega in francoskega elementa. Pozneje je kmalu prevladal francoski element, in med Zuavi je danes malo temnopoltih domačinov. Večino tvorijo Francozi, domači prostovoljci iz Al-žira. Zuavi štejejo danes v miru 4 regimente (2 brigadi). Posebno slavo so si stekli v krimski vojni. Pravi francoski temnopolti regimenti pa so ta-kozvani Turkos. Pri teh so le oficirji od stotnika naprej Francozi; moštvo in pa nižji častniki pa pripadajo raznim arabskim in kabilskim plemenom. Francija je 1. 1842. ustanovila 4 polke teh Turkos, ki so se pozneje ponovno izkazali dobre, naravnost divje vojake. Turkos pa so, kakor se zatrjuje, nevarni le v boju na blizu in pa v gueril-skih bojih. Regimenti Turkos imajo slikoviti arabski kroj: modri jopič in telovnik, turban in burnus. V zimskem času pač niti Zuavi niti Turkos ne bodo lahko prenesli francoskega podnebja. Senegalci, črni vojaki iz afriške vroče Sene-gambije, ki jih je pozvala francoska vlada na fronto, so postali strah in groza celo Francozom. Franoski generali trdijo, danske vojne. L. 1866. mu je ponudil Joan Bratianu rumunsko krono in je bil od 14. do 20. aprila istega leta sporazumno z Napoleonom III. na rumunskem narodnem glasovanju skoraj soglasno izvoljen za kneza Rumunije. Dne 22. maja je bil novi knez, ki je mogel le skrivaj prispeti v svojo kneževino, slavnostno sprejet v Rumuniji, ki je bila takrat še odvisna od Turške. Prišel je na prestol po zaroti proti domačemu knezu . Aleksandru Cusi, ki se je b'l udal lahkomišlje-nemu življenju. Ker brat belgijskega kralja ni hotel sprejeti ponujene mu kneževine, je padla kocka naHohenzoilerncaKarola. Novi knez je imel spočetka prestati mnoge notranje borbe z vsemogočnimi bojarji ter premagati mnoge gospodarske krize. L. 1878., ko je izbruhnila rusko-turška vojna, je knez Karol pograbil ugodno priliko, da izrabi ta veliki čas za končno osvojenje svoje države. Rumunska je dotlej plačevala Turški davek. V 11 letih svojega vladanja si je knez Karol uredil svojo, dotlej zanemarjeno vojsko in je šel 1. 1878. Rusom na pomoč. Prevzel je poveljstvo nad rusko-ru-munskimi četami pri Plevni. Sijajni uspeh te vojne je imel za posledico, da je postala Rumunska leta 1881. svobodna kraljevina. Odslej je posvetil kralj Karol vse svoje delovanje notranjemu izboljšanju države ter posebno organizaciji vojske. V zadnji balkanski vojni je dosegel kralj Karol tudi velik uspeh. Brez kapi e krvi je dobila Rumunska zahtevani rodovitni del da so Senegalci tako General pehote Oton pl Emmich (X), ki je osv^^^^^ Bolgarske. Hivii in hpcni Ha vp g"Jsko trdiijavo Luttich. Poleg njega jezdi belgijski kralj KrM Karn\ bp io nn dlvji m besni, da se ve- Albert. Tako sta jezdila pred dobrim letom še v najlepši slogi. ^'^^^^i '^^^^^ ^e je po- dejo v boju kakor zve- Kralj belgijski je bil častni poveljnik in imetnik 10. nemškega kora. rocil 1. 1869. S princezi- rine. Zato seveda povsem brezmiselno naskokujejo sovražnika, pri čemur večinoma vsi popadajo. Senegalci so mohamedanske vere, sila bojeviti in večinoma pastirskih rodov. f Rumunski kralj Karol. v soboto, 10. t. m. je v Sinaji umrl rumunski kralj Karol. Rojen je bil 1. 1839. v Sigmaringenu kot drugi sin kneza Karla Antona HohenzoUernca. L. 1857. je vstopil v prusko armado in se je udeležil 1. 1864. njo Elizabeto Wiedsko (Carmen Sylva). Imel je samo eno hčerko, ki pa je v starosti štirih let umrla Prestolonaslednik Ferdinand, sedanji kralj, je njegov nečak, sin njegovega brata. Rumunski kralj Karol je v svoji oporoki volil 12 miljonov lejev v dobrodelne rumunske narodne svrhe. Umrlega kralja so prepeljali z gradu Peleš v Sinaji v Bukarešto. Po poti in v mestu so se vršile velike pogrebne slovesnosti. Dne 15. t. m. pa so ga pokopali v slavnem samostanu Kutla de Areges. Stran 6. TEDElNSKE SLIKE. 