Siev. 9. Posamezna številka stane 1*50 Din. V LNMnl v pele* dne i*, iannarla 1924. Leic Lil Naročnina za državo SHS: .. Dir 20 . . .130 . . .240 (ta mesec . . . . za pol leta . . . ta celo leto , . za inozemstvo: 'ttesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno « Jugoslaviji .... Diu 40 v inozemstvu. 60 Г: .k4 ..i • *.» !.: . .i I f: i 1 i — L j Urednlltvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi ■e ne vraCajo- nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 3*8. Cene inseralom: Id inall oglasi Enostolpna pethna oglasi po Din 2'—. vcCjl oglasi nad »rsta o Dtn 1 50 tn 15 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din V- tn «•-. oglasi v ureduiikem delu vrstica po Din 6"—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan tzviemfti ponedeljka In dneva pc prazniku ob 4. url zjutraj PoSisifiii Mm v ootsvini Političen list za slovenski narod. Uprave je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun: LJubljana 10.650 in 10.549 (za inserole) Sarajevo 7.5*5. Zagreb 39.011, Pragu in Dunaj 21,797. Spimo ? Manifestacije za naše zatirane rojake V Primorju in na Koroškem 28. in 29. oktobra so se izvršile dostojno. Zdaj pa je ?iopet vse tiho... Ali pa je s tem že vse storjeno? Ali naj sedaj mirno počivamo? Ne! Manifestacijski shodi bi morali biti samo začetek energičnega in neprestanega dela za pomoč in rešitev naših rojakov! Ali nismo teh naših bratov doslej preveč pozabljali in iz nemar puščali? Kaj jim pomagajo slovesne obljube in zakletve v trenutkih razburjenja, da jih nočemo nikdar pozabiti in zapustiti, — če pa brž na to pozabimo na vse te slovesne zakletve in zgubljamo ves svoj čas in moči samo v prerekanju o svojih notranjih domačih zadevah! ^Jugoslavija nestori za nas nič, kakor bi je ne bilo!« je rekel odličen rodoljub na Primorskem. Kaj izdatnega bi mogla storiti seveda samo vlada, ki pa nima smisla za naše slovenske potrebe in bolečine. Ali pa tudi mi sami storimo vse, kar bi mogli storiti? Najprej noben dan ne smemo pozabiti, da je tretjiua naših rojakov pod tujo peto in da je naša dolžnost storiti vse, da jih ohranimo našemu rodu! Drugič bi bilo nujno potrebno buditi in gojiti narodno zavest našega ljudstva, ker je ima odločno premalo. Koliko se pa ljudstvo zanima za usodo svojih rojakov onstran meje na zapadu in severu? Nemci, 70 milijonski narod, ki se jim nekaj Hsočev ljudi nič ne pozna, se brigajo za vsakega svojega moža ali vsaj za vsako peščico svojih ljudi, in taktično mislijo na to noč in dan ter tudi delajo, snujejo in ru-jejo, da bi dobili nazaj, kar so zgubili. — A mi?! O naši naravnost neverjetni brezbrižnosti priča tole kričeče dejstvo: Slovenci na Koroškem nimajo nobenih slovenskih šol. V Jugoslaviji imamo polno nemških in celo gimnazije. Kak protipritisk bi lahko napravili v prilog slovenskim šolam na Koroškem! A to nam niti na misel ne pride! Orožje imamo v rokah, pa ga nočemo rabiti! Največja gorostasnost je pa to: Na Koroškem nobene slovenske šole, v Ljubljani je pa za 70 nemških otrok petrazrednica!! Kako strašno pa gospodari nemštvo Slovencem na Koroškem, je razvidno iz same ^Cillier Zeitung«, ki pravi, da so tam »v raznih krajih še slovenski napisi, slovenska služba božja, slovenski šolski razredi.. .c Pomislimo, da je Koroška od davnine slovenska zemlja, zibel slovenstva, da je bil tam Slovenec od vsega začetka domačin-gospodar, ne pa kolonist ali potujčenec, kar velja o nemškem zivlju na Štajerskem in Kranjskem. V tej deželi torej ima Slovenec danes tod in tam še kak napis in pridigo v svojem jeziku ali celo kak »šolski razred«! To se zdi »C. Z.« naravnost preobilje narodnih dobrin za slovensko rajo na Koroškem in ne neha zatrjevati, kako zadovoljni da so Slovenci na Koroškem. Koroški Nemci kujejo ravnokar načrt, kako bi še to zadnjo peščico slovenskih duhovnikov izgnali iz deželo in potom cerkve Slovence ponemčili. Še cerkev tam naj služi germanizaciji. Saj že služi, pa jim še ni dosti! Z germanizacijo obenem pride seveda tudi verski indiferentizem, odtujenost in sovražuost cerkvi. Zvesti Slovenci imajo Se edino tolažbo v cerkvi. Tudi to jim je froba vzeti! Nemci niso nikoli siti in vsako sredstvo jim je dobro; mi smo hitro zadovoljni in mirni. Ko nam na tilnik stopajo, zastokamo, potem je pa vse tiho. Ali se spričo teh nakan še vedno ne bomo zganili k energičnemu vsestranskemu in vztrajnemu odporu In brambi našega narodnega življenja ?1 Daleč bodi od nas vsaka mržnja proti Nemcem, I;i je dejansko ne čutimo niti v najmanjši meri. Želimo, da žive naši Nemci med na ni mirno in zadovoljno, a spoštujejo naj pravice, ki jih ima Slovenec do te zemlje, ki ji je s svojim delom vtisnil lik svojega obraza. Naj ne skušajo z zahrbtno politiko v Belgradu priti zopet na vrh na račun domačega slovenskega prebivalstva. ker bi to utegnilo ob neki pri- Konferenca ma!e antante. PRIHOD G. DUCE. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Minister Duca je prišel danes v spremstvu svojega kabinetnega šefa Constantinesca in šefa državnega arhiva Moisila po 36 urni zamudi ob 4. popoldne v Belgrad. Na kolodvoru so ga sprejeli zunanji minister dr. Ninčič, češkoslovaški poslanik Šeba in več gospodov zunanjega ministrstva. Ob pol 6. se je podal v poslopje ministrskega predsednika, kjer je pod predsedstvom Pašiča bila prva formalna seja konference. Poldrugodnevna zamuda, ki so jo povzročile potovalne nezgode ministra Duca, programa konference ne bo spremenila. Dolalo pa se bo zelo intenzivno, ker mora minister dr. Beneš na vsak način odpotovati 13. januarja zjutraj v London k sejam sveta Društva narodov. POPOLNO SOGLASJE. Belgrad, 10. jan. (Izv.) O poteku današnje popoldan. konference je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Prvi sestanek se je vršil danes ob 5.30 popoldne v poslopju ministrskega predsedstva pod predsedstvom Nikole Pašiča. Kakor na vseh dosedanjih konferencah male antante so se tudi na današnji konferenci razgovarjali o mednarodnem političnem položaju. Gg. Pašič, Ninčič, dr. Beneš in Duca so tekom svojih razgovorov ugotovili popolno soglasnost svojih naziranj. Mala antanta .želi kot organizacija za ohranitev miru nadaljevati svoje razmerje zaupanja in sodelovanja z vsemi zavezniki in je z ozirom na današnji položaj v Evropi odločena podpirati one smeri, ki stremijo za izpopolnitvijo pogodb iu za konsolidacijo miru, ki je vsem trem v mali antanti zastopanim državam enako potreben. Na prihodnji seji, ki bo jutri dopoldne, se bo pred razgovorom o speci elnih vprašanjih, ki se tičejo vsake teh treh držav posebej, nadaljeval razgovor o splošnem položaju. SPALAJK0V1ČEVE INTRIGE PROTI RUSIJI. Belgrad, 10. jan. (Izv.) 'Slovenecv je že svoječasno obširno poročal o bivanju g. Spalajkoviča v Belgradu in točno razgalil njegovo skrajno čudno vlogo. Kako točne so bile te vesti, se jasno vidi iz razgovora z g. Spalajkovičem, ki je bil danes objavljen v oficiozni »Samoupravi«. V tem razgovoru g. Spalajkovič najprej naglasa, da vesti o vpostavi diplomatičnih odnošajev s sovjetsko Rusijo govorijo in pišejo samo ljudje, ki so ali slabo informirani ali pa od boljše-vikov plačani, lluzorno je namreč govoriti o nekaki evoluciji boljševizma. Boljševiki so ljudje, ki ne priznajo nobene domovine in katerih cilj je, da rušijo pravne režime povsod in se v to poslužujejo revolucije in socialnih neredov. Zato bi nam zveza samo škodovala in bi bivanje predstavnika sovjetske Rusije v Belgradu značilo veliko nesrečo, kajti on bi bil središče, okoli katerega bi se zbirali vsi protidržavni in proti-socialni elementi v državi. Takih protidr-žavnih in protisocialnih elementov pa je po mnenju diplomata Spalajkoviča v naši držav med Hrvati, Slovenci, muslimani in med prebivalstvom v Macedoniji še veliko. Zato Spalajkovič svetuje, da naj se vsaj reši naša domovina, če se že ne more pomagati pravi Rusiji. — Ta izjava bivšega zunanjega ministra, sedanjega poslanika v Parizu in kandidata za ministra dvora je v vseh krogih zbudila naravnost ogorčeno zanimanje. Posebno se je o njej govorilo med tujimi diplomati in časnikarji.. Lahko se reče, da so vsi, pa tudi tisti tujci, ki so jim take izjave dobrodošle za propagando proti naši državi, soglasno obsodili posebno tisti del izjave, kjer g. Spalajkovič Hrvate, Slovence, muslimane in prebivalstvo Macedonije proglaša za protidržavne in protisocialno elemente. Splošno so je popiaševalo, ali sploh še obstoji država SHS, in če obstoji, na čigav račun dela g. Splajkovič take izpade v črni konference male antante. Posebno med Čehi je ta izjava delovala naravnost uničujoče, ker so dobro uvideli, da ta izjava ne bo škodovala smo nam, temveč celi mali antanti.. Da je bila ta ataka dobro preračunana, se vidi tudi iz dejstva, da je g. Spalajkovič nekemu carističnemu ruskemu časnikarju izjavil, da je svojo misijo izvršil, ker na konferenci male antante gotovo ne bo prišlo do sklepa o vpostavitvi odnošajev s sovjetsko Rusijo. VPRAŠANJE DIPLOMATSKE ZVEZE Z RUSIJO — ODSTAVLJENO Z DNEVNEGA REDA. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Razun običajnih ceremonielnih obiskov in sprejemov se je danes takoj po prihodu ministra Duca v ministrskem predsedstvu od pol 6 do pol 8 vršila važna konferenca. Iz absolutno zanesljivega vira je Vaš dopisnik zvedel, da Je bilo na tej seji poleg formalnih stvari dofinitivno rešeno eno najvažnejših vprašanj, namreč vprašanje obnovitve diplomatičnih in političnih zvez s sovjetsko Rusijo. Značilno je, da se v vseh krogih naglasa, da je bila po daljši debati rešena ta pereča zadeva v popolnem soglasju in se sklep glasi, da se vprašanje vpostave zvezo s sovjetsko Rusijo odstavi z dnevnega reda. Kot povod takemu negativnemu sklepu se navaja neopredeljenost velesil v tem pogledu. Vaš dopisnik se je imel priliko o tem sklepu, ki je izzval precejšnje razočaranje v tukajšnji politični javnosti, razgovarjati z vsemi zastopniki male antante. Iz teh razgovorov bi se dobil naslednji vtis: Češkoslovaško oficielno stališče glede Rusije je, da je treba počakati, da se najprej Anglija in Italija izjavita za ali proti sovjetom in šele potem se lahko definitivno odloČi in svobodno giblje v kateremkoli pravcu. Romunsko stališče je posledica spora radi Besarabije, vendar z ozirom na že vpeljana pogajanja ni tako odločna in bi Romunija popustila, če dobi potrebno garancije za izpolnitev svojih aspiracij na Besarabijo. Stališče Jugoslavije je najbolj nejasno. Govori se mnogo o reakcionarnem mišljenju Pašiča glede j Rusije in se misli, da je g. Spalajkovič deloval proti vpostavitvi kot star pristaš Pašiča. Gotovo je, da dr. Ninčiču nastop g. Spalajkoviča nikakor ne prija in kakor se je iz najzanesljivejšega vira zvedelo, je dr. Ninčič v ožjem krogu izjavil, da g. Spalajkovič ni bil pooblaščen za nastop, o katerem poročamo na drugem mestu. Znani belgrajski politiki, ki imajo to slabo navado, da neprestano vlačijo dvor v dnevno politiko, so tudi danes poskušali uveljaviti svoja mnenja v tem pogledu, pa so se njihove intrigo splošno smatrale kot neresne. Tako smo glede sovjetske Rusije ostali tam, kjer smo bili. Poslanik Okenski o smernicah poljske politike. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Tukajšnji poslanik poljske republiko g. minister Okenski je danes sprejel dopisnika »Slovenca in mu izjavil v razgovoru na različna vprašanja sledeče: Na vprašanje o razmerju Poljske do male antante je gospod poslanik odgovoril: »Poljska ni članica mnle antante in jaz se konference malo antante ne udeležujem. Kakor pa se gotovo spominjate, je Poljska liki zanje postati usodepolno. Slovenci nočemo in ne bomo nikdar delili usodo po-labskih Slovanov I že doslej sodelovala z malo antonto, n. or. v Genovi in v Haagu, tako da smo v različnih vprašanjih, ki so nas skupno intere-sirala, vedno složno nastopali. Tako Poljska kakor tudi mala antanta vodijo politiko miru in vztrajajo na izpolnitvi mirovnih pogodb. Poleg tega je pa še mnogo vprašani, v katerih tudi lahko sodelujemo, zlasti v >Društvu narodov«. Prepričan sem, da bo to sodelovanje trajalo tudi v bodočnosti.« Na vprašanje o ciljih na novo u s t v a r j a j o č o s e z v e z e m e d P o 1 j-sko in baltiškimi državami je gospod minister odgovoril: » Med nameravano zvezo baltiških držav in Poljsko in med malo antanto na dru-Naše razmerje do Francije stoji na zelo solidni podlagi in mi stojimo s Francijo v najboljših odnošajih. Z Anglijo smo pred kratkim sklenili trgovsko pogodbo, ki bo obema državama na veliko korist.« Viktor Schwei"er. Akcija za opoziclonalni Zagreb, 10. jan. (Izv.) Danes zjutraj jfe prišel semkaj predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in se sestal % vodstvom HRSS, da se informira o njihove— držanju j k) konferenci, katero je imelo vodstvo HRSS s Stjepanom Radičem. Na sestanku so razpravljali tudi o akciji za ustvaritev opozicijskega bloka. Sklenjeno je, da se čimprej skliče seja predstavnikov vseh strank federalističnega bloka, na katerem se bo razpravljalo o akciji ustanovitve opozicionalnega bloka na širši podlagi. Zagreb, 10. jan. (Izv.) Dr. Korošec je ostal danes še v Zagrebu. Jutri zjutraj odpotuje v Ljubljano, kjer se jutri zvečer vrš-' seja izvršilnega odlx>ra SLS. Konferenia gospodarskih kor-poracij cele države. Zagreb. 10. jan. (Izv.) Dne 27. 1. m, ob 9. dopoldne se bo v Zagrebu vršila konferenca vseh trgovskih in obrtnih zbornit in ostalih gospodarskih organizacij cele države. Dnevni red bo naslednji: 1. Davčna bremena za pridobitne sloje. 2. Prometna vprašanja. 3. Vprašanje kreditov za trgovino, obrt in industrijo. 4. Slučajnosti, Avstrijska zunanja politika. Govor zunanjega minislra tir. Grfinbor-gerja. Dunaj, 10. jan. (Izv.) Minister zuna« njih zadev dr. Griinberger je imel danes na seji parlamentarnega odseka za zunanje zadeve govor, v katerem je označil kot glavno smernico avstrijske zunanje politike gospodarkso obnovo Avstri je. Omenil je potovanja kancler ja dr. S e i p 1» v razna glavna mesta Evrope in uspehe teh potovanj. Dalje je govoril o razmerju Avstrije do ostalih, predvsem sosednih držav. S Čehoslovaško živi Avstrija v prijateljskih odnošajih, kar je predvsem zasluga sedanjega čehoslovaškega ministra zunanjih zadev dr. Beneša, ki je pokazal nuiogo smi' sla za gospodarsko obnovo Avstrije. Glede francosko-češke pogodbe je omenil, da pogodba ne vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo že obstoječim pogodbam. Z Jugoslavijo so razmere že urejeno, zlnsti po podpisu zadnjih konvencij, ki urejajo razna iz senžermenske pogodbe izvirajoča vprašanja. Tudi pogodbo, ki bo sklenjeno s Poljsko, bo koristila obema državama. S Francijo in Anglijo živi Avstrija v prijateljskem razmerju. Tudi s sovjetsko Rusijo se razmerje vedno izboljšuje in da-nes ni s strani Avstrije nobene ovire več tudi za pravno priznanje sovjetske Rusije. Strte 3. SLOVENEC, dne 11. januarja 1924. Htm. 9. AFERA SENATNEGA PREDSEDNIKA PRAŠKA. Prium, 10. jan. (Izv.) Izvrževalni odbor agrarne stranke je imel pod predsedstvom ministrskega predsednika Švehlo sejo, na kateri se je pečal z znano špiritno afero senatnega predsednika Praska. Prašek je seji prisostvoval in dal svoje mesto stranki na razpolago. Odbor je vzel Praškovo izjavo na znanje. : ~ 1 MED SEPARATISTI IN RAJHOVCI V NEMČIJI. London, 10. jan. (Izv.) »Dailv Ma5k poroča iz Speyer-a, da je bil v boju med separatisti in pristaši nemške enotnosti ubit vodja separatistov Heinz-Orbis. Razun njega je bilo se več oseb ubitih in težko ranjenih. Pari*. 10. jan. (Izv.) Vsled intervencije angleških oblasti v bojih proti separatistom je odšel na lice mesta vrhovni komisar za zasedeno ozemlje. ZNIŽANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V NEMČIJI. Berlin, 10. jan. (Izv.) 20. januarja bo lelezniška uprava znižala tarifo za tovorni promet. ZASTOJ V NEMŠKI KOVINSKI OBRTI. Koln, 10. jan. (Izv.) »Kolnische Ztg.c poroča, da je nastal v kovinski industriji v Dilsseldorfu in v okolici popoln zastoj. V wboto bodo imeli komunisti in brezposelni delavci sestanek, kjer bodo sklepali o tej zadevi dalje. BORBA ZA VP0STAV0 FRANKA. Pariz, 10. jan. (Izv.) >Matin« poroča, 3a je pariška policija izgnala po nalogu vlado veliko število tujih borznih špekulantov, zlasti Rusov, preko meje. Proti uničevalcem vrednosti francoskega franka bo policija ukrenila še več strogih ukrepov. POLOŽAJ V GRČIJI. Atene, 10. jan. (Izv.) Položaj je nelz- premenjen. Venizelos nadaljuje svoja pogajanja z voditelji strank. Atene, 10. jan. (Izv.) Vprašanje takojšnje proglasitve republike je stopilo znatno v ozadje. ZNIŽAN DAVEK NA POLJSKEM. Varšava, 10. jan. (Izv.) Davek na premog jo vlada znižala. Znižanje velja tudi za nazaj in sicer do 24. februarja preteklega leta. ŠE VEDNO VTITARJI NA MORJE. Brest, 10. jan. (Izv.) Morje še vedno silno valovi. Na južno-angleški obali divjajo silni viharji, v celi Angliji pa je zapadel silen sneg. UBOJ NA FILIPINIH. Manila, 10. jan. (Izv.) Na otoku Bucas so domačini ubili iz verskega fanatizma 19 filipinskih stražnikov. 