GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — čekovni račun: Narodna banka. Murska Sobota 641-906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.—. polletna din 50.—. Četrtletna din 25.—.
Štev. 12 — Leto II.
Murska Sobota, 23. marca 1950
Cena 2 din
Miško Kranjec:
Nekaj besed našim Prekmurcem
pred volitvami
Hodim po naši prekmurski zemlji, gledam njeno lepoto, lepoto naše ravnine, lepoto naše Goričke. Pogovarjam se z ljudmi, prepričujem jih, jim razlagam pojave, pa tudi vzroke vsega dogajanja pri nas, borim se z njimi in borim se zanje. Borim se za svet, ki je že tu, a še nedograjen, nepopoln, a poln raznih težkih obveznosti, ki marsikomu vzbujajo jezo na nas, in včasih posebej še do mene kot nekakega krivca vsega tega dogajanja. Res je, moji prijatelji, ki so večinoma že mrtvi, in jaz smo bili, ki smo nekoč začeli revolucionariti to naše Prekmurje. Jaz sem bil, ki sem kot študent pred dobrimi dvajsetimi leti začel zanašati revolucionarno misel iz Ljubljane v Prekmurje. Bil sem otrok revnih staršev, in kot pisatelj začel odkrivati, da je vse naše Prekmurje dežela malih ljudi, ki tavajo po vsem svetu, se odtrgujejo od doma in gredo v tujino za kruhom, pozabljajo na dom in bodo nekoč popolnoma utonili v tujini. Pa sem prišel do spoznanja, da je potrebna na svetu revolucija, ki bo najprej obračunala z vsemi izkoriščevalci, nato pa ustvarila nov družbeni red, socializem, v odrešenje naših malih ljudi. Jaz sem bil tisti, ki je med prvimi odkril novo domovino Slovenijo in Jugoslavijo, pa sem se prepričal, da bi naš človek, če bi živel v tej domovini, ne bil zgubljen, kakor se bo sicer zgubil v tujini. Prav gotovo, da takrat nisem mislil na vse te razne obvezne oddaje, na vse te razne cene, na vse te težave, s katerimi se ukvarjamo danes in se borimo, da bi jih čimprej odstranili. To bi se mi, kolikor bi bil takrat sploh mogel predvideti, zdelo nevozno. Cilj je bil lep in verjel sem v dosegljivost tega cilja; pot do tega cilja, pa naj bi bila še tako naporna, me ni mogla motiti. Ne samo lep, cilj je bil tak, da sem z vsem srcem, z vso dušo verjel, da bo naš mali prekmurski človek našel v njem svoj mir, svojo srečo. Danes lahko rečem več: danes vem, da jo bo našel.
To je bilo pred dvajsetimi leti, tako je bilo tudi kasneje, ko sem dozoreval. Moje prepričanje v vse to se ni niti za trenutek omajalo. Danes pa se srečujem z našimi, prekmurskimi ljudmi na zanje najbolj strmi, najbolj naporni poti, kjer se ruši stari način našega prekmurskega življena in kjer je potrebno mnogo dobre volje in že tudi mnogo zavesti, da ne obtičiš kje in da se ne zliješ v z vsemu naprednemu sovražno gmoto, ki bi najrajši z enim samim udarcem zrušila nastajajoči svet. Hkrati pa se srečujem z našimi ljudmi pred pomembnim dogodkom: pred volitvami v zvezno skupščino, ki bodo kakor barometer pokazale, koliko se, je že dvignila zavest naših ljudi. Že tretjič v svojem življenju se srečujem z našimi Prekmurci na volitvah, tretjič, kar revolucionarni val gre prek naše dežele. Osemintridesetega leta so me Benkovi in drugi podkupi j enci s kamenjem obmetavali, žandarji preganjali, z dobronamernimi ljudmi pa smo se skrivaj sestajali. Nič nam ni moglo vzeti vere in prepričanja v našo zmago v prihodnosti. Zmagali smo. Petinštiridesetega leta, že po osvobojenju, je naša reakcija zbrala vse sile in z vsemi sredstvi skušala zadržati ljudi od volitev; da, namenila se je celo, da bi zrušila to državo. Toda kljub podpori iz tujine ji to ni moglo uspeti. Sedanje volitve bodo zato spet veliko merilo, do kam se je premaknil razvoj v Prekmurju.
Jaz za sebe že sedaj z veseljem ugotavljam velikanske, naravnost presenetljive spremembe v mišljenju našega prekmurskega človeka, v njegovi pripravljenosti pri soustvarjanju novega sveta. Od borne peščice ljudi pred dvajsetimi leti, od nekaj desetin zavednih pred vojno, do današnjega položaja, ko so zavedni ljudje že preplavili vse naše vasi, ko je zavest zajela že v veliki večini naše vasi, časovno ni dolga pot, razvoj pa je velikanski. Naša reakcija je ta trenutek že onemogla. To seveda ne pomeni, da ni treba več, da bi bili budni. Razne težkoče po naših vaseh, ki so v zvezi z odkupi, potem pomanjkanje potrebščin za ljudi, so kakor nalašč za njeno razdiralno delo. Zakaj, pogosto je treba mnogo dobre volje tudi našim dobrim, že zavednim ljudem, treba je mnogo vere in trdnosti, da vzdržijo in da se celo dalje borijo. Na nje se dan za dnem valijo obtožbe, očitki vaških nergačev, oportunistov, in seveda v prvi vrsti vaške reakcije. V najhujših trenutkih se celo zdi, kakor da so popolnoma osamljeni v svoji vaški sredini. Biti napreden, zaveden, biti partijec v naših mestih ni danes nič več kaj posebnega. Toda biti vse to na naši vasi, je pogosto v zvezi z neupogljivo voljo, visoko zavestjo, s trdnim prepričanjem, da imaš ti prav, da ti bodo nekoč tudi najbolj zagrizeni sovražniki morali priznati to tvojo pravilnost in kloniti pred teboj. Zakaj, v vaški stvarnosti naših dni, ko rasejo obveznosti, povprečni človek kakor da noče ali vsaj ne more videti bližnje prihodnosti, sovražnik pa, izkoriščajoč vse težave, še bolj napada na njegovo omahljivost.
Toda treba je imeti to sveto prepričanje, da, to zavest v pravilnost vsega našega početja, prepričanje, da bo svet, ki ga ustvarjamo dober, odrešilen za vse naše ljudi. In to bo! Nikdar nisem dvomil v to, niti tedaj ne, ko so to bile še daljne sanje. Danes to vem, danes to vedo premnogi naši ljudje in se tudi z vso požrtvovalnostjo borijo za ta svet in ga bodo ustvarili! Mi se pri vprašanju tega sveta nimamo za kaj pogajati z našimi nasprotniki, nimamo in ne smemo v ničemer popuščati. Vsako popuščanje samo podaljšuje pot do cilja, do uresničitve tega sveta.
To bi rad povedal našim ljudem:
Naš prekmurski Človek ne sme v vsakdanji stvarnosti zgubiti pogleda v prihodnost, pri vseh težavah ne sme zgubiti vere, prepričanja v boljši svet, ki ga z največjimi napori gradimo. Ne sme pasti v oportunizem. Ko smo se nekoč šli borit, so mnogi mislili, da se za svobodo ni vredno boriti in celo glavo zgubiti, da oni lahko živijo s svojo osebno svobodo ali tudi brez nje, in da si bodo že našli zase primernega prostora. Mi pa smo se borili in ustvarili svobodo in jo prinesli vsem. Ko se danes borimo za boljši svet, mnogi mislijo, da to ni potrebno, da je celo nesmiselno kar koli žrtvovati in da bi si oni, posamezniki, že našli zase primerne poti za svoj dvig. Mi pa vemo, da je boljši svet treba ustvariti za vse ljudi, zato se borimo zanj in tudi bomo zmagali. Danes niti nismo več tako daleč do te zmage! Vsi naši mali, pošteni ljudje se morajo boriti za ta svet. Naš prekmurski človek mora popolnoma zavreči misel na tujino: samo tu doma, na tej zemlji je njegova rešitev, samo s svojimi rokami in s požrtvovalnostjo si bo ustvaril boljše življenje! Zavreči moramo staro pot iskanja za zboljšanje svojega polo-
žaja, pot posameznika, ki je šel mimo ljudi ali pa si celo na račun drugih skušal ta položaj izboljšati. Skupno se moramo boriti za novi, boljši svet, ki ne bo last enega samega človeka, ali last samo nekaterih, temveč last vseh ljudi, svet, ki bo neprimerno bogatejši in lažji za človeka, lažji in boljši našim otrokom, od onega, ki smo ga bili podedovali mi sami.
Volitve so nekak mejnik na tej naši poti. Nekateri mislijo, da so volitve zato tu, da bi oni po njih zrušili državo. Mi pa pravimo, da so tu zato, da ob njih pregledamo že prehojeno pot in da državo samo še bolj utrdimo. Zato se moramo vsi zavzeti za te volitve, za njih najboljši izid, Volitve niso samo vprašanje kandidata, kakor nekateri še danes mislijo, da se namreč mi bedni kandidat j e ženemo za zmago zaradi svojih osebnih koristi, zaradi nekake plače. Ne plača, ki bi ob njej taki ljudje v dveh dneh žalostno poginili, želja po zgraditvi boljšega sveta je vzgon nas vseh. Volitve ne smejo in tudi ne morejo biti samo vprašanje okrajnega odbora, niti samo vprašanje Ljudske fronte, ki je postavila svoje kandidate. Pri volitvah in za njih najboljši uspeh se morajo pognati v borbo vsi dobronamerni, vsi pošteni ljudje, vsi, ki jim je draga ta država, ki jim je mar boljši svet, svoboda delovnega človeka. V borbo se morajo dvigniti vsi naši delavci, vsi naši pošteni kmetje. V borbo se morajo pognati s skrajno nepopustljivostjo naši partijci kakor v mestih tako na vasi, prav tako vse naše frontne organizacije, naša mladina na vaseh, naše dijaštvo, naše učiteljstvo, vsa naša inteligenca. A tudi naši duhovniki ne bi smeli stati ob strani. Resnica je, da je naša reakcija leta 1945. videla v njih svoje zaščitnike, iskala pri njih zaslombe in prek njih hotela rušiti državo, ko je iskala izdajalskih vezi na vse strani sveta. To se danes ne sme zgoditi. Reakcijo je treba povsod izločiti, da bo žalostno obtičala ob strani ceste in tam klavrno izhirala. Dobronamerni ljudje pa morajo po tej cesti naprej, četudi je strma. A ta cesta je dovolj široka za slehernega človeka, ki ima zares najboljšo voljo, da pomaga graditi boljšo prihodnost vsem našim delovnim ljudem.
Jaz zase sem prepričan, da bomo s takim delom, s skupnimi napori dosegli v Prekmurju pri volitvah lep uspeh. Ne smejo nam zastreti pogleda v prihodnost vsakdanje težave, ki so v neizbežni zvezi z graditvijo tako velikanskega in tako novega sveta, kakršnega gradimo mi. Socializem ne sme biti strašilo za našega človeka, pač pa njegova edina rešitev iz težav, edina pot v lepšo prihodnost. Potrebno je, da naši prekmurski ljudje pri teh volitvah operejo s sebe sramoto iz petinštiridesetega leta in se častno postavijo v vrste vseh milijonov naprednih ljudi v naši  državi. Treba je, da naše Prekmurje izpove pri teh volitvah očitno pred vsem svetom svojo pripadnost, svojo predanost svoji jugoslovanski domovini, svoji državi, svojemu vodstvu. Zato pa moramo tudi vse storiti, da pri teh volitvah ne dopustimo, da bi naši pošteni, napredni ljudje pomešali svoje kroglice s sovražniki domovine, s sovražniki napredka. Treba je odločno povedati: črna skrinjica je skrinjica izdajalcev države ne pa poštenih ljudi. Imamo izdajalce, to je res, toda mar bomo rekli, da Prekmurje v celoti izdaja? In edino Prekmurje v vsej Jugosla-
viji? Ali se bomo spet skušali ovenčati s sramoto izdajstva? Prekmurcem tega ni treba in jaz vem, da Prekmurci tega ne bodo storili pri nedeljskih volitvah!