11. Stev. munskem. Ti medsebojni obiski so vzbudili v svetu veliko pozornost, ker se je tedaj splošno menilo, da bodo imeli kot posledico izpremembo v smeri zunanje politike Rumunske. Smer zunanje politike Rumunske se pa ni izpremenila in se tudi ne bo, ker je tudi novi kralj za strogo neutralnost Rumunske. Francoski vojaki na hodaljkah po močvirnih krajinah južne Francije. Novi rumunski kralj Ferdinand. Novi rumunski kralj Ferdinand je bil proglašen prestolonaslednikom 1. 1889. Star je danes 49 let ter je od leta 1893. poročen s princezinjo Marijo Saško koburg-Gotha. Imela sta 6 otrok, 2 sina in 4 hčerke-Novi kralj Ferdinand je katolik, njegova žena prote-stantka, otroci so pa grški-katoliški. Dne 11. t. m. je kralj Ferdinand I. v dvorani poslanske zbornice slovesno prisegel na ustavo. Doslej se kralj Ferdinand ni bavil s politiko, nego je bil le vojak. Njegov najstarejši sin je princ Kari, ki bi se bil imel poročiti s hčerjo sedanjega ruskega carja Nikolaja 11. in ki je v svrho seznanja p.iredil s svojimi starši obisk na carskem dvoru v Petro-gradu. Malo na to je ruska carska dvojica vrnila ta obisk v Konstanci na Ru- Belgijske in srbske žene. (K naslovni sliki.) Kakor srbske, so tudi belgijske ženske z ljuto besnostjo podpirale svoje vojaštvo. Kakor srbski četaši in četašice, so tudi belgijske ženske uprav krvoločne proti prodirajočim četam zmagovite države. V Liežu (Liittichu) so polivale Belgijčanke nemške vojake z vrelim kropom in kuhano smolo, ki so jo vlivale skozi okna. Pri Nerstalu so streljale na nemške ulance ter okoli 2000 Nemcev poparile z vrelo vodo, da se niso mogli več bojevati. Skrite so streljale in metale kamenje ter celo bombe na nemško vojaštvo. Pri tem pa ni bilo nobenega razločka: enako strastne in neusmiljene so bile meščanke in kmetice. Take so tudi Srbkinje, ki so — vsaj nekatere — tudi vojaško izvežbane- Zgodilo se je, da so naši zasedli srbsko vas. V njej so ostale samo ženske in otroci. Po utrudljivih marših in bojih se utabore naše čete ter se odpravljajo večerjat. Povsod mir in tišina. Naenkrat se vsujejo krogle iz vseh oken in iz vsake odprtine v stenah: ženske in otroci so streljali! Neko Srbkinjo, ki je ubijala zavratno naše vojake, je ukazal naš častnik le zapreti, češ da je noseča in da zato ne bo ustreljena, kakor druge. Jedva pa je kavalirski častnik obrnil ženski hrbet, ga je ustrelila v glavo! Simpatičnejše so vendarle tiste žene, ki prijazno strežejo ne le ranjencem lastne armade, temveč tudi zajetim tujim častnikom in vojakom. Simpatična je tudi tista plemenita nemška mati, ki je pisala krasno in pretresljivo sočutno pismo francoski materi, da je njen sin, francoski vojak, umrl za težko rano pri njej ter da ga je dala častno pokopati. Tudi naše^matere so srečne, ako čitajo, da se našim ranjencem-na Ru- Eksotično vojaštvo na francosko-nemških bojiščih: na levi francoski strelci iz kitajske kolonije; na desni francoski strelci iz afrikanske kolonije senegalske. 11. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran ?. sketn ne godi zlo ter da jim tam strežejo nežne ženske roke. Simpatična je tudi ona pogumna francoska gospa, ki je v Soišsonu energično zasedla županski stol, ko so Nemci zavzeli mesto ter so pobegnili pred njimi vsi uradniki. Gospa je uradovala namesto župana, izvrševala rekvizicije ter vzdrževala red. Vztrajala je tudi med bojem, ko so padale v mesto bombe in granate ter je izročila upravo mesta moškim rokam šele takrat, ko so zopet Francozi postali gospodarji tega francoskega mesta. To je junaštvo. O junaštvu žensk smo poročali tudi že v poslednji številki. Žensko si predstavljamo vedno le kot mehko-srčno, blago, dobrotno bitje, ki širi okoli sebe le ljubeznivost in prijaznost, pa najsi bo še toli energična in samosvoja. Vojna pa je rodila nov ženski tip: žensko z vrelo vodo, z vrelo smolo, z bodali in puškami. Idealni, romantični značaji svetovnih pesnikov se umikajo vsaj v Belgiji in v Srbiji bojnim sufragetkam! Molitvena knjižica — rešiteljica življenja. (Glej sliko na strani 3.) Vojak Gabor Weiss iz Verbeiy na sev. Ogrskem je dobil pred odhodom na bojišče od svoje pobožne žene molitveno knjižico. Pri Ljublinu je bil Weiss zadet v prsi. Krogla pa se je zadrla v molitveno knjižico, ki jo je nosil Weiss na prsih, ter je bil Weiss le lahko ranjen. Uspeh šrapnelskega projektila se dobro vidi na naših dveh slikah. Belgijski kralj Albert I. (Glej sliko na slrani 5.) Belgijski kralj Albert I. je bil rojen v zdaj zasedenem Bruslju dne 8. aprila 1875.; oženjen je z Elizabeto, roj. 1. 1876; ima dva sina, Leopolda (1901) in Karla (1903) ter hčerko Marijo (1906). Kralj Albert je vodil sam belgijsko vojsko ter je bil v bojih resnično pogumen mož. Zato ga Belgijci obožujejo. Kralj je bil v Antverpah sredi svoje vojske in odbijal ljute nemške naskoke. Tudi Nemci priznavajo kralju Alberta, čeprav je sovražnik Nemčije, da je spoštovanja vreden vojščak ter le obžalujejo, da se je dal zapeljati prav po nepotrebnem v vojno, ki jo je na nesrečo Belgije izzvala špekulativna in sebična Anglija. Kralj Albert je izgubil v dobrem mesecu skoraj že vse svoje kraljestvo. Nemška silna vojska je zavzela LUttich, Di-nant, Bruselj, L6wen, Namur, Gent in še druga manjša ^^^^^^^ Essad paša, predsednik albanskega državnega sveta in višji poveljnik albanske vojske, sedaj vladar albanski. mesta ter tudi zadnje kraljevo pribežališče, Antverpe. Kralj je pobegnil v Ostende, od tam pa zbeži pač v London ali na Francosko, ker se vojna nadaljuje. Francoski Turkos na francosko-nemških bojiščih; konjiča. •f- Namestnik državnega pravdnika dr. Fran Pompe. V pondeljek, 5. t. m. je bil na južnem bojišču pri Zavidoviču težko ranjen namestnik državnega pravdnika pri ljubljanskem dež. sodišču, dr. Fran Pompe. „Slovenski Narod" poroča, da je ležal dr. Pompe ranjen tri dni in tri noči brez jedi in brez pomoči na nekem skednju v bližini bojišča težko ranjen v trebuh. Ko so ga prepeljali v bolnišnico v Maglaju, je nekaj ur nato umrl. Pokojnik si je pridobil v času svojega bivanja v Ljubljani v vseh krogih splošne simpatije. Skromen in tih, se je posvetil ves svojemu poklicu in svoji obitelji, ki jo je ljubil nepopisno. Bil je blaga duša. V pravni-_ gj^jj^ krogih je bil na glasu kot dober jurist, zato je užival med svojimi tovariši u-gled in spoštovanje. Dr. Pompe je bil doma na Štajerskem- Rojen je bil 1. 'okt. 1874. v Podgo-rici pri Brežicah. Gimnazijske študije je dovršil v Celju, vseučiliške pa na Dunaju in v Gradcu. Po končanihštudijah stran 8. TEDENSKE SLIKE. 11. Stev. 11. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 9. je vstopil v sodno službo v Celju, kjer se je oženil. Bil je dolga leta sodnik v Krškem. Odondot je prišel v Ljubljano, kjer je bil neposredno pred mobilizacijo imenovan za namestnika državnega pravdnika. Toda še preden je nastopil svojo novo službo, je bil poklican pod orožje. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je odšel kot rezervni poročnik s svojo četo na južno bojišče, kjer je v četrtek, 8. t. m. stal v ognju m bil smrtno ranjen. Zapušča soprogo, rojeno Miklavčevo iz Celja in štiri otroke v nežni starosti. V Celju, v Krškem in v Ljubljani je zapustil najlepši spomin. Ko je odhajal v Bosno, je kakor v težki slutnji smrti sklenil s svojim življenjem, uredil vse svoje zadeve in odšel umret kot junak. Pogreb drja. Pompeta se je vršil 11. t. m. v Zavidoviču in je bil jako veličasten. Pokopali so ga z največjimi vojaškimi častmi. Na grobu je govoril v imenu pokojnikovih tovarišev jako ginljivo poročnik v rezervi, ravnatelj R. Guttmann. Mnogobrojno občinstvo je prisrčno sočustvovalo s pokojnikovo vdovo, ki se je pripeljala, da spremi moža na zadnji poti. N. p. v m.! f Revervni častnik Bogumil Brinšek. Bogumil Brinšek je bil blaga duša. Cenili so ga posebno tovariši, ki so ž njim tvorili klub „Dren" in skupaj hodili na nešteto naših krasnih gora in preiskali podzemski svet čudovite Notranjske in Dolenjske. Kjer je veljalo tvegati za tovariše in znanost življenje, je bil prvi zraven in kadar so po težavnem podzemskem delu odreveneli trudni udje, bil je naj-Ijubeznivejši družabnik. Bil je tudi najboljši amater-fotograf. Svoji umetnosti, za katere je motive iskal le v planinah in podzemskih jamah, je žrtvoval vse. S svojimi slikami je krasil »Planinski Vestnik" in pla ninske koče in tudi marsikateri navdušen planinec je okrasil svoje stanovanje z njegovimi umotvori. Nenadomestljiv bo staršem, a nenadomestljiv tudi tovarišem. Padel je v boju s Srbi. Krogla ga je zadela v srce, nakar je živel še kakih pet minut in so ga pokopali na bojnem polju z vojaškimi častmi. Naj mu bo lahka tuja žemljica! •f* Fran Herzmansky. Sredi septembra so pripeljali v Miškolc na Ogrskem v ondotno bolnišnico z gališkega bojišča mladega častnika Franca Herzmanskega 17. pešpolka, rodom Ljubljančana. Pogumen je šel z velikim navdušenjem v vojno in se junaško boril proti sovražniku. Vedno in povsod je bil spredaj, svoj oddelek je vodil hrabro in mu dajal lepe vzglede s svojim pogumnim vedenjem. Franc Herzmansky se je boril v več bitkah, naposled pri Lvovu, kjer je bil smrtno ranjen. Zadet je bil s kroglo v glavo in s šrapnelom v levo koleno. Oddelek Rudečega križa ga je pobral in mu rano za silo obvezal ter ga z drugimi tovariši vred prepeljal v bolnišnico v Miškolc. Ko so prepeljali ranjence v bolnišnico, hoteli so oddati njega v posebno sobo za častnike, kar je pa odločno odklonil in zahteval, da hoče ležati skupaj z vojaki,^ s katerimi se je bojeval. Seveda se mu je ustreglo. Žalibog, da je bila rana na glavi tako težka, da ji je podlegel; ni mu bilo več mogoče rešiti življenja. Franca Herzmanskega pogreb se je vršil v nedeljo, dne 20. sept. Komitatni veliki župan dr. Julij Tarnay je napravil oklic na vse prebivalstvo mesta, naj se udeleži v velikem številu po- greba tega hrabrega častnika, ker njegovi sorodniki zaradi oddaljenosti ne morejo priti. »Dajte temu plemenitemu junaku zadnjo čast, ostanite pri njegovi krsti in molite za njega zadnjo molitev! Naj v miru počiva!' Nad sto šopkov so položile miškolske dame na krsto. Pogreba so se udeležili vsi vojaški in civilni dostojanstveniki in vojaštvo mu je dalo salve. Na željo sorodnikov prepeljali so truplo iz bolnišnice v mrtvašnico, od tam pa se je pripeljalo v Ljubljano in položilo k večnemu počitku v lastno rakev na pokopališču pri Sv. Križu. Pogreba v Ljubljani so se udeležili zastopniki vseh ljubljanskih oblastev in mnogo odličnega občinstva. Slava junaku 1 EMIL GABORIO: 25. nadaljevanje. Izgovor