17 zu№nte molltike, * Nov~. angleška vlada, katero bo sestavil Macdonaid, ki bo poleg predsedstva kabineta vodil tudi zunanjo politiko , bo sestavljena še iz Hendersona, Cly-nesa, Sha\va, Thomasa, OGradvja, polkovnika Wedgeworda, sloveeega narodnogospodarskega in socialnega znanstvenika Webba in najbrž še ene dame; vsi člani delavske stranke, oziroma angleške strokovno zveze. Za enkrat je Macdonaid baje opustil misel o oddaji premoženja, in socializaciji železnic ter rudnikov, ki je velebo^a-taške kroge najbolj strašila ter hoče te »tvori dati zgolj v proučevanje parlamentarnim komisijam. Pač pa misli predlagati ra/.tegnilev starostnih rent tudi na vdove, produktivno zaposlenje brezposelnih in pa zgradbo stanovanj iz javnih sredstev. — j Llovd George se io odločno izjavil zoper vsak kompromis з konservativci tudi za j bodoče. On meni. da delavska stranka lahko naravnost začno novo epoho v zgodovini Anglije. Dnsi liberalci Macdonalda ne bi podpirali, ako bi hotel izvesti socializacijo industrije, ga bodo podpindi pri agrarni r e f o r m i, da se angleški latifundizem končno strmoglavi. Tudi Macdonaid ima to stvar, ki je izredno dalekosežna, na programu. Tako je zelo verjetno, da delavska vlada izvrši to, kar je pred polstoletjem začel Gladstone, namreč prehod angleške ze.-nljo iz lordske posesti v posest srednjega in malega kmeta. pPlrtitra vesti, '-1- Pogajanja med radikali, NNS. NSS in kmetijci. Narodnonapredna, Narodnoso- cialna in SKS so že pred novim letom zaključile zvezo z radikali. Zavzele so do radikalov prijateljsko stališče in izraz tega najožjega prijateljstva in sprijaznjenja z rn-dikalskim režimom je »Narodni dnevnik«, dnevno glasilo vseh teh štirih strank. Da pomeni ta zveza omenjenih strank z radikali samo prvi korak k njihovi fuziji z radikali, je bilo takoj jasno, mi smo pa tudi takoj pogodili nadaljno taktiko teh strank v odnošajih do radikalov. Danes se namreč potrjuje naša tedanja sodba, da se bodo NNS in NSS radikalom tudi vidno še bolj približali, SKS pa da bo iz cportunitetnih razlogov svoje zveze s Pašičevci na runaj prikrivala vsaj do prihodnjih volitev. Med radikali in NNS so se te dni že vršila pogajanja za fuzijo, med radikali in NSS pa se bodo v bližnjih dneh. SKS bo pa po dosedanjem sklepu še zanaprej uravnala vse svoje politične korake po radikalskih ukazih, bo solidarna s svojimi zavezniki, kar se bo pokazalo v »Narodnem dnevnikuc, v >Kme-tijskem listu? bo pa udrihala po režimu, da nameče nevednim svojim podeželskim pristašem malo peska v oči. Tako je s temi »naprednimi«, asocialnimi-: in »samostojnimi« strankami v Sloveniji. Z demokrati je podobno. Vsa njihova politika je šla za tem, da pridejo zopet v koalicijsko vlado z radikali. Ker se jim to ni posrečilo, so apelirali na SLS, da bi ž njeno pomočjo pritisnili na radikale, da bi postali ti po-pustljivejši. Za vsemi temi strankami pa stoje bančne skupine, ki žrtvujejo milijone in milijone za njihovo časopisje, ki je v sedanjem času papirne draginje naravnost razkošno opremljeno. Banke vedo, da se jim bodo te velikanske žrtve izplačale, ker se bodo s pomočjo tega časopisja vzdržale, stranke pa, ki to bank.Tstvo z vsemi izrastki vi.d podpirajo, s tem utrdile. Borba bančne skupine, ki stoji za »Jutromi, z bančno skupino, ki stoji za strankami »naprednega bloka: v Sloveniji, je pa samo dvoboj, kdo da bo končno požel vso zlato pšenico, ako se morda v tem pehanju za zlatim teletom ne spoprijaznijo prej, če ne bo v doglednem času pričakovati ~mage ene od obeh skupin. Naivno občinstvo, ki ne vidi v ozadje te bcrbe in ne pozna njenih ciljev, pa požira »senzacije«, ki so plodovi te medsebojne borbe naših političnih nasprotnikov, in bo naprej zabavljalo čez cen-traliste, pa jih nehote in nevede še naprej podpiralo. Kdor vse to premisli, bo razumel besede dr. Korošca, ki jih je izrekel v svojem pogovoru z urednikom ^Straže - : »Prepričan sem, da avtonomija pride, ako bo narod vztrajal. Ako ne, potem je dobro, da sj pripravimo na pot v nemške rudoko-pe in ameriške fabrike. Svojo uscdo in bodočnost ima narod sam v rokah. Če hoče avtonomijo, bo šel z nami, če ne, pa naj jo ubriše za slovenskimi filia1 mi srbskih radikalov, demokratov in zemljoradnikov.« + Konference male aniar.te v Belgra-du. Dopisnik »Neue Freie Pressec poroča svojemu listu, da mu je Izjavil neki jugoslovanski diplomat: »V Belgradu se bo bila zadnja bitka med Anglijo in Francijo za prvenstvo v Srednji Evropi. Betežke. Dva huda nasprotnika sovjetske Rusije sta dr. Krama? in naš poslanik v Parizu g. Spalajković. Z ozirom na dnevni red konferenca Male antaute, kjer stoji tudi vprašanje razmerja Male antante do sovjetske Rusije, je napisal dr. Kramar v »Narodnih Listih.: članek, v katerem označuje priznanja sovjetsko Rusije kot "izdajstvo nid Slc-vanstvom /. Gospod Spalajkovič pa je priobčil v - Samoupravi« članek o tej velevažnl z: devi, kjer je zapisal veliko modrost: bolj-ševik je in ostane boljševik«. Da dr. Kramar nima posebnih simpatij za sovjetsko Rusije4. :e razumljivo, ker je prišel ob svoje velepoot-stvo iu ob ivoje fabriko v Rusiji. Kaj pa °palajkoviča tako bode v nos v današnji Rusiji, nam ni popolnoma jasno. Mogoče tudi kakšna izgubljena »zarada«? Poglavje o slovenski žvmalistiki. Nobenemu časnikarskemu poročevalcu g. dr. Beneš ni dni tako izčrpnega točnega poročila o nalo^h male antante in programu niene t°lgraiske konference kakor našemu belgrajskemu poročevalcu. »Slovenski narod : reproducira vsebine te izjave dr. Be-neša v brzojavki iz — Eelgrada z označbo posebnemu dopisniku, ki se je vozil do Belgrada, je dr. Beneš itd.«, zamolči pa da je bil ta posebni dor.isnik naš poročevalec. Tudi pošteno, kaineda? zAkcijsk' odbor« in ~ glervi sekrclari-jat.'. Belgrajsko >Vreme«, ki ima tesne zveze z radikalno stranko, poroča dne 9. t. ir> : »Med radikali v Sloveniji so se pojavila nedivno nasprotsh a, ki so razvoj stranke v teh krajih zavrla. Da ta nesoclasia odpravi, je glavni odbor radikalne stranke iz Bel-gvnda naslovil na radikale v Sloveniji dopis, kjer stoji: »V zadnjem času se opažajo v ljubljanski, in v manjši meri tudi v mariborski oblasti neopravičena nescglflsja med pristaši radikalne stranke. Na eni strani orranizira stranko »akcijski odbor«, na drugi strani pa »glavno tajništvo-, ki pa od glavnega odbora ni priznano. Tako pobijata »odbor :; in »tajništvo« drug drugeea. Da se to konča, daje glavni odbor svojim (strankarskim) pristašem na znanje, da je samo »akcijski odbore pooblaščen organizirati radikalno stranko v ljubljanski oblast; in da »glavni sekretariiat ni niti priznan niti pooblaščen za kašno akcijo« — »Tako je zmaga1 a skuoina g. Zupaniča, ki ima v svojih rokah »akcioni odbor«, — dostavlja "Vreme«. Vprašanje je samo, kje bo zmage, al akcioni odbor« v bodočnosti. »Zmaga« nad »sekretariiatom« menda ni bila pretežavna. >Kro:ijo gore, rodila se bo miška:'. Tako se glasi naslov ene izmed včerajšnjih dnevnih vesti v ;Slov. Narodu«. Radovedno smo se vprašali, kdaj in kakšne goro »krožijo -:. Krožijo jastrebi in orli nad planinami, »krožijo« ponoči po mestnih ulicah temne postave, ampak gore? Kar nenadoma pa smo se spomnili z ozirom na rojstvo mišic, da se m: rajo logično »krožeče gore« nanašati na znani Horacijev verz: Parturiunt montes. nascetur ridiculus mus. V nemškem prevodu se to pravi: Es kreižsen die Berge atc. »Narodove jezikoslovec pa je en is« spregledal in bral: Es kreisen die Eer-ge — gore >k r o ž i j o«, namesto da bi povedal pravilno: Gore se v i je j o v po-r o n i h bolečinah (= kreižsen, oziroma >partiriunk). Sicer je pa v-зеепо, če v »Narodu« g re .krožijo^ ali pa pamet, ata so in ostanejo ala, alt und dumni. Znati je treba. Nedavno smo poročali, da je nnša vl.-^j r-renovedala pro^aio dunajske »Neue Freie Pre«s?