80 let NOB SLOVE O F  1941 osvoboditve 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE marec 2025 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana AKTUALNO NAŠ POGOVOR PARTIZANSKI SPOMENIKI UVODNIK Aprilsko maščevanje jugoslovanske kraljeve vojske, ki ni želela sodelovati s komunisti, šte- vilčno močnimi v tej skupini. 13. aprila so okupacijske sile vkorakale Sovražne povojne skupine Predsednik Sead Đulić Grobišče talcev Draga v Beograd. 17. maja se je jugoslo- vanska vojska, ki je tedaj sicer še Matjaževa vojska Manipulacije in Begunjska vedno štela 28 divizij, predala v Sa- – 1. del revizija zgodovine rajevu, državni vrh s kraljem vred grobišča pa je pobegnil v emigracijo. STRAN 16 STRAN 6–7 STRAN 8 Slovenski politiki so začetek voj- ne slutili že vsaj od začetka leta DOGODKI Mednarodni dan žena 1940. Vodilna politična figura, An- Dr. Kornelija Ajlec, izredna ton Korošec, se je v želji po ohra- profesorica na Oddelku za nitvi Slovencev odločil za pronem- »Veš, mi smo temelj, zgodovino Filozofske fakultete ško politiko, njegov pristop pa sta Univerze v Ljubljani po njegovi smrti decembra istega na katerem se gradi svet.« leta nadaljevala tudi njegova po- litična naslednika, Franc Kulovec Ob zori na cvetno nedeljo 6. aprila in Miha Krek. Tik pred vojno sta 1941 se je nad Kraljevino Jugosla- preko posrednikov Nemcem poda- vijo zgrnil uničujoč vojaški vihar. la idejo o oblikovanju samostojne Vojska nacistične Nemčije, pod- Slovenije ali zveze s Hrvati, ven- prta s silami Bolgarije, Madžarske dar je bila ideja odvisna od nak- in pozneje še Italije ob pomoči lonjenosti Nemčije. Če je ta sploh petokolonašev, je prebila državne obstajala, jo je razblinil vojaški puč meje in bliskovito začela prodirati v notranjost. Temu je sledilo silo- vito bombardiranje Beograda, ki Jugoslovanska vojska ga je nemška Luftwaffe nepreki- ni bila dorasla invaziji. njeno napadala tri dni. Mesto se je Slabo organizirana, spremenilo v kup ruševin, življe- zgolj delno mobilizirana nje pa je izgubilo več kot 17.000 prebivalcev. in oborožena z Tudi v slovenskih pokrajinah so zastarelim orožjem nemške in madžarske enote pres- se je pred številčno in topile severne meje. Prvi boji so potekali na Koroškem, kjer so ju- tehnično močnejšim V Cankarjevem domu so odmevale partizanske in domoljubne pesmi. goslovanski mejni vojaki poskušali nasprotnikom ves čas izkoristiti še nedokončano Rupni- V naslovu zapisane besede naro- Letošnje praznovanje je bilo še nja prevzelo v svoje roke. Borile so umikala. kovo linijo, ki se je sicer podobno dne herojinje Vide Janežič - Luč- posebej slovesno, saj zaznamujemo se za svobodo svojega naroda, de- kot druge obrambne linije v takra- ke sojetnici v ljubljanskih zaporih 80. obletnico osvoboditve in zmage lale so kot obveščevalke in kurirke, tni Evropi izkazala za popolnoma 27. marca 1941, ko so jugoslovan- leta 1944 so nas vodile pri pripravi nad fašizmom in nacizmom. Parti- prevzemale so pomembne politične neučinkovito proti sodobni taktiki ski oficirji zaradi pristopa k trojne- tradicionalne prireditve, ki jo vsa- zanke in partizani so si z ramo ob funkcije, skrbele so za najranljivejše bliskovite vojne (blitzkrieg). Itali- mu paktu odstavili regenta Pavla in ko leto pripravimo v Ljubljani ob rami izbojevali svobodo in zmago ter bolne in obnemogle, izobraževa- oblast predali mladoletnemu kralju 8. marcu, mednarodnem dnevu nad močnejšim sovražnikom. V tem le so prihodnje generacije – gradi- Slovenski politiki so Petru II. Hitler je imel upor za oseb- žena. času je vse več žensk vajeti življe- NADALJEVANJE NA STRANI 2 začetek vojne slutili no žalitev in v trenutku besa spre- že vsaj od začetka leta jel odločitev, ki je močno vplivala na usodo nemškega tisočletnega DOGODKI Februar 1944 1940. rajha. Ukazal je popolno uničenje Jugoslavije v operaciji, ki jo je po- imenoval Kazen (Strafgericht). Ta Požig Komna in okoliških vasi janske sile so odlašale z napadom. impulzivna odločitev je imela dol- Šele ko so Nemci osvojili Zagreb goročne posledice. Zaradi nove in Karlovac in s tem kraljevino vojaške invazije na Balkanu je bil Pisatelj, novinar in alpinist Du- razklali na dva dela, so 11. aprila napad na Sovjetsko zvezo v opera- šan Jelinčič, ki je leta 2022 pre- italijanske enote začele svoj pohod ciji Barbarossa prestavljen za pet jel nagrado Prešernovega sklada v poznejšo Ljubljansko pokrajino tednov, kar je odločilno prispevalo za roman Šepet nevidnega mor- in naprej po jadranski obali. k poznejšemu porazu sil osi. ja – dvanajst tablet svinca in se je Jugoslovanska vojska ni bila do- A ta kazen ni bila usodna le za pred dvema letoma iz Trsta prese- rasla invaziji. Slabo organizirana, Hitlerja, temveč tudi za Jugoslavi- lil v Komen, je bil slavnostni go- zgolj delno mobilizirana in obo- jo, s tem pa tudi za Slovenijo. Nje- vornik na spominski slovesnosti rožena z zastarelim orožjem se je na razkosanost, okupacija in vojno ob 81. obletnici izgnanstva in be- pred številčno in tehnično močnej- nasilje so pustili neizbrisen pečat. gunstva, ki jo je Kulturnem domu v šim nasprotnikom ves čas umikala. Nasilni okupacijski režimi in spo- Komnu pripravila Krajevna organi- Vrhovno poveljstvo ni imelo prave padi med različnimi političnimi zacija Društva izgnancev Slovenije strategije in se je odločilo za va- frakcijami so poglobili predvojne 1941–1945 Komen v sodelovanju z rovanje celotne države, s čimer je razkole in bremenijo našo družbo občino Komen. razpršilo vojsko, kar se je izkazalo še 80 let po koncu vojne. Druga Dvorana kulturnega doma je bila za usodno napako. Tako so se pri svetovna vojna ima številne nauke, polna, kar priča o še vedno živem Gozdu - Martuljku (tedaj še Rutah) ki bi jih morali danes vedno zno- spominu na boleče in tragične do- italijanski vojski uprla zgolj sku- va ponavljati, a tragična zgodba godke zgodovine teh krajev, ko so pina prostovoljcev, še okoli 3000 o maščevanju je morda bolj po- bile februarja 1944 požgane vasi njih, večinoma prebeglih Primor- membna za nas volivce kot pa za Komen, Branik, Divči, Mali Dol in cev, pa se je zbrala v Novem mes- politične predstavnike: politika, ki Tomačevica, požigu pa je sledila tu. Ti niso mogli resneje vplivati temelji na maščevanju in naglih deportacija več tisoč vaščanov v na omejevanje napada, saj so se čustvenih odločitvah, prinaša po- internacijo. Zbrane sta nagovorila kmalu razkropili zaradi pomanjka- gubo tako tistim, ki jo vodijo, kot tudi komenski župan Erik Modic Slavnostni govornik je bil Dušan Jelinčič. nja organizacije in nasprotovanja tudi tistim, ki jih prizadene. ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 marec 2025 NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1 »Veš, mi smo temelj, ljane, učencev in učenk Glasbene šole France Šturm in nepogrešljive- Požig Komna in okoliških vasi na katerem se gradi svet.« ga Partizanskega pevskega zbor s harmonikarjem Francem Sladičem in predsednica komenskega odbo- osvobodil in postavil temelj najprej in vseh mentorjev mladih umetni- ra društva izgnancev Sabina Go- slovenskega dostojanstva, potem kov. Zbrane je pozdravil tudi ča- dnič. Dušan Jelinčič – sin ustano- državnosti in nazadnje tudi države. stni pokrovitelj prireditve, župan vitelja TIGR Zorka Jelinčiča, ki je Predstavil je dvojnost kot naravno mestne občine Ljubljana Zoran svojo predanost domovini plačal z značilnost primorskega človeka, ki Janković. devetimi leti trde ječe in tremi leti je obenem veren, a tudi miselno Slavnostna govornica, častna konfinacije – je poudaril, da ne sla- in socialno zaveden in dosleden v meščanka Ljubljane, predsednica vimo požiga, niti izgnanstva ali be- zagovarjanju pravic delovnih ljudi, Slovenske filantropije, predvsem gunstva, le spomin naj bo opomin, šibkejših in odrinjenih. Poleg ob- pa velika človekoljubka dr. Ani- da vojne ne sme biti nikjer in nikdar mejnih in notranjih zdrah, kot ko so ca Mikuž Kos, si je za nagovor več. nekatere stranke protestirale zaradi izposodila besedo pesnika Kajuha »Ker so napadli okupatorjevo Mussolinijevega častnega meščan- »ljudje«. Nagovorila nas je: »Dra- kolono, ki so jo morali napasti, ker stva stare Gorice ob skupni čez- Slavnostna govornica dr. Anica Mikuž Kos in župan Zoran Janković. gi ljudje, spoštovani ljudje!« Že ta upor, ki edini vodi k osvoboditvi, mejni evropski prestolnici kulture njena izbira je dokazala, da nas 8. ki je največji cilj tega boja, zahte- Gorice in Nove Gorice, se je dotak- le so življenje za prihodnje rodove. tudi v povojnem času dejavno so- marec vedno znova spominja na va prav tako boleče izbire. Saj so nil zdajšnjih in univerzalnih proble- Zato smo za rdečo nit kulturnega delovale pri razvoju naše družbe. plemenita in junaška prizadevanja bili partizani tudi prvi, ki so za ta mov, ki ogrožajo svetovni mir in se programa izbrali delo, boj in žrtve In v tako zastavljenem programu in delovanje žensk ne le za njiho- cilj darovali svoje življenje. To na- dotikajo primorskega območja. slovenskih narodnih herojinj, tistih avtorice dr. Mojce Poredoš so se ve pravice, temveč za pravičnost, črtno sprenevedanje in potvarjanje Izkazal je brezmejno hvaležnost, deklet in žena, ki so v boju s fašiz- prepletale izkušnje in mladost na- človečnost, mir in bratstvo vseh zgodovine iz nedvoumnih politič- ki jo nenehno poudarja pater Bog- mom in nacizmom žrtvovale svoje stopajočih: igralke Marjane Brecelj, ljudi na svetu. Danes živimo v dru- nih razlogov sta se začela pred leti dan Knavs, da smo po zaslugi teh življenje, in tistih, ki so morijo dru- mladih plesalk in plesalcev baletne gačnih časih in sprašujemo se, kaj ob bitki pri Dražgošah s formalno, pokončnih borcev za svobodo vsi ge svetovne vojne preživele in so šole Stevens, dijakov Gimnazije Po- lahko storimo kot posameznica, filozofsko zmedeno in teoretično na Primorskem ohranili slovenski posameznik za omejitev slabega nejasno makiavelistično razlago, jezik, kulturo in zemljo, in to z jas- dogajanja na našem planetu. Naj- da če partizani ne bi prišli v vas, ne nim in glasnim klicem, ki ga redno večkrat gre pri tem boju za drob- bi sledilo nacistično maščevanje. javno ponavlja: hvala vam, dragi ne prispevke, ki pa so še kako po- Odgovor je lahko dvojen, najprej partizani! membni, ko se združijo in poveže- formalen, potem šele teoretično fi- Kulturni program so oblikovali jo. In tako nas je ob koncu svojega lozofski. Dražgoška bitka je bila to učenci domače osnovne šole, člani nagovora pozvala, da ob 80. oble- tragično dejstvo, a bila je le eden pihalnega orkestra pod vodstvom tnici zmage nad fašizmom in na- od strašnih zločinov, ki so jih oku- dirigenta Matije Tavčarja in Mešani cizmom združimo gesli nekdanje- patorji zagrešili po svetu nekdaj in pevski zbor Cominum z zborovod- ga boja za svobodo in pravičnejši danes, in spreminjati to dejstvo in kinjo Karin Luin. V komenski knji- svet: »Smrt fašizmu in ljudje vseh dajati krivdo na drugo stran je za- žnici pa so odprli razstavo z naslo- dežel, združite se v dejavnih priza- vajajoče in podlo,« je v uvodu svo- vom Dolga dolga pot domov Gabri- devanjih za mir, svobodo, bratstvo jega govora poudaril Jelinčič in se jele Tavčar in mnogih drugih, ki bo in enakost.« dotaknil mnogih zgodovinskih dej- na ogled do konca marca. Tradicionalna prireditev je bila izjemno dobro obiskana. Meta Verbič, foto: Nik Rovan stev in partizanskega boja, ki nas je Olga Knez, foto: Barbara Žetko DOGODKI Franc Salvador Gomilšek OKROŽNICA 8685 spomenikov Dušni pastir in domoljub Do maja na Lenarško območno združenje za vrednote NOB je 4. novembra lani novo spletišče na cerkvenem dvorišču v Benedik- tu v sodelovanju z osnovno šolo, V razvado je prišlo, da okrožnice izpisati npr. vse žrtve, ki so se v ne- župnijo in občino Benedikt prip- ne zaznamujejo več okroglih šte- kem kraju rodile, ali žrtve, ki so v ravilo krajšo komemoracijo v spo- vilk partizanskih spomenikov na nekem kraju živele, ali žrtve, ki so min na dolgoletnega benediškega spletnem zemljevidu, ampak v na- v nekem kraju umrle oz. so tam po- župnika, dekana in velikega naro- slov okrožnice vpišem kar trenutno kopane. Glej npr. tak droben pre- dnjaka Franca Gomilška. O njego- številko na števcu. Dva meseca po gled za kraj Mišače. Postrežemo si vem ustvarjalnem delu, življenju in decembrski okrožnici smo bogatej- lahko tudi z vseslovensko statistiko. izjemnem duhovniškem poslanstvu ši za sto vpisov. Še vedno delamo Ko seštejemo vojne statuse NOV in je navzočim več povedal župnijski na Geopediji, na novo spletišče se POS (25.088 padlih), NOV in POJ upravitelj župnije sv. Benedikta in bomo morali preseliti do maja 2025. (2524) ter VDV (376), dobimo sku- dekan Marjan Rola. Posebej je Zadnje čase spomeničarji pre- paj 27.988 padlih partizanov. Par- omenil njegovo pomembno dušno cej klikamo po zbirki žrtev druge tizanskih dezerterjev je bilo ubitih pastirsko delo v Slovenskih goricah svetovne vojne na portalu Sisto- 207, aktivistov in sodelavcev 5375, že po prvi svetovni vojni in nato v ry in imena padlih na spomenikih civilistov 25.437. Med 11.267 žrt- času med obema svetovnima voj- opremljamo s podatki o njih v tej vami, pri katerih vojni status ni nama. Slavnostni govornik je bil zbirki, npr. za Cirila Ostermana in označen, jih je veliko pomrlo po benediški župan mag. Milan Re- Antona Jelovčana, ki so ju domo- koncentracijskih taboriščih, šlo je pič, ki je opozoril na duhovnikovo branci ubili marca 1945 na Jelovi- za zajete partizane, njihove sode- zavedno slovensko delovanje in ci. Korist je obojestranska, saj pri lavce in privržence ter člane družin. skrb za slovenske ljudi v najtežjih tem odkrijemo precej podvojenih Iščemo lahko tudi po povzročiteljih časih vojnih preizkušenj med drugo vpisov v Sistory in opozorimo na- smrti, po datumu ali/in kraju smrti svetovno vojno. Poudaril je njego- nje, kadar pa padlega tam ne naj- ipd. Kljub ponekod pomanjkljivim vo skrb za mladino, saj je ustanovil Kraj, kjer je bil usmrčen predvojni benediški župnik in dekan Franc Salvador Gomilšek. demo, ga sami vpišemo vanjo. Ka- podatkom je Sistory dragocen vir. številna bralna društva, knjižnice, (osebni arhiv Marjana Toša) dar se podatki na portalu Sistory ne Za skupine so na Inštitutu za no- celo potujočo knjižnico, bil je pobu- ujemajo s tistimi v literaturi in na vejšo zgodovino, ki skrbi za Sistory, dnik gradnje Kulturnega doma Ciri- Nacisti so ga aretirali 29. julija hotel pri Nemcih posredovati, pa nagrobnikih, jih poskušamo uskla- pripravljeni organizirati tudi tečaje la in Metoda v Benediktu in doma 1941 in ga odpeljali v ptujski za- je naletel na dr. Görgerja iz Ptuja, diti. Sistory omogoča uporabniku iskanja po registru žrtev. v Cerkvenjaku. Poudarjal je pomen por. Vodja varnostne službe v Ptu- ki ga je spoznal in mu je zagrozil: V februarski Svobodni besedi je izobraževanja in slovensko naro- ju je bil tedaj SS-Obersturmführer »Enkrat si ušel, zdaj ne boš več!« 29. bil objavljen članek Staneta Gradi- dno zavest. dr. Hermann Görger. Dekan Go- oktobra 1943 so Nemci prišli po de- šnika o odstranjenih spomenikih v Doživet kulturni program so prip- milšek je bil preko Borla poslan v kana Gomilška, mu izropali stano- Mariboru in okrog Paškega Kozja- ravili učenci Osnovne šole Bene- Rajhenburg in ob koncu septembra vanje in ga na cesti proti Rdečemu ka, v branje in presojo pa so tule dikt, ki jih je na slovesnosti sprem- izgnan v Slavonsko Požego. Tam Kalu ustrelili. Dokazano je torej, že članki za prihodnje številke revi- ljal ravnatelj Aljoša Bradač, in vo- je zbolel in je februarja 1942 odšel da dekana Gomilška niso umorili je: Med Kropo in Vodiško planino, kalna skupina KTD Selce. v Stično, kjer je okreval. Decem- partizani, temveč Nemci. Prav je, Pisatelji v narodnoosvobodilnem Franc Salvador Gomilšek se je ro- bra 1942 so verniki iz Knežje vasi da ljudje resnico poznajo. Njegovo boju in Begunjski spomeniki. Di- dil 14. decembra 1872 v Krčevini pri pri Dobrniču zaprosili za stalnega ime je bilo zapisano tudi na spo- gitalizirane partizanske publikaci- Ptuju, ubit pa je bil 29. oktobra 1943 duhovnika in dekan Gomilšek se minski plošči nacističnih žrtev med je in druge spletne vire nizamo na v Knežji vasi pri Dobrniču na Dolenj- je nato naselil pri njih. Ob nem- slovenskimi duhovniki, ki je nekdaj seznam Partizanska literatura, tudi skem. V duhovnika je bil posvečen ški ofenzivi na Dolenjskem so 27. stala na pročelju bazilike Marije Po- Partizanski spomeniki so pogosto tarča prve letnike revij TV-15 in Borec – 25. julija 1896 v Mariboru. Pri Sv. Be- oktobra 1943 v Knežjo vas prišli magaj na Brezjah. vandalov, ki jih policisti v glavnem nikoli vabljeni k listanju in branju. nediktu v Slovenskih goricah je zav- Nemci in začeli streljati in obeša- ne odkrijejo. Takšen je tudi primer iz zeto deloval od leta 1919 do 1941. ti prebivalstvo. Dekan Gomilšek je Dr. Marjan Toš Rečice pri Savinji. Miran Hladnik marec 2025 3 DOGODKI Obisk iz Gravine Pri zadnjem prekomorcu Alojzu Buciku Slovenijo so 23. in 24. februarja Cilj obiska je bil zadnji preko- menico Bolognese ji je predstavil obiskali predstavniki društva, ki morec, Alojz Bucik iz vasi Avče pri namen obiska, predvsem pa delo- obuja spomin na zbirno taborišče Kanalu, ki bo junija praznoval 101 vanje društva Associazione Campo Campo 65 v kraju Gravina v bližini leto. Kljub letom je čil in se še živo 65. Napovedal je, da bodo oktobra Barija, kjer so bile leta 1943 in 1944 spominja časov pred 82 leti. V in- pripravili že peto prireditev, s kate- ustanovljene prekomorske brigade. tervjuju je povedal, da so ga Italija- ro oživljajo zgodovino tega tabori- Predsednik društva Associazione ni, zato da ne bi imel možnosti oditi šča. Ob tej priložnosti bo predvajan Campo 65 Domenico Bologne- v partizane, poslali v posebne ba- dokumentarni film o prekomorcih se je pripeljal s sabo profesionalni taljone (bataglioni speciali) v Pistoio Pozabljeni novinarja in scenarista fotografinji Francesco Zaccaria in in Taranto. Pripovedoval je, kako je Miloša Batistute v produkciji TV Lauro Squicciarini, saj v projektu, doživel kapitulacijo Italije, da je bil Koper-Capodistria, ki je nastal lani. ki ga podpira občina Altamura, že- najprej v zbirnem taborišču Carbo- Film je podnaslovljen tudi v itali- lijo narediti intervjuje s še živečimi nara v Bariju, potem pa so vse pre- janskem jeziku, saj je bil septembra nekdanjimi taboriščniki. komorce premestili v Gravino. Bil 2024 predvajan v deželnem centru RAI Trst. Film tako že presega primorske in državne meje in vstopa v med- Predstavniki društva Associazione Campo 65 in TV Koper Capodistria pred koprskim narodne okvire. Ob nastajanju studiom dokumentarnega filma Pozabljeni decembra 2023 je ekipa ustvar- je vključen v 1. prekomorsko briga- Taborišče Campo 65 v Gravini je jalcev posnela ostanke nekdanje- do in že decembra 1943 je bil pos- do 9. septembra 1943 delovalo kot ga zbirnega taborišča v Gravini. lan na Korčulo. taborišče za zavezniške vojne ujet- Dovoljenja za snemanje je uredi- S tem projektom želijo avtorji do- nike, ujete v bojih v severni Afriki, lo društvo Campo 65 in takrat so biti informacije iz prve roke o tem, od 17. novembra 1943 do konca se spletle prijateljske vezi med kako so se ustanavljale prekomor- leta 1944 kot zbirno taborišče za nami in društvom, tako da je tok- ske brigade in kako je bilo videti prekomorce ter od leta 1954 kot za- ratni obisk iz dežele Puglia potrdi- zbirno taborišče v Gravini. Tako časno taborišče za ezule, Italijane iz tev odličnega sodelovanja. Ekipa bodo zaživele zgodbe, ki jih je po Istre in Dalmacije. ustvarjalcev filma in Zveza zdru- mnenju Bologneseja in prijateljev Ekipa iz Puglie je obiskala tudi re- ženj borcev za vrednote NOB Slo- treba predstaviti javnosti. Občina gionalni RTV center Koper-Capodi- venije pa smo že vabljeni oktobra Altamura, ki je lastnica zemljišča, stria in odgovorno urednico sloven- v Gravino na predstavitev filma in namerava čez čas na ostankih ta- skega programa TV Koper-Capo- druge prireditve. Domenico Bolognese in Alojz Bucik v Avčah borišča urediti muzej na prostem. distria Mojco Petrič Bužan. Do- Miloš Batistuta KULTURNI VEČER Krajevna skupnost Stara