V tovarni perila v M. Soboti je govoril Miško Kranjc
Pred dnevi so se delavke sestale v prikrojevalnici, kjer imajo vedno svoje masovne organizacije, da slišijo besede svojega kandidata. Tovariš Miško Kranjec jim je pripovedoval o velikem dela Ljudske skupščine v letih po prvih volitvah, o naprednosti poedinih zakonov ter o skrbi za žene in otroke, ki so je žene po osvoboditvi prvič deležne. Dotaknil se je tudi gospodarskih vprašanj, predvsem kmetijskih, kajti tudi v tovarni perila je pretežno število delavk kmetskega porekla in mnoge so še vedno pol kmetice, pol delavke, kar neštetokrat slabo vpliva na delovne odnose. Tov. Miško je poudaril potrebo pojasnjevanja kmetom, da niso oni samo tisti, ki oddajajo, da so tudi tisti, ki sprejemajo od delavca. »Zgodilo se mi je, da sem srečal delavca, ki je v tovarni le zahteval več obleke, boljšo preskrbo, skratka vse, kar si je zaželel, ko pa sem obiskal njegova vas, je stal med tistimi, ki so sklenili, da oddaj ne bodo izvršili in je
sam kričal: kruha ne damo! To pomeni, da je od tovarne, od delavcev zahteval obleke, obutve in ostalih izdelkov, a delavcem ni hotel dati.« Tovariš Miško Kranjec je vnovič poudaril, da je naša naloga in naš cilj ustvariti enotnost med delavcem in kmetom in nikakor ne razdor, kot je razviden iz navedenega prir mera.
Po govoru tovariša Miška Kranjca se je sestanek nadaljeval o vprašanju produkcije in udarništva. Posebna komisija, ki je bila te dni sestavljena, je prvič pregledala kakovost izdelave in po pregledu nekatere delavke kaznovala, a nekatere udarnice brisala iz seznama udarnic zaradi površnega izdelovanja. Ta korak je bil potreben zato, da se poveča za proglašanje udarnikov le procent skrb za kvaliteto in da ne bo več merilo preseganja norme. Istočasno je bilo v tem mesecu proglašenih 34 novih udarnic, ki so s svojim delom pokazale; da si ta časten naslov zaslužijo.
Pred volitvami tekmujejo v delu vse masovne organizacije radgonskega okraja
Predvolivna kampanja je zadnje tedne zelo zaktivizirala vse množične organizacije gornjeradgonskega okraja. Čim bliže je dan volitev, tem večja je aktivnost posameznih frontnih odborov po vaseh in krajevnih odborih OF. V okviru frontne organizacije se je pred dnevi vključilo v frontno brigado v gozdnem gospodarstvu Dravograd 52 frontovcev. Vaški odbor v Žibercih je dal v to brigado 9 članov, Žepovci 6, itd. Organizacija AFŽ je poživela svojo aktivnost zlasti v vaseh Apaške kotline. Žene Lutverc so dvignile vso vas, ki dokončno dograjuje zadružni dom, ki ga bodo predvidoma do volitev dokončali. Tej akciji se je pridružila ZB in LMS ter gasilci. Vsi so sprejeli obveze končati z volitvami ob stoodstotni udeležbi do pol osme ure zjutraj. Ker je ta vas pri preteklih volitvah v KLO-je prva končala z volitvami v okraju, je verjetno z ozirom na živahne sedanje priprave, da bo tudi tokrat zavzela prvo mesto v okraju. Frontni odbor in krajevni odbor Zveze borcev na Velki bosta skupno ustanovila pred volitvami KOZ, za katero so že pridobili 14 malih in srednjih kmetov z nad 60 ha zemlje. To zadrugo bodo že v času pred volitvami registrirali. Sindikalna organizacija gornjeradgonskega okraja tudi noče nič zaostajati za delom ostalih množičnih organizacij. S povečanjem storilnosti dela in izboljšanjem organizacije tega je v tekmovalni kam-
panji dosegla lepo število 77 proglašenih udarnikov od novega leta do 11. marca. Dvanajst od teh delavcev je dvakratnih udarnikov in ena delavka trikratna udarnica. Napovedano tekmovanje Tovarne olja v Slovenski Bistrici so vse podružnice sindikalne organizacije sprejele in bodo plan za prvo tromesečje v podjetjih izpolnile v delu v kolektivih do dneva volitev. Tudi pionirji so razgibali svojo pred volivno delavnost Od pionirskih odredov, ki jih je po vseh šolskih centrih skupno 15, je v Predvolivni kampanji najaktivnejši odred v Kapeli, ki je med posameznimi četami uvedel tekmovanje v sledečih točkah:
1. Katera četa bo napravila najboljši načrt za sodelovanje pri volitvah. 2. Iz katere čete bo sodelovalo največ pionirjev pri volitvah kot kurirji. 3. Katera četa bo v učnih krožkih in trojkah najbolj poglobila znanje. 4. Katera četa bo imela večje število pionirjev vključenih v  interesne krožke. 5. Katera četa bo nabrala največ denarja za vlogo v Narodno banko. 6. Katera četa bo nabrala največ -starega materiala. Podobne obveznosti so si zadali tudi drugi pionirski odredi, kakor Velka, Stogovci, Cerkvenjak in Radenci. Pionirski odred nižje gimnazije v Gor. Radgoni bo razen tega še uredil svoj vrt, ki ga že pripravljajo. Pionirji bodo po zadanih obveznostih tudi sodelovali pri okrasitvi volišč.
R. J.
V srcu Prekmurja ja neka napaka
V nedeljo zjutraj ob osmih je že stal ponovno »Mariborčan«. Šofer je odličen fant Kot da bi bil član zbora. On se smeje z zborom, on se zabava s člani zbora, on jé in pije s člani zbora, on je točen ko urica in vsi člani zbora ga že imajo radi. On je namreč partijec in se zaveda svoje dolžnosti in dela. »Jutri pridem že ob tričetrt na sedem«, nam gre na roko, »da ne zamudimo,« nam je rekel že v začetku kampanje. Besedo je držal ves teden. Niti enkrat ni zamudit Zato ga imamo radi. Njemu so tudi volitve pri srcu. Končno je partijec. Tako ves kolektiv, ki je v avtu, stremi za enim in istim ciljem: Tekmovati v čast volitev!
»Veš, telo našega okraja je zdravo, borbeno, tekmovalno, le, na žalost z njegovim srcem ni nekaj v redu,« je rekel vodja pota. »Kako to misliš?« ga je vprašal Ludvik. »Poglej! Ko so bile volitve v KLO, smo ugotovili, da v Vidoncih, Otovcih in Poznanovcih nekaj ni v redu,« mu je pojasnjeval vodja pota. »Pa ne moreš trditi, da je srce Prekmurja!« je ugovarjal Ludvik. »Da, krivo sem povedal, da je srce, toda kos srca pa je le. Ne vedo urediti svojih zadev. Poglej ti ostale vasi in boš videl, koliko bolj napredne so te vasi. Mali Čepinci n. pr. so znali urediti svoje zadeve, a v teh vaseh še tega danes ne vedo ali po nočejo.« »Saj oni ne bodo zavrteli zemlje nazaj!« Seveda, da ne bodo, le žalostno je, da se tega ne zavedajo. Če so ostale vasi znale urediti svoje stvari, bi bil že čas, da si tudi te vasi uredijo svoje notranje življenje.« Tako je mineval čas na avtomobilu, ki je drvel proti Goričkemu. Ob cesti so se rumenile trobentice. Sonce se je tudi nasmejalo zboru. Svoje tople žarke je delilo zemlji, ki že živi, poganja, ki kliče na novo življenje, ki kliče na delo.
V Fokovcih zagotavljajo, da bodo izpolnili svojo dolžnost na dan volitev
»So v Fokovcih zavedni ljudje?« me je vprašal Franček. »Veš, ko so bile volitve v KLO, so izpolnili svojo nalogo tako, kot to dolikuje našim ljudem.« »A kaj misliš, kako bo sedaj?« »Bomo videli,« sem mu odgovoril. »Kaj misliš, da bo slabše?« »Koga vraga! Fokovčani se ne bodo dali osramotiti!« Ko sem z njimi govoril po koncertu, sem dobil vtis, da  nisem prerano tako odgovoril Frančeku. Fokovčani so trezni, tihi, toda oni delajo. Tudi za volitve 26. marca se pripravljajo. Mogoče nas bodo iznenadili z rano udeležbo in z rano dokončanimi volitvami. Človek prav ne ve, toda po njihovih izjavah bodo volili stoodstotno. Zbor in njegovo pesem so lepo dočakati. Razšli so se po koncertu v dobrem razpoloženju.
V Puconcih so člani zbora ostali ugodno iznenadeni
Joža, predavatelj Ljudske univerze, je že ob našem prihodu izpolnil svojo nalogo. Seznanil je ljudi z našo državno ureditvijo. V sobi osnovne šole je bilo ugodno vzdušje. Nekaj nad 120 ljudi je sedelo in stalo v sobi. Njihovi obrazi so odražali dobro razpoloženi e. Tudi v pesmi pevcev se je odražalo to razpoloženje. To razpoloženje se je stopnjevalo. Pred koncertom so vsi delali. Članice AFŽ iz Gorice so imele doma pripravo za jutrišnji dan, ko so imele svoj nastop v Gorici, toda niso pozabile priti na predavanje in koncert. »Tako razpoloženje pomeni, da je v Puconcih in Gorici polno dobrih aktivistov, ki pa morajo do dneva in na dan volitev vložiti še veliko dela za čim boljši izid volitev. To bodo oni tudi storiti, sodeč po vašem razpoloženju,« je rekel okrajni aktivist. Tudi učiteljstvo v Puconcih je storilo svojo dolžnost. Prevzelo je organizacijo prireditve in je to nalogo častno izpolnilo. Ko smo jemali slovo od njih, smo jim toplo stisnili roke z željo, da bi vsem Pucončarjem na dan volitev prav tako toplo stisniti roko, čestitajoč jim na njihovi politični zavednosti. Na poti domov je naša Tara tako zavriskala, da je še tistim, ki ob poznih urah že težko gledajo, odprla veke. Pesem se je iz voza razlivala čez temno noč. To veselje so ustvarili Puconci, ustvarila ga je zavest zbora, da bodo kmalu stoodstotno izpolniti svojo nalogo v čast volitev v Zvezno skupščino Dokazal bo, da tudi kulturna društva naših sindikatov poznajo le eno, a to je tekmovanje.
V Adrijancih, Petrovcih, Lucovi, Stanevcih, Šulincih, Neradnovcih, Ženavljah, Trdkovi, Martinju in Boreči bodo volili stoodstotno!
Naše Goričko je krasno. V nedeljo je bilo tako nasmejano. Ni čudo, da je razpoloženje v vozu rastlo. Vsak zavoj, vsak vzpon je rodil nov pogled, nov užitek. Toda ni samo krasna pokrajina. Krasni so tudi naši ljudje, naši Goričam. Ne smemo trditi, da so vsi takšni, toda severni del je daleko naprednejši, kot »bolno srce« Goričkega. V Petrovcih so se sestale votivne komisije, sestali so se člani organov ljudske oblasti in masovnih organizacij. »Pri nas se bodo ljudje udeležili volitev stoodstotno« so rekli Adrijančarji. »Pri nas tudi,« so izjavili predstavniki Stanjevcev. »Kaj mislite, da pri nas ne bodo vsi šli na volitve!« je rekel delegat iz Lucove. Prav ostati so tako govorili. Petrovci se ne dajo »dol gledati« od Šulincev, Neradnovci od Ženavelj, a Martinje noče popustiti Boreči in Trdkovi. Pa so se oglasiti tisti iz Petrovcev. »Pri nas bomo končali že ob desetih.« »Mi bomo končati volitve ob osmih.« so praviti tisti iz Lucove in tisti iz Ženavelj so prav istega mišljenja. Torej sever se ne da »srcu« Sever bo volil. Zavedni so naši Goričanci. Oni so tudi tekmovati. Mi jim Čestitamo,
Stran  2
»LJUDSKI GLAS «
Murska Sobota, 23. marca 1950
S  pesmijo življenja in ustvarjanja po prekmurskih vaseh
Tudi SKUD ,,Štefan Kovač" v čast volitev
V Rogaševcih vedo, kaj jim je storiti
26. marca
»Fantje in dekleta, jutri ob devetih zbor pred Glasbeno šolo,« je rekel na koncu pevskih vaj — predsednik uprave zbora članom sindikalnega pevskega zbora. »Gremo na teren!«
»Ob devetih?« je vprašalo kar v en glas nekoliko članov in članic:
»Da!« je bil odgovor.
Disciplina mora biti. Čakanja ni. Pevski zbor si je dal nalogo, da bo v predvolivnem času, v čast volitev v Zvezno skupščino, priredil 18 koncertov. Nastopil bo zbor, kvarteta, solisti in harmonikaši. Tudi orkester ni hotel ostati ob strani. Priredil bo koncert v Beltincih, a lutkovni oder bo priredil štiri prireditve. To je plan društva za čas do 26. marca. Ta mora biti dosežen. Pod normo ne gremo! Le nad 100% lahko. Veliko število članov društva je mobiliziranih že s predpripravami. Preskrbeti je treba vozilo, hrano, izdelati program prireditve in določiti mesta gostovanj, preskrbeti je harmoniko, deklamatorje, ljudem je treba povedati, kaj poje zbor, torej napovedovalca je treba določiti, pa tudi človeka, ki bo nekaj povedal o predstoječih nalogah v našem političnem življenju. Tako oborožen zbor lahko doseže uspeh. Pomagal mu je tudi okrajni Agitprop. Združeno delo prinese več uspeha.