« v naši državi, češ da piše ta list -proti interesom naše dr- žave r. Pa nista minula še dva tedna po prepovedi, ko je naša vlada zopet '»volila »Neue Freie Presse« v naši državi. Sedaj piše ta list menda iz same hvaležnosti v svojem gospodarskem delu v številki od torka tako-le: »Die Staatspapiere, die dank privater Nachfrage u n d d e m E i n g r e i-fendesFinanzministorlum? In der letzten Zeit eine s e h r g D n e t i g e Verkehrs - u. Kursentwicklung genom m en liaben, behielten dieso Richtung... etc. — Tako piše ta list v svojem borznem poročilu iz Belgrada, v onem iz Zagreba pa nič slabše oziroma boljše. Dunajski židje znajo in >znati je treba«, je bajo rekel znani Ravnik. Dopisi. Iz Otoka pri Radovljifi. V tukajšnjih та-seh je uavada, da fantje na večer pred godom počaste bogatejše s podoknico. Za uslugo radi sprejmejo kozarec pijače, pa naj jim jo uatoči SKSar ali SLSarica. Pred zadnjim Silvestro-vim so se je pa res menda nekateri preobilno poslužili. Opazovali so jih trije SKS. Čakali so Jcdaj se bodo vračali. Dva 3ta ai mislila, da se jo pijancu dobro a senčnim vozom zogniti. Tretji pe jo prevzel vlogo redarja ali ueredarja, iu je prišlo brez potrebe do praske. Iz Mosenj na Gorenjskem. Pod tem naslovom pripoveduje >S1. Narod-: z dno 8. t. m., da so mladsDiei iz Mošetij priredili Silvestru Pangerc v Otoku godovno podoknico, da so se potem vpijanili in vračajoč se v Mošnje grdo preklinjali. V ostalem naj se sami zagovarjajo; jaz samo to pribijem, da ni nobeden izmed njih član tukajšnjih katoliških organizacij. Bil sem prepričan, da predsednik o i hiter ali celo prehiter v sprejemanju. Vendar sem se pri njem informiral. Predložil mi je članski imenik, in sem videl, da nihče izmed njih ai vpisan. »Narod: jih torej po krivici imenujo petkrat orliče, naj si že to štejejo v Čast ali nečast. Dr, Bogemi! Senekevič f. __ Predvčerajšnjem jo umrl po dolgi, mučni bolezni g. dvorni svetnik dr. Bogomil Senekovič, eden najboljših upravnih uradnikov slovenskih, ki je v najtežjih časih s svojim neumornim delom bil vedno vzor vestnega uradnika, kot moz pa vzor-poštenjak. še pod avstrijsko vlado se je izkazal kot izboren upravni strokovnjak in odličen poznavalec vseh strok obeežne državne uorave. Poverili so mu marsikatero težavno nalogo že takrat in vsako je častno rešil. Tudi nova doba je zahtevala od njega mnogo, mnogo in sedaj je pokazal tem rajši svoje odlične sposobnosti, ker se je kot vedno zaveden Slovenec lahko udeistoval ne samo taka kakor mu je velevala dolžnost, ampak kakor mu je narekovalo tudi srce. Zlasti velike so njegov© zasluge za prehrano Slovenije takoj po prevratu. Mnogo jih bo, ki ga bodo ohranili v hvaležnem spominu, zlasti naših vojakov v tujini. Kot vladni komisar mestne ljubljanske občine pa ie pokazal posebno skrb za Ljubljano. Ni mu pa bilo dano izvršiti vseh lepih n;covi"h načrtov. V svojem prostem času se je mnogo bavil s pravniškimi študijami, ki jih je napisal lepo število. Njegovo znanstveno delovanje je znal ceniti tudi naš najvišji zr.-rt-stveni zavod, ki mu je namenil mesto rednega profesorja. Povodom nagle smrti pokojnika je ime! v začetku svojega včerajšnjega predavanja g. prof. Pitanic na svoje slušatelje pomemben in lep nagovor, v katerem je naglasiL da ie s pokojnim dr. Senekovičem izgubila pravna fakulteta izvrstno moč, cela Slovenija pa enega svojih najprominentnejših Edmund About: 9 j Kralj gora. Tr, francoščino prestavila K. Hafner. Dež ni nehal padati, niti Dimitrij opa-rovuli mladenke, niti mladenka gledati llarrisa, ne Giacomo razdirati orehov, ne g. Merinay pripovedovati malemu Lobster-ju neko poglavje stare zgodovine, katerega pa isti ni poslušal. Ob osmih je Marula pripravila mizo za večerjo. Fotini je dobila svoj prostor med Dimitrijem in med menoj, ki pa iz tega nisem izvajal nikakih posledic. Govorila je malo, jedla pa nič. Po večerji, ko jo dekla govorila o povratku, je očividno napela svojo moči in mi rekla na uho: »AH jo gospod Harris poročen?« Veselilo me je, da jo pripravim malce v zadrego in sem odgovoril: Da, gospodična, poročil je vdovo beneških dožev.c »Ali je mogoče?! Koliko je stara?« »Stara je kot svet in večna kot on.< •»No norčujto se iz mene; uboga deklica som in nrrazumem vaših evropejskih šal.< »Z drugimi besedami, gospodična, poročil je morje; on poveljuje amerikanski ladji • Tho Faney«.« Zahvalila so mi je s takim žarkom ve- selja, da je niena puščoba za hip otemnela in se mi je zdela lepa — za trenotek vsaj. III. Marijana. V moji mladosti se je pri učenju v meni razvila neka strast, ki je končno nad-vladala vse druge: bila je želja po znanosti, ali če se hočete izraziti z drugimi besedami: radovednost. Do trenutka, ko sem odšel v Atene je bilo učenje moje edino veselje: moja edina žalost je bila nevednost. Ljubil sem znanost kot svojo ljubico in nobena druga oseba ji do takrat še ni prevzela mojega srca. Nasprotno pa moram priznati, da nisem bil nežnega srca in poezija in Herman Schultz sta le redkokdaj vstopila skozi ista vrata. Sprehajal sem se po svetu kot po razsežnem muzeju z drobnogledom v roki. Opazoval sem veselje in žalost drugih kot predmet, vreden proučevanja, toda nevreden sočutja ali ne-voščljivosti. Prav nič bolj nisem zavidal srečne družine kot dve palmovi rastlini, ki ju je veter združil; imel sem prav toliko sočutja s srcem, uničenim od ljubezni, kot z žeranijo. ki je zmrznila v hudi zimi. Kdor je enkrat seciral žive živali, ni več občutljiv za krik trepetajočega mesa. Predstavljal bi bil izvrstno Dubliko v bitki sia iija-torjev; Fotinina ljubezen za Johna Harrisa bi bila genila vsakogar prej kot kakega pri-rodoslovca. Uboga stvarica je ljubila brez ! predsodka in se ravnala po lepem izreku Henrika IV.; in bilo je očividno, da ljubi zaman. Ona je bila preveč boječa, da bi si bila upala pokazati svojo ljubezen in John je bil hrupen, da bi jo bil opazil. Po če bi bil tudi kaj opazil, kako naj bi se bil ; vendar zanimal za tako naivno stvarco z Ш-sejskega obrežja? Fotini je preživela še ! štiri dni skupaj z njim, štiri nedelje v apri-| lu. Gledala ga je od jutra do večera з hre-penečimi in obupanimi očmi; toda nikdar ; ni imela poguma, da bi odprla usta v nje-; govi bližini. Harris je mirno žvižgal, Dimitrij je godrnjal kot mlada doga iu jaz sem smehljaje opazoval to čuduo bolezen, pred katero me je dotakiat obvarovala moja trd-; na konštitucija. Moj oče mi je medtem pisal, da gre I njegov posel slabo, da so potniki redki,"da je življenje drago, da so se naši sosedje izselili, in da ne шогеш nič boljšega storiti, kot da brez premisleka poročim rusko prin-cezinjo, če jo dobim. Odgovoril sem, da uisem še nikoear dobil, ki bi ga lahko za-peljal, izvzemši morda hčerko "ubogega gr-škega stotnika. Povedal sem, da ie ona resnično zaverovana, toda ne v me, ampak v nekoga drugega: da z nekoliko ročnosti lahko postanem njen zaupnik, toda nikoli njen mož. V ostalem pa sem zdrav in moj herbarij je krasen. Moja raziskovanja, omejena dosedaj le na okolico Aten, bom odslej lahko razširil na deželo. Varnost se je večala, roparje so pobili orožniki in vsi časopisi so naznanjali, da se je tolpa Hadži-Stavrosa razpršila. V enem mesecu najpozneje se bom lahko podal na pot v Nemčijo in prosil za mesto, ki bo dalo kruha vsej družini. V nedeljo, dne 28. aprila, smo brali v atenskem »Siecle,; o velikem porazu kralja gora. Oficijelna poročila so naznanjala, da ima dvajset mož nesposobnih za boj, da je njegovo taborišče požgano, njegova četa razpršena in da ga je orožništvo zasledovalo prav do maratonskih močvirij. Te no« vice, tako prijetne vsem tujcem, so povzročale, kot se je zdelo, manj veselja Grkom in zlasti še našim gospodarjem. Kristodil, kot bivši poročnik, je bil očividno premalo navdušen, in polkovnikova hčerka je skoro jokala, ko je slišala o tolovajevem porazu. Harris, ki je prinesel časopis, ni skrival svojega veselja. Jaz pa se»n postal gospodar dežele in sem bil vzhičen. Dne 30. zjutraj sem se podal ua pot s svojo škatljo in palico. Dimitrij me jo vzbudil oh 4. On s;im jo Šel čakat povelja angleške družine, ki se je pred nekaj dnevi nastanila v Tujskem hotela. (DsUe sledi.) Stev. & SLOVENEC, One 11. Januarja 1931. Stran 3. pravnikov in upravnikov. Pokojni je v svojih znanstvenih razpravah pokazal veliko teoretsko izobrazbo in znanstveno sposobnost. L. 1920 jo bil imenovan za honorarnega nnstavnika za upravno pravo na jurl-•jtičn] fakulteti v Ljubljani, lani pa je bil izbran za rednega profesorja za upravuo pravo. Smrt je preprečila njegovo imeno-va; je. ^btva njegovemu spomimtl Dn&WQ novice. Dr. Ivan Frisehauf f. V Gradcu je 7. Januarja umrl vpokojeni vseulliški profoeor dr. Ivan Friscbauf, star 80 teL Pokojnik se Je za slovensko turisliko pridobil nevenljive zasluge. Leto za letom je zalajal na slovenske planine. 