vas V METEŽU ZGODOVINE Pivka 81. obletnica smrti Karla Borec dekletu 80. obletnica konca Destovnika - Kajuha Čisto drugače, drugače je treba zapeti druge svetovne vojne kakor pojo nam ti vražji poeti. Čuj, dekle, tovariš, ki v tebi sem vzljubil ljudi, kaj čutiš, kako mi srce krvavi? Spomeniki NOB so tudi danes po- O srditosti spopadov, težkih bit- membni pričevalci zgodovinskih kah in trpljenju nam je izčrpno Zajemi si, dekle, z dlanmi te moje prevroče dogodkov. Prav je, da poznamo nji- pripovedoval naš pivški stoletnik krvi! hova sporočila. Stanislav Korent. Kot borec Preko- Daj, prosim, zajemi, saj čutiš, kako mi kipi Ob spomeniku vaščanom iz vasi morskih brigad je v bitkah sodelo- … Zagorje, Parje in Drskovče, padlim val vse od Dalmacije, Bosne, Like. med narodnoosvobodilnim bojem, Kot topničar je sodeloval v bitki za Ta kri ti bo pesem drugačno zapela, je prislonjeno manjše spominsko Reko, kar je bil zanj najhujši pekel. pesem iskreno, saj take boš najbolj vesela. obeležje. Opominja na 7. maj 1945, Zakaj taka odločenost Nemcev dan podpisa predaje nemške vojske prav na območju hrvaškega Pri- Nastop Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje Ta pesem bo pesem in s tem konec druge svetovne voj- morja in območja Ilirske Bistrice? poštenja in dela, ne na Primorskem. Upali so, da bodo IV. armadi pre- Večer je bil posvečen prihodu XIV. v knjigi Kajuh – podobe, ki sta jo življenja in smrti, Zadnje dni aprila 1945 je IV. ar- prečili pohod na Trst, kamor je po divizije na Štajersko s poudarkom uredila Vlado Vrbič in Andreja Jur- strahu in junaštva, mada jugoslovanske vojske usme- težkih bojih vkorakala 1. maja. na poeziji našega partizanskega pe- kovnik. Na 120. strani je objavljeno pesem ljubezni rila sile iz Bosne in osvobajala oto- Žal so se zgodovinski dogodki snika Karla Destovnika - Kajuha. policijsko poročilo kvizlinga Franca in pesem sovraštva. ka Krk in Rab, Istro ter prodirala zvrstili po hotenjih zaveznikov in Prireditev je potekala 14. februarja Černeta komandi v Pliberk. na slovensko ozemlje. Na območju pričakovanja »Trst je naš« so ostale v prostorih krajevne skupnosti Sta- V spomin na te dogodke smo v V tej pesmi bo strastno hotenje, Reke (bila je močno utrjena) se je neuresničene sanje. Zgrabiti za vrat to prekleto življenje. ra vas. KO ZB NOB Velenje Stara vas že spopadla s 97. nemškim korpu- 7. in 9. maj, konec druge svetov- Karel Destovnik - Kajuh se je ro- drugo leto zapored pripravili kul- som. Hudi boji so v Klani, Ilirski ne vojne, sta pomemben mejnik Ta pesem bo pesem milijonov, dil v Šoštanju, gimnazijo pa je obi- turni večer, prebirali Kajuhove pe- Bistrici potekali vse od 24. aprila naše evropske in svetovne zgodo- ta pesem bo boj, skoval v Celju. Ko so ga kot komu- smi, ki so bile globoko doživete, do 3. maja. Pivka je bila osvoboje- vine. Slovanski narodi so v skladu zato, ker je vzrasla iz moje krvi, nista izključili, je nadaljeval šolo v žive in udarne – podoba pravega zato, ker je vzrasla iz mrtvih kosti, na 27. aprila. General Hössling se s sklepi Avnoja ustanovili večnaci- Mariboru. Tudi tu je širil komuni- partizanstva. iz mrtvih kosti je znašel v brezizhodnem položa- onalno državo Jugoslavijo pod vod- stične ideje ter politično in kultur- Bili smo zelo veseli, da so se nam v boju poslednjem ubitih ljudi ju. Vzpostavil je stik s štabom IV. stvom maršala Tita. no delal, zato so ga v začetku leta pridružili tudi člana Gledališča Ve- armade jugoslovanske vojske, ki ZZB Postojna in občinski odbor 1941 internirali v taborišče v Iva- lenja – Zoja Lešnik in Nejc Škor- je bila v Zagorju. Pogajanja o pre- ZB Pivka ter občina Pivka bodo Karel Destovnik - Kajuh njici v Srbiji. Po vdoru Nemcev v janc ter naši Starovaščanki – Anita daji so potekala v noči s 6. na 7. spomin na zgodovinske dogodke (Kajuhove pesmi, izdano ob zboru našo državo je bil nekaj časa v ge- Lekše in Metka Sever, ki sta v svo- maj v Petrovi hiši v Zagorju. Zjutraj počastili z dvema prireditvama; s stapovskih zaporih, leta 1942 pa je jih pesmih odlično ponazorili pe- štajerskih brigad na Ostrožnem 5. je bila podpisana predaja 97. ar- predavanjem v Parku vojaške zgo- odšel v Ljubljano, kjer je delal in ži- smi in Kajuhovo delo. Anita Lekše septembra 1954) madnega korpusa s 16.000 vojaki dovine 6. maja ob 18. uri na temo vahno pesniško deloval. je prebrala zapisan spomin Marije in tremi generali. zaključni boji druge svetovne voj- V prvi polovici leta 1943 je od- Es na njeno srečanje s Kajuhom. Za Spomnimo na pomlad 1945, ko ne, boji za Trst in Koroško, predaval šel v partizane in se s svojo XIV. di- popestritev programa pa so zapele je prav slovensko ozemlje posta- bo dr. Martin Premk, in s kulturno vizijo udeleževal pohodov po vsej članice ŽPZ DU Velenje pod vod- PROČ VRZIMO TRUDNE MISLI – lo stičišče armad in umikajočih prireditvijo v Krpanovem domu 18. Dolenjski in Notranjski. 6. januarja stvom Manje Gošnik Vovk, ki so NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA, se množic: Rdeča armada je priti- maja ob 11. uri. Predstaviti želimo 1944 se je napotil s XIV. divizijo iz vse prisotne popeljali v prebujajočo NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA, skala z vzhoda, zavezniška vojska Pivko in njene kulturne pridobitve Bele krajine na Štajersko in padel pomlad. Program je odlično vodila, VSE PREŠLO BO KAKOR KALNA preko severne Italije z zahoda, od osvoboditve do danes. 22. februarja v boju s fašisti pri Za- povezovala in v njem tudi sodelo- REKA. umikajoča se nemška vojska pa Naša zgodovinska dolžnost je oh- vodnjah nad Belimi vodami blizu vala Irena Zalar. PROČ JO VRŽEŠ, ČE PRETESNA se je želela predati zaveznikom ranjati spomin na grozote vojne in Šoštanja. Žal so bile krogle, usodne Zahvaljujemo se vsem nastopa- JE OBLEKA. na severu ali zahodu. Tito, vojaš- se veseliti svobode in demokratič- za Kajuha, izstreljene iz orožja glav- jočim, članom združenja borcev, ČLOVEK, NOVI ČLOVEK VSTAL ki poveljnik partizanov, je reor- nih vrednot, ki jih uživamo v naši nega orožniškega stražmojstra slo- vodstvu in krajanom KS Stara vas, BO IZ ČLOVEKA. ganiziral vojaške enote v IV. ar- svobodni Sloveniji. venskega rodu iz Guštanja, Franca da smo lahko skupaj preživeli čudo- mado ter jo že 27. aprila poslal v Černeta. Usodni dogodek je opisan vit večer. Branka Sovinek boj za Trst. Boža Pečko 4 marec 2025 DOGODKI Vinska Gora V METEŽU ZGODOVINE ZB Dovje - Mojstrana Priznanja, recital Vse žrtve v času Kajuha in občni zbor narodnoosvobodilnega boja V Vinski Gori je 28. februarja potekal redni zbor članov tamkajšnjega KO Zgodovina je kažipot našega življe- krajevni skupnosti Kranjska Gora ZB NOB. Zbora se je udeležilo 32 čla- nja, ne pozabimo na ljudi, ki so da- devet, v krajevni skupnosti Podko- nov in predstavniki ZB za vred note rovali svoje življenje in tlakovali pot ren so v boju padli trije krajani, v NOB Velenje, predsednik kra jevne k svobodi. Tukaj na kratko pred- krajevni skupnosti Rateče - Planica skupnosti Vinska Gora, predsednica stavljamo kroniko najpomembnej- pa je za domovino darovalo življe- tamkajšnjega društva upokojencev, ših dogodkov v krajevni skupnosti nje 11 krajanov, nekaj ljudi je umrlo predsednica Planinskega društva Dovje - Mojstrana in drugih kra- v taboriščih. Vinska Gora in predstavnik Lovsko - jevnih skupnosti v občini Kranjska Okupator je iz dneva v dan spoz- športnega društva Vinska Gora. Gora med okupacijo v letih 1941– naval svojo nemoč pred ljudskim Najprej so nas pozdravili učenci 1945. odporom. Posledica tega so bile prvega razreda Podružnične osnov- Po zločinskem napadu fašističnih množične aretacije po vsej dolini 7. ne šole Vinska Gora z zelo lepim in sil na nekdanjo Jugoslavijo so 9. januarja 1944. Ljudje so množično prisrčnim programom, ki je v pre- aprila 1941 iz smeri Kranjske Gore odhajali v partizane. Kristelj Dovž- nekatero oko privabil solze. Pro- vkorakale italijanske enote in zase- an je bil kmalu po aretaciji ustreljen gram je zajemal recitale Kajuha, dle vasi Dovje in Mojstrano. Občani petje partizanskih pesmi ob sprem- Sprejem novih članov organizacije ZB so bili do njih zelo zadržani, in ko Okupator je iz dneva ljavi mladega harmonikarja in ple- ne ZB NOB Velenje, Dragico Goro- ra Trebižan, ravnateljica Osnovne so Italijani po 14 dneh odšli, so ču- v dan spoznaval svojo sa. Najlepša hvala še enkrat učen- granc in Jožeta Ograjenška. šole Gorica, za pomoč pri organiza- tili zadovoljstvo. A ne za dolgo. Na cem in učiteljici, ki jih je pripravila nemoč pred ljudskim Predsednik KO ZB Bernard Šte- ciji prireditev KO ZB NOB Vinska njihovo mesto so prišli Nemci. Za- za nastop. fan Drev in podpredsednik ZB NOB Gora, Sonja Drev Einfalt, učiteljica čele so se prve aretacije, preselitev odporom. Posledica Redni letni zbor članov KO ZB Velenje Bojan Voh sta dvanajstim Podružnične osnovne šole Vinska župnika in učiteljice. Prav zato se tega so bile množične NOB Vinska Gora je začel predse- novosprejetim članom v KO ZB Gora, za pomoč pri organizaciji pri- je začela krepiti Osvobodilna fron- dnik KO ZB NOB Vinska Gora Ber- aretacije po vsej dolini NOB Vinska Gora izrazila dobro- reditev KO ZB NOB Vinska Gora, ta, katere ustanovitelj je bil Jakob nard Štefan Drev, ki je pozdravil došlico in jim izročila simbolično Tomaž Kumer in Marija Lesjak za Rabič (Mlakarjev Jaka) z Dovjega, 7. januarja 1944. Ljudje vse prisotne, predlagal v potrditev darilo – glineni list z verzom Karla postavitev smernih tabel Petelinjek. zaveden in odločen Slovenec. V ju- so množično odhajali dnevni red, ki so ga člani prejeli z Destovnika - Kajuha. Za doseda- Po uradno končanem zboru član- niju leta 1941 je prvi odšel v hribe vabilom, in podal predlog sezna- v partizane. Kristelj nje delo v KO ZB sta podelila tudi stva je delovna predsednica vse in z neutrudnim delom organiziral ma kandidatov za organe zbora. priznanje in zahvale. Priznanje je prisotne povabila na pogostitev in in krepil Osvobodilno fronto, zbiral Dovžan je bil kmalu Delovna predsednica zbora članov prejela Janja Rednjak za uspešno druženje. okoli sebe vse zavedne krajane in po aretaciji ustreljen v KO ZB NOB Vinska Gora je najprej vodenje KO ZB NOB Vinska Gora tako med ljudstvom krepil odpor navzoče pozvala k enominutnemu Begunjah, njegova mati v preteklosti, zahvale pa Barba- Dragica Gorogranc proti okupatorju. Prvo akcijo, ki sta molku v spomin na pokojne člane jo vodila Alojz Rabič in Ivan Jalen, in sestra pa sta bili ZB NOB Vinska Gora. so izpeljali 16. decembra 1941, ko odpeljani v Nemčijo. Poročilo o delu KO ZB NOB Vin- so razorožili orožniško posadko na ska Gora za leto 2024 in načrt dela Dovjem. Ob drugem napadu na vo- v Begunjah, njegova mati in sestra za leto 2025 je podal predsednik jašnico Veliki breg pa so naleteli na pa sta bili odpeljani v Nemčijo. Od Bernard Štefan Drev, finančno po- odpor Nemcev in v boju je padel aretirancev jih je bilo nekaj posla- ročilo je podala blagajničarka Vi- prvi borec v našem kraju, Alojz Ra- nih v koncentracijska taborišča v ljemina Dremel in poročilo nadzor- bič z Dovjega, star šele 25 let. Nemčijo, drugi pa v Begunje, od ko- nega odbora KO ZB NOB Vinska Druga skupina fantov in mož je der so jih po nekaj mesecih izpusti- Gora predsednik NO Jožef Ogra- podirala drevje, požagala javne dro- li. 12. julija 1944 sta padla dva do- jenšek. Za sprejem poročil so gla- gove, naredila ovire čez železniški mačina, Mirko Pezdirnik z Dovjega sovali vsi prisotni člani zbora. Člani tir v smeri Jesenic in zažgala most in Jože Merkelj iz Mojstrane. Padla zbora so potrdili še predlog uprav- pri Belci. Še isto noč so v snegu in sta na Rupah - v Krajih. Ustrelila nega odbora ZB NOB Vinska Gora, viharju odšli v hribe nad Dovjem. S sta ju orožnika. 5. avgusta 1944 je da znaša članarina za leto 2025 seboj so peljali tri ujete orožnike, ki bil izdan partizanski kurirski bivak deset evrov na člana. Izvolili so še so jih zaprli na Vrseh. Drugi dan je nad Belco nad Sedučnikom. Štirje člana, ki se bosta udeležila skupšči- Priznanja za uspešno in požrtvovalno delo prišel odred zloglasne švabske po- tovariši in tovarišica so bili ustre- licije in obkolili so vas Dovje. Vse ljeni, med njimi tudi ruska ujetnika, DOGODKI Starše preostale vaščane so takoj aretirali ki sta se pridružila partizanom. Re- in jih ves dan zasliševali v šoli. Po zika Rabič in ranjeni kurir Peternel dolgem posvetovanju so uporniki sta bila ujeta in srečno sta dočakala Ura spomina izpustili ujete orožnike. Ubežniki so svobodo. 1. novembra so bile spet se vrnili na svoje domove, le brata aretacije. 3. maja 1944 so v zasedi Ivan in Kristelj Dolžan sta ostala v na Kolenu pod Kepo Nemci priča- hribih. 27. decembra 1941 so se za- kali kurirsko četo, ki je šla z Gorenj- Predsednik Občinske organizacije čele aretacije in vrhunec dosegle 6. skega na Koroško, in v boju je bil ZB za vrednote NOB Starše Zoran januarja 1942. Aretirali so 119 ljudi. ubit Beno Hrovat - Zvone, star šele Vobič je 20. februarja pripravil pre- Vaščane so odpeljali v Begunje, jih 25 let. davanje o 30 padlih borcih in drugih mučili in ustrahovali. 12. februarja V decembru 1944 so nemški žan- žrtvah fašizma, ki so na območju 1942 so na strelišču v Dragi padle darji in graničarji napadli partizan- današnje občine Starše svoje življe- prve žrtve. Ustreljenih je bilo devet ski bivak v Jurčevem gozdu. Parti- nje žrtvovali v letih 1941–1945. talcev, vaščanov Dovjega, Mojstra- zani so bili pravočasno obveščeni, V uvodu predavanja je poudaril ne in Belce. To so bili mladi fantje, srečno so odšli. V akcijo so vstopali ključno vrednost spominjanja na stari od 24 do 33 let: Jože Križnar, najmlajši, pionirji, obveščevalna padle borce in druge žrtve fašiz- Janez Mrak in Miha Prezelj iz Moj- služba je bila zelo dejavna. Nemci ma v občini, ki so s svojim domo- strane, Maks Rabič, Kristjan Ražen so besneli v svojih poslednjih krčih. ljubnim žarom in pripravljenostjo in Janez Skumavc - Ščurkov z Dov- Januarja 1945 je sledil napad nem- žrtvovati se za svobodo dali ne- jega, Franc Luks, Andrej Lindau in ških žandarjev na partizane v Mlin- izbrisen pečat zgodovini. Za lažje Franc Skumavc - Jurčev z Belce. ci nad Dovjem. V boju sta bila ubita razumevanje tematike je prisotne Večino ostalih je okupator odpeljal dva Nemca. 22. aprila 1945 je pri najprej seznanil s pregledom žrtev Ura spomina na prireditvi v Staršah. v zloglasna nemška taborišča Ma- potoku Mlinca padel kurir Franc druge svetovne vojne na svetovni uthausen, Dachau in Auschwitz, od Knaflič, ko se je s tovarišem Kala- ravni, nadaljeval s podatki v Slove- njih se jih je vrnilo samo pet, 17 pa nom vračal z javke. niji in končal z osredotočenjem na ga nasilja zaradi sodelovanja z na- je bila zmaga že zelo blizu. Krutost jih je umrlo v taboriščih. 8. maja so Mojstrančani posled- območje sedanje občine Starše. rodnoosvobodilnim gibanjem. vojne je bila še vedno prisotna, Aprila 1943 je bil po izdaji ujet njič doživeli strah, ko so Nemci v Poudaril je pomen upora- V drugem delu predavanja je tudi v trenutkih, ko so se zgodo- partizan Kristelj Dovžan, ki je imel svojem divjem besu streljali po be ustreznih virov, ki podrobno Zoran Vobič predstavil osebne vinski tokovi že preobračali. pri sebi dnevnik z imeni – Nemci vasi. Končno je bil sovražnik pre- osvetljujejo medvojne dogodke in zgodbe teh žrtev. Poslušalci smo Ura spomina je bila del dogajanja so mu ga zaplenili. Sledila je veri- magan. Zvonovi so zvonili in ozna- povezovanje s partizanskim giba- spoznali njihove življenjske poti in v okviru praznovanja 80. obletnice ga aretacij na Dovjem, v Mojstrani, njali svobodo. Postavljali so mlaje, njem, s čimer so nam omogoči- tragične usode, ki so se končale na osvoboditve. Na prireditvi smo se Martuljku, Kranjski Gori, Podkore- zastave svobode so vihrale v zgo- li vpogled v širši kontekst boja za krutih bojiščih, še posebej v času poklonili spominu na vse, ki so se nu in v Ratečah. dovinski majski dan – 9. maj 1945! svobodo. Med občani Starš je bilo zadnjih bojev na našem ozem- borili proti okupatorju in dali svoje V času narodnoosvobodilnega Letos domovina praznuje 80-letni- 30 žrtev fašizma in nacizma. Med lju. Še posebej pretresljivo je bilo življenje za svobodo. boja je v krajevni skupnosti Rute co svobode. njimi je 26 padlih partizanskih bor- spoznanje, da so mnogi padli prav - Gozd Martuljek - Srednji Vrh iz- cev, štiri pa so bile žrtve fašistične- na pragu osvoboditve, v dneh, ko Stanka Vobič gubilo življenje šest krajanov, v Sonja Mirtič marec 2025 5 DOGODKI Cankarjev dom KOLUMNA Listina ZZB Julijani Žibert Na slovesni prireditvi ob medna- uspešno vodi organizacijo, obenem rodnem dnevu žensk, ki je 7. mar- pa se vedno znova izkaže kot od- ca potekal v Cankarjevem domu v prta in pripravljena na sodelovanje Ljubljani, je predsednik ZZB NOB z drugimi slovenskimi borčevskimi Jože Poglajen Slovenije Marijan Križman Juli- organizacijami. Zavezana je tes- jani Žibert podelil najvišje prizna- nejšemu povezovanju borčevskih nje slovenske borčevske organiza- organizacij glavnih mest nekdanjih cije, listino ZZB NOB Slovenije. jugoslovanskih republik, kar pri- Ko zazvoni rdeči telefon Julijana Žibert je dolgoletna pod- speva k širjenju solidarnosti in iz- predsednica in predsednica ZZB menjavi izkušenj med borčevskimi do bi si mislil, da bo podprla napad ameriško britanske NOB Ljubljana ter članica predsed- organizacijami na širšem območju. stva ZZB NOB Slovenije, s svojim Poleg tega je prejemnica zlate pla- predanim delom pa je postala ne- kete iz leta 2016, ki jo je prejela pogrešljiva v borčevski organizaci- za svoje dolgoletno predano delo. ji. Kot izjemna aktivistka in družbe- Leta 2024 je bila izbrana za častno Ksvet, natančneje Evro- soldateske na Irak. V zameno za to po, iz tečajev vrgel ne ravno častno potezo je sloven- telefonski pogovor! A ska vojska dobila karto za vstop v očitno se je to zgodilo, »mirovniški klub« NATO. Šlo je torej ko sta se po telefonu za trgovino. Tudi zdaj nas prepriču- nopolitična delavka je svojo kariero meščanko Ljubljane. Ta naziv je pogovarjala Trump iz Washingtona jejo, da bo ta meganaložba v orožje posvetila skrbi za ohranjanje vre- priznanje njenemu neutrudnemu in Putin iz Moskve. No, to ni edini te- in vojsko zagotovila mir, pospešila dnot narodnoosvobodilnega boja prizadevanju za skupno dobro ter lefonski pogovor med šefoma dveh bo tudi gospodarsko rast, prinesla ter prizadevanju za medgeneracij- njenemu prispevku k ohranjanju z atomskimi bombami do zob obo- nova delovna mesta. Dodatno obo- sko povezovanje. Listino ZZB NOB Slovenije je Julijani spomina na zgodovinske dogodke, roženih držav. Slušalki rdečega tele- roževanje je edina točka, pri kateri S svojim zgledom, mirnostjo in Žibert podelil predsednik slovenske ki so oblikovali našo sedanjost. fona sta leta 1962 dvignila Kennedy vlada soglasje med vladno koalicijo bogatimi življenjskimi izkušnjami borčevske organizacije Marijan Križman. Manja Konkolič in Hruščev ter se dogovorila, kako in opozicijo. Z redkimi izjemami jih rešiti kubansko krizo, ko so Rusi na pri tem podpirajo mediji z objavami Kubi, torej le kakšnih sto kilometrov »analiz« z očitno propagandno obar- DOGODKI Gračnica pri Rimskih Toplicah od meje ZDA, začeli nameščati ra- vanimi podatki iz zahodnih obvešče- kete z atomskimi konicami. Rusi so valnih virov o ruskih osvajalnih na- takrat svoje rakete umaknili s Kube, menih. Ne le to, na ameriški National Spomin na šolarje in borce 14. divizije Američani pa iz Turčije – in svet si Defence University v Washingtonu je oddahnil. priučeni in zdaj že upokojeni gene- A ne za dolgo. Zgodba se je v ne- ral Slovenske vojske je na primer na Ob 81. obletnici pohoda XIV. divi- koliko drugačnih odtenkih začela televiziji že razglabljal tudi o tem, ali zije na Štajersko in spopada z nem- ponavljati v Evropi po padcu komu- bo prst na sprožilcu evropskih raket ško kolono v dolini Gračnice je bila nizma v Rusiji in koncu hladne voj- z atomskimi konicami, usmerjeni- 9. februarja spominska slovesnost ne, ko je NATO, mi proti vzhodu, v tej dolini. Udeležile so se je dele- se pravi ameriška imel francoski gacije borcev za vrednote NOB iz vojska, svoja voja- Drnovškova