krivca. Afričanski Zuavi v boju proti nemški vojski na Francoskem. (Glej članek na str. 4.) Dabiron je gledal razburjenega govornika z ironičnim nasmeškom — kakor pač poslušamo čudaško govoričenje starih ljudi. Ko se je zdelo, da je možiček povedal, kar je mislil, je dejal: »Izvrsten mož ste, gospod Tabaret, samo eno napako imate: preveč ste bistroumni. Svojo izredno ostromiselnost, ki se razteza na vse najmanjše malenkosti, pripisujete tudi drugim. A v tem se motite. Obtoženec si najbrže zato ni zavaroval hrbta glede svojega beganja v tisti noči, ker je menil, da nihče niti ne zasluti stoirica v njegovi osebi." „Ne, gospod sodnik, tisočkrat ne I Tisti, ki ga mislim, pravi krivec, ki ga še nimamo — tisti se je bal vsega in se pripravil na vse. Sicer pa, ali vidite kje, da bi se mladi grof kakorkoli zagovarjal? Ne. On je ves pobit in poražen, ker uvideva spričo tega zagonetnega slučaja, da je varljivih dokazov dovolj za njegovo obsodbo. Ali se izkuša sploh kako opravičiti? Ne; on ponavlja samo: — To je strašno! In za vsem tiči nekaj, česar noče povedati." Sodnik je zmajal z glavo. „Jaz si razlagam vse to prav lahko in sem tako gotov svoje reči, kakor da bi bil že priznal. Dokazov imam še preveč." „Ah, dokazi gor, dokazi dol, njih ne manjka nikoli, kadar primejo koga. Dokaze so imeli proti vsem tistim, ki so bili obsojeni po nedolžnem. Koliko dokazov sem imel jaz zoper ubogega krojača Kajzerja, pa le ni bil kriv." ,,In če on ni storil zločina, on, kateremu edinemu bi bil koristil — kdo ga je potem? Nemara oče njegov, stari grof Komaren?" „Ne; morilec je mlad človek." Dabiron je bil med tem gotov z urejevanjem svojih papirjev, pa se je pripravil, da pojde. Vzel je klobuk in dejal odhajaje: »Pustite, pustite to, dokler se spet ne vidiva. Jutri se pomeniva dalje, nocoj sem že ves ubit. Konstant, poskrbite, da pošljejo pome, ako bi hotel obtoženec govoriti z mano." Ko je hotel stopiti skozi vrata, mu je Tabaret še enkrat zastavil pot. »Nedolžen je, prisežem vam. Pomagajte mi najti krivca. Pomislite, kako naju bo pekla vest, ako bo nedolžen človek samo po najini krivdi — —" Toda sodnik ga ni hotel več poslušati. Nestrpno je odrinil malega moža in odhitel po koridorju. Tabaret je stal še dolgo na^temnem hodniku, pobit, kakor da je treščilo vanj, in mrmral sam sebi: »Samo da ne bi izvršil samomora v svojem obupu!. Samo da se ne bi umoril! Toda jaz ga ne zapustim stran 10. TEDENSKE SLIKE. 11. štev. Z bojišča v Galiciji: Poljska strelca na predstraži. Jaz sem ga spravil v to stisko, jaz ga tudi rešim iz nje. Krivca moram najti, in najdem ga. In drago mi poplača zmoto! Jaz ga že izvoham!" DVANAJSTO POGLAVJE. Ko je Noel Žerdi zapustil s starim grofom Ko-marenom sobo preiskovalnega sodnika, ga je spremil k njegovi kočiji pred vrati justične palače; pomagal je staremu gospodu na voz, potem pa je hotel oditi. Naklonil se je in vprašal: »Kdaj si smem dovoliti čast, da se oglasim pri vas?" „Prisedite," je velel starec. Odvetnik je je-cal vse mogoče opravičbe, češ, da ima nujne opravke in mora za vsako ceno domov. „Prosim, pri-sedite," je ponovil grof z glasom, ki je odklanjal vsako ugovarjanje. „Očeta ste našli, a povedati vam moram takoj, da ste izgubili mnogo prejšnje svobode." Šele, ko sta se peljala, je zapazil grof, da se je spravil Noel na zadnji sedež. To ga je silno vznejevoljilo. „Ali ste nori 1" je zaklical. „Kot sin imate svoj prostor poleg mene!" Odvetnik se je vsedel molče k nevarnemu starcu in zlezel vase, kolikor se je le dalo. Prizor pri Dabi-ronu ga je bil pretresel do dna. Vsa njegova