2e pred vet* kot 40 leti Je napisal »Die Sanntaleralpen«., ki jo zbudila v nemških krogih veliko pozornost. Dr. Frischaul jo tudi sprožil Idejo, da se ustanovi »Slov. planinsko društvoc. V priznanje njegovih zaslug ga je večina gornjegrajskib občin izvolila za častnega občana, enako tudi »Slovensko planinsko društvo«. Dasi po rodu Nemec, je bil velik prijatelj Slovencev, za katere se je vedno potegoval. To mu je seveda uakopalo veliko sovraštvo nemško-naeionalnih krogov. Slovenci, posebno turisti, mu bodo ohranili trajen in hvaležen spomin. — Smrtna kosa. V Zagrebu jc umrl 74 letni kanonik msgr. Ivan G5szl. Pokojnik je bil prvi tajnik pokojnega nadškofa dr. Josipa Stadlerja v Sarajevu. Kasneje se je vrnil v zagrebško nadškofijo. Leta 1916. je postal kanonik v Zagrebu in župnik pri Sv. Mariji. Blag mu spomin! — Smrt papeževo tete. V Milanu je timrla 90 letna Koza Galli, zdravnikova vdova in teta Pija XI, — V Mošnjah je bilo leta 1923 5 porok, 37 rojstev in 26 pokopov. Na Brezjah je bilo 2i3 porok. — Požarov na sv. večer bo brez dvoma vedno več, odkar so je mladina z nerazumljivo brezumnostjo po nekaterih glavarstvih lotila raznih barvunih vžigalic, raket in podobnih ognjenih preparatov. Vsak samosrajčnik mora že imeti na sv. večer kaj takega in to potem mečejo v zrak in okoli sebe, ne glede na to, kam prileti: v listje, na. slamnato streho, človeku na obleko ali v obraz. Letos smo imeli — kolikor znano —• dva . ožara, povzročena na ta način (Gorica In Lahov Graben pri Jurkloštru), drugo lelo jih bomo imeli 20, če pojde tako dalje. To je lukaus, na tako potrato naložite davek! Opozarjamo okr glavarstva — zlasti Kranj in Kamnik — na to. — Smrtna nesreča. V združenih papirnicah v Vevčah je 24 letni elektriker Šubic Pavel iz Vevč,v strojni dvorani papirnice »Jane-ssije« napeljeval kabel za vrtalni stroj. Ko je vodil izolirano žico k transformatorju, jo prišel v stik s tokom, ki ga je na mestu ubil. — Nesrečo je zakrivil som vsled neprevidnosti, ker ni poprej pobral iz transformatorja zava-rovalcev. Poklicali so k ponesrečencu takoj zdravnika primarija ar. Divjaka, ki jo mogel le ugotoviti, da jo nastopila smrt v trenutku, ko 0 i je zadel močan tok. — Odmera dohodnine м 1923. — Na mnoga vprašanja in pritožbe ugotavlja finančna delegacija, da se odmera namenoma odlaga, dokler se s finančnim zakonom 1923-24 ali na drug način avtoritativno ne določita eksistenčni minimum in davčna lestvica. Da bi se brez vsega vporabile določbe fin. гакопа 1923-24 in predpisi naknadno korigirali, delegacija ue glede na pravno dopustnost, že radi dvojnega dela in drugih s tem združenih komplikacij ne smatra za oportu-no. Sicer se je pa finančno ministrstvo pred kratkim .vnovič prosilo za InStrukcije. Cim dojdejo te, se priredba takoj lahko izvedo, ker so priprave v splošnem končane. — Upeljava nedeljskih vlakov Ljubljana gor. kol,—Kranj. Od 13. januarja L 1. vozita na progi Ljubljana gor. koL-—Kranj ob nedeljah in praznikih izletniška vlaka št. 942 in 943. Odhod iz Ljubljane gor. kol. ob 8.54, prihod v Kranj 10.10; odhod iz Kranja 17.17, prihod v Ljubljano gor. kol. ob 18.29. — 40.000 slovenskih rudarjev se vrne iz Nemčije, Z našega konzulata v Dllsseldorfu prihaja poročilo, da se spomladi vrne v domovino 40.000 slovenskih rudarjev.; ki so do-elej delali v essenskih in gelsenkirehenskih rudnikih. Rudarji dobe delo v bosenskih rudnikih. Ministrstvo je za potne stroške dovolilo nad 200.000 Din kredita in poskrbi nadaljne potrebne ukrepe. — Anton Rendeli. V Belgradu so aretirali sleparja in tatu svetovnega slovesa: Antona Rendelija. Mož je bil rojen v Ljubljani in sicer leta 1898., a je že kot deček prišel v Zagreb. Zgodaj ee je nagnil na slabo stran in si izbral tatinski poklic. Hodil in kradel je po celi Evropi: po Nemčiji, Holandskl, Franciji, Italiji in Grčiji. Končno ga jc pot privedla v Belgrad, kjer je v prvi sili sprejel službo trgovskega pomočnika pri tvrdki Pavković in Ni-kolajevič. Seveda je takoj začel krasti, pa Jo imel smolo. Prišel je v roke policije, ki si je čestitala, ko je doznala, kak plen je napravila. Rendelija so izročili v sodne zapore. — Zagreb za šolo. Zagrebška mestna oh-Cina je temeljem proračuna zasnovala obsežno skrb za revno šolsko mladino. Proračun za tekočo leto izkazuje v to svrlio naslednje postavke: Za prehrano revnih šolskih otrok 65.000 Din, za razno dobrodelno dečje zavode in pa ustanovo 56.500 Din, za zdravljenje revnih otrok 60.000 Din, za oskrbo sirot 15.000 Din, za otroški ambulatorij 300.000 Din, za počitniško kolonijo 380.000 Din, za vzgojevalui zavod v Klinča selih 385.000 Din, za otroško okrevališče letotam 325.000 Din, za kruh revnim šolskim otrokom 70.000 Din, za obleko, čevlje in drugo potrebe revno šolske dece 660.000 Din. — Dalje jo mestna občina na lastno stroške ustanovila kino za šolsko mladino. Nastavila jo večje število Šolskih zdravnikov specialistov. Za šole jc naročila celo vrsto slik lz hrvatske zgodovine. — Stavbena delavnost v Zagrebn. V Zagrebu se je stavbena dolavnost v zadnjih letih razvijala sledeče: Zgrajenil je bilo novih stanovanj 1920 1. 48, 1. 1921 304, L 1022, 873, a 1923. 1. pa zopet samo 796, vsega skupaj v Štirih letih 2026 stanovanj. Največ so to mala stanovanja z 12—2 sobama ter kuhinjo. Od tega so zgradila banke in zavarovalne družbo 319, zasebna podjetja 348, mesina občina 218, zasebnilu 1111 in država 22 stanovanj. Sedaj je 7 delu 150 novih stanovanj, ki bodo do maja gotova za uporabo. — Stanovanjsko gibanje т Sarajeva 1921?. Stanovanjski urad v Sarajevu Je tekom leta 192S prejel vsega 2500 prošnja za nakazanje, zamenjavo ali drugo transakcije stanovanj. Od tega je ugodno rešil 554 slučajev ali do 60 odstotkov. Praznih stanovanj je bilo dodeljenih blizu 400. Občinski ln državni nameščenci so sedaj s stanovanji preskrbljeni. ~ Davčne klešče za bogataše v Nemčiji. Nemška vlada jo po vseh inozemskih razkošnih kopališčih nastavila svoje agente, Id pazijo ua goste iz Nomčijo. Imena teh gostov pošljejo nemškim olbastem, ki nato tem ljudem, ki imajo dovolj denarja, da ga zapravljajo * inozemstvu, napokajo uove davke. Razen tega bo nemška vlada ukinila potna dovoljenja za zabavna potovanja. — Rdeč sneg je padal te dni v švedskem mestecu Halrnstadt. Bajo so pordečile sneg milijoni ličink ueke žuželko. Tega pa londonski znanstveniki ne verjamejo. Doslej »o že večkrat opazovali rdečkast sneg, a vzrok je bil vselej droben puščavski pesek oziroma prah. — Kako ee morajo poštni paketi zavijati. Zadnji čaa prinašajo s.tranke na pošto pakete, ki niso nič zapečateni. Posredovalno poŠte ovira to pri prevzemanju in oddajanju, naslovne pošrte pa pri dostavljanju, ker jc treba večkrat tak paket po nepotrebnem komisijsko odpreti, kadar namreč poita ali pa naslovnik sumi, da je bilo pošiljka nasilno odprta. Ali ker poštna uprava noče nadalje trpoti teh nepravilnosti, ee Jo treba občinstvu natančno ravnati po pravtlniku (L del, člen 27., točka XIII), ki pravi, da morajo biti v papir laviti poštni paketi izpod ООП Din vrednost! (navadni nafceti) zatvorjeni s pečatnim voskom, svincem ali vsaj z vinjetami. — Usmililo te ubogih plitkov v snegu in mrjsut Ko zmrzne zemlja in je vso naokrog pokrito s sneženo odejo, todai nastanejo za ptifie težki časi. A naša dolžnost je. storiti vse, da no popinojo od mraza in sleda uboge stvarco prosto priroda Tudi če bi ne mislili na to, da jim potresamo krušnih d rob t in. jabolčnih in bučnih peček, raznega zrnja, ostankov od svoje južine zato, ker so na9 spomladi in poleti s svojim petjem razveseljevali ter nam bili brezplačni pomočniki ua vrtu, v gozdu ln na polju, nam veleva že sam čut usmiljenja do stradajočib krilatih pcveev, ki no morejo nikomur povedati, kakšna 'akota ji mori, da jim vsaj nekoliko olajšamo težk" dni, ko jim je priroda do malega vso odpovedala. — Za Boiii in noro leto to darovali podpornemu društvu »lenih sledeči dobrotniki: Tvrdka Gregorin-Verlif, tu, Din 2S00; neimenovan Din 300-, neimonovan Din 100; Iv. Ogrin, stavbenik Din 100; železniški aelužb. Novo mesto — Trebnje Din 220; Stanko Jesenko, ravnatelj Din 100; direktor Zoro Din 100; Remžgar Din 100; dr. Brejc Din 100; Gu-ati Vodopivec Dia 100; kemična tovarna Diu 100, dr. Gaj Din 100; tvrdka Reicb Din 17": Povski zbor Glasbene Matice Din 100; fcibort Din 100; tvrdka Bajt Dia 100, Gda Frič in Bar, tu, Din 100; Ivan Ogrin, Laverca Dm 123; Bogadi Din 77; Ciuha Si Jesih, zavitek blaga; C. M. Reger Dia 50; Koman Din 50; C. Zakotnik Din 40 50; Jenko D!n 25; tvrdka Škof &. Vanek Din tO; Baudek Din 20; Moden Din 25.50; F. Južlna Din 20; AL Legat Din 25; netmenova Din 20; J. F. K. Din 23; neimenovana Dtn 30; neimenovan Din 40; neimenovan Din 30; neimenovani profesor Din 200. — Vsem so najpri-srčneje zahvaljuje Podporno dntlitvo slepih, Ljubljana, Wol!ova ulica 12. — Rutne tatvino. Peeestniku Delničarju v Podutiku je ukradla služkinja Skalijo s 2 hranilnima knjižicama hranilnice v Sent Vidu. Knjižico je zastavila v neki gostilni v Sp. Šiški za cebo. — V hotelu »Zagata« v Maribora je ukradel neki gost kovček z razno obleko v vrednosti 4000 kron. — Na Platu je bilo vlomljeno pri družini Ladinik in ukradena moška obleka, teimiozelena, skoraj nova, telovnik, jopič, ženska svlluala bluza in pa moška zlata 14 karatna verižica z obeskom v skupni vrednosti okrog 20.000 kron. — Neki bivši uslužbenec tvrdko >Impex< jo poneveril na žkodo Ivana Kluna, zastopnika tvrdko Buffon v Troviso, 32.000 kron tn jo nezuano kam pobegnil. — Mtekarici Noži Koritnikovi iz Lukavieo Jo bil ukraden izprod tobačno tovarne ia vozička vri mleka v skupni vrednosti 1200 kron. — Predrzna tatvina jo bila izvrže-na pri posestniku Ivanu Mihaolu v Rožni dolin!. Tatovi so zaklali v njegovem hlevu 4800 kron vrednega preSiča in ga odnesli odnoeno odpeljali brca vsako sledi. — Ključavničarskemu mojstru Antonu rrebiiu tndi is nožno doline je bilo ukradeno nekaj svinjskega mesa. — Posestniku Antonu Oblaku na Viču jc posekal nekdo *• nieeovem gosdu v Logu več mladih brez in jih odpeljal Mot ima preeejSnjo Škodo. Tudi iz ra/.nih okullSMh krajev in iz dei«!e «c javljajo vedno žtevilnf jo tmtvtne mladega drevja po gozdih. — Дил!