vlada predsednik ali Posavja, s Kozjanskega, iz Zasavja, ška oporišča širil Metlike, Tolmina, Celja in Saraje- v nekdanje države leta 2003 podprla britanski premier. Je pa res, da va, pohodniki po poteh Štirinajste, vzhodnega bloka, napad ameriško se je v prevla- ki so v treh dneh pot prehodili od torej tja do ruskih Sedlarjevega do Gračnice, pripa- meja. Kolikor je britanske soldateske dujočih odnosih v svetu majhni dniki Slovenske vojske, delegacije znano, takrat Putin na Irak. V zameno za Sloveniji tež- veteranov vojne za Slovenijo, pri- ni poklical ameri- ko upreti temu padniki policijskega veteranskega škega predsednika to ne ravno častno valu navdušenja združenja Sever in izvajalci kultur- Clintona in zahte- potezo je slovenska evropskih vodi- nega programa. val, naj to počet- teljev za dodat- Ob tej priložnosti so se spomni- je NATA ustavi. A vojska dobila karto za no oboroževanje li dogodka v tej dolini 12. februar- kaplja čez rob je vstop v »mirovniški in zaostrovanje ja 1944, ki prav gotovo spada med bil načrt, da NATO odnosov z Ru- najmračnejša dejanja okupatorjev svoja vojaška opo- klub« NATO. sko federacijo. A pri nas. Divizija se je ta dan v hu- so bolničarke obvezale ranjene. Do hodnico, ne bi smeli dovoliti, da se rišča vzpostavi Golobova vlada dem mrazu in skoraj meter visokem tega trenutka partizani niso imeli šolarji pomešajo med vojake v nji- tudi v Ukrajini. Pu- vendar ima asa v snegu pomikala preko Sv. Lovrenca izgub. Prva žrtev je bil komandant hovi bojni formaciji prodiranja na tin tudi takrat ni vzel v roke rdečega rokavu: glas ljudstva. Sodeč po an- v dolino Lokavca mimo lokavške bataljona v zasedi, Ilija Badovinac, nasprotnikovo območje. telefona, ampak je ob ukrajinski meji ketah javnega mnenja namreč več šole, ki je bila ta dan prazna, ker so ki se je umikal med zadnjimi in se je Udeleženci slovesnosti so izkaza- postrojil kolone tankov. Ker tega kot polovica prebivalcev Sloveni- bili otroci z nemškim učiteljem na pred odhodom vrnil na cesto, da bi li spoštovanje tem takrat otrokom opozorila v NATU niso jemali resno, je nasprotuje dodatnemu denarju filmski predstavi v bližnji tovarni. mrtvim in ranjenim vermanom pob- in borcem XIV. divizije. Ob spome- je s tanki to mejo tudi prestopil. Po za orožje. Če opozicija za namene Bil je zadnji dan prvega polletja in ral brzostrelke. Streli so ga zadeli, nik so delegacije položile vence, treh letih spopadov in več kot sto ti- predvolilne kampanje na državni ra- otroci so tam dobili tudi spričevala. tako da je mrtev obležal v Gračnici. recitatorka Terezija Potočar Koro- soč mrtvih in ranjenih je v Kremlju čun izsiljuje referendume, bi lahko Okrog 14. ure je divizija prispela do Od šolskih otrok je na cesti obležal šec, moški pevski zbor iz Laškega vendarle zazvonil rdeči telefon in na tudi Golobova vlada ljudi povpraša- gostilne Blatnik. V tem času so se mrtev Ivan Lapornik, star 13 let, iz in laška pihalna godba pa so izvedli drugi strani žice se je oglasil Trump. la, kaj si mislimo o tem. To bi bila iz smeri Rimskih Toplic bližale eno- Paneč. Ranjeni so bili Peter Deželak kratek kulturni program. Prisotne je Po tem telefonskem pogovoru tudi priložnost, da nam Golob, Jan- te vermanšafta, ki so nameravale v iz Brodnic, star 14 let, Ivan Hliš iz nagovorila predsednica Državnega na vroči liniji ZDA–Rusija je Tru- ša etc. v referendumski kampanji dolino Gračnice. Ob izlivu Grač- Paneč, star 13 let, ki je bil prestre- zbora Republike Slovenije Urška mp močno pritisnil na ukrajinsko končno z dejstvi in argumenti, ne le nice v Savinjo so vermani naleteli ljen skozi prsi, Ivan Požin iz Lokav- Klakočar Zupančič, pozdravila vodstvo, da se vojaški spopadi ta- z ugibanjem in floskulami, pojasni- na šolsko mladino, ki se je vračala ca, star 13 let, in Anton Belje iz Pa- pa sta jih župan občine Laško Mar- koj končajo, vzpostavi premirje na jo, od kod jim prepričanje, da Rusi s predstave. Vseh šolarjev je bilo neč, star 14 let. Deželak in Hliš sta ko Šantej, in predstavnik antifaši- frontni črti ter začno pogajanja o nameravajo napasti in okupirati okrog 60. Dekleta so po predstavi bila prepeljana v celjsko bolnišnico, stov kantona Sarajevo Mirsad Ča- rešitvi konflikta. Spotoma je še od Evropo. Navsezadnje je Rusija njen takoj odšla domov, fantje pa so se Požin in Belej pa sta se zdravila v tić. Na slovesnosti se je zbralo več Zelenskega zahteval, da Ukrajinci del, vsaj geografsko pa tudi zgodo- ustavili ob vojakih. Ti so jih spraše- domači oskrbi. To so dejstva o spo- kot 300 udeležencev, ki so menili, dozdajšnjo izdatno predvsem vo- vinsko gledano. V evropskih vojnah vali, kje so doma, in jim govorili, da padu, ki je upravičeno znan pod na- da grozote druge svetovne vojne jaško pomoč Američanom vrnejo z od Napoleona naprej je bila na stra- bodo skupaj šli proti domu. Ko so zivom »živi zid«, saj vermani, tudi ne smejo v pozabo. dragocenimi rudninami. Med poli- ni napadenih držav. Izjema je napad se vojaki okrog 15.30 napotili peš če niso prisilili otrok v svojo pred- Andrej Mavri, foto: Brane Gradišnik tično elito v Evropi je zavladala pre- sovjetov na Finsko leta 1939. Toda po soteski Gračnice, so jim dečki cejšnja zmedenost, kaj storiti, kajti po skupni zmagi nad nacizmom in sledili, saj je bila to tudi njihova pot doslej je veljalo, da je treba Ukraji- fašizmom so Ruse dotedanji zavez- domov. Komandant partizanske za- VABILA no neomajno vojaško podpirati vse niki iz še danes ne povsem pojas- sede Ilija Badovinac je osupnil, ko do končne zmage nad agresorskimi njenih razlogov razglasili za zaklete je zagledal na cesti okupatorsko Sromlje Rusi. Po nizu sestankov na najvišji sovražnike. Delni odgovor je, da so predhodnico, okrog 150 mož, pred V soboto, 26. aprila, ob 10. uri bosta na Sromljah spominska slovesnost ob dnevu ravni so sklenili, da je pravi recept za jih v to vodili ideološki razlogi, strah njo in ob njej pa šolske otroke. Ta- upora proti okupatorju, 81. obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda in praznovanje 1. mir rožljanje z orožjem, tudi atom- pred razmahom komunizma torej. kega prizora še ni videl. Nekaj časa maja. Slavnostna govornica bo dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo v vladi Republike skim – da se torej EU (in Ukrajina) A komunizem je ob koncu prejšnje- je pomišljal, potem pa dal povelje Slovenije. Orga nizator slovesnosti je ZBV NOB Brežice. dodatno oboroži. Kar naj bi Ruse ga stoletja razpadel na prafaktorje za napad. Otroci so zaslišali klice odvrnilo od namere, da še letos na- in z njim je propadla tudi Sovjetska partizanov, naj se zaklonijo. Ver- padejo Evropo. Za dodatno orožje in zveza, prepričanje, da so Rusi naj- mani so se znašli v navzkrižnem plače za nekaj sto tisoč novih voja- večja grožnja zahodnemu svetu, pa ognju. Na cesti so obležali mrtvi Pesem daje moč kov in častnikov načrtujejo porabiti je ostalo. in ranjeni, preživeli pa so iskali za- V Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani, Vilharjeva 11, bo v torek, 20. maja, 800 milijard evrov. Kakor koli že, dejstvo je, da se je vetje. Otroci so v prvem trenutku ob 18. uri koncert Nataše Loborec Perovšek z gosti. Program zajema partizanske in Tudi naši politični voditelji volj- vrednost delnic orožarske industri- prav tako poiskali zavetje, potem slovenske ljudske pesmi, pa »starogradske«, pesmi zabavne pop glasbe in tri avtorske no korakajo v to smer. Ni prvič, da je, nemškega Rheimetalla na pri- so nekateri pritekli, drugi pa so se pesmi Rudija Loborca. Koncert bo organiziran ob pomoči KUD Podpeč, Jezero, Preserje. Slovenija pristopa h koaliciji voljnih. mer, v zadnjih treh mesecih več kot priplazili do gostilne Blatnik, kjer Prisrčno vabljeni na pester program medgeneracijskega sodelovanja! Tako je Drnovškova vlada leta 2003 podvojila … 6 marec 2025 NAŠ POGOVOR Sead Đulić, predsednik SABNOR BiH (Zveza protifašističnih borcev narodnoosvobodilnega boja BiH), je eden od ustanoviteljev Društva Josip Broz - Tito v Mostarju, ustanovitelj Mostarskega gledališča mladih, gledališki režiser, novinar, direktor Centra za dramsko vzgojo. »Nismo komemorativna združenja in protifašistične turistične agencije!« Sead Đulić se je rodil leta 1950 v Stocu v Bosni in Številni so primeri sprevračanja vine v bistvu podpira protifašistične snele najbolj priljubljene rock sku- Hercegovini. Večji del življenja je posvetil mladim in zgodovinskih dejstev. Četniki so ideje in to našo dediščino, toda te pine v naši državi. Mislim, da je k razglašeni za protifašiste in do- »male« ljudi zastrašujejo politične temu pripomogla tudi priljubljenost z njimi povezani gledališki umetnosti. Režiral je več voljeno je ustanavljanje njihovih vodje, strankarski mediji ali pa so pesmi »Bella ciao« po vsem svetu. kot 90 predstav v gledališčih v Mostarju, Bugojnu, društev. Številni zlikovci in vojni šikanirani zaradi dela, ustrahovanja Sarajevu, Banjaluki, Tuzli in Italiji. Je tudi direktor zločinci imajo po BiH svoje ulice, in sovraštva, zato so se umaknili in V vseh nekdanjih republikah SFRJ trge ali šole in so predstavljeni kot svoje pripadnosti ne pokažejo javno. se je po razpadu skupne države Centra za dramsko vzgojo Bosne in Hercegovine, ponos svojega naroda, hkrati pa se V takšnem ozračju se spomeniki in okrepila dejavnost cerkva – ali so pisec knjig in člankov s področja umetnosti in dobitnik želi partizansko gibanje predstaviti spominska obeležja uničujejo in pre- razlike med katoliki, pravoslavnimi kot zločinsko. Obeležja fašistov in puščajo zobu časa. Redki so dobri in muslimani v odnosu do številnih mednarodnih gledaliških nagrad, prav tako nacistov, njihovi pozdravi, njihove primeri obnove in skrbi za spome- narodnoosvobodilnega boja in dobitnik nagrade za življenjsko delo Lucijana Latingerja pesmi in oblike obnašanja so postali nike in drugo materialno dediščino, »komunizma« nasploh? in nagrade »14. februar«. Od leta 1992 je sodeloval vsakdan, ki ga brani del oblasti. Pro- s čimer ohranjamo spomin na naro- Ob zadnjem popisu prebivalstva v čelja številnih v odnosu objektov po dnoosvobodilno vojno. Bosni in Hercegovini se je 97 od- v obrambno-osvobodilni vojni. Izhaja iz partizanske državi so prekrita z zidnimi poslika- stotkov ljudi opredelilo, da so ver- družine, na kar je še posebej ponosen. Dva mandata je vami vojnih zločincev, ki jih poveli- Kolikšna pozornost je v niki. Ta podatek dovolj zgovorno bil predsednik UABNOR Mostar, zadnjih šest let pa je čujejo in predstavljajo čisto drugače izobraževanju v osnovnih šolah kaže, kako močni so vplivi verskih od siceršnjih zgodovinskih dejstev. namenjena partizanskemu boju skupnosti. Včasih se ustvarja vtis, predsednik SABNOR BiH. Kakšen je odnos širše javnosti v času okupacije od leta 1941 do da živimo v klasični teokratski in vladajočih elit do dediščine 1945? družbi, čeprav smo po ustavi se- Jani Alič, Maca Jogan pravi hrvaški vojaki, ki so se borili za hrvaško državo. V skladu s tem Kakšna je organiziranost borcev spomenike in spominska obeležja in mlajših članov organizacije po protifašističnemu gibanju načrtno entitetah? uničujejo. V tretjem delu BiH, kjer Zaradi zapletene državne uredi- vladajo različne stranke, pa je stanje tve v Bosni in Hercegovini, pa tudi odvisno od posameznikov, ki so na zaradi oblasti, ki daje prednost na- visokem položaju. Deklarativno so rodnostnemu konceptu pred drža- vsi protifašisti in to spoštujejo. Zato vljanskim, se to odraža tudi v delu ne moremo biti zadovoljni z odno- in organiziranju borčevske organi- som oblasti do protifašistične dediš- zacije. Tako obstaja Zveza antifa- čine, saj v šolah ne poteka pouk o šistov in borcev NOV, ki je pravna tem. To pa ustvarja prostor za mani- naslednica SUBNOR BiH. pulacije in revizijo zgodovine. SABNOR je registriran pri držav- nem ministrstvu za pravosodje, nje- Ali so organizacije v entitetah govo območje delovanja pa je vsa povezane na ravni celotne BiH, država. Vzporedno obstaja SUB- kako sodelujejo? NOR Republike Srbske, ki je regi- Organizacije iz Republike Srbske striran pri ministrstvu za pravosod- niso uradno povezane z držav- je Republike Srbske, območje nje- no zvezo, je pa dosti sodelovanja govega delovanja pa je ta entiteta. s posameznimi člani Združenja iz Medsebojnega sodelovanja ni, ker Republike Srbske se s SABNOR vodstvo SUBNOR v Republiki Srb- BiH formalno ne povezujejo zara- ski tega ne želi. Tam, kjer je vpliv di strahu pred izgubo financiranja Sead Đulić, predsednik SABNOR BiH politike močnejši, je sodelovanje in drugih ugodnosti, ki jih imajo od slabše in nasprotno. narodnoosvobodilnega boja, kako Druga svetovna vojna in partizan- kularna država. Resnično, največ Kar pa se tiče mladih protifaši- se kaže v ohranjanju ali uničevanju ske bitke niso v učnih programih. teh novih »vernikov« je le na for- stov, so organizirani v forumih mla- spomenikov in spominskih krajev? Morebitno omenjanje dogodkov in malni ravni, ker je to v mnogih po- dih protifašistov od združenja pre- Ni dovolj reči ali napisati: Jaz sem osebnosti iz tega obdobja je pre- ložajih pomembno za napredova- ko kantonov do državne ravni. Ima- Takoj po vojni v protifašist. Prav ta populizem se puščeno učiteljem. Sicer pa poseb- nje. Odnos do »komunizma« je na jo svoje vodstvo in programe, ki so devetdesetih letih pripisuje »malemu« človeku, ki rav- no težavo povzroča dejstvo, da je splošno negativen in vse tri skup- usklajeni s programom celotnega je bil spomin na na najboljše, kolikor zna in zmore. izobraževanje v pristojnosti kanto- nosti ga imajo pogubnega za svoje SABNOR. Predsednik Foruma je Da bi delal bolje in več, da bi delal nov, mi pa imamo deset kantonskih vernike. Ustvarja se vtis, kot da vsi član Upravnega odbora SABNOR, narodnoosvobodilni sodobneje, da bi delal drugače, se programov plus program za Repu- tekmujejo, kdo bo našel več nega- kar olajšuje komuniciranje in pre- boj skoraj popolnoma morajo v konkretno akcijo vključiti bliko Srbsko in Brčko distrikt BiH. tivnosti in jih prenesel v javnost, gled dejavnosti. ta in tisti, ki nenehno kritizirajo in Torej obstaja 12 različnih progra- da bi se to obdobje uprlo novim potisnjen v pozabo svetujejo ter mislijo, da so prispe- mov, pri čemer se nekateri toliko generacijam. Razširjajo se števil- Ali se odnos uradnih političnih in se skoraj ni smelo vali svoj delež k protifašističnemu razlikujejo, da človek preprosto ne ne polresnice ali se izvaja klasična predstavnikov do borčevske gibanju v BiH in širše. more verjeti, da je to mogoče. zamenjava tez, kar se kaže v revi- organizacije razlikuje glede na spominjati tega obdobja Nasprotno, jemali so voljo tistemu ziji zgodovinskih dejstev. Katoli- posamezno entiteto? naše preteklosti. »malemu« človeku, ki je leta na svoj Kako je navzoča partizanska ška cerkev ima v glavnem nega- Odnos uradnih političnih predstav- način protifašist in čuva svoje mišlje- (uporniška) pesem, ali je še tivno stališče in poudarja samos- nikov do borčevske organizacije je nje. Bojim se, da če bo on obstal, bo vključena v programe pevskih tojno Hrvaško kot stoletno željo zelo različen. V Republiki Srbski ugasnila tudi ideja antifašizma, ker zborov? Hrvatov. Islamska skupnost ni po- uradni politični predstavniki de- oblasti, saj vodstvo te entitete poč- se ta ne ohranja na Facebooku, s ko- S krepitvijo protifašističnega giba- sebej nastrojena proti Jugoslaviji, klarativno spoštujejo tradicijo na- ne vse, da prepreči ali kar najbolj lumnami in občasnimi izjavami. Bo- nja v državi in poslušanjem nekate- čeprav od časa do časa poudarja rodnoosvobodilnega boja, hkrati omeji kakršno koli organiziranost jim se, da lahko protifašizem ohrani- rih zborov iz tujine, ki so v zadnjih tezi o preganjanju mladih musli- pa so četniško gibanje razglasili za na državni ravni. Na terenu pa so mo samo s široko fronto vseh nas in letih nastopali na naših manifestaci- manov in neenakopravnosti mu- protifašistično in Dražo Mihajlovića številni primeri skupnega delovanja konkretnim delovanjem na terenu. jah, se stanje spreminja. Partizanska slimanov v nekdanji skupni državi. izenačili s Titom. Ob tem se ustvar- in medsebojnega sodelovanja. To Ohranimo to, kar imamo, kakršno že pesem ni več nekaj, čemur se je tre- Pravoslavna cerkev sledi politiki ja prepričanje, da je bil narodnoo- poteka neopazno, ko pa to preide je, toda s prihodom novega, svežega ba izogibati. Nekateri pomembnejši Srbije in Jugoslavija je zanjo dob- svobodilni boj srbski osvobodilni na višjo raven, nastanejo težave. kadra dajmo zamah protifašistične- zbori imajo v programu izbor par- ra kot okvir za Srboslavijo. Hkrati boj, vsi drugi pa so bili sovražniki mu gibanju in ga od znotraj preno- tizanskih pesmi, partizanske pesmi razširja tudi tezo, da je srbski na- in izdajalci. Na območjih, kjer vla- Ali se pojavlja sprevračanje vimo v dobro vseh nas in države v pojejo tudi nekateri šolski zbori in rod v Jugoslaviji največ izgubil in da HDZ, so partizani sovražniki in zgodovinskih dejstev in kako se celoti! Konkretno mislim, da največji vokalne skupine. Pomembno je, da se je žrtvoval za druge. Namesto krvniki hrvaškega naroda, ustaši pa kaže? del prebivalcev Bosne in Hercego- so nekatere partizanske pesmi po- da bi bile verske skupnosti v funk- marec 2025 7 SPOROČILA Taborišča KOMENTAR Buchenwald in Dora ciji bratstva med ljudmi, ljubezni dobne protifašistične družbe. Tako Zaradi judovske velike noči (pashe), ki se in prijateljstva ter da bi se opirale je vse več naših ljudi sprejelo našo začne 12. aprila in traja do 20. aprila, bo na dnevno politiko in ji služile, so vlogo in začelo postajati naše član- osrednja komemoracija ob 80. obletnici prepogosto v funkcije sovraštva stvo. Družbeno angažiranje je spre- osvoboditve na nekdanjem zbornem mestu med ljudmi, kar razdvaja bosan- menilo tudi odnos oblasti do nas, na območju taborišča Buchenwald v nede- sko-hercegovsko prebivalstvo. kar pa je po dolgih letih vendarle ljo, 6. aprila. Naslednji dan, 7. aprila, bodo pripeljalo do boljšega financiranja spominsko slovesnost pripravili v nekda- Dr. France Križanič V kolikšni meri je spominjanje na naše zveze. njem taborišču Dora pri Nordhausnu. vojno iz devetdesetih let izpodrini- lo spominjanje na narodnoosvobo- Na katero obdobje iz zgodovine se Gospodarska rast in upad izpustov dilni boj? Kako je to pri ljudeh in politiki pri utemeljevanju držav- kako pri lokalnih oblasteh in držav- nosti BiH največ sklicujejo? lovenski bruto domači premičninskem sektorju pa le med nih institucijah? Najpogostejše je sklicevanje na prvo zasedanje ZAVNO BiH leta 1943 v Mrkonjić Gradu, ko je bila obnovljena državnost BiH. Ta da- tum je bil že v Jugoslaviji naš dan Sprodukt (BDP – vred- 16 in 18 odstotkov. Na drugi stra- nost novoustvarjenih ni se je dodana vrednost v grad- dobrin) je lani znašal 67 beništvu zadnjih šestnajst let real- milijard evrov. To pome- no skrčila za skoraj 7 odstotkov, v ni 31.500 evrov oziroma kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu Zaradi zapletene državnosti. Zanimivo pa je, da nih- 34.100 dolarjev na prebivalca. Gle- V nekdanjem taborišču Dora so v nekdanjih pa za 11 odstotkov. državne ureditve v če zdaj ne spominja na to, zakaj de na predlansko leto se je povečal predorih, kjer so izdelovali rakete V-2, ure- Sodeč po podatkih CPB World praznujemo dan državnosti. Dru- za skoraj 5 odstotkov. Če odvzame- dili zanimiv muzej. Trade Monitor se obseg svetovne Bosni in Hercegovini, ga skupina pa spominja na ZAV- mo vpliv inflacije, se je realno ok- trgovinske menjave krepi, medtem pa tudi zaradi oblasti, NO BiH, vendar ob tem nikakor Delegacija ZZB NOB Slovenije bo nek- repil za okoli 2 odstotka, podobno ko je evrsko območje v nekakšnem kot leta 2023. Naš BDP je bil lani krču z zmanjševanjem izvoza in ki daje prednost ne omenja partizanov. Ta dan se v danje taborišče Buchenwald obiskala prav Republiki Srbski ne zaznamuje in na dan obletnice osvoboditve, 11. aprila realno za 11 odstotkov večji od pri- uvoza. Glede na to imamo v Slove- narodnostnemu konceptu tamkajšnja skupščina je na neki seji ob 15.15, ko so se taboriščniki pred 80 merljivega v obdobju pred pande- niji dokaj visoko raven gospodar- mijo, torej