sigurnost, ves hladni, kameniti mir, s katerim je prikrival drugače sleherno razburjenje, je bil pri kraju. Ko pa sta se peljala tako svojo pot, ne da bi izpregovorila besedico, se mu je vrnila preudarnost in razsodnost. Le trudoma je sicer izstopil grof, ko se je ustavil voz naposled pred Komarenskim dvorcem, toda kljub bplnemu videzu je bilo njegovo vedenje že zopet običajno, bil je takšen, kakršnega so ga poznali — ponosen in ohol. Pred njegovim mrzlim, ošabnim pogledom se je razkropila tolpa služabnikov, ki je prodajala svojo radovednost vse preočitno, meneč, da se jim zdaj, ko je udarila hišo nesreča, ni treba več tako natanko držati predpisanega vedenja. Silno radi bi bili slišali vsaj del razgovora starega grofa z mladim tujcem, ki sta se umaknila takoj po svojem prihodu v gospodarjevo delavno sobo. Zakaj že se je bila raznesla vest, da je ta gospodarjev pravi sin, oni drugi pa si je goljufno lastil to mesto. A grof je bil uredil svoj kabinet že od nekdaj tako, da je bilo nemogoče vsako prisluškavanje; najbolj tanko uho ni slišalo ničesar, niti kadar je stari grof grmel in razsajal v svoji sobi. Z vljudnim, a hladnim migom je povabil grof odvetnika, naj sede v naslanjač, ki je stal njemu nasproti. Tem ponosnejši in nedostopnejši se je zdel sedaj, čim bolj se je čutil ponižanega po svoji slabosti pred sodnikom in si obetal na tihem, da si ne odpusti tega nikoli. (Dalje sledi.) Z bojišča v Galiciji: Močvirje pri Grodeku, kamor so naši zvabili Ruse in jih premagali. 11. stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 11. Minoli teden. Poročila, l cs 0 .C j; it >N rt p O) 0 rt rt 1 Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta št. 17 13 priporoča svojo bogato zplogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen pouk v vezenju. Tovarna v Lincu ustanovi]. 1867 Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. \ SANATORIUM • EMONA /j 71 notranje • IN-kirurg icne -BOLEZZNl. •PORCOsaSNICA. i7 L JUBLiJANA ¦ komenskega- ulica- -i ti \\ 5EF-zDRA^/MK:PRmRkj-DR-FR.DERGANC ^ - ^ FR. ŠEVCiK, PUŠKAR, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 8. priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega sistema ter tudi municijo in vse druge "G lovske priprave, po najnižjih cenah. Popravila se izvršnjejo točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Mj^B^mf E lesene in kovinaste, ¦ mV^vl M okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Margolius, Beljak, (Koroško). — Iščem solidne zastopnike. 33 dobro ovinjene, stare in nove, male in velike, ima na prodaj Ivan Buggenig, sodarski mojster v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico 7. razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. Strmecki v Celju, št. 341. Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije. Nemčije 81 in Amerike je treba denar naprej poslati. Sode Vino za trgovce, gostilničarje in pošilja Anton Pazin, Istra. privatnike razpošilja Anton Mikolavčič, ~ " + Ali ste že kaj daro-vali za Rdeči križ? 11 stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 15. V vomem iasu je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršno Vam nudi res domala svetovno znana tvrdka, ki je naj-ve^a zaloga zlatnine in sre-brnine ter bri-Ijantov, sedaj po najnižjih cenah. Č- Ne zamudite prilike! F. ČUDEN - LJUBLJANA samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici. - Naročuite veliki cenik zastonj, je tudi po pošti franko. Kupujem staro zlato in srebro. A- Z/lNKk sinovi tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani 86 priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski Hrnei, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči ja vsako obrt, kaksr tudi vseh vrst mazUa in olja za stroje. - Zahtevajte cenike. .1. ¦ ........ . . Miramar pri Trstu, hotel »Bellevne", nandvo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. - Morsko kopališče Grljan. Elegantne sobe. -- Celoletna oskrba. V. BENDA, hotelir. 353 Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega puljenega 2, boljšega 2-40, prima polbelega 2'80, belega 4, belega puhastega 510, vele-finega snežnobelega, puljenega 6-40 do 8, puha sivega 6 do 7, dečega, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 K. Zgotovljene postelje iSodC"SaH mn,e- nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 glavnicama 80|60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 350 in 4 K. Pernica 2001140 cm 13, 14-70, 1780 in 21 K, zgiavnica 90)70 cm 4 50, 5-20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla 1S0J116 cm 12-80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. Najholjiii čeiki naknpni vir. - Naročila od S kg naprej iranko. S. BENISCH, DESENICE 180, ČEŠKO. Natančneji cenik gratis in franko. 20 SL -V Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepremočljive spalne vreče in druge vojaSke potrebščine. ,1 Za gospode! Klobuke, perilo, kravate i. t. d. jpr\ Zadnje novosti Q^ pravkar došle. Modna in športna trgovina za gospode in deLke J. KETTE LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3 »SLAVIJA« VZnjEMMO ZnVRROV. BRMKR V PRRGI. 62 KEZEEVNI FONDI K 66,000.000--. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965 304*25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrsteejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugolno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšaiočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniž ih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: „Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavijo v Ljubljani". PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA, i-":« Edina prim. tovarna dvo-koles Jribunti' Gorica, Tržaška ulica 26. Zaloga duokoles, šiu. in brnet, stro« jeu, gramoFonop, orchestrijonop itd. F. Batjel, Gorica stolna ulica štev. 2—4. Prodaja na obroke. 18 Ceniki franko. FOTOGRAFSKE APARATE in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi fotomanufakiura in dro-gerija 233 obl. konces. prodaja strupov V Ljubljani, Selenfaurgova nlica 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike. r Modistka / MINKA HORVAT I Ljubljana, Stari trg 21 L priporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih klobu- in otroških čepic. Popravila najflneje in najceneje. Ostanki krasnega novega zimskega blaga za obleke so došll na zalogo. Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju ,HERHES' Iratov Vokač v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5 I. nadstr. nasproti pošte. Ostanke pošiljamo s poilo vsak dan takoj ko dobimo naročilo. — Naslov za pisma zadostuje: Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" Ljubljana T. — Zahtevajte novi cenik od ostankov. 411 Izdajatelj in odgovorni ur^imk Dra^otia Nohar. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani. stran 16. TEDENSKE SLIKE 11. Stev. Prehrana naše vojske v bojni črti. Ob mraku se priplazijo vojaki, ki oskrbujejo poljske kuhinje, k tovarišem v jarkih ter jim prinašajo okrepčil. V listu so slilce: Beigilsici kralj; slike z bojišč; molitvena knjižica, ki je rešila vojaku življenje; francoska črna vojska; padli junaki: Herzmanski, dr. Pompe, Brinšek itd.