« novelo. V steklarni v Hrastniku je padal detave« Anton Mastna!« na svojem stunovauju po stopnjicah ln si je zlomil temenico na glavi Poškodba Jo smrtna, oddali so ga v Ljubljansko bolnico. — V pivovarni GOtz v Mariboru Jo padol hlapec Janez Horvat z voza, pri čemer jo dobil težke poškodba na levi roki ia na glav!. — V livarni in?. Btthla ▼ Mariboru pa je padel del stroja na levo nogo delavcu Alfredu Hflefcel in mu jo zdrobil. — Pr! ključavničarju in kleparju Andrejn Dobrovoljcu na Vrhniki jo odtetel polirov od neke svctiljke з tako rilo, da Jo poSkodovsO vajenca Karla Nagodeta in pa Alojzija Jasenovca na glavL Posebno težko poSkodbo na obrazu ima aadnj!, katerega so morali prepeljati v ljubljansko bolnic«. —- V tovarn! vžigalic in kemikalij v Ruflah pri Mariboru Jo odletelo ključ. Viktorju Novaku težko kladvo v glavo in mu prebilo kost nad desnim očesom. — V tovarni čevljev P. Kozina v Tržiču je mehanik SScrinar Marko z visok* deske ter si prebil glavo in nevarno pretresel morjane. — V tovaru! »Indue« na Vrhniki je brizpnlla delavcu Vinrencu Dokšl v obra? ostra tekočina, v kateri so ee namakale W.o. Težko poSkodovar.ega so prepeljali v ljubljansko bolnice. — Pr! l^sni industriji Pogačnik & Гошр v Podnartu se Je vsekal drvar Frnnjo Boršič na levo go5en. IZJAVA. >Ko jo 27. septembra 1923. ua občnem zboni v (lorici prevzel podpisani odbor vodstvo politične organizacije goriških Slovencev, jo v svojem pozdravu na slovensko ljudstvo v prvih dneh oktobra priobčil program, ki ga je naša dežela navdušeno pozdravila. Vsi primorski listi, med njimi tudi »Edinost«, so program novega odbora odobravali in izjavili, da se r. njim strinjajo. V duhu tega programa Je šol novi odbor na delo iu so brez ozira na nevarnosti postavil na branik našega naroda. Ko je šlo za narodne, gospodarske in politične pravice goriškega ljudstva (šolstvo, davki, opcije, civilni zakon itd. Ur.) se ni nikoli pomišljal zavzeti jasnega in odločnega stališča ,posvečujoč svojo vest in svoje moči lo prospehu slovenskega človeka in slovensko zemlje. Z mirnim srcom gleda laldio odbor na delo, ki ga jo izvršil v enem čotrlletju. Složno odobravanje goriške javnosti jo dokaz, da je pot novega odbora bila prava, poštena in koristna. Goriški Slovenci so videli pač, da nismo v svojem nastopu nikdar nikogar napadali, nikogar žalili, nikogar izzivali, vzbujali nobenih prepirov in nobenih razkolov v deželi, temveč samo posltivno delali. Duh goriškega društva je viden vsej naši javnosti v pisavi njegovega glasila: »Goriške stražec. »Goriška Straža« je bila edini list na vsem Primorskem, ki so jo v zadnjem četrtletju izogibal vsakemu, tudi najmanjšemu prepiru. Posledica tega je, da ljudstvo list ljubi in ga v sklenjenih vrstah odobrava Goriško ljudstvo se je postavilo na korektno stališče, da se ne bo vmešavalo v zadeve Trsta in Istre in je omejilo vsled tega svojo delovanje na goriško ozemlje. Pač pa je živo čutilo potrebo po vrhovnem vodstva vseh Slovanov v Italiji v obliki Narodnega sveta in vodilo jo v ta namen ves čas pogaju-nja s Trstom, ki do danes še niso «ak!jučona. V tem sa je pripetil nenaden, obžalovanja vreden dogodek. Sredi pogajanj za Narodni svet so je vršil dne 30. decembra 1923. občni zbor tržaškega dra-Stva in pičlo število zbranih gospodov Je obsodilo kratkomalo obstoj samostojne politično organizacije goriških Slovencev ter izjavilo, da raztegno tržaško društvo svojo delovanje čez Goriško, hoteč s tem izzvali bojo v narodu. Politično društvo ^Edinost« v Goriei slovesno izjavlja, da ne bo sledilo ua i o po}, ker se laveda, da ne prihaja našemu narodu rešitev iz krrgov in prepirov, temveč samo iz pozitivnega dela. Tiste posameznike, ki so iz strankarske nestrpnosti izstopili iz goriškega društva, bo ljudstvo brez škode pogrešalo, zakaj tekom zadnjih treh let so dokazali svojo popolno brezplodnost hi nesposobnost v javnom delu, našemu ljudstvu niso ničesar dali, v njem niso ničesar vstvarili, pač pa so se stalno odtegovali vsakemu delu med narodom. Ljudstvo to vo in zato bo ostal klic po razporu, ki je zadonel iz tržaškega občnega zbora, brez odmeva v narodu. Zatorej more biti naš dogo\or le eden: pošteno in poaitivno delo za narod, iz katerega smo izšl!, v katerem tičimo, s katerim smo nerazdružljivo zvezani in združili svojo usodo. Prepričani smo, da no bo z našim odgovorom zadovoljna samo cela Goriška, ampak ves naš narod v Julijski Krajini. Izjavljamo, da se v krege in prepire no bomo spuščali, ampak šli mirno in pogumno svojo pot naprej, gotovi, da bo zgodovina izrekla svojo končno sodbo, kdo je v tem težkem času resnično in trajno koristil svojemu narodu.< Odbor »Političnega društva Edinosti v Goriei. p Umrla je v Trstu ga Elvira Mahnor vdov a po pokojnem slovenskem veletržcu. p Kubelik v Trstu. To dni je koucertirai v Verdijevem gledališču v Trstu sloviti češki virtuoz na gosli Jan Kubelik. Zel je ailon uspeh. Tudi ztt drugi koncert, ki se Je imel vršiti v potideljek, je bilo gledališče razprodano. Nenadoma se je pa koncert brez pojasnila deflnitivno odpovedal in gledališče je vstopnino vrnilo. Domneva se, da so koncert onemogočili fašisti iz narodnega šovinizma. š-tamn^ !ш!се. š Čiščenje v Orjurii. Iz Celja ee nam po« roča, da je Orjuna začela veliko razčiščevalno akcijo iu perlustrncijo svojega članstva. Kot prvi jo bil izključen glasom časnikarskih vesti ondotni predsednik demokratov dr. Kalan, ker je po mnenju Orjtme premalo naroden. Mi smo načolui nasprotniki or j umskega nasilja in narodnega frazerstva, pa se zato nič ne razburjamo nad činom celjske Orjune ter pravimo, da se zgodi prav vsakemu resnemu možu, ako jo izključen iz take organizacije, v ku-Ji ni prostora za serioziie ljudi. Sedaj smo samo radovedni, kedaj pride na vrsto veliki Sokol in Orjunaš celjski, ki pred sodnjjo bra« ni neinčursko žensko radi žaljivih besodi: »vvindischea Sch\vein« in jih označuje javno prod sodiščem, da niso žaljive iu pledira za oprostitev tako navdušeno, da mora kljub temu nenacionalni sodnik izreči obsodbo težkega razžaljenja časti. Tako v letu 192o po Kri-stu v državi SllS v lepem mset i Celju. O višek nacionalizma in nacionalno časti! Orjuna iu Sokol in demokrati na dolo naprej do solnčnili ciljev! š Požar na Pohorju. V noči ua sredo 9. f. nt. jo izbruhnil na Pohorju silen gozdni po-žar, ki je napravil gotovo občutno škodo, ki pa 3e lii ugotovljena. Iz Maribora in okolice je nudil požar, posebno ker je bila precej temna noč, naravnost divji prizor razigranega elementa v svoji grozoti ia v silnem, strašnem izrednem sijaju. Po enajsti uri se je polegel silen dim, nakar se jc zasvetilo celo pogorišče in široka okolica v laki svetlobi, da so se razločile drevesne skupine na grebenu. Go^ rel jo ves jugovzhodni greben od stolpa do Habakuka. Ko so zapazili v mestu požar ln približao ugotovili, kje in kaj gori, je šla tudi požarna hramba, ki pa ni mogla do požara. Proti jutru je požar ponehat. Kako jp nastal in koliko je uničil še ni ugotovljeno. š Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornico v Celju so vsak drugi torek od 8—12. ure v poslopju Javne skladiščne in prevozne družbo d. d., I. nadstropje, soba št. 30 in sicer: v januarju dno 8. in 22., v februarju dne 5. in 12., v marcu dne 4. in 16., v aprilu dne 1., 15, ia 29., v maju dne 13. in 27., v junija dne 10. in 24., v juliju dne 8. in 22., v avgustu dne E, in 19., v septembru dne 2., IG. in 30., v oktobru dne 14. in 25., v decembru dne 9. in 23. — Vsaka eventuclna sprememba se bo še pravočasno objavila . 