leta 2019, ter za skoraj skega optimizma, saj ostaja indeks pred državljanskim, se odpravila odločbo ZAVNO BiH. Na leti sami osvobodili z napadom na bodečo območjih, kjer vlada HDZ, izkori- žico. Pri tem so pomembno vlogo imeli tudi 24 odstotkov večji kot v obdobju gospodarske klime na nekoliko višji to odraža tudi v delu in stijo zakonsko pravico do prostega jugoslovanski taboriščniki. V spominskem konjunkture leta 2008. ravni kakor pred letom. Na slovensko gospodarsko rast Podatki, objavljeni na sple- organiziranju borčevske dneva in morda omenijo dan držav- parku bodo ob tej priložnosti člani delega- nosti, nikakor pa ne ZAVNO BiH. cije pripravili krajši kulturni program. je lani najbolj vplivalo povečanje tni strani EI Statistical Review of organizacije. Sestanka mednarodnega komiteja Bu- državne porabe (realno za dobrih World Energy, kažejo, da so se na Zakaj ste za kraj osrednje proslave chenwald - Dora pa se bo 5. aprila udele- 8,5 odstotka). Iz- svetovni ravni ob 80. obletnici konca druge sve- žil slovenski član komiteja in prisostvoval voz se je povečal Sodeč po podatkih CPB izpusti ogljika tovne vojne izbrali Tuzlo? tudi prireditvam, ki jih bodo pripravili ob tej za 3 odstotke, iz energije med Za to je več razlogov. Ko so med priložnosti. Na seji komiteja naj bi odstopil osebna poraba World Trade Monitor letoma 1990 in drugo svetovno vojno 2. oktobra sedanji predsednik, Izraelec in nekdanji ta- pa za 1 odstotek, medtem ko so se obseg svetovne 2023 povečali Takoj po vojni v devetdesetih letih 1943 partizanske enote osvobodi- boriščnik Naftali Fürst. za 65 odstotkov. je bil spomin na narodnoosvobo- le Tuzlo od okupatorjev, je bilo to se bruto investi- trgovinske menjave V Sloveniji so dilni boj skoraj popolnoma potis- največje osvobojeno mesto v Ju- Mauthausen, cije v osnovna v tem obdob- njen v pozabo in se skoraj ni smelo goslaviji in okupirani Evropi. Osvo- Gusen in Ebensee sredstva real- krepi, medtem ko je ju upadli za 22 spominjati tega obdobja naše pre- boditev Tuzle je bila velika vojaška Slovesnost v nekdanjem koncentracijskem no zmanjšale za odstotkov (če teklosti. Glede na to, da so ostanki in politična zmaga, ki so jo izboje- skoraj 4 odstot- evrsko območje v taborišču Gusen v Avstriji bo v petek, 10. upoštevamo še JLA sodelovali v vojni v devetde- vale protifašistične enote NOV in maja, ob 17. uri. Osrednja slovesnost v nek- ke. Kljub temu nekakšnem krču z izpuste ogljika setih ne glede na spremembo ime- POJ. Ta zmaga je močno odmevala danjem koncentracijskem taborišču Maut- so primerljivo zaradi gorenja, na in oznak, se je ustvarila slika, predvsem v tistih slojih prebival- hausen bo v nedeljo, 11. maja, ob 11. uri. raven v letu zmanjševanjem izvoza procesov in iz- da so to nasledniki partizanov in stva vzhodne Bosne, ki se še niso Polaganje vencev pri slovenskem spomeni- 2019 realno pre- in uvoza. pustov metana, njihove vojske. Tudi s političnimi opredelili za narodnoosvobodilno ku v nekdanjem koncentracijskem taborišču segale za 9 od- je ta rezultat pripovedmi in v medijih je bil na- gibanje, čeprav so bili protifaši- Mauthausen bo ob 10. uri. stotkov. Državna 21-odstoten), v rodnoosvobodilni boj potisnjen v stično razpoloženi. Predvsem se je poraba se je po tej primerjavi (real- Evropi za 35 odstotkov (v Nemčiji ozadje, dojet je bil za napačnega protifašistično aktiviralo musliman- Spominska slovesnost v nekdanjem kon- no povečanje med letoma 2019 in za 43 odstotkov, v Rusiji za 28 od- in sovražnega. Ko se je čas odda- sko in hrvaško prebivalstvo, v mno- centracijskem taborišču Ebensee bo v sobo- 2024) okrepila za 22 odstotkov, iz- stotkov), v ZDA in na Japonskem ljeval, je ta pritisk oslabel, krepi- gih srbskih vaseh, kjer so do takrat to, 10. maja, ob 10.30. voz za 13 odstotkov, osebna poraba pa po 7 odstotkov. Na drugi strani la so se združenja protifašistov in imeli vpliv četniki, pa so se prebi- pa za 7 odstotkov. so se v Indoneziji povečali za 430 njihove dejavnosti. Danes vidimo valci začeli odločati za narodnoo- Lani se je dodana vrednost v in- odstotkov, na Kitajskem za 386 od- številne primere organiziranja sku- svobodilno protifašistično gibanje. formacijskih in komunikacijskih stotkov in v Indiji za 368 odstot- pnih manifestacij in drugih aktiv- Osvoboditev tuzelskega območja dejavnostih realno povečala za 5 kov. V teh treh velikih državah so nosti članic SABNOR in združenja in plodnih ravninskih območij Sem- odstotkov, v predelovalnih dejav- se izpusti toplogrednih plinov torej borcev iz vojne 1990. K temu pri- berije in Posavine je za fašiste po- nostih za 3 odstotke, v finančnem povečali za okoli štirikrat. Kitajska pomore tudi dejstvo, da imajo nek- menila težak vojaški poraz in tudi sektorju in pri poslovanju z nepre- je prispevala 64,5 odstotka ali dob- danji borci Armade Republike BiH veliko gospodarsko izgubo. Veselje, mičninami po dobra 2 odstotka, pri ri dve tretjini skupnega povečanja in njihova združenja svojo vojno ki je prevzelo prebivalce Tuzle po strokovnih, znanstvenih, tehničnih svetovnih izpustov ogljika od leta pot za protifašistično, in to pove- osvoboditvi 2. oktobra, povezanost in drugih raznovrstnih poslovnih 1990 do leta 2023, Kitajska, Indija zuje te organizacije. borcev in prebivalcev sta pripelja- dejavnostih ter pri upravi z obram- ter Indonezija skupaj so prispevale V Republiki Srbski pa se tisti del v la do tega, da je vsak šesti prebi- bo, izobraževanjem, zdravstvom kar 85 odstotkov (pet šestin) tega imenu NOB po zgledu Srbije ne na- valec Tuzle vstopil v enote NOV. in socialnim varstvom po slaba 2 povečanja. Od tod rast koncentra- naša samo na narodnoosvobodilni Okoli 5000 novih borcev je zapol- odstotka. V trgovini s popravilom cije CO2 v atmosferi in njen vpliv boj 1941–1945, ampak na narodno- nilo obstoječe in novoustanovljene Tako kot lani (na sliki) bo tudi letos dele- vozil, prometu, skladiščenju in go- na podnebje. Mednarodni sporazu- osvobodilne vojne skozi vso srbsko partizanske enote. V osvobojenem gacija ZZB NOB Slovenije in slovenskega stinstvu se je lani dodana vrednost mi o omejevanju izpustov tega po- zgodovino, in se tudi narodnoosvo- mestu so delovali najvišje politično veleposlaništva z Dunaja, položila venec k realno povečala za manj kot odsto- večanja niso preprečili in ni videti, bodilni boj dojema v tem okviru. Za in vojaško vodstvo Bosne in Herce- spominskemu obeležju v nekdanjem tabo- tek, medtem ko je v gradbeništvu da bi vsaj poskusili preprečiti. nekdanje borce HVO so partizani in govine in številne politične organi- rišču. realno upadla za dober odstotek, v Povečevanje koncentracije oglji- narodnoosvobodilni boj sovražniki zacije. Ustanovili so tiskarne. Vse kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu ka v ozračju se je nadaljevalo tudi in nimajo stičnih točk z njimi. Tre- kvizlinške enote v službi okupator- pa kar za 3,5 odstotka. v letu 2023. Na svetovni ravni se je ba je poudariti, da so mediji posta- ja so doživele poraz, od katerega si Flossenburg Če primerjamo povečanje real- povečala za skoraj 2 odstotka, v In- li odprti in bolj dostopni in da zelo niso več opomogle. Revolucionar- Osrednja prireditev ob 80. obletnici osvo- ne dodane vrednosti po sektorjih diji za 8 odstotkov, na Kitajskem za dobro spremljajo naše delovanje, no protifašistično gibanje in naro- boditve taborišča Flossenburg bo 27. aprila med letoma 2008 (konec obdob- 6 odstotkov in v Rusiji za 1 odsto- kar pa zelo vpliva na odnos ljudi do dnoosvobodilni boj pa sta zagotovi- ob 14. uri na zbornem mestu nekdanjega ja ekstenzivne gospodarske rasti v tek. Na drugi strani se je v Sloveniji protifašističnih naslednikov. Vse to la moralno in psihološko prednost. taborišča. Tam so v dveh objektih na ogled Sloveniji) in 2024, vidimo, da naš znižala za 10,5 odstotka, v Nemči- je vplivalo na odnos oblasti do nas, Za Tuzlo smo se odločili tudi stalne razstave in knjiga umrlih. V bližini gospodarski razvoj temelji na zna- ji za 9,5 odstotka, v Evropi skupaj upoštevajo nas, so z nami posvetu- zato, ker je bila od prvih večstran- taborišča si je mogoče ogledati tudi pred nju in z njim povezanih dejavno- in na Japonskem po 6 odstotkov, v jejo o nekaterih vprašanjih, vabijo karskih volitev leta 1990 edino letom dni zaprt kamnolom in delavnice, v stih. Dodana vrednost v informacij- ZDA za 3 odstotke in celo v Indo- nas na svoje manifestacije in nas mesto v BiH, kjer niso nikoli zma- katerih so izdelovali dele za vojaška letala. skih in komunikacijskih dejavnostih neziji za 0,4 odstotka. imajo za enakovredne. K temu je gale nacionalne stranke. Prav tako Prireditve v Flossenburgu se bodo za obi- se je namreč realno povečala za Poglejmo še izpuste ogljika iz močno pripomogla tudi spremem- so mestne oblasti z velikim nav- skovalce, družine, prijatelje spominske- več kot 78 odstotkov, v strokovnih, energije v tonah na prebivalca leta ba naše smeri in programske narav- dušenjem sprejele našo pobudo in ga centra in druge zainteresirane začele znanstvenih, tehničnih in drugih ra- 2023. V ZDA je ta rezultat blizu 14, nanosti. Dopovedovali smo jim, da nam dale na voljo vse potrebno. z brezplačnimi in vodenimi obiski že 23. znovrstnih poslovnih dejavnostih na Kitajskem 8, v Nemčiji skoraj 7, nismo komemorativna združenja in Prav tako ni nepomembno, da v aprila popoldne. za 53,5 odstotka, v predelovalnih v Sloveniji 5, v svetu povprečno 4,4 protifašistične turistične agencije. Tuzli obstaja močno protifašistično dejavnostih pa za 33 odstotkov. V in v Indiji manj kot 2. Glede na to, Nenehno smo ponavljali in ponav- združenje, da je kantonalna organi- Sachsenhausen trgovini s popravilom vozil, pro- da v svetu ti izpusti naraščajo in pri ljamo, da je za nas dediščina na- zacija zelo dejavna in najštevilnejša Osrednja spominska slovesnost s pola- metu, skladiščenju in gostinstvu je nas upadajo, se bomo po tej značil- rodnoosvobodilnega boja navdih, v državi. Zelo primerni pa so za vse ganjem vencev bo na spominski postaji ta rast dosegla 29 odstotkov, pri nosti v nekaj letih znašli na ravni vendar pa moramo biti pripravljeni iz nekdanje skupne države tudi naš Z 4. maja ob 15.30. V programu bodo upravi z obrambo, izobraževanjem, pod svetovnim povprečjem. In se na obračun s sodobnimi fašisti, da geografski položaj in dobre prome- sodelovali preživeli interniranci in tudi zdravstvom in socialnim varstvom čudili, kako da to nič ne vpliva na bi lahko pripomogli h gradnji so- tne komunikacije. njihovi potomci. 25 odstotkov, v finančnem in ne- blaženje podnebnih sprememb. 8 marec 2025 SPOROČILA MORS PARTIZANSKI SPOMENIKI NA ZEMLJEVIDU (38) Podpis pogodb o Begunjska obeležja sofinanciranju programov Popotnik, ki ga zanimajo spome- (29. maja 1945) maščevalno pobi- Med begunjskimi obeležji je tudi niki, si s splošnimi zemljevidi ne tih nemških zaporniških paznikov Muzej talcev, za katerega si Vlasta more prav dosti pomagati, saj so v Dragi in okrog 20 vlasovcev, to Felc prizadeva, da bi vanj vrnili nanje vrisani le redki, običajno je zajetih Rusov v nemških unifor- predmete in fotografije iz straš- tisti večji. Na zemljevidih sloven- mah, pri smučišču Krpin. nih vojnih časov, da ne bi bil vi- ske geodetske uprave (GURS) so Maščevalni poboj nemških stra- deti tako zelo prazen. Lani se mu obeležja označena z ikono pira- žarjev je seveda obžalovanja vred- je zgodil kričeč primer potlačenja mide, na zemljevidih OpenStreet- no dejanje, posebej zato, ker so bili partizanstva: Radovljiški muzeji Map (OSM), ki so osnova številnih med pobitimi tudi protifašisti (eko- so v predstavitveni brošuri našte- spletnih in mobilnih aplikacij, pa nom Pertsch, ki je družino France- li vse svoje podružnične muzeje, ob povečavi zagledamo ikone spo- ta Kidriča rešil taborišča, in orožnik le na Muzej talcev v Begunjah so minske plošče ali spomenika. Svo- Litzenbauer), ki so partizanom Kok- pozabili. je oznake imajo še obeliski, kipi rškega odreda pomagali osvoboditi S partizanskimi zbirkami je v mu- in doprsni kipi ter skulpture, spo- jetnike, in spričo dejstva, da se je zejih križ. Nekoč je imel vsak lo- minski kamni, informacijske table enemu od glavnih zločincev, gesta- kalni muzej vsaj sobo posvečeno in muzeji. Označujejo lahko tudi povcu Klemensu Druschkeju uspe- narodnoosvobodilnemu boju, po Predstavniki nevladnih organizacij, ki so podpisali pogodbe. najmanjša obeležja, kot so spoti- lo izogniti kazni. Narobe je tudi, da osamosvojitvi pa so jih sramežljivo kavci velikosti 10 x 10 cm v tlaku, ni dokumentov o njihovem zasliša- ukinjali, umikali eksponate v klet in Minister za obrambo mag. Borut gočiti dostop do zdravstvenih, soci- ampak kaj ko se slovenski prosto- nju; komisar Kokrškega odreda An- partizanske vsebine nadomeščali s Sajovic in predstavniki nevladnih alnih in rehabilitacijskih storitev ter voljci, ki te zemljevide opremljajo drej Bohinc je moral zato, ker je po- prvo svetovno vojno ali čim dru- organizacij, ki delujejo na področju podpreti dejavnosti, ki zagotavljajo s spomeniki in drugimi geografski- izvedoval po njih, za več let na Goli gim. Čim manj o partizanih, da ne vojnih invalidov in žrtev vojnega dostojanstvo in socialno vključe- mi oznakami, spomenikov še niso otok. Znano ni število usmrčenih, bi vznemirili tistih od antikomuni- nasilja, so 25. februarja na Ministr- nost. Gre tudi za ohranitev zgodo- načrtno lotili in imamo zato ozna- ne njihova imena, ne kdo jih je uka- stične histerije razbolelih rojakov, ki stvu za obrambo slovesno podpi- vinske dediščine in njen prenos na čene le nekatere. Precej boljše je zal likvidirati po tistem, ko jim je bil konca druge svetovne vojne nočejo sali pogodbe o sofinanciranju pro- mlajše generacije. stanje v slovenski okolici Trsta in obljubljen prost odhod. Bili so kruti razumeti tako, kot so ga navdušeno, gramov za leto 2025. V imenu ZZB Za sofinanciranje programov Gorice; tam so zavzeti posamezni- in zmedeni časi, neprimerno jih je vzneseno in opojno doživeli naši NOB je pogodbo podpisal predse- v letu 2025 je bilo izbranih devet ki vrisali na OSM večino obeležij, presojati po mirnodobnih merilih in starši in stari starši in kot ga dojema dnik Marijan Križman. nevladnih organizacij, ki so izpol- italijanskih in slovenskih, kulturnih brez upoštevanja trpljenja, krivic in in razume ves svet: to je kot osvo- Minister Sajovic je poudaril po- njevale pogoje. V kulturnem pro- in vojnih, iz druge in prve svetov- smrti, ki jih je okupator skozi štiri boditev od okupatorja in kot zmago membnost dela teh organizacij, saj gramu je nastopil pihalni kvintet ne vojne. Lahko so nam za zgled. leta povzročal v Begunjah. nad nacizmom in fašizmom. so ključna podpora tistim, ki so jih Orkestra Slovenske vojske. Z vrisovanjem spomenikov se Da so Begunje z Drago kraj, kjer Lani je vodna ujma razdejala prizadeli dogodki iz naše zgodovi- trudijo lokalni turistični delavci ob so Nemci pobili 849 talcev, in da so begunjsko grobišče. Množica pro- ne. S sofinanciranjem želijo omo- S. B. pripravi informacijskih tabel in tu- več kot 5000 zapornikov poslali v stovoljcev in javne službe so ga rističnih brošur, vendar turistu, ki bi nemška koncentracijska taborišča, vzorno obnovile. Tako se vzdržuje si rad ogledal partizanske spome- od koder se marsikdo ni vrnil, vse večina od 8700 partizanskih obele- nike, tudi te niso v veliko pomoč, to sem v angleški članek dopisal žij po domovini. Kaj pa je še treba saj se partizanskemu delu doma- sam, da ne bi ostal vtis, kakor da so postoriti? Postaviti jih je treba na če zgodovine turistični uradi vse Begunje kraj, kjer je zločinska parti- zemljevid in v turistične brošure, preradi sramežljivo izognejo, kjer zanska vojska brez sodbe in razloga govoriti in pisati je treba o ljudeh in pa partizanska obeležja vendarle pobijala nedolžne Nemce. Razšir- dogodkih, ki jih spomeniki obeležu- označijo, jih lokalni domobranski jevalci takega vtisa so pogosto po- jejo. Mogoče bo potem tudi učite- jastrebi z žepnim nožičkom spra- tomci slovenskih kolaborantov in ljem v šoli lažje kako uro posvetiti skajo s panoja. izdajalcev, ki so po drugi svetovni partizanstvu in narodnoosvobodil- Sestavljavcem turističnih predsta- vojni pobegnili na zahod. In seveda nemu boju. Za vajo sem na Open- Pogodbo z ministrom Borutom Sajovcem (desno) je v imenu ZZB podpisal predsednik vitev se po zgledu zavodov za RKC. V dokaz sem dodal seznam StreetMap vnesel grobišče talcev Marijan Križman (levo). varstvo kulturne dediščine zdi, da begunjskih partizanskih spomeni- in Muzej talcev v Begunjah. Je prav bodo ljudi najbolj zanimale sakral- kov. Snel sem ga z Geopedije, ka- preprosto, kdor se znajde na Face- SPOROČILA Sofinanciranje ne vsebine (cerkve, kapelice, zna- mor smo partizanski spomeničarji booku, bi znal na spletni zemlje- menja) in ljudska stavbna dediščina vrisali in vpisali dvajset begunjskih vid vnesti tudi krajevna obeležja. (stare kmetije, kozolci, kašče), in partizanskih obeležij (med njimi Kulturnozgodovinsko ozaveščene Podpis pogodb na zato polnijo prospekte s podatki o je šest posvečenih talcem), kar je skupnosti po svetu to pridno poč- freskah, zvonovih in oltarjih. Iz Be- precej za en kraj. Ker se Geopedija no. Dajmo jih še mi! področju vojnih veteranov gunj je znamenita cerkvena oseb- poslavlja, bo vpise treba preseliti na nost škof Anton Bonaventura Jeg- drug zemljevid. Miran Hladnik lič, ki se je proslavil z zloglasnim požigom Cankarjeve pesniške zbir- ke Erotika leta 1899 in rohnenjem proti brezbožnemu komunizmu – sredi kraja so mu postavili doprsni kip. Domačini se lahko pohvalijo z dvema grajskima kompleksoma, gradom Kamen na ustju doline Drage in Kacenštajnom v središču; v sosednji vasi stoji še dvorec Dr- nča (Dermistschhoff oz. Lamberg). Ne nergajmo preveč: Begunjci omenjajo tudi objekte in spomeni- ke iz časa druge svetovne vojne: gestapovske zapore in grobišča tal- cev. Če izvzamemo umobolnico v Minister Borut Sajovic in predstavniki organizacij vojnih veteranov (Foto: Vekoslav Rajh) Kacenštajnu, zaradi katere je ime Grobišče talcev v Dragi (Foto M. Kermavnar) kraja med ljudmi sinonim za no- V Dvorani generala Rudolfa Ma- žave, pri čemer večina svojih na- rišnico, so Begunje najbolj poznane istra na Ministrstvu za obrambo log opravlja prostovoljno. Poudaril po tovarni smuči Elan, zlasti pa po Republike Slovenije v Ljubljani je je tudi pomen ohranjanja tradici- ansamblu Avsenik, ki ima v kraju 24. februarja potekalo podpiso- je zaznamovanja ključnih zgodo- svoj muzej. Iz wikipedijskega član- vanje pogodb za leto 2025 o sofi- vinskih dogodkov ter prenašanja ka o Avsenikovi pesmi Tam kjer nanciranju dejavnosti nevladnih teh vrednot na mlade generacije. murke cveto, ki opeva »dolino ze- organizacij, ki delujejo v javnem V proračunu Republike Sloveni- leno, s krvjo prepojeno predrago«, interesu na področju vojnih vete- je za leto 2025 je za sofinanciranje izvemo, da edino te pesmi Slavko ranov. Pogodbo je v imenu Zveze dejavnosti nevladnih organizacij na Avsenik ni pustil prevesti v nem- združenj borcev za vrednote naro- področju vojnih veteranov zago- ščino. Pa bi jo moral, da bi Nemce dnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) tovljenih 1.904.520 evrov. Skupaj spominjala, kako so njihovi predni- podpisal njen predsednik Marijan bo 14 veteranskih organizacij, ki ki streljali slovenske talce v Dragi. Križman. so izpolnjevale pogoje po javnem Judje na primer take priložnosti že Minister za obrambo mag. Borut razpisu, prejelo sredstva za svoje ne bi izpustili. Sajovic je ob tem izrazil spoštova- dejavnosti. V kulturnem programu Pred leti je geslo o Begunjah v nje do vseh nevladnih organizacij, je nastopil pihalni kvintet Orkestra angleški Wikipediji izpostavljalo ki s svojim delom pomembno pri- Slovenske vojske, slovesnost pa je množična grobišča, vendar, pozor!, spevajo k ohranjanju vrednot in povezovala Mateja Trunk Hrvatin. ne grobov talcev, ampak grobišča zgodovinskih prelomnic naše dr- S. B. tri tedne po uradnem koncu vojne Grobišče talcev v Begunjah (Foto M. Hladnik) marec 2025 9 REPORTAŽA Šaleška dolina 81. obletnica prihoda udarne XIV. divizije Tudi letos smo na posameznih kra- in predsednika krajevne