V soboto zvečer, ko je predsednik zbora rekel, da gremo jutri na teren, je bilo že vse pripravljeno.
Nedelja. Ura bo devet. Pred Glasbeno šolo se že zbirajo člani. Vseh še ni. Pa je na bližnjem stolpu udarila ura devet. Oči pevcev  opazujejo kazalce na uri. Trije še 
manjkajo; toda na delo morajo vsi člani zbora. Po njih je treba iti. Tov. Milena je prišla z desetminutno zamudo. Močan oooooo jo je pozdravil ali boljše povedano grajal. Z druge strani se je prigugal tov. Erni, katerega so pred pol ure še našli v postelji, a tov. Irenka se je opravičevala, da na njeni ročni uri še ni udarila deveta. Pa ji ni pomagalo. Morala je potisniti kazalec za 15 minut naprej.
SAJ je držal besedo. Ob devetih se je postavil 32 sedežni »Mariborčan« pred šolo. Člani zbora so tovariški. Po trije se na sedežu za dva. Zamudniki so morali za
 kazen stati. Tako je končno bilo vse pripravljeno za odhod. Glas sirene in veliki avtobus se je premaknil. Pojuril je poln nasmejanih obrazov, poln prešernega veselja, poln volje za dosego plana, a kmalu se je oglasila pesem, z eno besedo, bil je oborožen z vsem, kar je treba ponesti našemu delovnemu ljudstvu, da s še večjo vnemo zagrabi za delo. Sicer so člani zbora tudi zelo pisani po svojem delu. Eni delajo na polju, drugi po delavnicah, mali Šebjan je vajenec, Števanec je pravkar postal pomočnik v kleparski delavnici, Berko prav pridno dela čevlje, nekateri učijo naše otroke v osnovni, a drugi v veliki šoli, n« gimnaziji. Šebjan je danes prvič z zborom. Oči mu bleščijo. V vojni se ne sme kagiti. To je malo težja pokora, zlasti za tiste člane, ki si jih ne moremo zamisliti brez čika v ustih. Red mora biti in volja večine se mora izpolniti. Razen tega ima tudi šofer nad glavo zapisano: »Kajenje v vozu prepovedano!«.
Ob straneh avtobusa se vrstijo zelena polja mlade ozimine. Ljudje, ki jih srečam na cesti, začudeno gledajo, niso vajeni, da v nedeljo srečajo avtobus na cesti, zlasti ne pojoč avtobus. Hiše v vaseh so povezane med seboj v dolg pisan niz. Tako se nam zdi: Gorički hribčki so nasmejani kot člani zbora. Božajo jih žarki pomladnega sonca.
Tako smo prišli do Cankove. »Rogaševci —  8 km«, piše na tabli, kjer se križajo ceste. Gozdički Goričkega so posejani z zvončki. »Jaz bi jih šla nabirati« je rekla Marija svoji. pajdašici Bibi. Tudi Biba bi se ji pridružila, toda avto juri proti Rogaševcem in želja Marije ostane le želja. »Poglej, tukaj so še v zimi,« je pokazal Vili na krpo snega.
»Sonce bo kmalu izpod snega priklicalo zvončke,« je pristavila Biba, ki si želi življenja, ker je mlada.
Nekateri pa niso uživali v rani pomladi. Spremenili so barvo obraza. Postali so nekako sumljivo bledi. Nagaja jim želodec. Tov. Olga se je vsedla zraven vrat, da jih lahko vsak čas odpre. Mali Šebjan korajžno gleda, toda njegov obraz govori, da veselje nima veze z želodcem. Sreča, da so Rogaševci pred nami in da se bosta oba rešila zapora avtobusa.
Končno je avto obstal. Člani zbora so se vsuli iz njega. Vilko že beži za opeko in deskami. Edi mu pomaga. Treba je narediti oder, ker je preveč ljudi in v šoli ne moremo peti. Za kratek čas je bil oder gotov. Člani zbora imajo bogate izkušnje v tem delu z Avtoceste, proge Šamac-Sarajevo in Novega Beograda.
Pevci so na odru. Pred njimi je nekaj nad 400 ljudi. Zapeli smo. Pesem se je razlila nad sveto pokrajino. Pa ne samo nad pokrajino. Pesem je segala tudi v srca ljudi. Njihovi obrazi so to pokazali Saj je ta pesem ljudska, je tistih, kateri pojejo in katerim zbor poje. Vsi so delavci nove Jugoslavije in kot takšni so delavni, borbeni in si želijo pesmi, ki je enaka njihovemu delu. Ljudstvo jo Je ustvarilo, ljudstvo jo sprejema. Zaploskali so prav prisrčno. Potem je spregovoril naš mali »Kekec«. To je triletna deklica, katere starša sta člana zbora. Ona je deklamatorka. »Mi smo Titovi pionirji« so počasi, toda sigurno tekli zlogi iz majhnih ust Ploski so ponovno. Nekatere mamice so si obrisale solze. Potem sta zapela dva kvarteta in po deklamaciji »Tlaka«, je zbor zapel »Puntarsko«. Na koncu pro-
grama je spregovoril okrajni aktivist. Povedal je, da vsi gradimo socializem. »Gradijo ga člani zbora, ki delajo po tovarnah, na poljih, v delavnicah in učilnicah, gradite ga vi, ki poslušate pesem teh delavcev, ker izpolnjujete svoje obveze. So tudi takšni, ki godrnjajo pri raznih oddajah, toda tisti prav tako gradijo novo državo, le da jo gradijo nezavestno. Vsaka pest kaše, vsak kilogram moke, vsak dekagram masti, je pogoj graditve socializma, ker je pogoj hitrejšega dela v tovarnah, v rudnikih, na gridiliščih in tisti, ki je pri oddaji godrnjal, je tudi gradil socializem,« je izjavil aktivist »Vse proge, Avto-cesto, Novi Beograd, Novo Gorico in hidrocentrale, ste gradili tudi vi,« je rekel, »saj ste vi hranili našo mladino na delu, hranili ste in hranite delavca, ki vam bo jutri pripravil obroč za kolo, ki vam bo pripravil obleko, perilo, in bi bilo smešno, če bi 26. marca zatajili svoje delo s tem, da se ne bi udeležili volitev. Pomenilo bi, da si sami pljujete v lastno skledo, če se ne bi udeležili volitev ali vrgli kroglico v prazno.« Ljudstvo je poslušalo. Nekateri so odobravali s tem, da so prikimavali z glavo, a drugi s tem, da si jim v svetlih očeh lahko bral, kar mislijo. »Resnico govori«, bi še kratko povedali. Potem je zadonela še močna »Tito« in zbor je končal. Ljudstvo se je razšlo. Domov grede so se pogovarjali: »Res je težko, kot je naglasil aktivist, toda resnica je, kar je rekel.« Mi smo si sami zgradili tisto, kar imamo, pa bomo tudi sami znali uporabljati svoje delo. Prepričan sem, da bodo naši Goričanci dokazali 26. marca, da se zavedajo svojega težkega dela, toda pri tem ne bodo pozabili, da je treba na to delo tudi paziti, a pazili bomo nanj, če bomo vodstvo države poverili najsposobnejšim možem, ki so zmožni to delo usmerjati in voditi tako, da bo v korist vsega ljudstva.
Serdica bo tudi izpolnila svojo nalogo
Avto je prihrumel v Serdico. Zopet isto delo. Tov. upraviteljica je prav tako, kot učiteljstvo v Rogaševcih, pripravila vse potrebno za nastop zbora. Tudi mladinci niso stali ob strani. Zanimali so se za prireditev in so mobilizirali ljudi. Člani zbora so nekoliko prerano prišli, Ljudi še ni bilo, pa so se začeli poganjati za žogo z vaško mladino. Jožek je vzbudil bilo smeha, ko se je junaško prevrnil na trati. Zanesla ga je pač žoga, kateri ni bil kos. Izidor je z vrhom čevlja zaoral v vaški travnik in se še ni prav polegel smeh in je z žogo Odletel Izidorjev čevelj v zrak, kar je še bolj nasmejalo serdiško mladino. Potem Je nekdo zaklical »Zbor« in žogobrc je prenehal. Izidor si je spotoma dobro ogledal čevelj, ker zemlja je bila le
pretežka žoga za čevelj. V šolski sobi je donela močna »Zdaj zaori« in po njej se je razvijal program naprej kot v Rogaševcih. Kekeca so ljudje pravtako nagradili s ploskanjem, kot v Rogaševcih. Aškerčevo »Tlako« so z zanimanjem poslušali. »Še pridite!« so rekli. Aktivista so poslušali z veliko vnemo. Saj jim je govoril o njihovem vsakdanjem življenju tako živo. kot bi oni sami govorili. »Jaz ne bi boljše povedal,« je rekel neki človek aktivistu, ko mu je pri odhodu stisnil roko. Ljudje v Serdici bodo sigurno 26. marca izpolnili svojo državljansko dolžnost ker oni so delavni ljudje in ne bodo osmešili svojega dela in svojih doprinosov za izgradnjo države.
Cankova se močno prebuja
»Hitreje, hitreje« je vzpodbujal potni maršal pevce, ko smo se vzpenjali na avtobus. »Cankova nas čaka«. Na Cankovo je privozil avtobus ob 4. uri. Člani so med vožnjo bili dobre volje. Veselilo Jih je, da so že izpolnili del svoje naloge. Nekatere je malo utrujala pot, toda brez težav ne gre nobeno delo. Tega se člani zavedajo. Pred sedemletko na Cankovi ni bilo niti žive duše. Začela so deževati vprašanja po organizatorju gostovanj:	»Kaj Cankove nisi
obvestil o našem prihodu?« On sam je za trenutek posumil v obisk, toda ko je zagledal zadovoljen obraz upravitelja sedemletke, ki je prišel iz šolskega poslopja, se mu je razjasni, obraz. »Ljudje vas čakajo,« je rekel. »Ne morejo vsi v dvorano. Morate malo počakati, da mi končamo z igro.« »Že smo se hoteli skregati s teboj,« mu je rekel vodja pota. Tera, ki je bila presneto žejna, je že držala v roki steklenico slatine. Ostali člani zbora so ji pomagali izprazniti jo. Potem je prvi steklenici sledila druga, tretja in...
»Gremo!« se je slišal glas potnega maršala.
Čez 200 ljudi se je stiskalo v dvorani. Premajhna je. Veliko jih je bilo na hodnika in tamkaj so poslušali koncert. Na Cankovi bodo morali čim prej dovršiti svoj zadružni dom, da rešijo ta problem. In bor Je zapel. Ljudje niso pri ploskanju štedili svojih rok. Vse so nagradili s ploskanjem, in sicer z bogatim ploskanjem. Zaneslo jih je. »To je nova pesem,« je začel okrajni aktivist, »in vam ugaja sodeč po ploskanju. To je čisto umljivo. Saj je vaša. Pri vas več ni tistega nepotrebnega strahu, kot je to bilo 1945. leta, ko so vam govorili, da vas bodo vesili, ko pridejo čez mejo. Ni več žalostnih cvetnih  nedelj na Cankovi, ampak je vsaka nova cvetna nedelja bogatejša, ker prinaša nova in bogata darila, ki so plod vašega dela. Vi ste se močno spremenili, le da se tega ne zavedate. So težave, so napake, ki vas tarejo, bodisi pri oddaji, bodisi pri drugih     pa končno so težave pri oskrbovanju, toda moramo priznati, da danes že ne razbijamo okna v Soboti, da bi prišli do blaga, iz preprostega razloga, ker ga je več in ker zaupamo v svoje delo in vemo, da ga bomo pride-
lali, le da je treba vse ljudi mobilizirati za delo. Mi bi radi imeli naenkrat vsega več, sicer pa je to eden izmed osnovnih pogojev, ki žene človeško družbo v njeni borbi za življenje. Napačno dela tisti, ki bi sam hotel imeti več kot ostali, mislim tistega, ki bi hotel na račun drugega hitro postati bogat, na račun tujega dela. Mi smo sicer vsi rojeni v Jugoslaviji, toda nismo vsi enaki. Srečnejši so tisti, ki niso morali živeti v predaprilski Jugoslaviji, ker ti se ne morejo čistiti od starih grehov, oni si ne želijo postati bogati na račun drugih. Danes tudi pri nas starejših izginja ta želja, ker smo se že deloma, a nekateri več, drugi manj prepričali o pravičnosti dela nove družbe. Obveze so težke, kot je vse naše delo težko in jih težko izpolnjujete, čemur je kriva delo-
ma naša nerazgledanost, naša premajhna borbenost za pravico na vasi, toda vi imate ljudi, ki so stoodstovno izpolnili svoje obveze do skupnosti in so polnovredni Člani naše nove domovine. Taki ljudje imajo pravico na vse ugodnosti, ki mu jih danes lahko nudi naša država. Vsako leto bomo imeli več, toda vse dobrine ležijo v delovnih rokah našega ljudstva. V kolikor se udeležujemo skupnega dela, v tolikor bomo prej imeli tisto, za kar se borimo vsi skupaj. Cankovčani so močno ploskali. Pomeni, da se oni zavedajo napak, ki se dogajajo, toda pomeni, da se oni zavedajo, da se napake dado odstraniti. Cankova je stopila v vrsto naprednejših vasi našega okraja, Cankova se je prebudila iz strahu, ki ji ga je 
vlivala reakcija in to bo Cankova dokazala na volitvah 26. marca.