3 Nc:nnn -U'par. okrog 21 let star, pono5en<:i oblečen je izvabil v KrJeviui na goljufiv način o«) služkinje Julije Ferličeve gumijast dežni plašč, par rokavic in športno čepico v skupni vrednosti do 4000 kron ter je neznano kam pobegnil. SVETOVNA PRODUKCIJA ŽELEZA IN JEKLA V PRETEKLEM LETU. V preteklem letu se je na svetu prodm riralo 54 milijonov ton surovega železa napram 52 milijonom ton v predidočem letu 1922. Produkcija leta 1921 izkazuje samo "6 milijonov ton. Predvojno svetovna produkcija je dosegla 77 milijonov ton, torej je znašala produkcija preteklega leta že 84 odstotkov. Prof'ukcija železa v svetovnem obsega je najboljšo merilo za potek konjunkture v svetovnem gospodarstvu. Kajti poleg tekstilne jo metalurgična industrija najvažnejša panoga industrije. Ti dve stroki zaposlujeta največ de« lavstva, imata v svojih obratih največjo pogonsko silo. Iz Številk produkcije surovega železa v preteklem letu je razvidno izboljšanje gospodarskega položaja v skoro veČini držav. Tudi evropsko gospodarstvo Izkazuje od leta 1922 na 1923 izboljšanje. Evropska produkcija se Je dvignila od 21 milijonov tori v letu 1921 na 25 milijonov v letu 1922 in se povzpela v letu 1923 na 26 milijonov in to navzlic ogromnemu nazadovanju nemške produkcije, ki je trpela radi zasedbe Pururhja ogromno škodo, za cela dva milijona ton. Toda ta izpad nemške produkcijo jo bil kompenziran s povišanjem produkcije v ostalih državah, ki so iz ruhrsks konjunkturo potegnilo velik dobiček. Tako je angleška industrija v preteklem letu dosegla 6 in pol milijona ton napram 5 milijonom v letu 1922. Tudi francoska produkcija se je po prehodni ustavitvi v prvi polovici leta 192S zvišala v znatni meri. Poleg lega je narasla produkcija v Belgiji. Nasprotno pa je bila l.n« kseaiburška pri dobavi koksn iz zasedene Nemčije zapostavljena od Francozov in je zato manj producirnla v letu 1923 kakor pa v 1. 1922. Izvenevropsko dižave razen Amerike ne prihajajo v poštev zaradi malenkostne pnv dukcije. Produkcija v severoameriških Združenih državah ie dosegla v preteklem letu rekordno višino 40 milijonov ton, medlem ko je v lelu 1920 dosegla 37 milijonov, leto 1921 17 miliiouov ш v lelu 1922 27 milijonov lun. Ro- S (ran i. SLOVBNEf, du* it januarja 1021 etev. 9L feordna številka 40 milijonov ton kaže na ugoden potek ameriške konjunkture. Ameriška produkcija dosega čpz polovico svetovne in ве v tem vidi dominantna vloga Amerike v svetovnem gospodarstvu. Istotako izkazuje tudi Kanada, ki je gospodarsko zelo navezana na Unijo, v katero gre čez dve tretjini njene zunanje trgovine, povišanje produkcije. Jekla s« je v letu 1923 produciralo 72 milijonov ton napram 63 milijonom v letu 1922. Ie teh številk sledi, da je industrija jekla dosegla v preteklem letu 97 odstotkov predvojne produkcijsko višine. • • • g 0 kreditih Narodne banke. Kakor smo pred kratkim poročali, namerava Narodna banka izdajati nove kredite. Dodatno k temu naj navedemo, da so novi krediti na razpolago samo v višini vsote, ta katero so zmanjšani krediti starim imetnikom. Gotovo je tndl to, tta se ti krediti ne bodo podeljevali pred marcem ali aprilom t. 1. O prošnjah bodo najprej podale svoje mnenje filiale, končcove-»javno pa jih bo dodelila centrala Narodne banke v Belgradu. Tudi se krediti ne bodo podeljevali firmam, ki niso do časa, ko so zaprosile za kredit, obstojalo že najmanj hI leta. g Dinarski kurz v novembru. Povprečno Je notirala deviza Belgrad v mesecu novembru preteklega leta takole: v Curibu 6.54, Sv. frankov, v Londonu (za funt šterling) 383.20 dinarjev, na Dunaju (za 100 Din) 80.300 avstr. kron in v Berlinu (za Д.00 Dn) 2514 milijard papirnatih mark. g Monopolski dohodki v oktobru 1923. Mo-Dopoli so dali državi v mesecu oktobru 1923 219 milijonov dinarjev dohodkov. V oktobru ,1922 ro dali samo 168 milijonov. Od lanskih 'dohodkov v oktobru odpada na: tobak 183 milijonov, sol 30 milijonov, petrolej 4 milijone, rveplenke 12 milijonov, cigaretni papir 13 milijonov in vrednostne papirje 25 milijonov dinarjev. g Mlekarske zadrege r naši državi. Statistika izkazuje v ceh državi 78 mlekarskih zadrug, od teh v Sloveniji vse zadruge letno producirajo 13.900 met. stotov sira in 7240 met, stotov masla. Slovenske zadruge izvažajo velike množine mleka v Italijo in ва Dunaj. g Reški promet.. V prvi polovici prošlega leta je bila v reškem uvoznem prometu Jugoslavija na prvem mestu, pri izvozu pa na drugem, g Brezposelnost т Italiji. Koneem oktobra preteklega leta je bilo v Italiji nezaposlenih 199.694 oseb napram 1R0.6Lippnum* je napovedala konknrz. Predsednika družbe, tovarnarja Zatloukala in člana upravnega sve-in veleposestnika Burdo so zaprli. g Poljska marka. 8. januarja jo dosegel dolar na varšavski borzi prvikrat vrednost nad JO milijonov poljskih mark. Notiral je navedenega dne 10 in pol milijona. g Življenjski stroški v Angliji. Koncem novembra preteklega leta so se dvignili življenjski stroški napram predvojnim časom za 75 odstotkov. BORZA. Za*rfk trt. jan. (lav.) PeSta 0.3260—0.8860, Italija ft.8475—-(U3775, London S«i~-3«6, Newyork 89.70—80.70 (dolar 87.50-88.25). Pariš 4.33 -4.3«, Praga 2.5950-2.6250, Dunaj 0.1247ГУ) -0.126750, Ctj- I rih 13.R4-18.ei. ' - Cnrlh, 10. jan. (Izv.) Pcšta 0.0290, Berlin 0.000000124, Italija 24.85, London 2-1.72, Sev.-уогк 575.25, Pariz 28.35, Praga 16.S0, Dunaj 0..30Ш (n. а. K #.008090), BukareSt 2.8S, Sofija -1.15, Belgrad б.45. LJiiblianske novice. 1 j Akademski elnižha božja. V nedeljo, dno 13. t. m. se ob navadni nri zopet prične akademska služba božja pri frančiškanih. lj V ambulatoriju za spolne in /,-nJae bo-Icimi ljubljanske poslovalniee Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo v preteklem letu 4106 ordinacij in sicer 3274 pri nio-Skih, 832 pa pri ženskih članih oziroma svojcih. Spolnih obolenj se je zdravilo 839 (724 m.. 115 ž.), kožnih obolenj pa 1143 (810 m.. 324 ž.). O spolnih obolenj je bilo 301 (287 m., 14 ž.) akutno kapavice 250 (234 m., 16 i.) kronične kapaviee ter 288 (234 m., 80 £.) si-filitičnih obolenj. Največ spolnih obolenj (91) je bilo prijavljenih meseca junija, najmanj (61) meseca mana, največ kožnih obolenj (141) meseca oktobra, najmanj (75) pa me?e-ea februarja. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo mnja 1923 zastavljenih predmetov 17. k m. ob 3. uri popoldne. lj Nesreče. V strojnih tovarnah in livarnah si je pri vzdihovanju težkega dela stroja poškodoval delavec Alojzij Zakrajšek hrbtenico. Posledica poškodbe je šc nepredvldna. — Pjj stavbinski družbi »Obnova*: Je spodrsnil tesar AleS Strniša na mokrem hlodu in padel ta'wi nesrečno, da se je potolkel po glavi in prsih ter si zlomil dve rebri na desni strani. lj Slabi gostjo. V gostilno Ivana Ribnik a; -ja v Sp. ŠiSki so prišli štirje veseli gostje in so si naročili jedi in pijače Ko so so nacehali, so se nameravali zmagati kot Mica Kovačeva. Prvima dvema ki rta sla naprej, se je to posrečilo, ker sta ostala dva talnika v gostiiuL Ko pa sta se hotela tudi tn dva izmuzniti, je poklical gostilničar stražnika, ki je aretiral oba tiča in sicer brezposelna Martina Grego-rina, delavra broe stalnega bivališča in Irana Jakopina, urar. pomofoika iz LJubljane, Cesta na Loko. Obračun za ceho bo napravilo sodišče. lj Radi prepovedane tja potralka v Ljubljano jo prijela policija brezposelnega postopača Alojzija PleSa it Podkorenu pri Kranjski gori. Mož Je It-gnan za dobo 8 let in Ljubljane in se je zagovarjal, da je prišel v Ljubljano v bolnico, /a kar pa nima nobenih 1y.kay.0v. Naznanila. Kriiatuke let'teka cveta vabi predsednice Eli-Kibetnlh konferenc k seji, danes ob 5. v Jugoslovanski tiskarni. V tfntitvn >Sohr.t t> Ljubljani, predava v soboto, dne 12. t. m. prt I.evu, špecijalist za pljučne In notranje bolezni g. dr. Josip Volaušek: o temi :>vpllv podnebja na tuberkulozo.^ Začetek ob pol 0. zvečer. — Vstop vsem pro*t Zvc:a šahovskih m'gankneij v Ljubljani vabi tem potom vse, v Ljubljani včlanjene Šahovske klube k svemi skupSčlni, ki se vrel v soboto, dne IS. januarja 1024 ob pol 8 zvečer v prostorih Ljubljanskega šahovskega kluba, Narodna kavama, s sledečim dnevnim redom: Likvidacija Zveze šah. organizacij v Ljubljani orir združitev s Slovensko čah. zvezo v Olju. — Klubi imajo pravico odposlali na zvezno skupščino opolnomožene delegate (na vsakih 11 članov t delegat) z glasovalno pravi №. Podminiea Jug. Malh« e Kranjski $ori ima Froj rodni občni zbor v nedeljo, SO. t. m. ob 13. uri v hotelu >RaroT; r. običajnim dnevnim redom. Odbor. Produktu* sadnifja pleskarjev, sobe,- in irko-sltkarjen r. e. s o. z. r Ljubljani ima en-oj redni občni zbor dne 20. t. m. v zadružnih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo nnčelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka гл leto 1923. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. Prosveta. pr Koncerf, Rlgo-Havaik. V pomleljek, dne 14 t. m. priredita bari miet dr. Aleksander Rigo in prof. Janko Ravnik samostojen koncert, na katerem Izvajata v prri vrsti prvokrat Ravnikov ciklus 7 samospevov >Sequidille-:. Ta eildus Je smatrati kot celotno kompozicijo, ker so ena pesem preliva v drugo ter tvorijo vse pesmi miselno in rnuilkalno logično celoto. V celoti se ta ciklus na ponedeljkovem koncertu prvokrat izvaja javno v Ljubljani. Ostali del programa tvorijo razne pesmi iz domače in svetovne pevske literature. — Vstopnice v Matični knjigarni. Orlovsk! vestnik. 