skupnos- Zadnje dejanje letošnjih slove- jih počastili spomin na pomembne ti Cirkovce Danija Avbrehta je snosti v poklon prihoda XIV. divizi- dogodku med 19. in 22. februarjem spregovorila slavnostna govornica je v naše kraje februarja 1944 smo 1944, ko je na območje Šaleške do- Aleksandra Vasiljević, podžupa- opravili v nedeljo, 23. februarja, line prišla legendarna partizanska nja Mestne občine Velenje. V izred- pri spomeniku Nošnja ranjenca na udarna XIV. divizija. Začeli smo 21. no lepem kulturnem programu so z Graški Gori – gori jurišev, kjer smo februarja s slovesnostjo v Paki na recitali in glasbo (harmonika, kita- položili venec v spomin na padle mestu, kjer je divizija prešla žele- ra) sodelovali učenci Podružnične borke in borce na pogorju Gra- zniško progo in cesto Velenje–Slo- osnovne šole Cirkovce in vokalna ške Gore in vsem ranjencem, ki venj Gradec ter reko Pako in se čez skupina Zven. so jih na svoje domove in skednje Stropnico vzpela proti zaselkom Naslednji dan, 22. februarja, smo tako velikodušno sprejeli domači- Cirkovce, Plešivec in Graška Gora. najprej položili cvetje na grobnico ni Graške Gore, Paškega Kozjaka, Po hudih bojih na Paškem Kozjaku padlim junakom XIV. divizije na po- Plešivca, Cirkovc in povsod, kjer je diviziji z veliko ranjenci to uspelo kopališču Podkraj in obiskali grob je XIV. divizija hodila in bila boje 19. februarja 1944 v jutranjih urah. Karla Destovnika - Kajuha. Zatem Spominska slovesnost v Paki za slovenski narod. Venec so po- Na slovesnosti, ki jo je pripravila nas je pot vodila v Osreške peči v ložili predsednica ZB NOB Velenje KO ZB NOB Paka - Šalek – Gorica Ravnah pri Šoštanju, kjer je XIV. di- čala svoj tridnevni pohod od Soc- Pozdravna nagovora sta imela Andreja Katič, podpredsednik Bo- - Bevče, je imel pozdravni nagovor vizija bila svojo bitko za obstoj. V ke preko Paškega Kozjaka, Pake in župan občine Šoštanj Boris Golič- jan Voh in sekretar združenja Božo predsednik Branko Smagaj, slav- strmi grapi je prebila sovražnikov Cirkovc. nik in Jure Kodrun, eden izmed Repnik. nostni govornik pa je bil podpredse- obroč in se rešila iz smrtonosnega V kulturnem programu so so- pobudnikov in vsakoletni udeleže- dnik ZB NOB Velenje Bojan Voh. objema pogorja Graške gore proti delovali Godba Zarja iz Šoštanja, nec Kajuhovega pohoda. Bojan Voh V svojem govoru se je dotaknil Zavodnjam, Belim Vodam in naprej učenci Osnovne šole Šoštanj, pev- Slavnostna govornica je bila mi- časa druge svetovne vojne in ofen- proti Mozirskim planinam. V grapi ski zbor KUD Ravne in vokalna sku- nistrica za pravosodje in predsedni- zive nemških enot proti XIV. diviziji je ostalo 18 padlih junakov in nekaj pina Planika. Pozdravni nagovor je ca ZB NOB Velenje Andreja Ka- v izredno hudi zimi, ko je padlo do težje ranjenih borcev, ki so jih Nem- imel predsednik krajevne skupnosti tič. Spomnila se je borcev, ki lačni, poldrugi meter snega in se je tem- ci odpeljali v mariborske zapore in Ravne Simon Lenko, slavnostna pomrzli, raztrgani in na koncu moči peratura spustila do 20 stopinj pod jih pozneje kot talce usmrtili. Med govornica pa je bila mag. Milojka niso klonili in so šli iz bitke v bitko Med praporščaki je bil tudi Franc ledišče. Spregovoril je tudi o raz- njimi je bil tudi član kulturniške Bačovnik Komprej, v. d. direk- do končne zmage, katere 80. oble- Bavec, praporščak Notranjskega merah v svetu. Tudi v naši bližini skupine XIV. divizije Cveto Marolt torice Zavoda za kulturo Šoštanj. tnico praznujemo prav letos. Ni za- odreda iz Loške doline. Že 15 let se divjajo vojne in še enkrat se kaže, Špik, ki je uglasbil Pesem XIV. divi- Njen zelo dobri govor se je vseh nemarljivo, da je bila kapitulacija da se človek iz zgodovine noče ni- zije, napisal pa jo je Karel Destov- udeležuje te slovesnosti v spomin na navzočih globoko dotaknil. nemške armadne skupine E pod- česar naučiti. V kulturnem progra- nik - Kajuh. Popoldne sta KO ZB NOB Topol- pisana prav pri nas v Topolšici, saj svojega očeta, ki je bil udeleženec mu so nastopili MPZ DU Paka in Že prej je na Paškem Kozjaku pa- šica in MF SD Saša pripravila še je XIV. divizija naredila ogromno za pohoda divizije iz Bele krajine na recitatorja Drago Kolar in Branko del kulturnik – harmonikar Janez slovesnost na Žlebnikovi domačiji okrepitev partizanstva na Štajer- Štajersko in Kajuhov soborec. Njegov Smagaj, s svojo prisotnostjo pa je Lavrič, na Graški Gori kipar Janez v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je skem in je maja 1945 osvobodila oče je bil namreč partizan, ki je 22. slovesnost zaznamovala tudi Šaleš- Weiss - Belač, ranjen je bil fotograf padel narodni heroj Karel Destov- avstrijsko Koroško in Celovec, ki pa februarja 1944 zvečer pokopal na vrtu ka konjenica. Jože Petek. Marta Paulin - Brina in nik - Kajuh. Zbranim so se pridru- so ga morale 19. maja zapustiti vse Žlebnikove domačije padlega Karla Nadaljevali smo s slovesnostjo v Vera Hreščak sta se rešili, vendar žili tudi pohodniki letos že XXVII. partizanske enote. Destovnika - Kajuha, ko je pesnika Cirkovcah, ki so jo pripravili KO ZB sta obe imeli zelo hude ozebline in Kajuhovega pohoda od Lajš do Pozdravna nagovora sta imela pokosil rafal nemškega stražmojstra NOB Škale - Hrastovec, Cirkovce plesalka Brina ni nikoli več plesala. Žlebnika. V čudovitem sončnem župan občine Šoštanj Boris Golič- sicer slovenskega rodu, Franca Černeta in krajevna skupnost Cirkovce. Po Na slovesnosti se je zbralo zelo vremenu so v kulturnem programu nik in Jure Kodrun, eden izmed iz Guštanja. Po vojni je Černeta pozdravnih nagovorih predsednika veliko praporščakov in ponovno sodelovali učenci Osnovne šole Šo- pobudnikov in vsakoletni udeleže- KO ZB Gašperja Koprivnikarja Šaleška konjenica, ki je tukaj kon- dočakala zaslužena kazen – smrt. štanj in MPZ Kajuh. nec Kajuhovega pohoda. V METEŽU ZGODOVINE Anica Lorber iz Hrastovca PREJELI SMO Spomini ne bodo zbledeli Spominska slovesnost nosti poveljstva in enot 9. kor- pusa ter civilnega prebivalstva na Predmeji pokopal narodnega heroja Ivana Turšiča - Iztoka. V naši okolici se še dosti starejših Ob številnih pohvalah, ki smo jih Hvala recitatorki Alojziji Brati- ljudi spominja dogodkov iz dru- dobili za pripravo slovesnosti v na za recitacije in organizacijo ge svetovne vojne, ki je divjala tu- spomin na družino Bizjak - Bri- pogostitve, učenki Osnovne šole kaj. Ena takšnih je Anica Lorber iz gitni na Predmeji 26. februarja, Otlica, oktetu Castrum, pevki Evi Hrastovca v občini Poljčane. Rodila se v imenu predsednika KO ZB Hočevar za udaren nastop ter se je 19. julija leta 1929. Osnovno Predmeja tov. Darka Lozarja in v Hišnemu ansamblu DU Trnovo šolo je obiskovala v Studenicah, po svojem imenu zahvaljujem vsem njej pa je zaradi takratnih razmer - Lokve za nepozaben nastop in ostala doma na kmetiji. nastopajočim in vsem udeležen- razpoloženje, ki ga je ustvaril. Ve- Ko so Nemci prišli v naše kraje, cem slovesnosti, tudi voditelji- lika hvala tovarišem praporšča- se spominja Anica, so se začeli tež- ci Ani Štokelj in podžupanu Mi- kom ZB NOB in ZVVS. Hvala ko- ki časi. Kljub veliki nevarnosti je kot tji Tripkoviču za nagovor. Hvala ordinatorkama primorske sekcije otrok imela pomembno vlogo ku- slavnostnemu govorniku, patru Kulturno-zgodovinskega društva rirke. Večkrat je odšla v Poljčane ali Studenice in odnesla pomembno pošto za borce Kozjanskega odreda Anica Lorber na Boču. Med vojno je bila Lorber- jeva domačija pomembna in varna vrnil domov in se pridružil partiza- je tako. Poleg Anice živita njena hči postojanka za partizane. Pri njih nom. Njihova domačija je bila taj- in hčerin sin z družino. Štiri genera- so včasih ostali tudi po več dni, da na postojanka 4. Spominja se, kako cije skupaj, kar je danes redkost, pa so se spočili, ženske so jim oprale zavzeto so borcem odpravljali uši. vendar veliko bogastvo, saj se mla- oblačila in jih po hišah na krušnih Težko je vse grozote opisati z bese- di lepo ujemajo s starejšimi, od njih pečeh sušile, da so potem partizani do. »Grozne muke so doživljali naši se učijo in prejemajo dragocene na- spočiti in čisti nadaljevali svojo pot. partizani, saj niso imeli ne oblačil uke za življenje. Hudo je bilo, kadar so v hišo prišli ne obutve. Nekateri so imeli na- Oba z možem sta bila tudi dol- tudi Nemci in jih zasliševali, vendar mesto čevljev z žaklji povite noge. goletna člana OO ZB za vrednote nikoli niso nikogar izdali. Prednost Grozno je bilo. Še zdaj se tudi spo- NOB Poljčane. Ko je mož umrl, je je bila tudi, ker je oče Lorber znal minjam, kako so na Dednem Vrhu Anica sama nadaljevala delo v od- Spominska prireditev na Otlici nemško in se je v nemščini pogo- ležali mrtvi partizani, ki so jih po- boru. V preteklosti je bila članica varjal z njimi, tako so na srečo ved- bili.« Danes je tam spominsko obe- predsedstva in poverjenica, pozne- Bogdanu Knavsu, za pietetni go- Franc Rozman - Stane Sandri Za- no odnesli celo kožo. ležje in vsako leto tudi slovesnost v je pa so ji podelili še naziv častne vor, ki ga je sklenil z molitvijo lar in Andreji Borovič za korektno So pa bili iz te hiše kar trije bratje njihov spomin, ki se ga Anica kljub članice. za pokojno družino Bizjak in vse sodelovanje, da je slovesnosti zajeti in odpeljani v nemško vojsko, letom udeležuje. Danes Anica velikih želja nima, padle partizane. prisostvovala spominska parti- Aničin bodoči mož Ludvik in njego- Po končani vojni, ko je bil čas samo da bi ji služilo zdravje, pa tudi Tudi med vojno je takratni do- zanska enota in jo tako obogati- va brata Franc in Ivan. Slednji se iz tudi za lepše stvari in ljubezen, se njeni veliki družini. Tokrat sta jo vojne ni vrnil. Franc je bil ves čas je Anica z Ludvikom poročila. V obiskala predsednik OOZB za vred- mači župnik Albin Bratina tako la. Hvala seveda tudi predsedniku na fronti, Ludvik pa je večkrat pri- zakonu se jima je rodilo pet otrok. note NOB Karel Mali in poverjenik kot večina primorskih župnikov ZB Ajdovščina - Vipava Božu No- šel domov, kadar je bil ranjen, dok- Je pa na Lorberjevi domačiji ved- Jože Tancer. sodeloval s partizani in pomagal vaku. Spet se srečamo prihodnje ler se na koncu po številnih mukah no v slogi in razumevanju živelo prebivalstvu. 30. julija 1944 je na leto. in zatem zajetju pri Angležih le ni več generacij skupaj in tudi danes Zdenka Detiček Opič otliškem pokopališču ob navzoč- Damjan Likar 10 marec 2025 V SLIKI IN BESEDI Brdce, Cerkno: Maščevanje nad nedolžnim prebivalstvom je sledilo napadu partizanov Združenje borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno je v sodelovanju s kra- Pivške čete na dva italijanska častnika in devet vojakov na cestnem odseku jevnim združenjem ZB Cerkno in Jožetom Jeramom 27. januarja pripravi- med Kazljami in Štorjami. Partizani so se po akciji umaknili, v vas pa so po- lo spominsko slovesnost v počastitev 81. obletnice napada na udeležence poldne 3. marca pred 82 leti pridrveli fašisti. Že pri Stajah, na gmajni med partijske šole v Cerknem. Prireditev je potekala pri spomeniku 47 padlim Štorjami in Kazljami, so ubili pastirja, sedem vaščanov so odpeljali, tri so tečajnikom na Brdcih pri Cerknem. Slavnostni govornik na prireditvi je bil pozneje v bližini vasi našli zverinsko mučene in ubite. Gorelo je 29 domačij, Darko Nikolovski, v programu pa so med drugimi sodelovali učenci Osnovne enajst jih je pogorelo do tal, gorele so hiše, štale, skednji, hrami. Živali, ki šole Cerkno in Osnovne šole Milojke Štrukelj Nova Gorica. jih je ljudem uspelo odvezati in izgnati iz gorečih štal, so blodile po vasi. Navzoče so nagovorili tudi župan občine Cerkno Gašper Uršič, član pred- Vas je onemela do konca vojne, pogorišč nihče ni obnavljal, ljudje so odšli v sedstva OZVVS Idrija - Cerkno ter častni član občine Cerkno Marijan Platiše begunstvo. Na ta dogodek nas spominja spomenik ob vhodu v vas. in cerkljanski župnik Matej Kobal. »Eden od dogodkov, ki se ne bi smel zgoditi, sodi v Cerkno in leto 1944. dijake Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. S tem smo skupaj Krajevna skupnost Kazlje si s predsednikom krajevnega sveta Boštja- Najprej so nemški vojaki presenetili in med begom pobili 47 mladih par- pokazali, da lahko kultura in solidarnost hodita z roko v roki ter da imajo nom Miličem prizadeva, da dogodek ostane del zgodovinskega spomina tijskih tečajnikov. Potem je partizanska oblast 15 domačinov krivično ob- vrednote, ki jih je zastopal Kajuh, še danes velik pomen. in v opomin mladim, da se kaj takega ne bi ponovilo. V prostorih Krajevne dolžila za izdajo in jih na Lajšah izvensodno pobila. Katastrofa je sedem Hvala vsem, ki ste se nam pridružili in prispevali k uspehu večera tako s in agrarne skupnosti Kazlje so tako pripravili zelo dobro obiskano slove- desetletij, vse do opravičila tedanjega predsednika ZZB Janeza Stanovni- svojo prisotnostjo kot s svojo dobrodelnostjo. snost ob 82. obletnici spomina na goreče Kazlje. Ob številnih domačinih in ka (1922–2020), grobo razdvajala Cerkljane.« (Povzetek zapisa novinarke Igor Kanižar zagovornikih vrednot narodnoosvobodilnega boja so se je udeležili tudi Saše Dragoš za Primorske novice). Jože Jeram je v enem od intervjujev po- predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij in praporščaki. Slove- udaril: »Politiki nas po nepotrebnem in preveč razdvajajo. Zgodovino, tudi Jatna: snost je povezovala Julija Južnič, ob domačinki dr. Ljubici Jelušič, nekdanji narodnoosvobodilni boj, je treba prepustiti zgodovinarjem. Mi pa se mora- obrambni ministrici, sicer pa podpredsednici Zveze borcev NOB Slovenije, mo bolj potruditi za mir med nami in po vsem svetu.« sta se slovesnosti udeležila tudi sežanska častna občana dr. Stanislav Ren- Vojko Carl, foto: Bojan Tavčar čelj in lastnik Vojaškega muzeja Tabor Lokev Srečko Rože. »Popis vojne škode, ki je bil opravljen 6. junija 1945, je pokazal, da je gle- Vitanje: de na stanje iz junija leta 1940 v vasi Kazlje zaradi vojne umrlo šest ljudi, Na vitanjskem pokopališču je 11. februarja v organizaciji Krajevne orga- pogrešanih je bilo 26, ranjenih 16, v taborišča pa odpeljanih 25 vaščanov. nizacije združenja borcev za vrednote NOB Vitanje potekala slovesnost v Občina Sežana se trudi ohranjati zgodovinski spomin na trpljenje naših spomin na ustreljene talce. Slovesnosti se je udeležil tudi mag. Andraž Po- prednikov. Sedanje stanje in vojne po svetu ne kažejo na to, da bi se iz zgo- gorevc, župan občine Vitanje, in v svojem nagovoru poudaril, da nas ta pri- dovine kaj naučili,« je poudaril župan Andrej Sila in dejal, da kazeljska kra- reditev vsako leto spomni na najtemnejše ure zgodovine ter na pomen spo- jevna skupnost velja za eno najbolj prijaznih in prijateljskih vasi na Krasu. štovanja žrtev druge svetovne vojne. S to slovesnostjo počastimo spomin V prisotnosti praporščakov je sledil kulturni programu, ki so ga obliko- na deset zapornikov iz celjskega Starega piskra, ki jih je nemški okupator vali pevka in kantavtorica Marjetka Popovski s kitaro, domači harmonikar 14. februarja 1944 ustrelil in tako poskušal preprečiti podporo odporniške- Marko Petelin in sežanski recitator Igor Rojc. Iz ust zbranih je zadonela mu gibanju. Seveda sovražniku to ni uspelo. Grozote vojne ostajajo del zgo- partizanska pesem, katere petje je bilo lani vpisano v register nesnovne dovine, a njihovo sporočilo je večno: nikoli več morije, nikoli več odvzema kulturne dediščine Slovenije. Seveda so po lepi primorski navadi uradni del svobode tistim, ki želijo živeti v miru. prireditve končali s primorsko himno Vstajenje Primorske. Kot vsako leto smo tudi letos 13. februarja izvedli pohod v Jatno in spo- Vsi so se pridružili še spominskemu pohodu do vseh treh spomenikov, pri minsko slovesnost. Spomnili smo se 80. obletnice smrti dveh kurirjev na katerih so ob recitacijah in glasbi položili vence in se poklonili spominu na Partizanski postaji TV 15A manj kot tri mesece pred svobodo maja 1945. padle krajane, žrtve fašističnega in nacističnega terorja ter talce. Na koncu V spomin in opomin smo se zbrali, da bi prisluhnili besedam slavnostnega so se zaustavili tudi pri spomeniku v gozdu nad Rašo, kjer sta bila po težki govornika, župana občine Sevnice Srečka Ocvirka, ki je orisal takratno sta- noči mučenja umorjena talca, brata Stanko in Franc Pupis. Organizatorji so nje in današnje dileme v svetu. S pesmijo in recitacijami smo se poklonili ob koncu postregli topel čaj in zakusko. spominu na izdana kurirja. Hči kurirja Janeza Tovornika, ki je takrat ušel, pa Olga Knez nam je pripovedovala o očetovih spominih na ta dogodek. Vanda Gorenjc, foto: Ljubo Motore Kamnik, Cerkno: Tudi letos kakor že vrsto let smo se člani kamniških borcev za vrednote NOB udeležili prireditve Partizanske smučine Cerkno 2025. Tekmovanja smo se udeležili Janez Jeras, Stane Podbevšek, Rajna Šiljak in Srečko Berlic. Tekma je potekala v spomin na tekmovanje pred 80 leti, ki so se ga udeležili tek- Na žalni slovesnosti v spomin na ustreljene talce so v kulturnem programu movalci iz različnih partizanskih enot. sodelovali učenci Osnovne šole Vitanje s pevskim zborom in recitatorji. Letošnje tekmovanje je potekalo v toplem, a meglenem vremenu, zato Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica Udeležili so se je občani Vitanja in praporščaki ter člani Krajevne orga- gre vsa pohvala organizatorjem, da so tekmovanje, na katerem je sodelova- SLOV NOB Krajevna organizacija Bled E O F nizacije združenja borcev za vrednote NOB Vitanje, Združenja borcev za lo okrog 300 udeležencev, uspešno izpeljali. Naša ekipa je med članicami vrednote NOB Slovenske Konjice, Območnega združenja veteranov vojne dosegla prvo mesto. Zlato medaljo je osvojila Rajna Šiljak. V moški kon- 1941 19 45 za Slovenijo Slovenske Konjice, Območnega združenja slovenskih častnikov kurenci smo osvojili peto, sedmo in 12. mesto. Z doseženimi rezultati smo vabi na koncert Dravinjska dolina Slovenske Konjice. zelo zadovoljni. v počastitev 27. aprila—dneva upora K spominskemu obeležju na pokopališču sta venec položila župan Andraž Srečo Berlic proti okupatorju Pogorevc in predsednik Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Vitanje Slavko Krajnc. Kazlje: Po končani slovesnosti so delegacije prisotnih položile cvetje in sveče še V Kazljah, ki so ena izmed 13 krajevnih skupnosti v sežanski občini in kot Bratje, le k soncu, na kraju ustrelitve talcev ob glavni cesti Vitanje–Dolič, pri Šumeju. Vsako edina imajo samo eno vas Kazlje z zaselkom Jeriši, že desetletja negujejo leto je osrednja slovesnost na pokopališču v Vitanju, saj je spominsko obe- spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, ki so se zgodili 3. ležje tik ob regionalni cesti in zaradi varnosti ne more prisostvovati večje in 4. marca 1943. svobodi število udeležencev. Ob tej priložnosti je spomenik pri Šumeju na pobudo Krajevne organizacije ZB Vitanje občina Vitanje tudi obnovila. Nastopili bodo: Partizanski pevski zbor Ljubljana, Vojko Vodovnik Harmonikarski orkester GŠ Radovljica in KUD A. T. Linharta Radovljica, harmonikašici Špela Šemrl in Milly Bogovič, Kamnik: klarinetist Miran Mozetič, pevka Metka Frelih ter recitatorji OŠ V Domu kulture Kamnik smo 11. februarja doživeli poseben večer, posvečen prof. dr. Josipa Plemlja in DU Bled. pesniku in partizanu Karlu Destovniku - Kajuhu. Skupaj s KO ZB NOB Ra- domlje in občino Kamnik smo pripravili projekcijo dokumentarnega filma Slavnostna govornica bo Nataša Sukič, Prisluhni natanko, da čuješ glasove, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij poslanka in podpredsednica Državnega zbora. Peter Vrčkovnik. Posebno je večer oplemenitila prisotnost režiserja, ki se nam je pridružil in z gledalci delil zanimive vpoglede v nastanek filma. Festivalna dvorana Bled Film je privabil lepo število obiskovalcev in z zanimanjem so prisluhnili 25. april 2025 ob 19. uri zgodbi o Kajuhu – pesniku, borcu in simbolu upora. Njegove pesmi in življe- Cena vstopnice 15 EUR nje še danes odmevajo ter nagovarjajo sodobne generacije, kar je bilo ču- Predprodaja Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica in Turistično društvo Bled titi tudi med občinstvom. Prireditev je imela tudi pomembno humanitarno noto. Obiskovalci so s prostovoljnimi prispevki podprli socialno ogrožene ZZB NIJ E marec 2025 11 JUBILEJ PREJELI SMO 90 let otroki sama v hiši, ko so partizani Rumeno cvetje na Republike Slovenije. Kot vem, so pripeljali ranjenega partizana An- Anice Svetičič tona Klobučarja iz Prapetnega pri vencih predsednice naše barve rdeča, bela, modra, ni- kakor pa ne rumena. V slovenskih Tolminu. Imel je zdrobljeno spo- barvah polagamo vence tudi ve- dnjo čeljust, ni mogel jesti in Anica Ko smo bili na zadnji prireditvi v V vasi Poljane pri Cerknem sta le teranske organizacije. je iz kleti prinesla cev za mošt, po Frankolovem, smo se številni spet dve družini imeli vlečno živino – kateri so partizanu dajali zdroblje- Prilagam dve fotografiji, ki potrju- spraševali, kaj na vencu predse- vole. Aničin oče, Franc Jeram, Faj- no hrano in čaj. Iz omare je vzela jeta moje mnenje in mnenje šte- dnice republike počne močno iz- dlnov, je bil vodilni član krajevnega trakove, s katerimi je mama povi- vilnih Slovencev, da ta barva ne odbora Osvobodilne fronte in je vse stopajoča rumena barva. Slišati jala novorojenčke, da so partizanu spada med barve trobojnice ali svoje delo in premoženje posvetil je bilo, da je to barva predsedni- povili glavo, dala mu je očetovo ob- barve slovenske zastave. narodnoosvobodilnemu boju. Z voli ce Pirc Musarjeve. Morda pa so ji leko, saj je bil ves strgan, krvav in Lep pozdrav. je prevažal ranjence, orožje in streli- moker. Klobučar je potem odšel v tako predlagali njeni svetovalci. E. D. vo, les za gradnjo Partizanske bolni- bolnici Franjo in Pavlo, po vojni pa Kot jaz vem, je bila ta barva upo- (naslov hranimo v uredništvu) ce Franje, pri gradnji katere je tudi se je pri njih večkrat oglasil. rabljena že takrat, ko nam je gos- sodeloval. Partizanom je dal sedem Ko je bilo konec vojne, je Ani- podoval Janša. glav živine, redno je nosil kruh, ki ga P. S. ca iskala svojo pot v svet. Zara- To pa je bila tedaj barva SDS. je spekla žena, suhe hruške, kuhan V uredništvo smo dobili številna di prevelikih stroškov ni mogla v V imenu številnih članov bor- fižol in zaseko partizanskim enotam nu, mama je bila noseča z osmim šole, končala je nižjo gimnazijo v pisma in vrsto telefonskih klicev čevskih organizacij in drugih ve- v bližini. Kot premožnejša kmečka otrokom, treba je bilo urediti vse Cerknem in opravila knjigovod- bralcev Svobodne besede in čla- teranskih združenj sprašujem, družina v vasi so redili do deset glav v hlevu in na polju. V njihovi hiši ski tečaj ter se zaposlila v Zavo- nov Zveze borcev ter drugih vete- živine in nekaj prašičev, pridelovali zakaj prav ta barva, ki me spo- je bilo partizansko oporišče v vasi. du za pokojninsko zavarovanje v ranskih in domoljubnih organiza- so več vrst žita, veliko krompirja, fi- minja tudi na ukrajinsko zastavo. Vse prostore v hiši so zasedali par- Tolminu. Tam sta si z možem po cij. Vprašanje bomo poslali tudi v žola, zelja ipd. tizani, njim je ostala le ena soba. Predstavniki veleposlaništev po letu 1960 zgradila hišo, rodila sta Urad predsednice republike. Ko se je na Primorskem v začet- Nad hlevom je bil prostor za mi- se jima tudi dva otroka. Prešla je Evropi polagajo vence v barvah ku leta 1943 začel širiti partizanski tinge, v njihovi kuhinji so kuhali za v računovodstvo tamkajšnjega tr- boj, je bil z vso svojo družino vpet vodstvo, v svinjski kuhinji za parti- govskega podjetja in tam dočaka- v pomoč temu boju. Anica je bila zane, v kozolcu je bila klavnica, v la pokoj. Otroka sta študirala in z rojena 1935. leta kot prvi otrok v hlevu so bili partizanski konji, v izbi možem sta kot upokojenca še 18 družini. Do konca vojne se je rodi- komanda. let preživljala poletja kot oskrbnika lo še šest otrok. Dve leti je hodila Devet mesecev so bili partiza- planinskih koč Planinskega društva v italijansko šolo v vasi, potem pa ni pri njih, dokler niso leta 1944 Nova Gorica na Krnu, v Lepeni in v partizansko šolo v Cerknem. Kot v Cerkno pridrli Nemci. Potem pri Krnskem jezeru. Po smrti moža najstarejši otrok je morala prevze- so hišo zasedli oni in terorizira- živi sama v veliki hiši in radostno mati naloge, ki jih danes tako mla- li vaščane, požgali več hiš in iskali sprejema obiske svojih otrok in demu otroku ne moremo pripisa- partizanske sledi. Partizani so jih vnukov. Še mnogo let vam želimo, ti. Osemletna je nosila sporočila v pregnali in se po hudih bojih spet Anica! Cerkno, skrbeti je morala za mlajše vrnili v vas. Iz tistega časa je Ani- otroke, saj je bil oče stalno na tere- čin spomin najbolj živ, saj je bila z Rok Uršič V SPOMIN Anton Lamut Partizan in partizanski učitelj Letos mineva natanko pol stoletja, Zavzemanje za malega svoje otroke, od katerih sta sinova leta 1944 poslali na osvobojeno kar je bogato življenjsko pot končal človeka še pred vojno dokončala študij v ozemlje Bele krajine, kjer se je zdra- Anton Lamut (1882–1975), rojen v Naslednje Antonovo delovno mes- Zagrebu, hči Anica pa je študirala vil, prevzel pa je tudi nalogo parti- Beli krajini, kot učitelj in nadučitelj to je bilo v Čatežu ob Savi, kjer je medicino v Ljubljani, medtem ko je zanskega učitelja. Najprej je učil na pa je služboval v več krajih in se na bil nadučitelj in nato mlad šolski mlajša Darinka bila še šolarka. Goleku in nato v Rožnem Dolu na koncu ustalil v Novem mestu. Med upravitelj. Tam so se mu rodili tri- Tako je družina leta 1941 doča- severni strani Gorjancev. Tik pred drugo svetovno vojno je bil parti- je otroci: sinova Vladimir, Branimir kala drugo svetovno vojno. Ko sta koncem vojne so ga z zavezniškim zan in partizanski učitelj. Umrl je 9. in hči Anica. Leta 1923 se je druži- si italijanski in nemški okupator letalom z improviziranega letališča marca 1975, star 93 let. Bil je oče na preselila v Novo mesto, kjer se razdelila Slovenijo, želeč uničiti na Krasincu prepeljali na zdravlje- znanega dolenjskega akademskega je rodila še hči Darinka. Oče Anton slovenski narod, se je oče z obema nje v Dalmacijo, kjer je dočakal slikarja Vladimirja Lamuta. je bil nadučitelj in je poučeval na sinovoma že poleti 1941 vključil v osvoboditev. Anton Lamut se je rodil 6. janu- meščanski šoli. Ker pa je bil edini protifašistično Osvobodilno fronto. arja 1882 na Selih pri Dragatušu hranilec družine in je moral odpla- Kmalu so fašisti njegovega starej- Vsi so se vrnili kot sedmi otrok revnega kmečkega čevati visoko posojilo za enodru- šega sina Vladimirja, ki je bil pro- v prazen dom gospodarja Janeza Lamuta in Ma- žinsko hišico, je učil še v obrtni šoli, fesor risanja na gimnaziji, skupaj Konec vojne je družina Lamut pri- rinke Gerdešič iz bližnjega Goleka. glasbeni šoli, pa tečajnike, kaznjen- z vsem razredom odpeljali v itali- čakala v sreči in veselju, saj so se v Imel je dve sestri in štiri brate, ki so ce v zaporu in nepismene vojake jansko koncentracijsko taborišče sicer prazen dom vrnili vsi. Zadnja vsi odšli v Ameriko; trije se nikoli v novomeški vojašnici. Ob vsem Gonars in nato v Monigo, od koder delovna dolžnost Antona Lamuta je več niso vrnili, najstarejši brat Ja- delu je bil vsestransko dejaven tudi se je Vladimir vrnil šele po kapitu- Anton Lamut bila v novi državi Jugoslaviji, pos- nez pa si je po vrnitvi domov ustva- zunaj šole, bil je član naprednega laciji Italije. Mlajši sin Branko je bil Anico odšel v partizane in se prid- tal je šolski nadzornik, nato pa se ril družino in potomci danes nada- telovadnega društva Sokol v No- zaradi študija na Hrvaškem in se je ružil XII. brigadi. Star 63 let je bil je leta 1949 zaradi bolezni po pol- ljujejo rod Lamutovih. vem mestu. Vedno je bil svobodo- tam vključil v protifašistično giba- eden najstarejših slovenskih parti- nih 42 letih dela upokojil. A še v Mladi Anton je bil od vseh otrok miselnega duha, zavzemal se je za nje. Potem ko so leta 1943 Nem- zanov. Hči Anica je kot medicinska pokoju je deloval na številnih pod- najbistrejši in se je po osnovni šoli, malega človeka, za slovenstvo in ci zasedli vso deželo in tudi Novo sestra instrumentarka sodelovala ročjih, veliko je tudi bral in pisal. V ki jo je obiskoval najprej v Draga- slovanstvo. Tako je vzgojil tudi vse mesto, je oče Anton skupaj s hčerjo pri operacijah v partizanski bolni- časopisih so objavili več intervjujev tušu in potem v Črnomlju, odločil šnici v Kočevskem rogu, nazadnje z njim in drugih spominskih član- za šolanje na gimnaziji v Novem pa je bila bolničarka v Cankarje- kov ob raznih obletnicah. Otroci mestu. Materini želji, da bi študiral vi brigadi; bila je zadnja ljubezen so si ustvarili svoje družine, prišlo za duhovnika, se je tiho uprl. Že- partizanskega pesnika in pisatelja je šest vnukov. Z ženo sta dočakala lel je postati gozdarski inženir, a je Boga Flandra - Klusovega Jože, 50. obletnico poroke, potem je mo- zbolel in imel vse življenje težave z skupaj sta bila tudi v bojih pri Bo- ral preboleti izgubo starejšega sina, nogo, zato se je raje odločil za uči- siljevu, v katerih je bil književnik slikarja Vladimirja Lamuta, in ženi- teljski poklic. Po opravljenih šestih smrtno ranjen. no bolezen in smrt. Leta 1975 se je razredih gimnazije se je prepisal Medtem so nacistične oblasti v v visoki starosti poslovil tudi sam. na moško učiteljišče v Ljubljani in Novem mestu zaplenile hišo Lamu- Počiva v družinskem grobu na po- že tako skromna podpora domačih tovih in vse premoženje, ženo Jelko kopališču v Ločni v Novem mestu. je zato usahnila, moral se je pre- in mlajšo hčer Darinko pa so Nem- življati sam, le z inštrukcijami bo- ci po izdaji skupaj z nekaj drugimi Vsem nam pa je v premislek in gatejših sošolcev. Kljub vsem zdra- Novomeščani odpeljali v delovno opomin pustil tole sporočilo, ki ga vstvenim in finančnim težavam je taborišče v Nemčiji (v Marktl am je napisal še kot dijak: leta 1906 maturiral. Na srečo je ta- Inn blizu Münchna). Oče Anton La- “Valovi življenja nas nesejo dalje, a mi koj dobil službo učitelja v Radečah mut vsa vojna leta ni vedel za svoje, moramo plavati po njih in z njimi, ali pri Zidanem Mostu, tam pa je sre- ohranilo pa se je nekaj pisem dopi- pa nas zalije, da utonemo. Človek je čal mlado Jelko pl. Kesegi/Kősze- sovanja s hčerjo partizanko. Zaradi igra narave in življenja. Kakor se v tej ghy, ki je pozneje postala njegova telesnih naporov ob bitkah in pre- igri držiš, tako to igro igraš, od tega je življenjska sopotnica in mati nje- mikih brigade se mu je poslabšal odvisen ves potek in konec.” govih otrok. Lamutovi okoli leta 1936 osteomelitis noge, zato so ga konec Vnukinja Vesna Tomc Lamut 12 marec 2025 KNJIGA Alenka Auersperger: RAZSTAVA 80. obletnica vrnitve Česar mi starši niso povedali Vračanje komenskih V založbi Sophia je leta 2022 izšla devala različna nemška društva od izgnancev knjiga z naslovom Česar mi star- lokalne do državne ravni v Jugosla- ši niso povedali, ki na 479 straneh viji, delujoča v sozvočju z najožjim Na spominski slovesnosti ob 81. hvaležnost in nakazala težko pot združuje 142 krajših prispevkov Hitlerjevim štabom. Po letu 1933 obletnici izgnanstva in begunstva izgnancev iz Komna in okoliških dolgoletne novinarke Dokumentar- je za tesen stik med Nemci v ma- in 80. obletnici vrnitve, ki jo je prip- vasi, ki so zmogli težko pot domov. nega programa TV Slovenija Alen- tični državi (Reichsdeutsche) in roja- ravila komenska krajevna organi- Predstavila je nekaj verzov pesmi ke Auersperger. Auerspergerjeva se ki drugod po svetu (Volksdeutsche) zacija Društva izgnancev Slovenije z naslovom Na poti iz Nemčije, ki že več desetletij ukvarja z razkriva- skrbela Ljudska zveza za nemštvo 1941–1945 s predsednico Sabino jih je prav na poti domov napisala njem delovanja Kočevarjev, kate- v tujini, ki je vse bolj podpirala na- Godnič, so številni domačini na- Gabrijela Mržek, roj. Tavčar (1919 rih usoda je v času druge svetov- cistično gibanje; odločilno vlogo polnili kulturni dom v Komnu in Ivanji Grad – 1998 Komen). »S svo- ne vojne povezana s slovenskimi v širjenju in utrjevanju nacistične namenili močan aplavz slavnostne- jima sestrama ji je od 14. aprila do izgnanci. V predstavitvi dela bomo ideologije med nemško govoreči- mu govorniku, pisatelju in novinar- 4. maja 1945 iz Regensburga uspelo osvetlili le nekaj drobcev, ki so lah- mi v tujini pa sta odigrali Hitlerjeva ju Dušanu Jelinčiču. V domači priti domov. Med hojo si je v kari- ko koristni pri oblikovanju politik o mladina (Hitlerjugend) in Deutsche enoti Kosovelove knjižnice pa so rast zvežčič zapisovala pot, dogaja- prihodnji usmeritvi RS ter njenem Studentenschaft. Predvsem študen- odprli razstavo z naslovom »Dolga nje in svoje občutke. In prav ta mali odnosu do nemško govorečih pre- tje iz Nemčije, ki so v času počitnic dolga pot domov Gabrijele Tavčar zvezek je osnova za domoznansko bivalcev. dalj časa bivali na Kočevskem, so in mnogih drugih«. Vodja domače razstavo z naslovom »Dolga dol- Čeprav je avtorica v predgovoru kot »nacistični misijonarji« (»van- knjižnice Marija Umek je izrazila ga pot domov Gabrijele Tavčar in zapisala, da prvotna »tema ni bila drovčki«) delovali med mladimi mu in protikomunizmu, nemška bo- mnogih drugih«. Mnogih drugih pa preteklost, ampak sedanjost«, z kočevskimi Nemci, jih ozaveščali o jevitost pa upravičevala s potrebo zato, ker so to vračanje, to pot naj- besedilom vstopi v dogajanje leta pomenu skupne države nemške na- po širitvi »življenjskega prostora« verjetneje doživljali kot Gabrijela,« 1930, ko v uvodnih prispevkih opi- rodnosti pod Hitlerjevim vodstvom za »dragocen« nemški narod. O je poudarila Umekova. suje večdnevne slovesnosti ob 600. in jih ob svetovanju o organizaciji potrebnih vrlinah pravega Nem- Razstava je nastala s pomočjo obletnici naselitve Nemcev na Ko- gospodarstva tudi urili v tehniki sa- ca je bralce na Kočevskem sezna- Gabrijeline hčere Nadje Hvala, ki čevskem, ki so po prvi svetovni voj- moorganiziranja in bojevanja. Med njal tudi časopis Gottscher Zeitung. mi je kot knjižničarki zaupala tako ni kot narodna manjšina v Jugosla- glavnimi »nacističnimi misijonar- Seznanjanje z odzivi na vse bolj dragoceno gradivo: od pisem, pe- viji uživali vse pravice na vseh pod- ji«, ki so odločno nastopali zoper napadalno nemško manjšino ter s smi do fotografij. Razstava v uvod- ročjih delovanja in življenja. Slavlje- »nestrpne« Slovence, je vrsta imen, širšimi razmerami pred začetkom nem delu popelje obiskovalca skozi nje visokega jubileja naselitve pa kot so Herbert Otterstǟdt, Walter vojne omogočajo skrbno navedeni Gabrijelino življenje pred odhodom je bilo tudi priložnost, da so se v Neunteufl in Volker Dick; prav zad- odlomki iz takratnega slovenskega v Coroneo, kamor je bila skupaj s skupnosti, v kateri nekoč »ni bilo nji je bil »nepogrešljiv« pri izgonu časopisja. svojima sestrama in sovaščankami razlike med našo in vašo krvjo«, Slovencev iz Obsotelja. Pozorno branje omogoča bral- odpeljana novembra 1944. Sledi začela načrtno sejati semena več- Avtorica podrobno prikazuje raz- stvu, da se laže znajde v sodob- čas, ki ga je preživela v Trstu in v vrednosti »nemške krvi«, za kar je lične oblike organizirane krepitve nih skrčenih, lažnih in pristranskih Regensburgu. Osrednji del razstave v naslednjih letih s svojim skrivnim nacističnega nemštva v Jugoslaviji razlagah, ki spremljajo »poskus so zapisi na poti domov. Na koncu delovanjem bilo najprej odgovorno in na »nemškem jezikovnem otoku oživljanja nemške manjšine v Slo- se zvrstijo zapisi, ki so nastali po graško društvo Südmark. Kočevsko«, kjer se je izvorno pro- veniji«, kar je avtorico tudi spodbu- vrnitvi, in zemljevid poti v rodni Zlasti po zmagi Hitlerja se je nem- tijudovska sovražnost pripadnikov dilo k nastanku te knjige. Ivanji Grad na Krasu. štvo zelo krepilo, za kar so si priza- »prave rase« izražala v protislaviz- Maca Jogan Olga Knez KNJIGA Osebnosti SPOROČILA Taborišča France Borko (1904–1956) Dachau Osrednja spominska slovesnost ob 80. oble- tnici osvoboditve koncentracijskega tabo- rišča Dachau bo v nedeljo, 4. maja 2025. Konec minulega leta je izšla knji- šolo je obiskoval v Središču ob Dra- redni gimnazijski profesor. Marca Družino Borko so poslali v Pro- Taboriščni odbor SID Dachau organizira 3. žica z naslovom France Borko vi, po končani šestletni osnovni šoli 1938 so ga premestili na Državno kuplje na jugu Srbije. Že v začetku in 4. maja strokovno potovanje v nekdanje (1904–1956) avtorja prim. prof. leta 1918 ga je oče vpisal v prvi ra- nepopolno mešano realno gimnazi- septembra 1941 je postal profesor taborišče Dachau. dr. Gabrijela (Elka) Borka iz Ma- zred klasične gimnazije v Mariboru. jo v Mariboru, na kateri je služboval na Realni gimnaziji v Prokuplju in ribora. Izdala jo je Univerzitetna za- V gimnaziji je začel objavljati pesmi vse do nemške okupacije leta 1941. poučeval nemščino. Kljub redni za- ložba Univerze v Mariboru v zbir- v glasilu mariborske katoliške mla- poslitvi je bila plača prenizka, zato ki Osebnosti, ki jo ureja dr. Vlasta dine Stražni ognji. Ob koncu gimna- so se preživljali z odprodajo nekaj Stavbar. Knjigo je uredila Valerija zijskega izobraževanja so maturanti pretihotapljene zlatnine, prav tako Stopar, jezikovno pregledal prof. dr. državne klasične gimnazije izdali pa so gojili prašiče in obdelovali nji- Marko Jesenšek in tehnično ure- in založili knjižico Rosna jutra in vo, ki jo je posodil čuteč srbski kmet. dil Jan Perša, ki je poskrbel tudi za v njej je France Borko objavil dve Ta je ženi Luciji, ko ga je prosila za oblikovanje ovitka. svoji pesmi. Leta 1926 se je vpisal košček zemlje, rekel: »Pa šta če ti par- Avtor je na kratko orisal življenj- na Teološko fakulteto Univerze v če, uzmi celu njivu.« V času izgnan- Železna vrata na vhodu v nekdanje sko pot svojega očeta, uglednega Ljubljani. Po prvem semestru se stva so stanovanje Borkovih tudi taborišče Dachau slavista in gimnazijskega profesorja je s Teološke fakultete prepisal na večkrat pregledali, leta 1944 pa so Ravensbrück ter pisatelja, ki je del življenja sku- Filozofsko fakulteto, kjer je diplo- nemške enote med umikanjem do- Ob 80. obletnici osvoboditve ženskega paj z družino med nemško okupa- miral 30. junija 1930. Nato je dobil movanje povsem uničile. Po osvo- koncentracijskega taborišča Ravensbrück cijo 1941–1945 preživel kot sloven- štipendijo češkoslovaške vlade in boditvi maja 1945 se je družina Bor- pripravljajo obsežen program prireditev, ki ski izgnanec v Srbiji. Ta del vsebi- se vpisal na praško univerzo, da bi ko počasi vrnila v Maribor. Podob- bodo potekale od 1. do 4. maja. Osrednja ne nam vnovič potrjuje posledice pripravil doktorat. no kot drugi prebivalci porušenega slovesnost bo v nedeljo, 4. maja, ob 10. nacistične rasne politike, ki je v V letih 1930 in 1931 je za takra- Maribor je France poleg svojega re- uri na območju nekdanjega taborišča. Veli- okviru uničenja Slovencev zavedne tno časopisje pripravljal reportaže dnega dela pomagal pri obnovi. Prvi ka pozornost je namenjena srečanju druge slovenske ljudi na veliko izganjala in podobna poročila. Potem bi mo- mesec je bil zaposlen na radiu Svo- in tretje generacije. Na njem bo sodelovala od domačih ognjišč. Kaj vse so tam ral k vojakom, pa je bil spoznan za bodni Maribor, že drugi mesec pa so tudi ena izmed podpredsednic mednaro- doživeli, nam prepričljivo pripove- nesposobnega. Od 1. septembra ga imenovali za delegata učiteljišča dnega komiteja Vanda Straka Vrhovnik iz duje tudi ta sicer drobna knjižica, leta 1932 do 22. marca 1933 se je in novembra 1946 za rednega profe- Slovenije. Pripravljajo vrsto okroglih miz, ki ima bogat domoljubni naboj in preživljal z delom domačega uči- Celotno družino so iz slovenske sorja slovenskega in ruskega jezika vodenih ogledov, odkrili pa bodo tudi nekaj jo bogati skrbno izbrano dokumen- telja in prefekta v Dijaškem domu Štajerske kmalu po aprilski okupa- na učiteljišču. Umrl je 21. januarja novih spomenikov. Srečanja se bo udeležila tarno gradivo iz zapuščine prof. Maribor. 1. marca 1933 je dobil de- ciji 1941 izgnali v Srbijo. »V črn ka- 1956 v Mariboru in je pokopan na tudi delegacija ZZB NOB Slovenije – Tabo- Franceta Borka. Avtorju, izgnane- kret za službo suplenta na Klasični mion so nas strpali ob bajonetih in nas Pobreškem pokopališču. riščnega odbora Ravensbrück, v kateri bodo mu otroku družine prof. Borka leta gimnaziji v Mariboru in ob izbolj- zakrili, kot da nas peljejo na morišče. Dr. Marjan Toš tudi potomci nekdanjih taboriščnic. 1941 in povojnemu uglednemu šta- šanju gmotnega položaja se je leta Ker še ni bilo preko Drave železniškega jerskemu zdravniku ter plodnemu 1933 poročil z učiteljico ročnih del mostu, smo bili prepeljani po groznem publicistu, je uspelo dobro orisati Lucijo Slokan. V zakonu sta se 14. prahu in vročini zaprtih kamionov do očetovo življenjsko pot. Njegova novembra 1934 rodila sin, ki sta ga Slovenske Bistrice in potem z vlakom knjiga je zaradi sporočilnosti dra- krstila Gabrijel, klicala pa Elček, v živinskih vagonih do Zagreba, kjer gocen prispevek za boljše razume- pozneje Elko, in 18. februarja1936 smo dobili večerjo, dalje smo se peljali vanje ne tako davne preteklosti, ki še hči Marija. 15. avgusta 1934 so do Slavonskega Broda in nato na jug je na Slovenskem pustila globoke ga po službeni potrebi premestili proti Sarajevu in nato v Srbijo v mes- sledi. na Državno realno gimnazijo v Ma- to Aranđelovac. Po dveh dneh pa v France Borko (1904–1956) se je riboru. 2. maja 1935 je opravil pro- Jagodino, kjer so nas namestili v Glu- rodil v Obrežu pri Središču ob Dra- fesorski izpit za slovenski jezik z ju- honemem domu,« se je med drugim vi 29. novembra 1904. Osnovno goslovansko književnostjo in postal spominjal teh časov. marec 2025 13 RAZSTAVA Dutovlje Dan prej – med vojno in mirom Potujoča razstava z naslovom »Dan prej – med vojno in mirom«, ki jo prireja Policijsko veteran- sko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko (ta šteje okrog 950 članov in ga vse od leta 2001 vodi predsednik Fabio Steffe), se je 7. marca iz Kosovelove knjižni- ce v Sežani za dva tedna preseli- la v Osnovno šolo v Dutovlje. V odsotnosti ravnateljice Mirande Novak je pomočnica ravnateljice Loredana Štemberger pozdravi- la organizatorje razstave, ki so za okrog sto učencev od sedmega do devetega razreda te osnovne šole predstavili osamosvojitveno voj- no za Slovenijo. Šolo obiskuje 250 učencev. Za mlade pomeni osa- mosvojitvena vojna leta 1991 del umik Jugoslovanske ljudske arma- V Divači zdaj stoji spomenik sko društvo Sever postavilo na člana društva Sever, domačin Ro- zgodovine, za starejše pa del nji- de vse do odhoda zadnjega vojaka Dan prej, ob katerem poteka tra- njuno hišo, kot tudi opisi dogod- bert Živec, ki je pomagal pri njeni hovega življenja. Steffe, ki je tudi jugoslovanske armade iz Slovenije. dicionalna proslava ob dnevu dr- kov v njegovi avtobiografiji Jaz in postavitvi, in nekdanji komandir avtor obsežne in poučne razstave, Poudarek je na 26. juniju 1991, ko žavnosti. Domačin Branko Kju- moj čas. Tako Steffe kot Kjuder sta sežanske policijske postaje Jože je predstavil delovanje društva se je začela agresija JLA na Slo- der je predstavil osamosvojitvene poudarila, naj mladi izvedejo in- Muhič. Razstavo so si ogledali tudi in mlade popeljal po razstavi, ki venijo ter je odjeknil prvi strel, in dogodke v Dutovljah, kjer sta z tervjuje s starejšimi krajani o živ- starši šolarjev, domačini in zunanji predstavlja osamosvojitvene do- sicer v Divači. To je bilo dan prej, ženo Sonjo imela tajno skladišče ljenju nekoč z željo, da se spomi- obiskovalci. godke južnoprimorskega območja kot se je 27. junija 1991 začela voj- orožja policije. O tem pričajo spo- ni zapišejo in ne gredo v pozabo. v prvih dneh vojne, pogajanja in na v Sloveniji. minsko obeležje, ki ga je veteran- Na razstavi sta bila prisotna tudi Olga Knez RAZSTAVA Moč predmetov DOGODKI Štore Muzejska zbirka predmetov Partizan Janez iz zaporov in taborišč Gradišnik Janez Gradišnik je v štorski bor- na Svetini odlično vodil Narodno V Muzeju novejše in sodobne zgo- upanja. Izdelki, namenjeni družin- čevski organizaciji še edini udele- zaščito. Ima priznan status vojnega dovine je bila do 20. marca na ogled skim članom, izražajo povezanost ženec narodnoosvobodilnega boja. veterana. razstava predmetov iz zaporov in in skrb za domače, nekateri izdel- Iskreno priznam, da smo v krajevni Janez Gradišnik je obdarjen še z taborišč pod naslovom Moč pred- ki pa nagovarjajo tudi sotrpine in organizaciji na to izjemno ponosni. eno plemenito dejavnostjo: zapisal metov. Avtorica razstave je bila dr. s tem ponazarjajo spodbudo za Lani avgusta je dopolnil častitljivih je zgodovinske dogodke iz svojega Monika Kokalj Kočevar. preživetje. Predmeti, ki so bili od- 95 let. Verjetno so pripomogli k Ja- rojstnega kraja in širše okolice in je Namen razstave je bil predstaviti kupljeni ali donirani muzeju, so bili nezovi dolgoživosti njegova dobra imeniten kronist. Podrobno je opi- različne predmete, ki so jih izdelali ustvarjeni v nemogočih življenjskih volja, optimizem in glasba. Pove, sal ustanovitev 1. celjske partizan- zaporniki in taboriščniki v okupa- razmerah. Ne le posedovanje, tudi da je s svojo »frajtonarico« igral na ske čete in delovanje partizanskih torskih zaporih in taboriščih in jih Šatulja iz lepenke, prevlečena z žakljevino. ustvarjanje je imelo pomembno Muzej novejše in sodobne zgodo- Na dnu so s svileno nitjo uvezena imena: vlogo, saj je omogočalo tudi odmik vine Slovenije hrani v zbirki pred- Nada, Petrica, Teta, Slavica, Erna, Marica, od stvarnosti. Izdelki so zaznamo- metov iz zaporov in taborišč. Za Dana, Lidija, Marija, Vida, Mimi, Marička. vani z umetniškim hotenjem in s razstavo so bili izbrani predvsem V zaporu Trani v južni Italiji jo je pred svojo simbolično sporočilnostjo predmeti, ki nosijo izpisana imena kapitulacijo Italije izdelala Cita Lovrenčič. odpirajo vprašanja, povezana z bodisi avtorjev ali pa oseb, katerim (inv. št. MO 861) njihovimi lastniki in naslovniki, pa so bili izdelki posvečen. tudi vprašanja časa, minljivosti, vračanja in spominjanja. V zbirki je skupno 1159 predme- tov. Ti se delijo na predmete, ki so bili odvzeti taboriščnikom ob priho- du v taborišče; predmete, ki so jih ustvarili zaporniki ali taboriščniki; in predmete, ki jih je uporabljalo osebje zaporov in taborišč. Največ jih izvira iz italijanskih zaporov in taborišč. Monika Kokalj Kočevar Gradišnikov Janez, po domače Slemenšekov, kot partizan (na sliki v sredini) Avtorica razstave Monika Kokalj Kočevar esna noč več sto porokah, zabaval ljudi od enot do osvoboditve na svetinskem Spominski notes iz rjave lepenke. Vpisana Kr blizu in daleč in se veselil življenja. območju. so imena, priimki in naslovi bivanja Delal je v Železarni Štore, si ustva- O Janezu Gradišniku je treba Taboriščni predmeti pripove- v domovini slovenskih internirank v Danes noč je – kresna noč. ril družino in lep dom ter deloval povedati še eno zelo pomembno dujejo o svojih lastnikih in so koncentracijskem taborišču Ravensbrück Drevesa šume. tudi v domači krajevni skupnosti. zgodbo. Tiste februarske noči leta kot osebni spominek ali intimni v začetku aprila 1945. Notes je izdelala Nocoj drevesa govore: Pred leti je bil tudi prejemnik pre- 1944 je iz Javornika kjer je bil čustveni predmet močno orod- Marija Selan - Tence v koncentracijskem »Beži, fant moj, stižnega občinskega priznanja, bro- doma, vodil do Opoke legendarno je sporočilnosti. So del osebnih taborišču Ravensbrück, kjer je imela proč, daleč proč, nastega grba občine Štore. XIV. divizijo. V zaselku Straža, kjer zgodb posameznikov, povezanih 78.879. V notes so se nocoj čudna je noč. Janez je zelo dobro poznan, saj je je divizija prehodila del poti, je bila s prostorom oz. dogodkom. Z iz- taboriščno številko bi ušel, fant moj, v svojem življenju deloval na števil- pred leti odkrita spominska plošča. pisanim imenom so se zaprti tudi vpisovale taboriščnice v začetku aprila Morda nih področjih. V sebi nosi nešteto Srečko Križanec tako borili proti razčlovečenju. 1945: Vera Urbančič, Angela Vidmar, Krista; skozi električni obroč. darov, kot temu radi rečemo. Vrsto Posedovanje osebnih predmetov Rada; Sonja Oblak, Milka; Katra Grasselli, Čudne reči s gode nocoj, let je uspešno vodil štorsko bor- je bilo strogo prepovedano, zato Eva Šlibar; Mica Ivanovič, Jožica Fajdiga, beži fant moj. čevsko organizacijo. Vodil je dela Muser; Martina Kolar, Julka; Nocoj na kavljih O so vsa prizadevanja za ohranitev Trbovlje; Erna pri organizaciji gradnje Vrunčevega NOB SL VE teh predmetov lahko razumljena Danica Medved, Boževičeva Slavica; Fantje iz Elzasa vise. doma na Svetini. Nenadomestljiv je O F kot upor in sabotaža. Hkrati so Manica, Cirila; Šinkovec Marija, Marica Barl, bil pri postavljanju in vzdrževanju predmeti posamezniku pomeni- Julči Presnik, Dana; Bolte Judita, Metka Franc Dermastja - Som partizanskih spominskih obeležij li bogastvo in zaklad, bili so iz- Benčina. Muzeju ga je podarila Marija (Besedilo je nastalo junija 1944 v iz druge svetovne vojne. Med osa- 19 raz boja za preživetje, spomina in Selan - Tence. (inv. št. MO 866) a Slovenijo je 4 taborišču Natzweiler) mosvojitveno vojno z 1 194 5 ZZB NIJE 14 marec 2025 IMELI SMO LJUDI V SLIKI IN BESEDI Jože Bonin Drago Lombar Meri Furlan Dorino Cantarutti - Gradenc pri Žužemberku: Verde Na Cviblju nad Žužemberkom je lepo urejeno spominsko obeležje v spomin več kot 2000 Poslovil se je partizan Dorino Can- padlim in žrtvam druge svetovne vojne na tarutti - Verde iz Manzana v Furla- Dolenjskem. Vendar je bila spominska slove- niji. Bil je velik prijatelj Slovenije. snost 9. marca usmerjena v naselje Gradenc Ta prijateljstva je stkal med naro- pri Žužemberku, kjer se je razpletala zgodba dnoosvobodilnim bojem, ko je ko- s srečnim koncem. Prav pred 80 leti so Nem- nec leta 1944 s svojo enoto prišel ci namreč sestrelili ameriški bombnik B-17, pod poveljstvo IX. korpusa. ki se je vračal z naloge v Nemčiji. Desetčlan- Na pragu pomladi nas je nepriča- Mnogo prezgodaj se je zaradi Lani junija smo se poslovili od naše ska posadka ameriškega letala je uspešno kovano doletela novica, da se je od zahrbtne bolezni moral posloviti drage tovarišice Meri Furlan, roje- izskočila in vaščani Gradenca so jo rešili. nas za vedno poslovil tovariš Jože znani slovenski sindikalist in naš ne Jančar, po domače Fležarjeve S partizansko pomočjo so uspešno prišli v Bonin. Ni še minilo tri tedne, ko aktivni član Drago Lombar (25. Meri. Dopolnila je 97 spoštljivih Belo krajino in nato v matično enoto. smo v Centru Zalog sedeli skupaj september 1954, Kamna Gorica let življenja. Čeprav je bilo njeno V spomin na ta dogodek, ki je zaznamoval na občnem zboru. Kot vedno je naš – 17. januar 2025, Kranj). Rodil se zdravje krhko, nas je novica o nena- vasico, organizatorji Turistično društvo Suha Jože prišel prvi med člani, saj se je je v delavski družini kot drugi od dni smrti močno presenetila. Rodila Krajina, občina Žužemberk, Osnovna šola Žu- vedno držal dogovorov in na ses- treh otrok, živel pa je v Kropi, kjer se je 23. marca 1927 materi Jerci in žemberk in Krajevna skupnost Gradenc vsa- tanke ni zamujal. Bil je nasmejan in so kupili hišo. Obiskoval je Osnov- očetu Janezu Jančarju v Podgradu ko leto pripravijo slovesnost s programom in dobre volje. Ko smo prišli do zad- no šolo Staneta Žagarja v Lipnici pri Ljubljani. Brezskrbno je z mlaj- govorniki – vključno z županom občine Žu- nje točke dnevnega reda in je naš in se navduševal nad nogometom šim bratom Ivanom odraščala na Rodil se je 26. februarja 1927 v žemberk in drugimi, ki obujajo spomine na predsednik Združenja borcev za in smučarskimi skoki. Od desetega kmetiji z velikim sadovnjakom ple- kmečki družini. Kot mlad fant se je ta dogodek. Tudi vojaški predstavnik ameri- vrednote NOB KO Zalog - Spodnji leta je tekmoval za smučarski klub menitih dreves. Bila je brhko dekle, julija 1944 odločil, da se pridruži škega veleposlaništva ni manjkal. Kašelj - Podgrad prebral seznam Plamen iz Krope, in to v generaciji vajeno poprijeti za vsako delo. odporniškemu gibanju v partizan- Letošnji udeleženci so bili tudi ljubiteljski članov, ki letos praznujejo okro- leto starejšega Bogdana Norčiča, in Prišel je čas nemške okupacije. skih enotah, ki so delovale v Furla- zbiratelji vojaških starodobnikov, predvsem gle obletnice rojstnih dni, je Jože tudi zmagoval. Meri je bila zavedna mladenka, v niji. Najprej je bil v brigadi Manin v džipov. Izredna gostoljubnost domačinov, vstal in s ponosom na glas zapel Poklicno pot je začel kot pred- narodnoosvobodilni boj se je vklju- okviru Divizije Garibaldi Natisone, ki vestno skrbijo za spominsko obeležje in napitnico Antona Corela. Vsi zbra- sednik sindikata v tovarni Peko v čila kot aktivistka na terenu. Ko je ki je delovala pretežno v Beneški okolico, predvsem pa seveda za sam spomin, ni smo ga poslušali in občudovali Tržiču, nato je napredoval v pred- prišel čas študija, so jo starši na- Sloveniji, predvsem v Nadiških do- je neverjetna. Še danes tudi radi pokažejo njegovo energijo. Bil je kot sonce sedstvo Sindikata ljubljanske re- potili v gospodinjsko šolo, da bi jo linah, v okolici Mašer, Črnem Vrhu, del ohranjenega letalskega krila sestrelje- v sejni sobi: pozitiven, dobre volje, gije KNSS Neodvisnost. Med leto- pripravili za nadaljnje življenje. Uk Prosnidu in Robidišču. Pozneje se je nega aviona ter opozorijo na izdano knjigo z navdušenjem je sprejemal nove ma 1998 in 2015 je bil predsednik je opravila z odliko. Pridobljeno pridružil brigadi Picelli. Ko so Nem- in tesne stike med akterji, dokler so bili še zamisli za prihodnost … Da, to je Konfederacije novih sindikatov znanje je s pridom uporabila po- ci v avgustu zastrahovali domačine živi. In bistvo srečanja so bile tudi besede bil naš Jože. Slovenije. Člani KO ZB NOB Stane zneje v življenju in prenašala na svobodnega ozemlja Vzhodne Fur- govorcev o nepotrebnosti vojn in trpljenju S ponosom je povedal, da mu Žagar smo se od njega poslovili z mlajše rodove. lanije, je njegova enota delovala v danes. še leto dni manjka, ko bo tudi on zimzelenim venčkom in recitacijo. Poročila se je z Radovanom Fur- okolici Nem, Čenebole in Torlana. Vsekakor taka srečanja dajo misliti in praznoval okroglo obletnico. Žal Žal je šele ob smrti dobil svoj čla- lanom. Ustvarila sta družinico in Potem ko so Nemci zasedli vse predvsem opozarjajo, da so mladost, vojna je ni dočakal, mati narava je ime- nek na Wikipediji. Za njim bo os- svoj dom. V zakonu so se jima rodi- do tedaj svobodno ozemlje, se je in preživetje tudi igra srečnega naključja, la drugačne načrte. Spomini pa tal spoštljiv spomin, ki pa velike li trije otroci: Jože, Marinka in Bo- z enoto umaknil na ozemlje Slo- vendar tudi v povezavi z znanjem, pogumom se vračajo k nasmejanemu Jože- praznine ne bo mogel ublažiti. ris. Življenje je teklo v skrbi za pre- venije pod poveljstvo IX. korpusa. in patriotizmom vseh, tako zavezniške letal- tu, ko je pripovedoval o zgodbah živetje. Mož je služboval, Meri pa Bojeval se je v okolici Bače in Šen- ske posadke, ki so se več tisoč kilometrov od svojega življenja. Tudi na občnem Mira Hladnik je gospodinjila in vzgajala otroke. tviške gore, Blegoša in Idrije. Janu- doma bojevala proti nacizmu in za svobodo, zboru je bilo tako. Poslušali smo V družino je močno udarila trage- arja 1945 je nekaj časa deloval v kot tudi vaščanov Gradenca in partizanov, ki ga, pripovedoval je povsem stvar- dija: med služenjem vojaškega roka Cerknem in njegovi okolici. Vedno so na lastni zemlji dokazali, da je mogoče no. Ni olepševal trdega kmečkega je umrl najmlajši sin Boris. Sin Jože je bil ponosen na boje enote, ki ji je združeno poraziti svetovno zlo. življenja, ni povzdigoval boja, ki Stane Rant in hči Marinka sta si ustvarila svo- pripadal. V bojih je padlo več kot Miloš Šonc ga je bil kot partizan za svobodo ji družini in lastne domove. Čas je tisoč borcev enote Garibaldi Nati- slovenskega naroda. Ob koncu pri- prinašal novo veselje in praznino so sone. Oseke: povedovanja je dejal: »Bili so lepi omilili vnuki in pravnuki. Po smrti Kot član ANPI-VZPI iz Čedada Le dan po slovenskem kulturnem prazniku trenutki in bilo je zelo zelo hudo. moža je ostala v družinski hiši. Ne- se je redno udeleževal prireditev, smo se člani ZB NOB Kamnik, člani drugih Samo pozitiven si moral biti in omajno se je spopadla z gospodar- povezanih z odporniškim gibanjem veteranskih in domoljubnih organizacij in stremeti k življenju brez vojne. Ko jenjem na posestvu. Bila je samo- tako v Furlaniji kot v Soški dolini krajani Zg. Tuhinja zbrali na Osekah pod sem bil ranjen v nogo, nisem po- oskrbna. Njen vrt in okenske police in na Cerkljanskem. Bil je prijazen, Menino planino. Namen srečanja je bil po- mislil na bolečino, ampak ali bom so bile ozaljšani z bogatim cvetjem odprtega srca in vsakemu je rad klon spominu na 30 mladih partizanov za- še lahko plesal.« domačih sort. Včlanjena je bila v pripovedoval, kaj je doživljal med ledne Šlandrove brigade, ki so 8. februarja Tovarišu Jožetu je uspelo. Preži- Zvezo združenj borcev za vrednote vojno v Sloveniji. Kot takega se ga 1944 na Osekah padli v boju z nemškimi vel je drugo svetovno vojno. Čas Štiri dni pred 98. rojstnim dnevom se NOB Zalog - Spodnji Kašelj - Pod- bomo spominjali vsi, ki smo ga poz- vojaki. Slovesnost je bila posvečena njiho- po vojni je bil čas gradnje nove, je poslovil naš član Stane Rant. Rodil grad, Društvo upokojencev Zalog nali. Za vedno bo ostal povezan z vemu pogumu in žrtvi za svobodo. svobodne domovine. Dela na kme- se je 15. novembra 1926 v Davči kot in v Društvo moščanskih invalidov. nami Slovenci. tiji ni nikoli zmanjkalo, toda vedno drugi od petih otrok. Ko se je začela V društvih je dejavno sodelovala. je bil čas, ki si ga je Jože vzel za vojna, so pod hlevom zgradili bun- V lastni hiši je živela vse do dne, Vojko Hobič družbo in delo zanjo. Najboljše ko- ker, v katerem so se skrivali partizani. ko je lahko skrbela sama zase, nato nje je vpregel, ko se je gradil zadru- Starejšega brata so odpeljali Nemci, jo je hči vzela k sebi na svoj dom žni dom v Zalogu. Kako ponosen oče in Stane, takrat star le 14 let, pa v Kašelj. V njeni oskrbi je bila eno je bil, ko se je v njem praznovalo sta se pridružila partizanom. Nemci leto. Njeno zdravstveno stanje se je novo leto 1948! Hudo mu je bilo, so požgali njihovo hišo, zato sta mati slabšalo in je zahtevalo strokovno Dva bela ko je stari dom odslužil, toda zave- in sestra živeli pri sovaščanih. Ko je negovanje. Bila je sprejeta v Dom dal se je, da bo občina zgradila nov oče želel obiskati svoje drage, so ga starejših občanov Bokalce. Dom je center, v katerem imamo mlajše Nemci na poti ustrelili. Stane je bil v hitro sprejela za novo življenjsko goloba Do prizorišča smo se podali peš iz različnih smeri, nekateri pa so del poti prevozili z avto- generacije številne aktivnosti. Bohinjskem odredu, Prešernovi bri- okolje. mobili. Ob prihodu smo se zbrali ob tabornem S ponosom je tovariš Jože pos- gadi, tudi v tiskarni v Davči je sode- Meri je bila svetovljanka z ve- ognju, ki je ustvaril toplino in občutek pove- lušal načrt dejavnosti v letošnjem loval. Pomagal je pri prenosu ranjen- likim srcem, branik in steber med Krasen poletni dan hitro mineva, zanosti med prisotnimi. Praporščaki krajev- letu. Vesel je bil, da bomo s prosla- cev v Čabar in še bi lahko naštevali, nostalgijo in sodobnostjo, zagovor- žarki poslednji prav rahlo žarijo, nih organizacij Zveze borcev in Policijskega vo počastili dan upora proti oku- saj je bil zelo dejaven. nica lepega in dobrega. Bistroumna zrem skozi okno ta zadnji svit dneva, veteranskega združenja Sever so svoje pra- patorju in 80. obletnico konca dru- Po osvoboditvi so Rantovi z lastni- je prebirala dnevno časopisje in do oblački po nebu se lahno podijo. pore ponosno postavili ob spomeniku, kar je ge svetovne vojne. Žal tega ne bo mi rokami zgradili svoj novi dom. zadnjega dne spremljala informa- slovesnosti dalo še posebno slovesen pečat. doživel. Stane se je vpisal v policijsko šolo tivni program na različnih televi- Tam prek večernega sinjega neba, K spomeniku smo položili venec in s krajšim S ponosom se ga bomo spomi- in jo uspešno končal. Nekaj let je zijskih kanalih. Rada je razglabljala kulturnim programom počastili spomin na kvišku se dvigata bela goloba, njali. V našem društvu bo ostala bil policist. Dokončal je tudi šofer- o sodobnem družbenopolitičnem padle borce. Pesmi in besede so nas spomnile prizor hrepeneče srce moje gleda, neizmerna praznina, toda spomini sko šolo. Po nekaj letih službovanja dogajanju. Njena poslednja želja je na težke čase druge svetovne vojne ter na po- tam daleč, predaleč je zlata svoboda. bodo ostali … Spominjali se bomo na policiji je postal šofer enega ta- bila, da bi bila pokopana ob možu men poguma in tovarištva, ki sta vodila mlade njegovega petja, pripovedovanja, kratnih funkcionarjev – ministra in sinu. Od nje smo se poslovili na partizane v boju proti fašizmu in nacizmu. predvsem pa zgleda, ki nam ga je za težko industrijo. Spremljal ga pokopališču v Polju pri Ljubljani. Po uradnem delu slovesnosti smo na- dejal s svojim optimizmom. je povsod, tudi na dopustu. Postal Rupko Godec - Rast daljevali s tovariškim druženjem ob ognju. je inšpektor policije in to delo op- ZZB za vrednote NOB Zalog - Spo- (Besedilo je nastalo 30. avgusta 1942 Prijetno razpoloženje, pogovori in spomini ZZB za vrednote NOB KO Zalog - Sp. ravljal do upokojitve. dnji Kašelj – Podgrad v sodn ih zaporih v Ljubljani.) so nas še bolj povezali ter nam dali obču- Kašelj – Podgrad tek ponosa in hvaležnosti do tistih, ki so S. B. dali svoje življenje za našo svobodo. V duhu tovarištva in spoštovanja smo sklenili pri- jetno druženje, ki bo ostalo v naših srcih kot B E S E D A www.svobodnabeseda.si poklon pogumnim borcem in vrednotam, za katere so se borili. Igor Kanižar, foto: Srečo Berlic marec 2025 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, PREBIVA- NEKDANJI NAŠA LEC NADOME- KENIJSKI BRAZILSKO EVROVI- Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, TEKSASA STEK TEKAČ GESLO VELE- POD- ČETA ZIJSKA V ZDA STEKLA (MIKE; MESTO STREŠJE CIFRA MAJHNA PRIREDI- s pripisom »nagradna križanka« ali IZ: TIBO) TEV pošljite na elektronski naslov: svobodna. beseda@zzb-nob.si GESLO do 15. aprila 2025. Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. EKOLOŠKI Izžrebani reševalci križanke iz 112. SISTEM številke časopisa Svobodna beseda BAJE- 1. Ana Količ, SLOVNA HUDOBNA Lošca 41, 1360 Vrhnika ŽENSKA 2. Branko Vasa, BALONAR Kajuhova 12, 2314 Zg. Polskava PRIPRAVA SLAVKO ZA ŠORN AVGUST 3. Breda Plemenitaš, SEJANJE PREBIVAL- ŽIGON Dekani 58 a, 6271 Dekani KA ATIKE BOJAN ANTON ADAMIČ KRAVICA, Rešitve križanke: LAJOVIC TELICA POLMRAK UPORABNIK, PRVOBORKA, NUNCIJ, AR, ISAK, ZEVA, DK, RYSANEK, ŠKOTSKA, PENCA, IGRA S ŽGANA GLINA,OB- NERES- KAMENČKI ŽNO- NICA MATERINSKI DAN, ORANT, ŽIČNIČARKA, JA METRIČNI PRIPAD- JU AMERIŠKE STOJNA PRI VISO- NA VEVERIČ HALO, MER, ELEKTOR, OBERŽAN, PREKO, IGRALNI MLADIČKA POUDAREK NIKI TEMPERATURAH CIONIZMA KORDI- KIH LEV ESKI LJERE DRŽAVA V JUŽNI D AFRIKI IVANOV KA, RIŽ, ANAMIT, PROD, ČN, ŽRD, LON, GRAD, ZATRDI- POKRA- EVROPSKA TEV AJDA, ABANO, RADAR, NEVRITIS, SLAVIJA, ALPSKA SNEMANJE JINA V I IRENA, KK, TEMNOST. DRŽAVA ČIČ FILMOV ZAHODN ŽUPAN SLOVE- OTON NIJI PREBIVA- Geslo: BOJ ZA ENAKOPRAVNOST; DAN LEC PREBI- FRANCI BOŽIČ GLAVNEGA VALCI ŽENA; MATERINSKI DAN. MESTA ČIČARIJE KITAJSKE V ISTRI ČERNE ANDREJ AVTO, TANTAL RAZJEDA, NAMENJEN POPRAV- REVOLU- PRIPAD- ULKUS TUDI LJAVKA CIONAR BIVANJU, UR ERNESTO NIK KAMPER GUEVARA OGRSKE VOJSKE GESLO ZNAK ZA je glasilo ZZB za vrednote NIKOLAJ NIKELJ NOB Slovenije za domoljubna, socialna, ERDMAN GESLO gospodarska, politična, zgodovinska in ZAPOR, JEČA kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. JAPONSKI MIHA PISATELJ (HAKU- NEKDANJI IRHASTE ANDREAŠ Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije SEKI) UGANDSKI HLAČE ITALIJ. POLITIK Zanj: Marijan Križman, predsednik POLITIK LAMBERTO UŽITNA GOBA Z IN MESTO V VERDIJE- Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), JAMIČASTIM DIKTATOR JUŽNI VA OPERA SLOVENSKI dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, KLOBUKOM, MAVRAH AMIN ŠPANIJI ARHITEKT dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni ZABAVNA PRIREDI- (IZ: NEJA) BUKOV (MARKO) Odgovorni urednik: Janez Alič TEV, SHOW NIČES PLOD telefon: 041 686 322 S ŠČETI- VINKO ŠVICAR. elektronski naslov: NAMI ŽGANEC SLIKAR svobodna.beseda@zzb-nob.si PORASLA (GOTT- ŽIVAL RAFAEL FRIED) Oblikovanje: Vid Brezočnik NADAL RENIJ Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja SPOJINE S USTVAR- Naslov uredništva in naročnin: KISIKOM JANJE ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana NIZOZEM- telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 ENOTA IVO SKI romana.jemec@zzb-nob.si ZA MOČ ČARMAN VIOLI- NIST IN DIRIGENT DOGODKI 13. avgust 1944 80 let požiga Grmač in Katarije Rada bi vam povedala sto stvari, ne okrog desete ure prišli na vrh hriba smo že blizu Podbrda. Nemci so sto, tisoč! A čas beži in briše spomi- in od tam opazovali dogajanje. Mi nas z daljnogledi z vrha Žerenka ne. Spomini pa so naše bogastvo. tega napada Nemcev nismo priča- in Grmač opazili in spet se je ogenj Osvetlila bi vam rada grozo tistih kovali. Jaz sem z dvema sestrama vnel kakor v peklu. Spomnim se, da nesrečnih dni 13. avgusta 1944. okrog 9.30 odšla v Moravče k maši. je tako pokalo, da je zemlja kar drh- Hvalnica miru Minilo je 80 let od požiga Grmač Sredi maše je v cerkev prestrašena tela okrog nas, ko smo ležali v jarku in Katarije. Grozo tistega dne sem s pritekla naša soseda in prestrašena blizu Korunove domačije. Ko se je svojimi domačimi doživljala tudi jaz vpila: »Francka, Grmače in Katarija streljanje malo umirilo, smo zbežali Proslava Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje tu na Grmačah, kjer še vedno živim. so v ognju, gori je huda bitka s par- v gozd nad Češnjice in tam prežive- ter občin Mirna, Mokronog -Trebelno, Šentrupert in Trebnje ob 80. obletnici osvoboditve Osvetlila bi vam rada svoj spomin tizani! Nemci divjajo in pobijajo ter li deževno noč. Po dveh dneh groze na tisti nesrečni 13. avgust. streljajo vsevprek!« Vsi smo prestra- smo se z mamo našli. Zelo vroča in soparna je bila noč šeni bežali iz cerkve v skrbeh, kaj je Čeprav smo bili brez doma in s sobote na nedeljo. Vse je kazalo, z našimi, ki so ostali doma. Tuljenje brez vsega, smo bili veseli, da smo V petek, 25. aprila 2025, da bo vsak čas zagrmelo in se bo Nemcev in živali, ki so gorele v hle- živi. Bili smo lačni, prestrašeni in iz- ob 15. uri ulila ploha. A vse se je umirilo. Zbu- vih, se je slišalo daleč naokoli. Vse mučeni. Ljudje so se bali naše bli- Kulturni dom Mokronog dili smo se v lepo sončno jutro. Ok- je bilo v ognju, podivjani Nemci pa žine. Dali so nam hrano in prosili, rog osme ure je iz Zg. Prekra prihi- so divjali in vzbujali grozo. naj gremo v skrivališče drugam. Mi tel obveščevalec Cene Vidic in po- Mene in sestro je grozno skrbe- smo zavetje v hudi sili pred dežjem Slavnostna govornica: vedal, da iz Kresnic proti Verneku lo, kaj je z mamo, ki je sama s še našli v skalni votlini nad Grmačami. Urška Klakočar Zupančič, in Dešnu prihajajo Nemci. Njihov šestimi otroki ostala doma. Pozneje Ker so Nemci predvidevali našo sti- predsednica Državnega zbora cilj je bil obkoliti hrib Gorešco in nam je v solzah povedala, da je pri sko, so pogosto preverjali območje, Republike Slovenije od tam napasti partizane, ki so bili hiši močno počilo nekaj gorečega, da bi nas našli. Nemci so imeli za- Povezovanje: že več dni z ranjenci nastanjeni pri potem pa so zaregljale strojnice. ledje v Moravčah in Kresnicah. Se- Tomaž Simetinger kmetu Francu Kraševcu na Katariji. Uspelo ji je kljub srditemu strelja- dem tednov smo tavali po gozdu, Nemci so bili o tem obveščeni, zato nju zbežati z otroki iz hiše. Streli spali smo pod milim nebom. Ujeli Kulturni program: so imeli namen uničiti vsa živa bitja iz brzostrelk so že prebijali stene pa so pri Močilnikarjevih dva par- Otroški pevski zbor OŠ Mokronog na tem grebenu. To smo izvedeli od hiše, ki je bila lesena. Z otroki je tizana in ju pod hišo blizu vodnjaka z zborovodkinjo Tamaro Žnidaršič, Lara Jankovič in domačina Srečka Rozine. Nemci so po zaraščenem kolovozu zbežala v ustrelili. Drugi vagon ga zajeli in moral jih je pod strogim gozd. Hiša je bila čisto blizu gozda Končno smo dobili stanovanje v nadzorom voditi v hrib. Ne vem, in gozd je rešil njihova življenja. Mi zapuščeni hiši Okolnovih na Kovačiji. kako mu je o tej nameri uspelo ob- smo na vse streljanje v nevarnos- Organizatorja: Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje Prireditev so podprle občine Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Trebnje. vestiti obveščevalca. Nemci so že ti želeli na Grmače domov. Prišli Slavka Srenjšček 16 marec 2025 AKTUALNO Matjaževa vojska – 1 del Dr. Martin Premk janj. Križarske skupine so leta 1948 poveljnika Miroljuba Stamenkovi- no, šele dolgo po vojni so ga izsle- v operaciji »10. april« hoteli povezati ča prebijali proti Avstriji, drugi so dili v Kanadi. Zanimivo je, da tisti, ki imajo polna v organizacijo z enotnim vodstvom se reševali vsak po svoje. Nekateri Ob hrvaški meji na Gorjancih in usta »povojnih zločinov« ter prise- iz tujine, soglasje k tej operaciji je so odšli domov in se poskrili, ne- v Beli krajini pa je delovalo še več gajo na resnico in pravico, nikoli ne dal tudi Ante Pavelić. Poskus je bil kateri pa so ostali v skupinah, ki so ustaških skupin, ki so vdirale tudi omenjajo Matjaževe vojske, »križar- razbit v protioperaciji UDV »Gvar- čakale na prihod angleške vojske na slovensko ozemlje. Med hrvaški- jev« ali kakih drugih povojnih obo- dijan«, v kateri so polovili nekaj ali začetek nove vojne med Sovjet- mi partizanskimi enotami in večjo roženih skupin, ki so v Sloveniji de- deset križarjev in vohunov. Ujetim sko zvezo in zahodnimi zavezniki. skupino ustašev se je avgusta 1945 lovale še nekaj let po končani drugi križarjem so sodili na velikem jav- Te skupine so se večinoma skriva- na hrvaški strani Trdinovega vrha svetovni vojni. Sicer so bile povoj- nem procesu v Zagrebu. Križarske le in niso bile napadalne. vnela celo večja bitka, v kateri naj ne oborožene skupine značilne tudi skupine so organizirali tudi hrvaški S svojo skupino je tako v okolici bi bilo ubitih več deset ustaških vo- za preostalo Jugoslavijo, obstajale duhovniki v Vatikanu, vodilno vlogo Šentruperta in Tržišča krožil domo- jakov. Dve večji oboroženi skupini pa so tudi drugod po Evropi. Prve pri tem je imel dr. Krunoslav Draga- branski nadporočnik Miha Benedi- sta se poleti 1945 zadrževali na Šta- oborožene skupine v Jugoslaviji so nović. Po podatkih ameriških obve- čič. Njegova skupina naj bi sčasoma jerskem: skupina partizanskega de- se pojavile že ob osvoboditvi Srbi- ščevalnih služb jim je denar in zlato razpadla, avgusta pa se mu je prid- zerterja Štefana Urha - Poklača na je jeseni 1944, ko so se četniki pod za plačevanje operacij iz Švice pre- ružil domobranski poročnik Franc Paškem Kozjaku in skupina častni- nemško zaščito umaknili proti zaho- važal ljubljanski škof Gregorij Rož- Guštin. Skupaj sta se potem zadrže- ka wehrmannschafta Aloisa Brudre- du v druge dele Jugoslavije, glav- man. Po informbirojevskem sporu je vala v okolici Mokrega Polja. Fran- mana na Pohorju. Obe skupini sta nina četnikov v Bosno. Od tam so delovanje križarjev prenehalo, zad- ca Guština je nato novembra 1945 se zapletli v več spopadov z Jugo- v Srbijo začeli pošiljati različne di- nja ustaška teroristična skupina pa blizu Mokrega Polja ujela OZNA, slovansko armado in sta se do jese- Matjažev glas – glasilo slovenskega verzantske skupine, ki so napadale je v Jugoslavijo prišla leta 1972. Miha Benedičič pa je s pomočjo la- ni 1945 umaknili v Avstrijo. protikomunističnega gibanja iz marca 1948. od 1945 do 1949 vodil delo svojih podrejenih obveščevalnih centrov ob meji s Slovenijo. V Gradcu je de- loval OC 400, ki ga je najprej vodil Miloš Glišić, nato dr. Karel Kornha- user in za njim Jože Saje. V Celovcu sta delovala OC 101, ki ga je vodil Ivan Drčar, in OC 501, ki ga je vodil Franc Grum. V Trstu je deloval OC 305, ki ga je vodil Dušan Lajovic, in v Gorici OC 505, ki sta ga vodila An- ton Kostnapfel in Mirko Lojk. Delo- vanje glavnega in tudi drugih ob- veščevalnih centrov so dovoljevali in podpirali Američani in Angleži oziroma njihove obveščevalne služ- be. Obveščevalni centri so poskušal uresničiti naslednje cilje: - vzpostaviti kurirske in vohunske vezi ter organizirati obveščevalne centre v Sloveniji in Jugoslaviji; - organizirati mrežo ilegalnih oboro- Banditi Franc Čeh, Ferdinand Kopnik, Jakob Helbing, Anton Bratuša, Franc Arnuš, Alojzij Perko, Konrad Hojnik, Jože Levičnik in Rudolf Lilič – del obtožencev pred vojaškim sodiščem ženih skupin oziroma udarnih grup v Ljubljani. in odredov; - organizirati ilegalno mrežo vojake in pripravljale upore proti Takoj po vojni so močne oboro- zaristov in prek samostana na Ta- Do konca leta 1945 v Sloveniji ni nasprotnikov oblasti oziroma ilegal- novi oblasti, šolale in vodile pa so žene skupine albanskih »balistov« boru v Ljubljani pobegnil v Avstrijo. bilo več večjih skupin, ki bi tu ostale nih krajevnih odborov. jih nemške obveščevalne službe. napadale po Kosovu, kjer je še do V Gorjancih naj bi se s svojo sku- po umiku nemške vojske. Večina jih Oborožene skupine so imenovali Ob dokončnem umiku Nemcev iz leta 1947 divjala prava vojna. Vzrok pino zadrževal domobranski po- je razpadla, se umaknila v Avstrijo, Matjaževa vojska, mrežo ilegalnih Jugoslavije je tudi Draža Mihailo- za boje med Jugoslovansko arma- ročnik Demetrij Veble, pred vojno se predala ali bila ulovljena. Veliko odborov Matjaževi odbori, celotna vić s svojo skupino četnikov odšel do in albanskimi uporniki so bila odvetnik v Novem mestu. Njegova nekdanjih vojakov se je predalo po mreža nasprotnikov oblasti pa je proti Srbiji. Do tja se mu je po ne- mednacionalna nasprotja in še na- skupina naj bi čez poletje razpadla, amnestiji avgusta 1945, ki je pred- dobila ime Matjažev pokret. nehnih spopadih uspelo prebiti le z pol fevdalne razmere, ki so takrat sam pa je bil septembra 1945 že videvala pomilostitev za vse vojake, Sprva je najmočneje deloval OC majhnim številom vojakov. Prav go- vladale na Kosovu. opažen v Avstriji. če se prostovoljno predajo v me- 400 v Gradcu, ki ga je vodil četnik tovo tja ni odšel, da bi s svojo sku- Sicer je v Jugoslaviji takoj po secu dni. V Sloveniji so julija 1945 Miloš Glišić. Deloval je predvsem pinico sam premagal polmilijonsko koncu vojne poleti 1945 krožilo Črnorokci in domobranci zabeležili še okoli 600 oboroženih na Štajerskem, posebno pa v Slo- Jugoslovansko armado, ampak v okoli 11.000 različnih odpadnikov, Na Notranjskem sta se s skupino ljudi, ki so se skrivali pred oblastjo, venskih goricah in Prekmurju, kjer pričakovanju tujega napada ali dr- to število se je do konca leta 1945 nekdanjih domobrancev v okolici do konca leta se je to število zmanj- je bila partizanska oblast tako kot žavljanske vojne. Zato ga je OZNA prepolovilo, do petdesetih let jih je svojih domov skrivala medvojna šalo na nekaj deset ljudi, predvsem med vojno tudi po vojni zelo šibka. hotela hitro uloviti, po večmesečnih ostalo še nekaj deset. Zadnji četni- črnorokca iz Velikih Lašč Ivan Ko- posameznih »skrivačev«. Nekateri Prvo večjo skupino je organiziral prizadevanji je bil marca 1946 s po- ki so se predali ali bili ujeti konec žar in Vinko Levstik. Vinko Levstik so se skrivali še nekaj let po vojni, Jože Skamljič, pravnik iz Benedik- močjo Nikole Kalabića ujet v okolici petdesetih let. V boju proti raznim se je tej skupini pridružil, ko je zadnji skriti domobranski vojak je ta v Slovenskih goricah. Skupino Priboja. Na velikem javnem sojenju oboroženim skupinam pa je od leta na Štajerskem ušel iz transporta bil odkrit celo leta 1978. je ustanovil v dogovoru z obvešče- v Beogradu je bil nato obsojen na 1945 do 1953 padlo nekaj več kot vrnjenih domobrancev in od tam Najbolj znane povojne oborožene valnim centrom v Gradcu. Skupina smrt. Tudi v naslednjih letih po vojni 1100 vojakov in častnikov. prišel v okolico svojega doma. Ta skupine so se imenovale Matjaževa je začela delovati spomladi 1946 je v Srbije delovalo še več četniških Vojna v Jugoslaviji se je končala Kožar-Levstikova skupina, ki so jo vojska. Ime so dobile po mitu o kra- in je v Slovenskih Goricah in Prek- skupin, januarja 1949 pa je ameriška v Sloveniji. Ker se je čez Sloveni- opisovali kot zelo krvoločno, je 31. lju Matjažu, ki se bo zbudil in prišel murju izvedla vrsto napadov. Obo- CIA iz letal odvrgla na Srbijo skupi- jo umikala nemška vojska z vsemi julija 1945 na cesti med Sodražico rešit trpeče ljudstvo izpod »komu- rožene skupine in mrežo odborov no četnikov, ki so jih kmalu polovi- svojimi kvizlinškimi vojskami, so in Loškim Potokom v zasedi priča- nizma«. Uradno so se skupine Ma- je prišel ustanavljat tudi sam Mi- li. Takrat je ameriški veleposlanik po Sloveniji še vse poletje 1945 kala in ubila dva partizana doma- tjaževe vojske imenovale Slovenska loš Glišić, ki je iz Slovenskih Go- v Beogradu brzojavil ameriškemu krožile skupine četnikov, ustašev, čina. Zato je OZNA z javno ustre- armija Vojske kraljevine Jugoslavije. ric odšel v Beograd iskat zvezo z zunanjemu ministrstvu, da morajo pobeglih nemških ujetnikov in dru- litvijo kaznovala dva domačina, za Njihovo delovanje se je začelo sep- Dražo Mihailovićem. Tam je bil zaradi spremenjenih odnosov med gih tujih vojakov. Ob umiku Nem- katera so domnevali, da podpirata tembra 1945, ko se je v Salzburgu aretiran in na procesu proti Dra- Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pre- cev iz Slovenije pa so se skupaj z to skupino. Ustreljena sta bila na dokončno oblikoval Nacionalni ko- ži Mihailoviću obsojen na smrt. nehati pošiljati takšne skupine. nemško vojsko umikali tudi domo- istem mestu, kot sta bila ubita par- mite Kraljevine Jugoslavije, ki je bil Oporišče Skamljičeve skupine so branci: Slovensko domobranstvo tizana. Ivan Kožar in Vinko Levstik formalno podrejen Centralnemu odkrili v vasi Osek in ga napadli Križarji iz Dolenjske in Notranjske proti sta se do zime 1945 umaknila v NKKJ v Rimu oziroma kralju Pe- aprila 1946. V spopadu je bilo več Na Hrvaškem pa so po vojni delova- Avstriji, gorenjski domobranci tudi Italijo, Vinka Levstika so v okolici tru II. Karađorđeviću. Pri NKKJ v mrtvih, Jože Skamljič je pobeg- li križarji. Na začetku so bili to pred- proti Avstriji in primorski domo- domačega kraja opažali tudi v letih Salzburgu je deloval Glavni obvešče- nil in so ga aretirali dva meseca vsem nekdanji ustaši, ki se ob pora- branci proti Italiji. V zmedi se je 1946 in 47. V Suhi krajini se je po- valni center (GOC) kraljeve vojske, pozneje, ko se je skrival v cerkvi zu Nemčije niso umaknili, pozneje predvsem iz najštevilnejšega Slo- leti 1945 s svojo skupino zadrževal njegovo vodenje pa je jeseni 1945 pri Sv. Treh Kraljih pri Benediktu. so križarske skupine začele prihajati venskega domobranstva ločilo več tudi četniški poveljnik in partizan- prevzel polkovnik Andrej Glušič, ki Proti Jožetu Skamljiču in podpor- iz tujine. Zaradi podpiranja križar- vojakov, ki so se v skupinah ali ski dezerter Janez Marn - Črtomir je bil med vojno četniški poveljnik v nikom je bilo v Mariboru organizi- stva in obiskov ustaškega poveljnika sami začeli skrivati okoli svojih do- Mrak. S svojo skupino je skušal Sloveniji, leta 1944 pa so ga Nemci ranih več sodnih procesov. Na njih Eriha Lisaka v zagrebški nadškofiji mov, največ okoli Novega mesta, predvsem organizirati skrivače in aretirali in poslali v Dachau. Polkov- so sodili tudi pripadnikom mreže, jeseni 1945 je bil obsojen tudi za- kjer so tamkajšnje domobranske kurirske poti do tujine, nato se je nik Andrej Glušič je bil tudi v stikih ki jo je v Mariboru in okolici orga- grebški nadškof Alojzij Stepinac, ki čete zamudile z umikom, zato je jeseni 1945 za njim izgubila sled. z Narodnim odborom za Slovenijo v niziral četniški oficir Miodrag Mi- mu na velikem javnem procesu niso tam ostalo skoraj 2000 domobran- Po nekaterih podatkih je padel v Rimu in njegovim predsednikom dr. hailović - Bule. (nadaljevanje v sodili samo zaradi medvojnih de- cev. Nekateri so se pod vodstvom boju, vendar je očitno odšel v tuji- Miho Krekom. Glavni OC je v letih prihodnji številki)