Ižakovska organizacija AFŽ je močna in ona bo odločila o volitvah v svoji vasi
V torek zvečer je avto obstal pred ižakovsko šolo. Članice AFŽ so s šolskim upraviteljem pozdravile člane zbora s prisrčnim nasmehom. Člani zbora so jim prav tako odgovorili. Postaven mladinec se je prav vljudno postavil ob vhodu v šolo. Sicer pa je ižakovska organizacija OF tudi na mestu. Soba je bila polna do zadnjega kotička. »Tukaj bo dobra udeležba na volitvah, ker so žene tako aktivne,« je ugotovil naš Franček. »Bomo videli po volitvah,« je nekdo pridodal. Nisem videl, kdo je bil, ker so nas že poklicali v šolsko sobo. Dirigent Vladimir je dvignil roke in v sobi se je dvignila iz 50-tih. grl nova, mlada, poletna pesem. Potem se je dvignil plosk. Stari in mladi so ploskali. Člani OF in AFŽ. Mladinci in mladinke tudi niso žalili svojih članov. Tako je bilo do kraja programa. Zbor je pel, a Ižakovčani so ploskali. Sprostili so se. Nova pesem je tudi 
njihova, kot je pesem delovnega ljudstva v Rogaševcih, Serdici in na Cankovi. Tudi Ižakovčani delajo, tudi oni dajejo državi in ona njim. Napake so sicer povsod. Oni jih tudi imajo, toda oni jih bodo sami popravili, sodeč po njihovem sodelovanju s poštenimi ljudmi v vasi, ki bodo popravili dosedanje napake, ki so jih posamezniki naredili.
»Vsekakor poštenost igra veliko vlogo pri vsem našem delu in prav tako pri delu v vaši vasi. Vsakega nepoštenega
Človeka, ki je mogoče v vaši vasi, je treba odstraniti, zlasti če je na odgovornem mestu, ker tak človek ni prijatelj delovnega ljudstva, je sovražnik in tak dela zavestno napako, da bi škodoval ljudem na vasi, tak človek namenoma ruši ljudsko oblast in jo. želi onemogočiti. Težave so povsod in jih bo še. Tudi napake so, toda teh mora biti vsak dan manj in manj. Tako tudi bo, ker naše ljudstvo ve, kaj hoče, pa tudi ve za pot, po kateri je treba iti, da se napake odstranijo.« Še je govoril aktivist in ljudje so ploskali. Ta plosk je pomenil, da so Ižakovčani pripravljeni, da sami uredijo svoje domače napake, a obenem, da si želijo močno ljudsko oblast, ki si jo bodo izvolili na volitvah.
Na koncu prireditve so članice AFŽ ugodno iznenadile pevce in pevke. Nekaj svojih dobrin so podelile z zborom, kateremu so beli vrtanki in orehove pogače prav teknile. Tudi kupico vina so vsakemu ponudile. Žal. da je moral zbor tisti večer še peti v Bakovcih, ker bi se v nasprotnem razvila tako tesna povezava med mestom in vasjo, med Ižakovci in Soboto. Sicer pa smo mi trdno povezani. Še bodo pevci prišli in tedaj bodo Ižakovčani povedali, da so častno rešili svojo državljansko dolžnost, a mi jim bomo zopet zapeli.
članicam AFŽ smo stisnili roke in avto je pohitel proti Bakovcem.
Bakovčani bodo najbrž popravili svojo napako
Zadnji čas so Bakovčani izredno razgibani. Imajo svoj tečaj, predavanja, in te posečajo kljub težini dnevnega dela. Saj gredo na vas vsak dan ob sedmih po končanem delu v delavnicah, na polju in v uradu, na teren. Tov. učiteljica je dosegla, da so v sobi prevladovale žene. Moški so se postavili ob stenah in pozadi žensk, ki so zasedle sredino sobe. Pa smo zapeli. Ženske so bile zadovoljne. Tudi moški. Aktivist se je oglasil. Drugače ne gre. Žene so prav z zanimanjem poslu-
šale, a neki moški ob steni je rekel aktivistu, ko je zbor odhajal iz dvorane: »Fajn ste govorili. Vi veste, kako je pri nas.« »Vem,« mu je odgovoril aktivist, »ljudje morajo upoštevati, da moramo prav tovariški pomagati delavcem s hrano.« Ženam so tudi sijali obrazi. Zbor jih je razgibal. One bodo tudi razgibale svoje može in se z njimi udeležile volitev v Zvezno skupščino. Tako bodo izpolnile svojo državljansko dolžnost in dokazale, da ni slučajno bilo na prireditvi več žena kot moških.
V Gančanih so članice AFŽ enake svojim tovarižicam v Ižakovcih
V Gančanih je bila pisana družba. Mladi, stari, žene in starejši moški, vsi so se zbrali v šolski sobi. Naš Jože je pred desetima minutami prenehal s predavanjem On gre z zborom, član je okrajne Ljudske univerze Sedaj pa ima zbor besedo. Je tudi spregovoril. Zapel je. Vsi so ga poslušali. Tudi predsednik KLO in odborniki so bili navzoči. Tako je tudi v redu. AFŽ je prav tako skupaj. Tov. upravitelj in njegova žena sta povsod. Postopata s pevci kot z jajci. »Samo da ne bo prigovarjanja,« izzveni iz dela tega zakonskega para. Pa ne bo, ker zbor ne prigovarja. Toda člani zbora morajo pohvaliti priprave. Prav na tako organizacijo smo naleteli v Ižakovcih. Predsednik KLO se je zahvalil vodji zbora in ni zapustil zbora do njegovega odhoda. Gančanci so se od srca nasme-
jali povesti o meteorju, ki je moral po računih reakcije »spadnuti« 6. marca. In sicer v samo Prekmurje. »26. marca se dobro držite za jablane in hraste,« se je našalil aktivist, »ker reakcija je mislila, da bo 26. marca padel še večji meteor. Toda jaz sem prepričan, da bodo naši Gančanci dokazali z udeležbo na volitvah svojo visoko politično zavest, da bodo dokazali tudi svojo visoko kulturno zavest, da sejalcem raznih bedastih govoric ne bo nasedalo naše ljudstvo. Naš tovariš, ki je govoril o »gostüvanju«, je imel prav. Članice AFŽ v Gančanih so se izredno izkazale. Žene Prekmurja v splošnem dvigajo v zadnjem letu svojo udeležbo v našem gospodarskem življenju. Sedaj kodo dokazale tudi politično zavest, ker obe sta medsebojno tesno povezani.
Ne pojdemo več v tujino
(Nadaljevanje in konec)
Dopisnik iz Rakičana pa piše:
Vsak dan živimo slabše. Zemlja ne nosi takorekoč nič. Za davke in druge nujne potrebe moramo iskati postranskega zaslužka. Sinovi in hčerke morajo v Nemčijo ali k Cvetiču. Tako prebijemo zimo, plačamo davke in kupimo sol. »Ali je to tista toliko opevana in hvaljena samostojnost kmeta«, kateri niti za sol več ne zmore!?
To je samo nekaj drobtin iz življenja naših ljudi. Vendar bi se motil tisti, ki bi dejal, da v Prekmurju ni bilo ljudi, ki so dobro živeli. Bilo je mnogo ljudi, ki so znali kaj spretno izkoristiti zaostalost in težko gospodarsko stanje vasi. Odpirale so se gostilne, trgovine, prihajali so trgovci z živino, barantači z jajcami in perutnino, takozvani »kupinarji« itd. Vsa ta pisana druščina je živela na grbi malih ljudi. Gospodinje so nosile v trgovine težko prislužene denarje, ki so jih dobivale od svojih mož iz tujine.
»Kakšno je bilo kulturno življenje v teh časih?« bi se vprašali. Duhovno, pa tudi posvetno oblast je imela v Prekmurju duhovščina z raznimi Jeriči, Vojkoviči in drugimi na čelu. Ti so usmerjali
tudi kulturno življenje vasi. Obstojalo je ta in tam cerkveno petje, ljudje so vsako leto romali na božje poti, prosili za dobro letino, za dež, dajali za odpustke itd. Tako je življenje teklo po božjih postavah. Tudi novine so začele izhajati pod Kleklovim vodstvom, seveda le ozko v kroga duševne hrane, ki so jo farani črpali iz »Novin«. Tu in tam je celo prišlo, da je prišel na šolo kakšen mlad učitelj z revolucionarnimi idejami, katere je začel prenašati na oder. Proti takim pohujšljivcem so gospodje napovedali ostro borbo. Takšen siromak je potem nekaj časa zdržal, potem pa jo je odkuril...
Prišel pa je čas, ko so začele prihajati med ljudstvo še ene »Novine« pod naslovom »Ljudska pravica« z razliko, da so prinašale in razglabljale obupni položaj delavcev in kmetov. Proti tem »novinam« je duhovna gospoda začela ostro borbo, saj je list razkrinkaval tudi delo prekmurske duhovščine, ki ji je šlo samo za to, da izrabi zaostalost vasi na svoj račun. Tako nekako je teklo življenje proti začetka druge svetovne vojne
»Hitler nas bo odrešil « so prerokovali mnogi Prekmurci, ki so prihajali ir Nemčije. Ko je prišla okupacija, so bile vasi
zagrenjene ob prihoda Madžarov, saj so mnogi pričakovali Nemce. No, okupacija ni bistveno spremenila socialnega stanja malih ljudi. Grofica v Beltincih je dobila še večjo oblast. Nekdanji beruši so še vedno dninarili na obširnih grofovskih posestvih. Življenje se ni izboljšalo. Številni sezonci so še vedno odhajali na madžarske pustare, garali, prinašali nekaj vreč zrnja na svoje domove na jesen, ko so se vračali. Duhovna gospoda se je poklonila kroni sv. Štefana ter zajadrala spretno v nove razmere.
V leta 1944 se je borba prenesla tudi v Prekmurje. Takrat »o šli tudi Prekmurci v partizane, videč, da bo narodno osvobodilna vojna prinesla boljše življenje. Osvobodilna fronta je Šla široko pot
Osvoboditev je prinesla mnogo ukrepov. Agrarna reforma je delila zemljo potrebnim. Na vaseh so se odprle številne protitrahomske postaje, protituberkul. dispanzerji so imeli polne roke dela. Oblast je napovedala boi bolezni, zaostalosti. Prekmurje se je napravljalo na volitve, ki bi naj prinesle republiko.
Pri tem pa se je zgodilo eno. Reakcionarna klika pod vodstvom nekaterih duhovnikov je napovedala boj ljudski oblasti v Prekmurju Po vaseh so krožile parole »Boj za vero, za cerkve«. Kdor je
brezveren, naj voli itd. Osvobodilna fronta je sicer delala, vendar še ni bilo zaupanja med ljudstvom, ki je v mnogih slučajih verjelo in nasedalo sovražnim parolam. Tako so volitve 11. novembra bile v lendavskem okraju med najslabšimi v Jugoslaviji. Tedaj se je ljudstvo zavedlo. Videlo je, da je narod enoglasno izglasoval republiko. »Prevarili so nas,« so dejati mnogi, »saj je bilo rečeno, da se bo spremenilo.«
Vasi so dobivale svoje predstavnike oblasti, gospodarski ukrepi so prinašali izboljšanje položaja matih ljudi. Madžarska manjšina je dobila svoje šole, knjige, časopisje. Življenje na vaseh je šlo razvojno pot, Prekmurje je dobivalo novo lice.. .
Reakcija pa ni mirovala. Dekan Jerič se je spustil v umazano delo, ne oziraje se na svojo duhovniško čast. Povezal se je z tatinsko bando, ki je prihajala čez mejo. Tako se je nekega dne znašel, ne da bi pomislil na svoje grebe, na zatožni klopi. Ljudje okoličani so se takrat razburili Prihajale so deputacije v Lendavo, eni so se pripravljali celo v Maribor. Za razpravo je vladalo ogromno zanimanje, saj so bili mnogi prepričani, da je Jerič nedolžen. Ob dnevih razprave je Lendava poslala avtomobile dan za dnem, ki so odhajati z ljudmi na razpravo. Domačini so napeto slediti razpravi, ki je jasno
prikazala delo Jeriča in njegovih pajdašev. Prihajati so na dan ropi, zločina bande, ki je bila povezana z Jeričem. Ljudstvo je prišlo do spoznanja, da je njihov duhovni vodja zabredel v umazane vode...
S široko dejavnostjo množičnih organizacij, ki vodijo v dolnjelendavskem okraju vso gospodarsko in kulturno življenje, se Prekmurci pripravljajo na volitve v Zvezno skupščino. Na Številnih množičnih sestankih sprejemajo sklepe o tekočih gospodarskih nalogah, o razširitvi Fronte, o kulturnem življenju na vaseh. Mnogi aktivi se pripravljajo na prireditve v čast volitev. Madžarska manjšina zboruje in pregleduje svoje delo. Imajo šole, igralske družine, študenti so odšli v šole ...
Nad vsem tem živahnim delom, ki ga opažamo pred volitvami na vaseh, pa lebdi Nafta s svojo razvijajočo se industrijo. Kolektivi si zadajajo sklepe, napovedujejo tekmovanja. Kandidiral bo v okraju Horvat iz Bistrice, nekdanji delavec v Franciji, sedaj sekretar OK KPS v okraju Dolnja Lendava. Ljudstvo je vedelo, koga je izbralo za kandidata, za katerega bodo strnjeno oddati glasove na bližajočih se volitvah. V dolnjelendavskem okraju se ne bo več ponovil 11. november 1945,	L. T.
Murska Sobota, 23. marca 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
 Z glasovanjem za listo Fronte dajemo priznanje svojemu delu
V Beltincih bodo vse organizacije sodelovale na dan volitev
Beltinci vedo ceniti kulturno delo. Tamkajšnji ljudje so vedno napolnili dvorano, ko so pri njih kulturne prireditve. V četrtek je bilo prav tako, ko sta prišla v Beltince pevski zbor SKUD-a in orkester. Publika je tudi zahvalna Ona ploska in odobrava Na koncertu so bili navzoči člani in Članice vseh množičnih organizacij Torej pomeni, da so kulturne prireditve sredstvo, ki lahko mobilizira vse organizacije Prav tako so odobravali okrajnemu aktivistu. Na dan volitev, pa
tudi z delom v času pred volitvami, bodo Beltinčani dokazali, da poznajo skupno delo, da se zavedajo nalog svojih masovnih organizacij. Pevski zbor in orkester želita, da bi njihovo delo bilo mobilizator za skupno delo vseh masovnih organizacij Sodeč po razpoloženju na prireditvi, imajo Beltinci številen kader aktivistov, ki bodo stoodstotno izpolnili svojo nalogo pred volitvami in na dan samih volitev.
Sebeborci morajo poživeti delo pred
volitvami
Veliki avtobus je preskakoval po jamah na cesti proti Seboborcem. Ti skoki so rodili obilo smeha. Pred vaško šolo je avto obstal. Takoj na delo! Pripraviti je treba klopi na odru za zbor. V Sebeborcih poznajo tudi slabe navade. Zamujajo na prireditve. Tako je zbor izgubil pol ure Kljub zamudi je lepo zapel. Navzoče je pesem poživela. Toda ta pesem
mora poživeti tudi delo v vasi Zato bodo morali pred volitvami vložiti še mnogo truda, da volitve čim boljše izpadejo zlasti žena. ki so bile v večini na prireditvi. Članom zbora so ponudili vino s slatino. »Hitreje! Gremo!« je slišati in člani hitijo na avto. V Puconcih nas že čakajo.
Martjanci bodo tudi na teh volitvah prvi na svojem sektorju
Martjanci se dvigajo. O tem ne more nihče sumiti. Na dan koncerta so zasedli dvorano za prireditve v gasilskem domu. Ker ni bilo predavatelja Ljudske univerze, so nas počakali Prej smo jim povedali, da ne bodo hudi. na nas Pa niso bili Nasprotno! Zelo zahvalni so Martjančani. Oni se vedo nasmejati, oni vedo zaploskati, oni vedo v razpoloženju reševati svoje naloge Oni bodo tudi 26 marca prav v takem razpoloženju storili svojo dolžnost. Volitve niso za njih več niti dolžnost, volitve so za njih čas, ko izražajo svoje pripravljenost za sodelovanje pri izgradnji naše skupne domovi-
ne. Volitve so za nekatere ljudi v Martjancih že čast Toliko cenijo svojo domovino. »Naši Martjančarji bodo svojo dolžnost storili v ranih urah,« jim je ob tej priliki rekel njihov vodja sektorja »Ne bodo si v »črni« skrinjici umazali rok«. Martjančani so ploskali Oni ne bi niti potrebovali »črne« skrinjice, toda da ne ne bi kdo rekel, da ni demokracije, jo bodo oni namestili Udeležba bo stoodstotna Saj pri njih drugače ne more niti biti To postaja že tradicija v Martjancih. Torej Martjančani, na dan volitev hitro in pravočasno na delo!
V Moščancih bodo morali pohiteti
»Fantje in dekleta! Ta koncert je 200. koncert zbora!« je rekel Franček. Padel je v pravem času. V Predvolivni kampanji. »Vsekakor je to čast zboru!« In zbor je veselo zapel. On gradi. Gradi to državo, razen z delom, tudi s pesmijo. V Moščancih so malo zamudili Mogoče je zbor določil nekoliko prerano uro. »Ob devetih bo že koncert v Moščancih« je prejšnji dan rekel vodja pota. Pa smo počakali. »Da ste prišli popoldne, bilo bi veliko ljudi, tako pa...?« so nam rekle
članice AFŽ, ki so naše stare znanke. Bilo jim je žal. Tudi nam V šolski sobi se je zbralo okrog 40 ljudi in okrog 20 otrok. Začel je 200 koncert Izzvenel je v znaku borbe za dosego čim boljše udeležbe na volitvah V Moščancih bodo tudi storili vse. da dosežejo Čim boljši procent na dan volitev Članom zbora so nekoliko žalostne članice AFŽ in domači aktivisti ponudili žganje in avto se je začel vzpenjati na breg.
Torej Petrovci gredo stoodstotno  na volitve
Po maši so se sestali ljudje iz vseh omenjenih vasi pred gostilno Zbor je zapel. »Zdaj zaori« »Vsi v borbo« je zvenelo na bregu v Petrovcih. Nastopil je namestnik kandidata, podpredsednik OLO tov Benko. On. kmet, zaveden graditelj socializma, je govoril svojim ljudem — kmetom. »Mi se ne damo ustrašiti, ne od tujih, ne od domačih sovražnikov, v kolikor jih je sploh tukaj, v tem delu Prekmurja. Naše žene bodo volile, kot so to do sedaj. Smešne so parole reakcije. Ne
zavedajo se, da je sila delovnega ljudstva močnejša od njihove,« je poudaril tov. Benko. »Mi bomo dokazali celemu svetu, da vemo ceniti svoj trud. svoje napore, svoje delo. z eno besedo, svoje uspehe v graditvi socializma To jim bomo dokazali 26 marca!« je končal tov Benko. »Naj živi naše delovno ljudstvo s tovarišem Titom na Čelu!« Konec govora je navzoča množica spremljala s ploskom Potem je zbor izvedel svoj program do kraja.
Čepinci bodo ponovili svojo tradicio: Vsi rano na volitve
V Čepincih so se sestali ljudje v svojem domu. Eni so zasedli prostor doli v dvorani, a drugi na balkonu. Pred nastopom zbora so sami peli  Oni so tesno povezani z našimi Knojevci. Skupaj se sestajajo, skupaj imajo proslave, skupaj pojejo, volitev se bodo tudi skupno udeležili Tukaj ni dvoma o udeležbi Oni poznajo tudi samo ene številko, a ta je: 100%.
Tesno so povezani Čepinčarji tudi z mestom Člane zbora so dočakali prav imenitno. Priredili so jim fino zakusko. Po zakuski je zbor zapel v akustični dvorani Pesem je njihova, ker je napredna, kot so Čepinčarji. »Še, še!« so ploskali in klicali Morali smo slovo vzeti, ker so bili še v programu Križevci
Križevčani bodo dokazali, da so Križevčani: stoodstotno udeležbo in tekmovanje so napovedali celemu okraju
V Križevcih delajo vse organizacije. Dela OF. dela mladina, a zelo aktivna je organizacija AFŽ Tako sodelovanje je rodilo tekmovanje v čast volitev Križevčani bodo volili stoodstotno in napovedali so tekmovanje celemu okraju Po govoru okrajnega aktivista je povedal šolski upravitelj:	»Bodite prepričani, da bodo
Križevčani dokazali, da so Križevčani 26. marca bodo častno izpolnili svojo nalogo.«
Po koncertu so Članice AFŽ povabile zbor k sebi v goste Eno ugodno urico so Člani zbora prebili v ženskami, ki so dobile nagrade okrajnega odbora AFŽ, in potem so poiskali svojega »Mariborčana«. Bili so precej utrujeni, toda ta urica jih je ponovno osvežila Ob deseti uri je avto obstal pred spomenikom Zmage v Soboti.
»Tovariši in tovarišice, v torek ponovno na delo! Plan moramo in bomo stoodstovno izpolnili! Gremo v Gederovce in na Tišino!« je rekel vodja pota.
Tudi Kobiljčani hočejo biti med najboljšimi
Na zadnjem sestanku so tudi Kobiljčani obravnavali v zvezi z gospodarskimi problemi priprave za volitve. Ker so se pri zadnjih volitvah v KLO dobro odrezali, so prepričani, da bodo tudi 26. marca odnesli zmago v tekmovanju. Zato so napovedali tekmovanje trem vasem: Veliki Polani, Renkovcem in Bogojini. Da bo zmaga v tekmovanju zasigurana, so naredili podroben plan za vse predpriprave. Mladina bo poskrbela za okrasitev, kajti svečan izgled bo vplival na razpoloženje volivcev. Frontna volivna
politična komisija pa si je zadala nalogo, da bo ob pomoči vaških odborov masovnih organizacij izvršila po celi vasi rajonske sestanke, kjer bodo vsakega poslednjega volivca seznanili s tem, kar mora vedeti o naši ljudski oblasti in demokratičnosti volitev.
Razne organizacije pa so si napovedale medsebojno tekmovanje. Tako so gasilci povabili na tekmovanje vse ostale organizacije v pisanju parol in postavitvi slavolokov Tekmovanje je takoj sprejel odbor KZ.
V predvolivnem času zajema mladinska organizacija v ljutomerskem okraju
vedno večjo širino in pestrost dela
Sporedno z izvajanjem letnih konferenc ter pripravami za volitve v Zvezno skupščino je bila organizacija mladine v ljutomerskem okraju razširjena za preko 300 novih članov. Ti so bili sprejeti po navodilih Statuta LMJ. V zadnjem tednu je bil na novo ustanovljen aktiv pri USTROJ-u, v opekarni Boreci in v še nekaterih vaseh. Organizacija še vedno ni postavljena v vasi Drakovci, Vučja vas, Vogričevci, kjer pa bo v kratkem. V teh vaseh še mladinska organizacija nikdar ni obstajala. V zadnja 14 dneh so bili postavljeni trije krajevni komiteti in to v Vinskem vrhu, Cvenu in Križevcih, a pripravljena je postavitev KK še v Ivanjkovcih, KOZ Kerenčič, Mali Nedelji ter v Ljutomeru, kjer bo postavljena do 19. t. m.
V zadnjem času se je raširila strel-
ska zveza. V zadnjih 10 dneh je vključenih v strelsko društvo že čez 25 mladine. Samostojne vode so postavili v Podgradju, Ključarovcih, Jeruzalemu, V skem vrhu, Križevcih, gimnaziji ter še drugod. V prihodnjih dneh pa se bodo ustanovili strelski vodi in društva v Lukavcih, Stročji vasi, Kerenčiču, Cvenu, ter še drugod, kjer so že zbrane pristopne izjave. Izvedeni so po strelskih društvih občni zbori ter izvoljeni delegati za okrajno skupščino. Izvolili bodo tudi prvi okrajni strelski odbor. Po vseh vaseh okraja je danes živo zanimanje mladine za ustanavljanje strelskih družin, ki bodo imele veliko možnost pri množičnem zajemu mladine. Po že obstoječih strelskih družinah so pričeli s praktičnimi vajami ter streljanjem.
Klubi Ljudske tehnike zajemajo vse
večjo širino
Vprašanje razvoja Ljudske tehnike se je v zadnjem mesecu zelo razživelo. V KOZ Ivanjkovci se je pred enim mesecem ustanovil klub tehnike, ki je od začetka zajemal le nekaj mladincev. Danes je že vključenih čez 25 ter imajo strojno - kmetijski krožek, avto - moto krožek in agrotehnični krožek. Sedaj bodo prvič v tem kraju pričeli z vlačilcem orati, oz. kopati v vinogradu, za kar so nekdaj govorili, da je nemogoče v teh hribovitih krajih. Ta klub tehnike ima zelo velike pogoje za postavitev še* ostalih krožkov, kajti KOZ je zelo velike ter bogata z raznimi kmetijskimi stroji, ki jih sedaj mladina sama popravlja ter obnavlja in jih pravilno izkorišča. V Vinskih vrhovih so ustanovili sledeče krožke Ljudske tehnike:	aktiv
Pavlovski vrh kletarski in modelarski krožek, aktiv Strezetina sadjarski in moto krožek, aktiv Vinski vrhovi in Veliki in Mali Brebrovnik pa traktorski krožek in zdravniški krožek. Isti krajevni komite si bo ustanovil do volitev čeljarski krožek in delavnico.
Po izvedenih letnih mladinskih konferencah se je stanje ter vsebina dela mladinske organizacije okraja Ljutomer bistveno izpremenilo. Pri tem se kaže, da je OK LMS k sprovajanju mladinskih volitev pristopil načrtno in pripravljen. zavedajoč se velike važnosti, predvsem pa izvora kadra. Tako se je stanje v zadnjih dveh mesecih po mnogih aktivih LMS znatno izboljšalo. K temu pa sta tud precej pripomogla dva izvedena petdnevna seminarja s sekretarji in namestniki aktivov LMS, katerih se je skupno udeležilo 84 članov. Že poprej pa so bile po enodnevne konference  s posamezni člani sekretariata, tako da je osnovni kader v glavnem spoznal svoje delo ter se seznanil s problematiko in vsebino svojega dela po vseh popriščih mladinske dejavnosti.
razgibanosti v okraju pa je dosti pripomogel Okrajni mladinski zadružni dan, ki je v celoti uspel ter prikazal še večjo pripravljenost mladine za socialistično kmetijstvo ter dvig proizvodnje. V času od 10. do 15. februarja so se vršile po vsem aktivih seje sekretariatov, kjer so si vodstva zadala svoj prvi plan in doprinos v Predvolivni kampanji. Nato so se vršili po vaseh množični mladinski sestanki, ki so bili dobro obiskani Posebno razgibanost je pokazala mladina na kulturnoprosvetnem polju. Do danes obstoja v okraju čez 10 mladinskih igralskih skupin. Tako so v tem letu že priredile te mladinske igralske skupine čez 20 vaških prireditev, velik del družin pa se pripravlja s svojim programom, katerega pa bodo uprizorili še v teh dneh do volitev. Že v več kot 20 aktivih se je razživelo kulturno delo, katerih skupine se zelo živo in resno pripravljajo na prvi Okrajni mladinski festival, ki se bo vršil dne 30. aprila in 1.	ma ja t. 1. V okraju
obstoja 6 mladinskih folklornih skupin, od katerih so že tri prvič nastopile na
Okrajnem zadružnem dnevu. Razen tega je v okraju 7 mladinskih tamburaških društev, od katerih je bilo pet ustanov-
ljenih v tem letu. Dobro tamburaško društvo je v Železnih dverih, Presiki, Razkrižju. V okraju deluje tudi več recitatorskih skupin in pevskih zborov. Mladina v aktivu Stara cesta. Cerovec, Bučečovci, Železne dveri, Bodislavci, Libanja, Pavlovski vrh in še drugod je skoraj 100% vključena v razne skupine kulturnih dejavnosti. Poseben uspeh je dosegla organizacija prav v tem. ker je mladino v kulturnovzgojnem delo pritegnila množično ter se danes mladina pripravlja že v ostalih vaseh z željo, da si čimprej ustanovi svoje skupine kulturne dejavnosti.
Na državnem posestvu v Podgradju sije mladina ustanovila traktorski krožek ih agrotehnični krožek. Do volitev se bo postavil še v KOZ Cven, Križevci in Lukavci ter na lesno industrijskem obratu. Pravtako se je izvedla okrajna konferenca zastopnikov KT in KOZ o vprašanju nadaljnjega dela ter razvoja tehnike, udeležencev je bilo čez 40. Do volitev se bodo postavile po vseh KOZ tričlanske grupe, ki bodo pregledale po zadrugah materialno stanje raznih strojev itd. ter pripravile vse za postavitev klubov ali krožkov LT.
Tudi fizkultura si utira pot v vaške aktive mladine
Aktivnost se je pokazala tudi v razvoju fizkulture. Že dvakrat se je v okraju vršila konferenca odgovornih za fizkulturo iz KOZ, ki so se dobro odzvali. V zadnjem času so se ustanovili trije novi fizkulturni aktivi. Pripravlja pa se še teren za postavitev telovadnega društva v KOZ Žerovinci, Ivanjkovci, Miklavžu itd. Do volitev se bo vršila eno-
dnevna konferenca z odgovornimi člani za fizkulturo ter obenem praktična predelava vaj. Vendar pa je aktivnost pri fizkulturi še manjša, kot pa pri razvoju strelstva in Ljudske tehnike in to predvsem v pogledu manjkajočega strokovnega kadra. Ustvarjajo pa se pogoji po večjih KOZ, da se bodo lahko ustanovila telovadna društva.
Krajevni komite mladine v Vinskih vrhovih tekmuje z vsemi
Tekmovalni duh v pripravah za volitve v Ljudsko skupščino je zajel v okraju čez 60 osnovnih organizacij. Mnoge od teh so si napovedale medsebojna tekmovanja. Tako je napovedal aktiv v Bodislavcih tekmovanje aktivu Kuršinci in obratno aktiv Stročja vas Razkrižju, aktiv Libanja Pavlovskemu vrhu, pa vsem petim aktivom na področju VINOZE Vinski vrhovi. KK Vinski vrhovi je napovedal tekmovanje vsem aktivov v okraju po sledečih točkah:
1. Kateri aktiv bo bolj utrdil disciplino v sami organizaciji;
2.	kateri aktiv bo zvišal število članstva po Statutu LMJ in pristopnih izjavah;
3.	kateri aktiv bo na dan volitev do 8. ure zjutraj zaključil 100% volitve;
4.	kateri aktiv bo v Predvolivni kampanji priredil eno kulturno prireditev;
kateri aktiv bo temeljito preštudiral do volitev zadružni proizvodni plan, govor tov. Kardelja v Mariboru in govor tov. Tita v Užicah. Ta KK in vseh šest aktivov področju KK in VINOZE je izdelalo najboljši enoletni mladinski plan.
Tudi ostala mladina v okraju je sprejela Predvolivne obveznosti
Obveznosti aktiva Šafarska-Razkrižje: Dr volitev bodo preštudirali govor tov. Tita v Užicah in govor tov. Kardelja v Mariboru. Nadalje bo aktiv v svoji vasi poškropil vso sadno drevje. Postavljeno imajo že strelsko družino. V časopis bodo poslali dva članka o delu vaškega aktiva. Organizirali bodo do volitev telovadno društvo, za kar odgovarja tov. Zenkovič Slavko. Na dan volitev bodo organizirali kurirsko službo, za kar odgovarja tov. sekretar aktiva. Na predvečer bosta oba aktiva skupno zakurila kres. Na dan volitev bodo zgodaj zjutraj organizirali budnico s streljanjem iz pušk in tamburaškim zborom, za kar odgovarja tov. Zenkovič Slavko. Za kresove pa odgovarjata mladinca Ščavničar Ferdo ih Rob Irma. Vsi mladinci bodo šli volit že ob 7. uri zjutraj. Takih in sličnih obveznosti osnovnih mladinskih organizacij je še v okraju mnogo. Predvsem dobre so obveznosti sledečih aktivov: Podgradje, Kuršinci. Jeruzalem. Bodislavci, Stara cesta, Cerovec itd.
Po mnogih organizacijah okraja vlada veliko navdušenje za volitve, ter so aktivi živo zainteresirani in to ne samo na tehnični pripravi, temveč na izidu volitev samih. Vsepovsod so aktivi sprejeli obveznosti, da bodo na predvečer kurili kresove, sekretarji aktivov pa bodo imeli kratke nagovore. Na dan volitev samih bodo po mnogih aktivih organizirane budnice, posamezni aktivi pa so se obvezali, da bode šli iskat zamudnikov. Večji del aktivov je že določil kurirje, sekretariati pa so se obvezali, da bodo na dan volitev na razpolago volivni komisiji.
Organizacija pomaga tudi pri reševanju gospodarskih nalog in to predvsem pri popravilu vaških cest. mostov, čiščenja sadovnjakov, travnikov itd. Te dni je prišlo škropivo ter so se organizacije,  kjer bodo vršile škropilne akcije, obvezale, da bodo prevzele te naloge na sebe. Posamezni aktivi in mladinci agitirajo ter pomagajo odkupnim centrom pri odkupu fižola ter krompir z ohišnic. Izterjavanje davkov je v glavnem pri nas končano, saj je že izterjano 97% davka od leta 1949. Tudi akontacij za leto 1950 je že poravnano čez eno tretjino.
Volivci Hotize hočejo biti prvi
Na masovnih sestankih sprejemajo volivci obveznosti za čim boljšo izvedbo volitev. Hotižanci nočejo zaostajati, zato so v živahni zdravi diskusiji precenili svoje sposobnosti, nato pa so napovedali tekmovanje sosednjim vasem: Veliki Polani, Dolnji Bistrici in madžarski vasi Kapci. Tekmovali bodo za čim boljšo izvedbo volitev, kje bodo bolj okrasili volišče in vas, da bo izgledalo bolj svečano, kje bodo poslednjemu volivcu boljše pojasnili pomen volitev in ljudske demokracije ter delo ljudske oblasti, da bo šel na volitve
brez pomišljanja in oklevanja, kako naj voli; kje bodo volitve prej zaključili in kje bo v črni škrinjici manj kroglic oziroma bo ostala prazna.
Obenem so naredili podroben plan, kako bodo pristopili k tekmovanju, da bodo odnesli zmago. Med drugim so sklenili, da bodo na predvečer volitev zažgali kres. V jutro na dan volitev pa bodo organizirali godbo, ki bo zaigrala budnico, da ne bodo volivci zaspali, ampak bodo v jutranjih urah šli na volišče.
Volivci Gornje Bistrice so napovedali tekmovanje Hotizi
Ker izid volitev v KLO ni bil zadovoljiv in ni odgovarjal dejanskemu razpoloženju ljudstva v vasi, so Bistričanci sklenili, da bodo pri sedanjih volitvah pokazali svoje pravo razpoloženje. Kljub temu, da so jeseni bili med slabšimi vasmi, bodo sedaj tekmovali. Čeprav so izvedeli za dobre
priprave Hotižancev, so se opogumili in le-tem napovedali tekmovanje. Tako bodo tudi oni tekmovali po istih točkah, po katerih bodo tekmovali Hotižanci s tremi sosednjimi vasmi. Zadnji masovni sestanek je bil dobro obiskan in živahen, kar dokazuje, da se dobro pripravljajo.
Predvojaška vzgoja
je povezana z delom in nalogami mladinske organizacije
Te dni, ko se vrši taborenje, so se vršila predavanja po centrih, ter so mladini govorili o vlogi in nalogah mladinske organizacije ter nalogah, ki stojijo pred njo pri volitvah. Sporedno z izvrševanjem vseh teh nalog so po pionirskih odredih pripravili isto na pozdrav pomladi, kar bodo izvedli pred volitvami. Organizacija je tudi resno pristopila k mobilizaciji za Novi Beograd. Plan so razbili na vse aktive, ki se borijo, da svoj plan čimprej dosežejo, a mnogi izmed njih so ga že presegli. Po centrih so postavljeni akcijski štabi, katerim se je pojasnila važnost pomena mobilizacije za Novi Beograd ter so pristopili sami k mobilizaciji. Prvi
Nadaljevanje na 4. strani.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 23. marca 1950
(Nadaljevanje s tretje strani)
mladinec, ki se je javil v akcijo, je tov. Barbarič iz, zadruge Kerenčič, ki se je pred kratkim vrnil iz tromesečne brigade v rudniku Trbovlje; lani je bil že v treh frontnih brigadah, sedaj pa se je ponovno odločil, da hoče iti na gradnjo Novega Beograda. Za brigado je že pridobil tri druge mladince. Do danes imajo največ prijav sledeči aktivi: Libanja, Pavlovski vrh, Kerenčič, Vinski vrhovi, Iljaševci, Veliki Brebrovnik itd. Skupno je že prijav čez trideset
Mladina pomaga tudi pri gradnjah
Mnogi aktivi pomagajo tudi pri kapitalni gradnji, predvsem živo je postalo pri gradilišču Miklavž, Žerovinci ter le po ostalih gradiliščih, kjer se vršijo gradnje zadružnih domov, adaptacije in razno. Največ prostovoljnih ur imajo v ter. letu aktivi zadruge Kerenčič, Jeruzalem Bodislavci ter še drugi. Skupno v tem letu so napravile organizacije okrog 10.000 prostovoljnih ur. M. I.
Tudi namestnik kandidata za okraja Ljutomer-Radgona,
Mahne Jože je zadružnik
Mahne je izgubil očeta že v prvi svetovni vojni, zato se ga tudi ne spominja. Že iz ranih otroških let pozna le revščino. Mati mu je bila vedno bolehna, zato ni mogla kdo ve kako skrbeti za Jožeta in ga skrbno vzgajati. Bil je v glavnem navezan nase in se vzgajal ob dobrih ljudeh, za katere je sam presodil, da so dobri Tudi prave šolske vzgoje ni bil deležen, saj je moral skrbeti za živino svojih gospodarjev. Namesto v šolo je mnogokrat odhajal na pašo. Po šolski dobi je Jože gospodaril na krpici zemlje, kjer sta živela z materjo. Po njeni smrti, v sedemnajstem letu svojega življenja pa se je napotil za delom. Mlinar Pintar na Uncu pri Rakeku, blizu rodne vasi, ga je vzel za hlapca. Tukaj je garal samo zato, da lahko dobi skorjico kruha in da ga gospodar ne vrže na cesto v času, ko ni bilo dobiti nikjer dela. Tako je živel do vpoklica v vojsko. Po odsluženju se je zopet vrnil k Pintarju in pri njem delal do 1941. leta. Po razpustu stare jugoslovanske vojske se je zopet vrnil v mlin, toda v mlinu so Italijani zabranili mletje in tako je Jože delal več na polju, vse dotlej, dokler se po gozdovih
niso oglasile prve partizanske skupine. V nočnem delu v mlinu je nekoč obiskal Jožeta partizan Janez in ga poučil o zbiranju moke in o načinu pomoči partizanom in tako je Jože koristil upornemu gibanju vse do septembra 1943. V Dolomitskem odreda je takoj po vstopu sprejel težki mitraljez in od takrat vračal sovražnikom vse, kar ga je peklo v življenju dotlej. V številnih akcijah, v težkih borbah se je izkazal zaupanja vreden in že maja 1944 je prejel zanj radostno vest, da je sprejet za kandidata Partije. To ga je v borbi še bolj podžgalo. Po tem dogodku je dobil nalogo, naj prekine telefonske zveze iz Postojne v Vipavo, za dokaz pa mu naj služi 600 metrov žice. Toda Jože je s šestimi tovariši ne samo izvršil nalogo; v dokaz je prinesel 2000 metrov telefonske žice. Po še nekaterih podobnih akcijah je bil junija sprejet v Partijo. Potlej je bil dvakrat prekomandovan in skozi vse borbe srečno dočakal svobodo. Kot kolonist je prišel po demobilizaciji v Apaško kotlino, kjer je vstopil v kmetijsko obdelovalno zadrugo »Edvarda Kardelja«, kjer živi in usmerja delo zadruge še danes.
SKUD ,,Ivan Kavčič" v Predvolivni
kampanji
Z vso doslednostjo izvršuje SKUD »Ivan Kavčič« zadane obveznosti v predvolivnem tekmovanju. V tesni povezavi z množičnimi organizacijami je v minulih dneh izvedlo dobro uspelo gostovanje.
Moški, ženski in mešani pevski zbor je zapel v nedeljo, dne 5. t. m. v Ivanjkovcih, dne 12. t. m. pa pri Sv. Miklavžu in žel splošno odobravanje Velika dvorana v Ivanjkovcih je bila popolnoma zasedena Tudi pri Miklavžu je bilo preko 250 ljudi in je bila šolska soba za toliko obiskovalcev premajhna, tako da so mnogi morali poslušati kar na hodniku.
Pri nabito polni dvorani je zaigral orkester dne 3. t. m v Gornji Radgoni in žel mnogo priznanja.
Dobro je nastopila 11. t. m. godba v Veržeju, žal pri slabi udeležbi. Tu niso merodajni funkcionarji pokazali dovoli razumevanja za večjo aktivizacijo množic. Dne 12. t. m. je nastopila godba z izbranim programom v Razkrižju na prostem ob sijajni udeležbi in velikem zadovoljstvu občinstva.
Rekordno je bila obiskana tudi Nušičeva komedija »Sumljiva oseba« v so-
boto, dne 11. t. m. na Cvenu v zadružnem domu, katero so ob dobrem razpoloženju občinstva podali igralci dramske sekcije. Nekoliko slabši je bil obisk okoliških zadružnikov ob ponovitvi v Ljutomeru dne 12. t. m. Vzrok temu je bil v tem, da so imele na ta dan v bližnji okolici kar tri zadruge svoje proslave Dneva žena.
Pred posameznimi nastopi so aktivisti v kratkih nagovorih poudarjali važnost volitev dne 26. t. m ter govorili o potrebi kulturno-prosvetnega dela na vasi in dajali pobude za ustanavljanje izobraževalno-umetniških društev, odnosno za poživitev že ustanovljenih sekcij.
Povsod je ljudstvo dobro izvedene nastope toplo pozdravljajo in si želi še več takšnih kulturnih prireditev. Zato bo treba te stike tudi v bodoče navezovati in s tem dvigati kulturno-umetniško zavest na naši vasi.
Sekcija je do volitev izvršila še pet nastopov: dne 16. t. m. je nastopil orkester v Ljutomeru, v nedeljo, dne 19. t. m. pa godba pri Tomažu, dramska sekcija pri Mali Nedelji, pevski zbor pa v Železnih dverih in v Presiki.
Od kod laži o frontnih brigadah
Gradimo socializem in potreba po delovni sili narašča iz dneva v dan. Mobilizirati delovno silo je torej ena najvažnejših dolžnosti naših frontnih organizacij, a ta dolžnost ni lahka. Najhuje je pač v takih krajih, kjer so frontne organizacije slabe, kjer je ljudstvo še vedno pod vplivom raznih protiljudskih elementov, ki ne samo da sami nočejo iti delat, ampak celo druge odvračajo od tega. Iz golega sovraštva do ljudske oblasti, ki jim ne dovoljuje, da bi živeli še dalje na račun drugih ljudi, širijo lažne vesti o vsem, med drugim tudi o delu frontnih brigad in s tem hočejo preprečiti, da bi ljudje z veseljem odhajali na delo. Pa tudi med tistimi, ki odhajajo, se najde včasih nevrednež, ki dela sramoto svoji brigadi in škoduje skupnosti.
Brigadir Jože Novak, čigar brigada dela pri Lesni industriji v St. Juriju pri Celju, nam piše, da jih je delalo 17, od katerih je 16 zavednih ljudi, ki z veseljem vršijo svoje dolžnosti, saj vedo, da s tem pomagajo graditi socia-
lizem in nočejo delati sramote Prekmurju in Prekmurcem. Zadovoljni so in vodstvo Lesne industrije prav tako z njimi. O tem nam piše komandant brigade, dodaja pa še sledeče:
»Zgodilo pa se je, da je sedemnajsti frontovec Čarni Ivan, doma iz Moščanec, odšel v nedeljo dne 12. t. m. na miting AFŽ v Slivnico, kjer je popival vso noč. Ker pa se je grdo obnašal, je prišlo do pretepa. Čarni se je vrnil šele naslednjega dne ob 9. uri ves zbit in obtolčen. Spal je nekje v hlevu, na delo je zamudil. Ko je prišel, je izjavil, da gre k zdravniku. Res je šel in dobil desetdnevni bolniški dopust Brigada Novaka ga je poslala domov, naj se zdravi doma, ker jo je skupil po lastni neumnosti, a podpisal je da se bo čez deset dni vrnil na delo.«
Zelja brigadirja Novaka je, naj objavimo zgodbo v časopisu, da bodo ljudje vedeli, odkod poškodbe na Čarnijevi nogi in da ne bi mogel z neresničnimi vestmi odvračati ljudi od prijavljanja v frontne brigade.
Za svoje razbijaštvo na volišču sta bila kaznovana oba Petkoviča iz Bakovec
Ljudje, ki raznašajo vesti o meteorjih, ki bodo padli in še o marsičem, kar naj bi omajale naše ljudstvo v času volitev, so brez dvoma proti ljudski oblasti in proti graditvi države, zato pa jo poskušajo na vse pretege rušiti, kot je to delal
v Ižakovcih Domitrica in kot je Še bolj napadalno poskušal Petkovič iz Bakovec. Petkovičema se je že spodrsnilo; očetu in sinu. Njuna kariera se je pričela že davno, toda najbolj očitno sta nastopala pred volitvami v krajevne ljudske odbore, ko sta Ščuvala vaščane proti vsemu, kar je v zvezi z ljudsko oblastjo in tako tudi proti volitvam. Na sam dan volitev sta nagovarjala ljudstvo, naj ne gre na volitve in blatila narodnoosvobodilno borbo in vse, kar sta se le spomnila, da bi bilo koristno blatiti za dosego njunih podlih ciljev.
Uspeha pa kljub njunemu trudu ni hotelo biti, zato sta v svojem stremuštvu in sovraštvu do vsega, kar je dobro, storila skrajnost. Janez je napadal z žaljivkami predsednika votivnega odbora, nato pa še pred trinajstim voliščem volivce. Volitve je ustavljal in jih vodil s seboj domov, kjer je sin Janez točil na debelo vino, ki naj bi koristilo v agitaciji proti volitvam. Pozneje je Petkovič še enkrat krenil na iste volišče in zbil volivne skrinjice na tla, da so se kroglice razsule in je bil nadaljnji potek volitev onemogočen. Prav tako se je istega dne uprl stražarju na volišču, ga pograbil za vrat in še potem ves dan blatil in omalovaževal ljudsko oblast.
Petkovič Janez in njegov sin sta verjetna menila, da je pod ljudsko oblastjo tako široka svoboda in prostost, da ja ne bo nihče klical na odgovornost. Nista hotela ali pa nista mogla razumeti, da ja bo klicalo na odgovornost ljudstvo
samo, ki se bori proti nasilju in vsiljevanju prepričanja. Ker pa sta morala odgovarjati pred ljudstvom, sta dobila tudi zasluženo kazen. Petkovič Janez je obsojen na dve leti odvzema prostosti, a njegov sin Franc na osem mesecev odvzema prostosti
Katere, posnemajte zadružnice v Fikšincih!
Same so pristopile k ustanovitvi DID-a
V	čast volitev so žene iz Fikšincev pristopile v ustanavljanju Doma igre in dela. Vse delo so vodile same, naročile pohištvo in delno opremile prostore, kjer se bodo njihovi otroci igrali in vzgajali, one same pa bodo mimo odšle na delo v zadrugo.
Njihovo delo je rodilo uspeh. Svoj cilj so dosegle 19. marca, ko so vkljub vsem zaprekam in nasprotstvom lahko odprle dom za svoje otroke. Izbrale so lepe in primerne prostore sredi vasi.
V	zadnjih dneh so delo ovirali razni nasprotniki iz vasi, ki so nasprotovali njihovim prostorom, v resnici pa so hoteli zavirati samo delo zadruge in sicer tako, da matere- zadružnice ne bi mogle hoditi na delo. Toda nišo imeli uspeha.
Volja mater-zadružnic je bila močnejša. Nekatere so sicer s strahom delale, nekatere pa so celo nehale. Danes, ko vse te matere vidijo opremljene prostore, v njih pa lepo število igrač, so njihova mišljenja prav gotovo drugačna. Se bolj pa so veseli njihovi otroci, ki so se zelo veselili igrač
in lepih prostorov. Njihovi obrazi so drugačni!
Danes so te mamice srečne, še srečnejši pa bodo njihovi otroci, ki se bodo lahko vzgajali m tudi učili Tudi vse tiste mamice, ki so še včeraj stale ob strani, pa bodo spoznale pomoč naše oblasti, ki skrbi za naše otroke in same pripeljale otroke v dom, da ne bodo hodili po cestah, kot do sedaj, ko so one bile na delu.
Ta uspeh žena v Fikšincih naj bo v zgled tudi drugim ženam! To naj da pogum in elan vsem našim materam, da bodo stremele za tem, da bo njihov otrok imel čimprej varno zavetje v času, ko bodo one na delu.
Tudi žene v Kramarovcih so že spoznale, kako potrebni bo tudi pri njih Dom igre in dela. Tudi one se že vneto pripravljajo, da bodo čimprej odprle svoj DID. Njihova močna volja je že zagotovilo, da bodo uspeh dosegle.
Kaj pa ostale zadružnice? Tudi ve mislite na varnost in vzgojo svojih otrok! Pristopite k organizaciji domov, da boste lahko mirno šle na delo!
Žene iz Gomile nam pišejo
kako so proslavile 8. marec
Tudi žene iz Gomile so se oglasile z dopisom o svojem delu. To je drugi dopis takšne vrste, ker pa si želimo od vseh organizacij sličnih dopisov, tudi tega objavljamo brez popravka. Sicer pa v takšni obliki, kakršno ima, več pove in bolj ljudsko o dogodku in doživetju, kot bi povedal tak dopis kateregakoli novinarja.
Pišejo vam žene iz Gomile, ki je del lepih ljutomerskih goric. Smo nekdanje Viničarke, ki smo organizirane v organizaciji AFŽ. Marsikaj smo pretrpele z našimi družinami med okupacijo. Po vojni pa smo obnavljale naše porušene domove in smo šele sedaj ustanovile našo organizacijo.
Letos smo prvič proslavile v naši obnovljeni domovini 8. marec, Dan žena.
Bilo je lepo, ker tokrat nismo bile same, kot se nam je to dogodilo v starih časih. Ganjene smo bile, ko smo poslušale naše otroke, ki so v svojih besedah razodevali svojo ljubezen in hvaležnost ter željo, da bi tudi oni mogli nekoč vra-
čati to, kar jim nudijo danes naše žuljave roke.
Ob tej priliki pa smo sklenile, da bomo kakor pri našem delu v vinogradu, tako tudi v naši organizaciji storile vse, da uresničimo velike naloge, ki nam jih nalaga naša socialistična stvarnost.
Naša naloga bo, da bo v naši organizaciji vladal vedno napredni duh, da bo živo, da bomo dosledne pri izvrševanju materinskih dolžnosti, skrbele bomo tudi za kulturni napredek in politično zavest naših članic. Zato smo sklenile in napovedale tekmovanje vsem ostalim množičnim organizacijam v sodelovanju pri volitvah, sestankih, obvezale smo se, da bomo na dan volitev prve na volišču izpolnile svojo državljansko dolžnost.
Želimo si pa tudi, da bi v našo sredo pogosto prihajale dobre organizatorke in nam dajale nove pobude za naše delo. Saj nismo brez skrbi in tudi naša stara miselnost nas včasih ovira, ko moramo z lastnimi napori reševati razne težave.
Smo pa prepričane, da bomo odslej imele pač priliko, sodelovati v naši skupnosti in tako bodo tudi vidni uspehi, ki si jih res želimo.
Pioirji sedemletke v Gorišnici so pripravili proslavo 8. marca svojim materam
Pionirji sedemletne šole iz Gorišnice so med najboljšimi v ptujskem okraju. Zavedajo se svojih nalog, obenem pa dolžnosti, ki jih imajo do žen.
Za 8. marec so povabili svoje matere, ki pa so preložile svoje vabilo na 12. marec, ker imajo ob nedeljah več časa. Popoldne istega dne so se zbrale  žene bližnjih in daljnih vasi. Najprej jih je pozdravila sekretarka Meta, ki pa ni prav nič povedala o pomenu 8. marca, ker je predala besedo kar pionirjem 7. razreda, ki so v svoji reportaži prikazali ženo-partizanko, ženo-mater, ženo v borbi za socializem. Reportažo so sestavile same, bila je hvalevredna. Sledile so ostale točke: na klavir nam je zaigral Tonček, »Nezakonsko mater« je povedala Dragica, »Uspavanko« je zapela Minka, »Hasanaginico« je recitiral 3. razred, »Rdeči sarafan« je zapela Marinka ob spremljavi klavirja, pa še eno sta zapeli s Pavlo: »Pasel Janko«. Nato nam je Fričika pripovedovala Cankarjevo črtico:	»Mater je zatajil«.
Pionirski pevski zbor pa nam je zapel dve narodni:	»Tam kjer teče Zila«,
»Gor čez jezero« in partizansko:	»Na
oknu glej obrazek bled«. Sledili sta še recitaciji: »Lepa Vida«, »Povodni mož«, ki sta ju povedala Micka in Franček, nato pa so Marinka, Pavla in Hanika zapele:	»Česlaj me, česlaj, majčica«.
Sledila je enodejanka:	»Škržat«. Ves
program je bil odlično naštudiran, izbran in lep.		
Sindikat prosvetnih delavcev šole Gorišnica pa je ob tej priliki obdaroval s knjigami tovarišici Severjevo in Belšakovo, katerih sinova sta dala mlado življenje za svobodo. Obdarovana je bila tudi krajevna babica, ki požrtvovalno in vestno vrši svoje delo. Vsi pa so burno zaploskali, ko je tov. sekretarka predala darilo RK tov. Brecovi, ki pričakuje že 13. otroka.
Povem samo toliko, da ni bilo žene, ki ne bi jokala, ko je videla, kako zelo jo ljubimo in kako visoko jo cenimo sedaj, ko si je že priborila svojo enakopravnost.	P. M.
Lendavske žene so proslavile 8. marec
Za proslavo 8. marca so lendavske žene pripravile uspelo akademijo. Zanimanje od strani občinstva je bilo veliko, saj se' je med drugimi udeležilo lepo število mož. Program je bil zelo pester  in so sodelovali: orkester SKUD-a z 2 točkama, gojenci DID-a s 5 točkami, gimnazijski pevski zbor z 2 točkama in 2 deklamacijama, 1 slovensko in 1 madžarsko.
Po programu je sledil referat sekretarke okrajnega odbora AFŽ tov. Horvatove o pomenu 8. marca. Tudi v madžarščini je bil krajši referat. Nato je sledila pohvala ih podelitev nagrad najbolj delavnim ženam iz Lendave. Nagrajene so bile z raznim blagom: sekretarka MO AFŽ tov. Kranjec Marija, nadalje Banfi Šarika, Vertot Kristina, Doma Marija, Katona Ana, Jurc Marija, Tišlerjeva, Horvatova in Hakova. — Po zaključku akademije so pripravile čajanko.
Na Runeču so svojo
obvezo izvršili
Izobraževalno-umetniško društvo na Runeču se je obvezalo, da pripravi v čast  pred volitvami kulturno prireditev.
Svojo obveznost je častno izvršilo 12. marca, dasi so nekateri nasprotniki hoteli člane društva odvrniti od tega prosvetnega dela. Isti so tudi na prireditvi hoteli godrnjati, a sc se razočarani prepričali, da njih razdiralno delo ni rodilo uspehov, temveč je dalo vzpodbudo za intenzivnejše priprave in še obsežnejšo prireditev, ki je bila boljše obiskana od zadnje v februarju.
Kdor obiskuje kulturne prireditve v šoli Runeč, ve, da društvo nima ne dvorane, ne odra in da si morajo igralci s tov. upraviteljem sami zbijati zasilni oder in naprositi, kar je potrebno. Tisti vedo tudi to, da tov. Rajh žrtvuje z igralci mnogo večernih ur za vaje.
Za dan žena so tudi pionirji izpolnili svojo obljubo in priredili našim materam in ženam prav prisrčno prireditev.
Igralci in pionirji so ponovno obljubili, da bodo kljub oviram in težkočam zopet kmalu nastopili in s tem dokazali, da se ne zmenijo za tiste, ki vedo le obrekovati in kritizirati.	A. S.
Poslušajte
ljudski radio
Spored Radia Maribor
Sobota, 25. marca:
15.30—15.50 Vesele in poskočne igra Kmečki sekstet 15.50—16.00 lz življenja in dela množičnih organizacij. 16.00 do 16:30 Igra godba na pihala, vodi Emil Vitek. 16.30—16.45 Literarna oddaja. 16.45—17.00 Slovenske narodne poje baritonist- Vlado Dolničar, s harmoniko spremlja Vinko Drčar. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.20 Deset minut za ljubitelje resne glasbe. 17.20—17.30
Za dobro kvaliteto mleka!
Oblastno podjetje za odkup mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in divjačine v Murski Soboti je napovedalo vsem mlekarskim podjetjem Mariborske oblasti predvolivno tekmovanje. Med drugimi točkami je bila tudi točka za izboljšanje, kvalitete mleka. Z ozirom na to je podjetje potom svojih uslužbencev kontroliralo in ugotavljalo kvaliteto mleka tudi na zbiralnicah mleka. Pri tej priliki se je ugotovil slučaj, da so tudi zbirala mleka dostavljali potom zbiralnih avtov navodeno mleko. Takšne primere je tukajšnje podjetje ugotovilo v svojih zbiralnicah v KLO-jih:	Rakičan, Ve-
česlavci, in Lipovci, čeravno so bili tudi zbiralci mleka opozorjeni, da morajo mleko oddajati le kvalitetno in še celo, da morajo navodeno mleko, ki hi eventuelno prinesel kmetovalec, odkloniti. Zaradi teh navedb so bili gori navedeni zbiralci takoj razrešeni, ker niso razumeli potrebo po mleku, na katerega čaka nešteto otrok in dojenčkov v industrijskih krajih ter mestih. Podjetje pa upa, da bodo novo določeni zbiralci mleka razumeli pomen zbiranja mleka za skrb naših najmlajših kakor za kvalitetno izdelavo mlečnih proizvodov za vse delovne ljudi naših ustanov, podjetij in industrij, ki se neprestano trudijo za čimprejšnjo izvedbo petletke in  izgradnjo socializma.
Ob bridki izgubi sina, brata, vnuka
KEREC KARLA dijaka
izrekamo zahvalo vsem, ki so v času bolezni skrbeli zanj. Umrl je mnogo prezgodaj, v dvajsetem letu svojega življenja, v bolnici v Ljubljani Bolezen ga je odtrgala od študija na Ekonomskem tehnikumu v Mariboru.
Pogreb je bil v rojstni vasi v Otovcih dne 22. marca 1950.
VOJNI INVALIDI, VDOVE,
OTROCI, STARŠI in STARI STARŠI PADLIH BORCEV TER VSI OSTALI INVALIDSKI UPRAVIČENCI!
Ali ste pri pristojnih KLO (RLO) Izpolnili obrazec letne invalidske prijave za leto 1950?
Ali veste, da vam bodo s 1. julijem ustavljeni invalidski prejemki, če tega ne boste storili v predpisanem roku? Za informacije in pomoč se obrnite na vaš pristojni Krajevni (rajonski) ljudski odbor!
	POZIV
Vsa okrajna poverjeništva za finance in vse krajevne ljudske odbore na področju LR Slovenije nujno pozivamo, da nam na vse naše dopise v zvezi z regulacijo invalidnin vojnih invalidov in svojcev padlih borcev takoj pošljejo točne podatke, ki smo jih zahtevali. Brez teh podatkov ne moremo prizadetim upravičencem izdati izplačilnih knjižic in so zaradi tega nekateri upravičenci ostati brez invalidnin. Vsa okrajna (rajonska) poverjeništva za finance naj takoj pogledajo svojo nerešeno pošto in ugotovijo ali nam dolgujejo še kak odgovor glede davka za 1. 1948 ali za prejšnja leta in naj nam brez odlašanja odgovore. Prav tako naj vsi krajevni ljudski odbori takoj ugotovijo, ali so nam že poslali podatke, ki smo jih zahtevali zaradi odmere invalidnin. 
Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS Invalidska uprava
Kaj žele poslušalci, in kaj želi Radio Maribor.. 17.30—18.00 Za konec oddaje malo plesa: igra plesni orkester.
Nedelja, 26. marca:
Oddaja ob dnevu volitev v Ljudsko skupščino, prenos programa Radia Ljubljana.
Ponedeljek, 27. marca:
16.30—	17.00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor, vodi Dušan Boštele. 17.00 do 17.10 Poročila, objave. 17.10—17.20 Vokalni koncert sopranistke Hilde Presetnik-Tavčarjeve, pri klavirju Dušan Babič. 17.30—17 40 Tedenski fizkulturni pregled. 17.40—18.00 Koncert flavtista Ernesta Grudna, pri klavirju Ksenija Ogrinova. Na sporedu dela skladatelja Händel-a.
Torek, 28. marca:
16.30—	17.00 Simfonična glasba. 17.00 do 17.10 Poročila, objave. 17.10—17.40 Igra tamburaški zbor SKUD »Angel Besednjak« iz Maribora. 17.40—17.50 Oddaja za mladino. 17-50—18.00 Glasbena medigra.
Sreda, 29. marca:
16.30—	17.00 Iz del skladatelja Karla
Pahorja. Sodelujejo:	baritonist Karlo
Kamuščič in tenorist Mario Kristančič, pri klavirju Dušan Babič. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.40 Oddaja za pionirje. Nastopa pionirski zbor iz Majšperka. 17.40—18.00 Igra plesni orkester, pod vodstvom Fr. Robnika.
Četrtek, 3O. marca:
16.30—	17.00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor, vodi Dušan Boštele. 17.00 do 17.10 Poročila, objave. 17.10—17.30 Koncert violinista Tarasa Poljanca, pri klavirju Ksenija Ogrinova. 17.30—17.45 Gospodarska reportaža. 17.45—18.00 Poje tenorist Živko Avgust, pri klavirju Heribert Svetel.
Petek, 31. marca:
16.30—	17.00 Pester spored operne in operetne glasbe. 17.00—17.10 Poročila, objave.- 17.10—17.30 Hrvaške zborovske skladbe.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva; »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.