'iĆi-tU Krakmo-Trnovo. V potek, dne 11. t. m. ob 8 zvečer so vrši v društveni dvorani fantovski sestanek z .zelo zanimivim predavanjem. Polnošte-vitao In točno. Novi člani dobrodošli! — Bog 2ivi! Turlstika In šport. T. R. iSkaltu. Dne 11. t. m. ob pol 8. nri v zadnji pobi Narodno kavarne sestanek vseh smučarjev tekmovalcev, kakor tndi funkcionarjev pri nedeljski tekmi. — Odbor. gos da ga je napadel Urbane s nožem in mu tudi prerezal suknjič. Obsojen je bil na 2 mesena ječo in mora plačati sa bolečine 800 kron ter za zguoc xaslu7ku za tri delavne tedne po 100 kron na dan, Dva tihotapca. Alojzij Logar, del. v Hote-dršiei, jo bil obtožen, da Je vzel dne 12. junija v K altih poe. Jakobu Grudnu voz zapravljenček in 2 konjski opremi v skupni vrednosti 20.000 kron in se odpeljal z dvema konjema, katera Je dogovorno h prvim iztihotapil preko moje. Jakob Gruden pa je dno 27. junija kot priča pri okr. sodišču v Logatcu utajil, da Alojzija Logarja sploh ne ромш in trdil, da je sklenil kupč'jo z nekim drugim Logarjem. Tudi je utajil, da je hotel konje iztihotaplti. Gruden, ki jc res poslal Logarja s konji preko meje, jo tega ovadil, dasi mu je ta dal m konjo na roko 4000 kroa, 26.000 kron pa mu je kasneje tudi poslal. Iz tega nesporasumljonja in prenaglega koraka je nastala dolga pravda, ki jo končale s tem, da je bil AL Logar oproščen, Jakob Gruden pa je bil radi krivega pričevanja obsojen na tri mesece joče in mora plačati rasne stroške. Lir-lea t knrnilrn — čigava je? Posestniku Francu Zalariu jo hedila lisica v kurnik, katerega je Imel na svojem podstreSju. Napravil jo mož pri vbodu desko, ki jo eama za tvorila izhod, ko je skočila žival v kurnik. In rer. se je lisica na ia način vjola med kurjo družino, kjer je napravila velik j-opot, ki je opozoril gospodarja. Ta je snel na strehi 2 opeki in lisico ustrelil. Odri Jo roparico In dal kožuh sušit Zvedel pa jo zato lastnik lov« in ga ovadil. Pri obravnavi jo ugotavljal mož, da on ni divji love t, ker je ustrelil lisico ne na prostem, marveč na svojem cimpru. Okrajni ->dnik Je mo2a res oprostil, da pa se reši to vprašanje še na drugI instanci, se je zastopnik javnega obtožitelja pritožil. I* mestec klavnice. Mesarski pomočnik I. Roje in vajenec Jožef Houte pri ljubljanskem mesarju Javoraiku, sla bila svoječasno ovadena na policiji, da sta ukradla na mestni klavnici precejšen kos slanine iu jo odpeljala svojemu gospodarju. Pri sodni obravnavi pa se je ugotovilo, da se je zgodile lo Vi?led pomote, katero pR je zakrivila nepazljivos! in površnost obtoženih fantov. Podoben kos slanine^ Id je bil res Javo.-nikov, Je namreč že prejšnji dan vzela njegova soproga, ni pa tega povedala fantom, ki sta uverjene, da sta vzela gospodarjevo, vzela tujo lastnino. Pogledala pa nista na lastninske znaka Sodnik jn je s primernim resnim opominom oprostil. Izpred sodišča. S kolom, Joz© Doliiw, čev. рош^ po domače Kanižorjev v Sebenjah, je udaril v noči na 30. aprila 1. I. Jane/a tJrhanca e kolom po glavi in mu je prebil čelnico. Fant je bil srarinonevarno poškodovan. Dolinar se je zagovarjal s silobranom, Itfiubit so je čin, nizek damski čevelj na poti od Uniona do tobačne tovarne. Poften najditelj nai ga odda proti dobri nagradi v policijskem uradu na Bletweisovi cesti. Naila se je manjaa svota denarja in razne lb sline. Dobi se pri g. Luc. ftustar, Martinova г, 2-S-- -Rof.ua torbi« a ne-kaj denar,ia io bila najdena na Mirju. Dobi se pri Zalazniku. Emonska e, 2-1 Meteorologično poročilo. Llubitano 303 m u. m. trtš. Normalna barometerska višina 786 mm. 2 kroj- vajenca sprejmem. . Več povedo v trgovini Anton Presker, Sv. Petra cesta 14 - Ljubljana. Službo organista in CERKVENIKA fŠCE mož i družino, kateri se mora po nalogu 'lal- °b-lasti izseliti iz zasedenega ozemlja. Še raje sprejmem službo HIŠNIKA ali SLUGE v mestu ali na deželi. - Informacije daje F. ARMENI, »>hč. tajnik, Toplice pri Novem mestu, 205 20.000 kron POSOJILA IŠČEM proti visokim obre-»tim. Sprejmem tudi družabnika, podjetje doblčkanosao. - Ponudbe pod nZajamčeno« a* upravo lista. 218 Prodam večjo strojno-mizarsko PODJETJE * stanovanjem in z večjimi naročili v InkojEnii nastop. • Naslov pove uprava »Slo- venca« pod »ter. 211. Divjega KOSTANJA vsako množino, kupi po naj-vttjj ceni tvrdka Pnternoat & Rcmic, Ljubllana. — Prosimo takojšnje ponudbe! Mebl. sobo gospodlč-•a s 1. febr. - Cenj. ponudbe pt>A »Mirna« na upravo lista. IŠČEM ZA TAKOJ primerno STALNO SLUŽBO kot pisarn, moč, skladiščnik, potnik ali shtga pri kakem uradu, aH tvrdki. Sem soliden la poSten Ccnj. po-nudbe na upravo lista pod Mfroi ^ZANESLJIV-. 1§4. 919 ввапшнннашннннннпвшвкваниЕ ••l 1ШГИ1И1« ОЦ T- '.ЧМЏ1Г>1|1 0 ARI E kraste, lisa je od&tran u)e pri človeku In ftivalih Neftoimatllo, ki )e brez du ia in ivz maže perila. 1 lonček rn 1 osebo po poŠti 7 Di«. nri TrfNKOCI, lekarna LjlublJana, Slovenija. NAPRODAJ do 3». t. m. krasno gosposko posestvo v ljutomer. okraju. Tsto meri skupaj 12 oralov, od tega je 6 oralov izvrstnega vinograda, ostalo eo njive, sadovnjaki In gozd, 4 zidana, z opeko krita poslopja, od teb ena vili podobna hiSa s 4 elegant., {popolnoma mebllr. sobami, kuhinjo in pritikl., dve vagonn, vse 103 pod ar. orodje in z živino. Posestvo Ima juž. lego in Ј2 oddal). 20 min. peS od kolodvora |n od avstr. meje. -Lastnik kot obmejni prebivalec lahko prekorači dri. mejo brcr potnega lista. Cena 550.000 Din. Naslov pri Aloma Сотрапу, Ljubljana. krasno, preSno poslopje, dv kleti g sodi za 2 vagona, vs 3-4 mašiniste 3-4 kurjače za ozkotirne lokomotive. Oferte jo poslati na : Ts&a godszEue „ВШ", lega. keđ №<пиш. Srblla ItiserimSIe a „Slovencu ! чиуп»ааааваиввиааиввиииидаииииишивиниина»в» Vsem sorodnikom, prijateljem1 in znanccm niiznsniamo tužno rest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, brat In tast, gospod Boštjan Tome posestnik in gostilničar v Spodnji Šiški danes, 10. Januarja, po dolgi le mučni bolezni mirno premlnnl v 73 letu svoje starosti. —■ Pogreb predragega pokojnika bo Ir. hlje žalosti, CelovSka cesta ši 14, v soboto ob pol treh na pokopališče pri Sv. Križa. Ljubljana, dne 10, januarja 1924. Žalujoči rodbini TOME in KACIC. Potrti globoke žalosti naznaniamo -rsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest, da je naš predobri in nepozabni soprog, oče, sin, brat in stric, gospod Dr. Bogomil Senekovič dvorni svetnik itd. itd« Včeraj, due 9, januarja 1924, ob 19. url, po dolgi In mučni bolerni Izdihnil svojo blago duSo — Pogreb nepozabnega pokolnika bo v petek, 11. ja-noarja, ob 15. ari U hiSe žalosti, GradlSČe 8, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljobljana, dne 10. |anuarja 1924. Olga roj, Hren, soproga. — Olga, МПепа, Fedor, Andreja in Bogomila, otroci, — Filomela (n Andrej Serckovič, starši. — Fllomela. Pavla por. Kosln in Miroslav, sestri In brat. — Milodar, nečak. Bree posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Oaa ораво-tan 1» Btio-metei ▼ tem Le гљо> ч 0 t'HIirull. Hiteveao« Hotoo, ! v etrov i 1 PKIMHM t mm 1______ 9.1. 21 h 7206 1-7 о-з ] obl. 10./1 7 h 731-9 2*0 04 ! ■ • megla 4 ' 10. 1. 14 h i 733-9 3-6 ! 045 sneg 1 1 вх шт ''•i" " '' ' j DRUŠTVO DIPLOMIRANIH BABIC ZA SLOVENIJO naznanja tužno vest, da je umrla njih članica, gospa Frančiška Fortuna babica Pogreb blago pokojnice so vr&l 10 januarja ob 15, url iz Hiralnicc na pokopališče pri Sv. Križu. Zvesti članici bodi ohranjen trajen spomin, ODBOR. Opr. žtev. Nc I 151-24/2. 212 Prostovoljna dražba nepremičnin. Na predlog lastnice Slovenske trgovske d, d. v Ljub-l|nni sc bo prodajalo na javni prostovoljni dražbi posestvo pod vložno štev. 38, k. o. Petersko predmestje I. del. sestoječe Iz hiše na Resljevi cesti St. 22 z vsemi dvorliSčnimi stavbami, dvoriščem In vrtom. Izklicna cena znaSa 750.000 Din. Dražba w vrši dne 14. janu- arja 1924 dopoldne ob 11. uri na licu mesta na Resljevi cesti štev. 22. Ponudbe pod Izklicno ceno sc ne sprejemajo. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjeno. Za potrditev prodajo si pridržuje prodajalka 8 dni pomisleka. Vsak ponudnik mora pred početkom dražbe založiti kot kavcijo 75.000 Din bodisi v gotovini, ali г vložno knjižico ali v obliki bančnega garantnega pisma. Najvišji ponudek je vplačati pri sodiSču. — Prodajalka ee zavezujet vse prostore v prodanem posestvu, ki jih do sedaj sama zavzema, trgovske lokale, pisarne, ki so deloma uporabne za stanovanje, skladišče in kleti, izprazniti do dneva plačila prve polovice kupnine. Dražbcni pogoji In oni plačevanja ee morejo upo* gledati v piRarnl notarja ALEKSANDRA HUDOVKR. N1KA t I.jnbl|anl kot sodnega komisarja. Okrajno sodiSčc v Ljubljani, dne 9. januarja 1924. bdato koazordi »Slov - Odaovorui urednik: Frane Kremlar v Liubijam Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani,