Leto XXI., št. 182
Ljubljana, sreda 7« avgusta 1940
Cena t Din
UprarcuStvo. ^juoijana, Knaiijeva a -- relefoD Stev. 3122, 3123, 3124, 11136. 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ui — Tel 3492 ln 3392 Pod nožnica Maribor: Grajski trg
Sit I. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2
Telefon 3t 190. Računi pn podi Cek zavodih: Ljubljana 4t 17 748
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina mata mesečno 36 dtn. Zs Inozemstvo 40 din
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg Štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon Stev. 65.
Rokopisi se oe vračajo
Pirenejska politika
V teku zadnjih mesecev se čim dalje češče omenja Pirenejski polotok v zvezi se sedanjo vojno. V zadnjih dneh je vzbudila posebno pozornost pogodba med Španijo in Portugalsko, s katero si obe državi zagotavljata mirovno stanje in načelo nenapadanja ter sodelovanja v eventualnih izrednih dogodkih. Ta najnovejši sporazum so po svetu pretežno tolmačili kot afront zoper Veliko Britanijo.
Odkar je tudi Italija ob strani Nemčije začela vojno, je Španija prevzela vlogo nevojujoče se države. Svet je to stališče pojmoval kot napoved, da bo prei ali slej tudi Španija zapustila nevtralnost ter se pridružila zaveznikom, ki :so generalu Francu pripomogli do zmage. Kot cilj španske intervencije se je navajal predvsem Gibraltar, oni isti Gibraltar, ki ga je italijanska politična javnost ves čas navajala kot zaporo, ki po svoje pripomore, da se prebivalstvo Apeninskega polotoka smatra za ujetnika v Sredozemskem morju. Pokazalo pa se je. da v Rimu ne streme po posesti Gibraltarja, temveč le za tem. da preide ta važna postojanka v špansko posest in se s tem neha britanska kontrola na ožini, ki veže Sredozemlje na atlantsko s^ran Navajalo se je nadalje. da ima Šnanija osvajalne namene tudi na afriški strani, kjer bi zelo rada povečala svojo kolonialno posest v Maroku, kar bi se mo^lo zeoditi samo na francoski račun, ako odšteiemo že zasedeni nekdaj nevtralizirani Tanger Ug'bania o tem kaki so španski na-7 •■'•■ 7-) Knriočnost v teku sedanje vojne rrimo nreoustiti času. ki dan-*••> sTno n-r^o rešuje taka in pedob-.? . .-' :a. Bolj zanimivo ie. premo-<• ; 7 pranja z drugih vidikov, ki se precej razkrili v zadnjih tednih. ::>•••/ c!-.--->ma ie. da totalitarni državi '.t ar.ske pomoči v sedanji situaciji niti najmanj ne potrebujeta. Zdi se celo na------■■■p.o. da	i? njena nevtralnost
zelo v korist. Dopušča namreč, da se v ' niio uvažajo iz vsega sveta surovi- j r.zlasti pa pogonski material j Londonu in WaslpngtOnu res očitajo j St niji. da ie prevzela vlogo, ki jo je
»prej igrala Italija kot dobaviteljica in ! posredovalka. V svet so začele prihajati j • - f o p.>trebi. da sp prepre- s španski uvoz. ki da ni nič i ra kot uvoz na korist Nemčije. T 1 o ie nastopilo novo razdobje. Velika B 'aniia je razglasila poostreno b^kado za datum 1. avgusta t. 1. Z njo hoče nrenreč;ti. da bi še naprej Španija vrSHs Tv>sredovanie. ki ga v Londonu označujejo za volno tihotapstvo Doslej | še "ii poročil ki bi pripovedovala kake j uč:nke ie ta ukrep povzročil na Špan- j skem. tMa ne more biti dvoma, da na- ! nje ne bo treba dolgo čakati. Nekako j istočasno je tudi vlada Zedinjenih dr- i žav poostrila določbe glede izvoza petroleja in najvažnejših surovin za vojno industrijo, s čimer ie še bolj zavrla prevoz vojnega materiala na eni strani v Španijo, na drugi strani pa na Japonsko. Na te ukrepe je doslej vlada v Tokiu krepkeje reagirala nego ona v Madridu, na katere odgovor pa gotovo tudi ne bo treba več dolgo čakati.
Jasno je. da bi postala nevtralnost Španije toliko manj vredna za totalitarni sili, kolikor manj bi bilo španski trgovini omogočeno vršiti vlogo posredovalca. S poostreno angleško blokado se je zato povečala možnost, da Madrid opusti nevtralnost. V isto smer kaže tudi okolnost, da bi mogla nastopiti doba velikega, že toliko časa napovedanega generalnega naskoka na Veliko Britanijo. Po dosedanjih, nikakor ne redkih vesteh namerava napad na Britansko otočje izvesti Nemčija sama, Medtem ko bi se Italija koncentrirala za naskok na britanske pozicije v Sredozemskem morju ter v bližnji Afriki. Odgovornost za točnost teh napovedi je treba seveda prepustiti njih virom, toda jasno je. da bo rimska politika gledala na to. da doseže s kakršnimikoli sredstvi cilje, ki si jih je postavila kot smoter vojne akcije. Začetek nove velikopotezne vojne akcije bi mogel potemtakem vključiti tudi napad na Gibraltar. za kar bi se verjetno dala an-o-^irati Fran^ova vlada, ki za bojevanje v pravem in velikem smislu pač ne bo mogla imeti sredstev na razpolago.
Ako se vživimo v te pogoje, se nam ne zdi čudno, da je svet špansko-portu-galski pakt vzel na znanje s precejšnjo pozornostjo. Portugalska je bila skozi stoletja najzvestejša zaveznica Anglije. Zavezništvo traia še iz dobe, ko sta si bili Anglija in Španija, ta takrat še največja in daleč najmočnejša velesila, najhujši sovražnici. Zavezništvo se tudi v zadnji dobi ni ohladilo, neprijetne sunke pa je doživelo v času španske državljanske vojne Takrat so se v Lizboni silno bali. da ne bi zmagala levica zakaj z nieno zmago bi bil omajan tudi sedanji desničarski režim na Pnr+1'^alskem Malokie so zmago generala Franca pozdravili s tolikim olaj-*nrrPTO kakor v krogih sedanje lizbon-ske vlade Toda prav s tem se ie odstranil +ud4 kamen spotike za nadaljnje dobro ražmerie z Londonom in v raznih enunciacijah so v Lizboni hiteli za-
Angleži računajo z napadom v par dneh
Londonska ugibanja o sredstvih in načinu nemškega napada — Možnost uporabe jadralnih letal — Ugotovitve z izvidniskih poletov angleških letal nad zapadnimi obalami
London, 6. avg. s. (Reuter). Poluradna izjava, ki je bila danes objavljena, opozarja, da se v Angliji danes vsakdo zaveda možnosti, da se vsak trenutek lahko prične nemški napad. Zlasti po opozorilu, ki ga je v nedeljo naslovil na prebivalstvo ministrski predsednik Churchill, je možnost skorajšnjega nemškega napada v ospredju zanimanja. Poluradna izjava pravi dalje, da je na podlagi važnih informacij, ki so jih zbrala angleška letala na svojih vsakodnevnih poletih vse od Norveške pa do Biskajskega zaliva, mogoče reči, da obstoji le malo dvoma, da se pripravlja skorajšnji napad na Anglijo in sicer bodisi po morju, bodisi po zraku, ali po tudi oboje skupaj.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali bi se mogli Nemci za invazijo Anglijt po-služiti tudi jadralnih letal. V krogih vojaških strokovnjakov take možnosti nikakor ne izključujejo. Možno bi bilo, da bi bila jadralna letala porabljena tudi samo za prevoz vojnega materiala in municije. ki bi ju spuščali # pomočjo padal. Uporaba jadralnih letal za prevoz vojaštva b? imela na eni strani prednost, da rabijo taka letala za pristanek samo približno 10 metrov prostora poleg tega pa tudi prednost, da lahko pristanejo neslišno, ne glede na to, da ne porabijo nič bencina S'aba ~	- h letal pa je, da vozi-
jo počasi in da ne morejo točno izbirali prostora za svoj pristanek.
Angleške informacije kanejo. kakor pravi poluradna izjava dalje, da pripravljajo Nemci invazijo tudi po morju. Zlasti v severnih nemških lukah se vrše velike vaje v vkrcavanju in izkrcavanju vojaštva na posebne transportne ladje. Treba j? računati z možnostjo, da bi se mogle vsaj nekatere take Ladje neopaženo približati angleški obali.
Po angleških informacijah so nadalje dospele iz Norveške vesti, da Nemci tudi tam dovršujejo vojaške priprave v večjem obsegu. Govori se tudi. da so na Norveško dospeli oddelki nemške vojske.
Poluradna izjava opozarja končno na dejstvo, da se že pred dnevi razpostavili Nemci ob vsej francoski obali Kanala kakor tudi ob belgijski obali težko topništvo. Prav zadnje dni so dospele še vesti, da koncentrirajo Nemci ob Kanalu večje množine vojaštva ter da je bil vsem civilistom prepovedan obisk francoskih kanalskih luk.
London. 6. avg AA. (Reuter). Današnji jutranjiki še zmerom razglabljajo o možnosti poskusa nemške invazije na Angleško. »Times« misli, da nemške priprave še niso končane, da pa bodo končane prihodnji teden. List piše o možnosti uporabe jadralnih letal za izkrcavanje čet in sodi. da so jadrnice v ta namen uporabne Vlekla bi jih čez Rokavski preliv letala za prevoz čet (Jurkers 52). Vsako takšno letalo lahko priveže po dve ali pa tudi več jadralnih letal. Znano je. da ima Nemčija mnogo brezmotornih letal, ki lahko prepeljejo po šest do osem oboroženih mož.
Ameriške informacije
Nevv YorK, 6. avg. s. (Columbia B. C.) V Angliji sedaj splošno računajo z možnostjo skorajšnjega nemškega, napada na Anglijo. Tako možnost napoveduje zlasti dejstvo, da Imajo Nemci po angleških Informacijah zbranih na Nizozemskem, v Belgiji in v severni Franciji med drugim tudi izredno veliko število jadralnih letal, katerih vsako lahko sprejme posadko 6 mož.
Na drugi strani pa ne Izključujejo, da se nemški napad na Anglijo ne bo pričel takoj v celoti, temveč da bodo Nemci naj-preje preskusili svoje moča z Angleži v veliki letalski bitki, šele na podlagi rezultatov te bitke bo Izdano najbrže povelje za splošni napad.
Ogromen angleški vojni proračun
London, 6. avg. s .(Reuter) V spodnji zbornici je danes finančni minister Wood zagovarjal v drugem čitanju novi angleški vojni proračun, ki je bil v prvem čitanju že odobren. Wood je v svojem govoru opozoril, da je prvi angleški vojni proračun, ki je bil sprejet v septembru lanskega leta, predvideval 888 milijonov izrednih dohodkov, medtem ko je z novim vojnim proračunom predviden letni dohodek 1500 milijonov funtov (400 milijard dinarjev).
gotavljati, da jih veže neomajno prijateljstvo na Veliko Britanijo.
Z zlomom Francije, ki je spravil tudi Anglijo v tako kočljiv položaj, pa se je situacija močno spremenila in so začeli tudi na Portugalskem gledati na raznovrstne možnosti z veliko zakrblje-nostjo. Ako se vojna zares razširi na Pirenejski polotok, bi tako rekoč čez noč za Portugalsko nastala nujnost, da izvrši svoje obveznosti iz zvezne pogodbe z Anglijo. Toda v sedanjem razmerju sil si očividno v Lizboni pomišljajo napraviti tak odgovoren korak, tem bolj, ko so po svojem notranjem razpoloženju bliže totalitarnemu taboru. Podoba je spričo tega, da so odločeni, vztrajati tudi v tem primeru v nevtralnosti in da ima pakt o prijateljstvu in posebnem dobrohotnem medsebojnem razmerju s Španijo prav ta smoter in smisel.
Wood je dejal, da je vse to znak, da so Angleži voljni nositi tudi najtežje žrtve, da nadaljujejo vojno do zmage. Mnogi res zahtevajo še večjih žrtev, toda pravilneje je, počakati, preden se država odloči za nove finančne ukrepe. Wood je dalje sporočil, da so od jeseni vplačali Angleži v vojna posojila 300 milijonov funtov, nadaljnjih 132 milijonov pa v bone za narodno obrambo ter 32 milijonov v brezobrestna posojila. Skupno je na ta način prejela državna blagajna 758 milijonov funtov iz posojil ali 21 milijonov funtov na teden. Na podlagi teh podatkov, je zaključil Wood, ni nobenega dvoma, da bo Anglija kos finančnim ln gospodarskim zahtevam vojne. Vojni minister Eden je sporočil, da bo osnovanih v angleški vojski nekaj posebnih palestinskih bataljonov, ki bodo pridruženi angleški vojski kot redne edinice.
Ekspoze avstralskega zunanjega ministra
Canberra, 6. avg. s. (Ass. Press.) V avstralskem parlamentu je izjavil danes zunanji minister Mac Ewan, da zavisi nadaljnji razvoj svetovnega položaja od vprašanja, ali bo Nemčiji uspel napad na Anglijo ali ne. Položaj v Pacifiku je sedaj delikaten ter lahko vsak čas postane zelo 'evaren. Zunanji minister je dalje dejal, la zadnji govor kancelarja Hitlerja nI polni nobene primerne osnove za mirovna ■»ogajanja. Prepad ki zija med nemškim in mgkškim stališčem, je preglobok.
Med drugim je zunanji minister obvestil parlament, da je avstralska vlada sklenila obnoviti trgovinske stike s francosko Novo Kaledonijo. V to svrho bo poslana v to francosko kolonijo posebna avstralska trgovinska delegacija.
Irska cenzura kardinalovega govora
Dublin, 6. avg. s. (Reuter) Irska cenzura je črtala nekatera mesta lz govora, ki ga je imel preteklo nedeljo kardinal Hins-ley po radiu za Ameriko. Predvsem so bila črtana mesta, ki pravijo, da nevtralnost srca v sedanjem položaju ni možna.
Povišanje vojnega proračuna tudi v Ufstru
Belfast, 6. avg. s. (Reuter) Finančni minister ulstrske vlade je sporočil danes v parlamentu, da je sklenila vlada povišati vojne izdatke od 4 in pol milijona na 6 milijonov funtov.
Zamenjava streh na londonskih kolodvorih
Lizbona, 6 avgusta A A (DNB) lz Londona poročai<. da s- Anglež zade'; odstranjevati stektenc s*rehr i želez'. išk:h postaj in da polagajo rreste t h klobučevino Do-sodai so vzel stek'< i dveh glavnih postaj v Londonu Tako bt»df železnisk uraniki na nosrajah n <wai deat pr elc> n 'u-
ČL



h

^ -v
jfi
Nemški list o diplomatskem in vojaškem pol^žafu Velike Britanije — Odnošaji z Rusijo m Ameriko
Berlin, 6. avg. AA. (DNB) Današnja Berliner Borsenzeitung« prinaša članek svojega diplomatskega urednika Karla Me-gerla pod naslovom »Propadli upic. Med drugim piše:
»Zunanjepolitični položaj Anglije se slabša od dne do dne iiato britanski zunanji minister Halifax po pravici poziva angleški narod, naj se z molitvijo vroče >:ateče k Bogu. Britanski svetovni imperij je izgubil svojo nekdanjo moč in oa dne do dne mu nastajajo novi sovražniki. Pojavljajo se že nasledniki, ki preže na ta ali oni kos tega imperija. Narodi vsega sveta delajo bilanco svojega poslovanja z Anglijo. Ta bilanca je strahovita.«
Nato člankar nadaljuje: Sir Staffor Cripps je imel nalogo izigrati v Moskvi vse adute in za vsako ceno razdreti nem-sko-sovjetsko prijateljstvo. Toda Sovjetska unija se ni dala zaplesti v britansko past. Moskva ni hotela iti po kostanj v žerjavico za Anglijo. Sicer pa. kakšne stvarne ponudbe je mogla Velika Britanija dati Moskvi? Mogla ji je ponuditi samo, da jo potegne v to angleško vojno. Vedeti pa je treba, da v Moskvi ne žive uto-pisti, amoak realisti. Tem realistom se ne zdi zaupanja vredna, kaj šele primerna zaveznica država, ki drvi moralno, zunanjepolitično in vojaško lz poraza v poraz, ld zmerom iznova z dejanji dokazuje svoje verolomstvo in svojo nesposobnost hi ki kliče ves svet na pomoč.
Isti momenti — piše dalje Megerfe — obvladujejo tudi razmerje med Anglijo in
USA. drugo veliko nado Anglije m zdaj že posie injo slamnate bilko ki se je okit-pa. To razmerje danes ni več razmerje med enakopravnimi, ampak se je že spremenilo v razmerje meci varovancem in varuhom. Z drugimi besedami: v VVashmglonu ne vidijo več v Angliji čimtelja. tu tu :mel sam po sebi kakšno vrednost, temveč ga tehtajo s staLšča amen^ke koristi. Vsi ukrepi ki jih izdajajo v Zedinjenih diža-vah, vsi govori odločujočih oseb z drage strani Atlantika dokazujejo, da v Wa-shingtonu ne pričakujejo izpremem.be tega razmerja.
Megerle govori nato o vzrokih poostritve britansko-japonskih odnosov in pravi: vPolitična bodočnost je za Anglijo katastrofalna. V kto
osamljena z eno edino 1zj?mo. Anglija je izključena iz vrst tistih, ki odločajo na evropski celini. Angleški upi v USA, v kolikor niso že nevtralizirani s činiteljem, ki ga predstavlja Atlantik, in z izgubo časa, so nedoločni in ne gredo v noben konkreten račun. Nade v SSSR so propadle Središče svetovnopolitičnih dogodkov in odločitev se čedalje bolj oddaljuje od Anglije in se, kakor kaže razvoj razmerja med štirimi evropskimi velesilami, čedalje bolj orientira v smeri kristaliziranja pozitivnih skupnih temeljnih koristi evropske celine, koristi, ki temelje na miru ln blaginji ter na želji, da se evropska celina otrese vsega tujega vtikanja v svoje zadeve in vseh spletk od zunaj.«
Bilanca vojne na mc^ju
Nemško uradno poročilo o dosedanjih izgubah angleške vojne in trgovinske mornarice
Berlin, 6. avg. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Neka naša podmornica je torpedlrala tn potopila tri oborožene sovražne trgovinske ladje s skupno 16.875 tonami. Ladje so plule ▼ močno zavarovanem konvoju.
V	teku 5. avgusta je prišlo nad Kanalom ponovno do letalskih spopadov. Neko nemško izvidniško letalo je pri tem sestrelilo dve angleški lovski letali najnovejšega tipa. Naši lovci so v spopadih sestrelili še nadaljnjih 6 sovražnih lovcev.
V	noči na 6. avgust so nemška letala napadla razne angleške luke. Britanska letala pa so v tej noči vdrla nad severno-zapadno Nemčijo in odvrgla vrsto bomb. škoda, ki so jo napravila, je bila neznatna, človeških žrtev ni bilo.
Rezultat vojne proti angleški trgovinski mornarici od pričetka vojne do 8. Julija 1940 je bil objavljen v poročilu vrhovnega poveljstva nemške vojske dne 12. julija. V času od 9. do 31. julija je bilo potopljenega sovražnikovega ln drugega, sovražniku razpoložljivega ladijskega prostora: od podmornic 344.174 ton, od ostalih pomorskih vojnih sil ipa 98.500 ton. V te podatke niso všteti uspehi, ki so bili doseženi z minami, ki pa so bili prav v poslednjem času aiatni, a jih je sovražnik doslej zamolčal.
Letalske sOe so potopile več vojnih ladij s skupno tonažo 21.650 ton in večje število trgovinskih ladij s Skupno tonažo 215.000 ton, poškodovale pa so Število vojnih ladij s skupno tonažo 32.000 ton ter znatno število trgovinskih ladij a tonažo 328.000 ton. Skupne izgube, ki so bile prt-zadejane sovražniku od 9. do 31. julija znašajo torej, računajoč ladijski prostor vojnih in trgovinskih ladij, 679.324 ton, pri čemer niso vdteti uspehi, doseženi s mina-
mi, kakor tudi ne one ladje, ki so bile samo poškodovane.
Sovražnik je na ta način od pričetka vojne izgubil bodisi na lastnih ladjah, bodisi na tujih ladjah, ki jih je lahko izkoriščal: z akcijami vojne mornarice 3,725.547 brutto registrskih ton, z vojnimi akcijami letalskih sil 1,261.313 ton, skupno 4.986.860 ton. Razen tega so letalske sile od pričetka vojne dalje poškodovale za 1.5 milijona ton sovražnikovih trgovinskih ladij.
Angleška tedenska bilanca
London, 6 avgusta AA (Reuter). Mornariško ministrstvo sporoča da je bilo zaradi sovražnega delovanja v tednu, ki se je končal opolnoči med 28 in 29. julijem, izgubljenih 18 britanskih iladij s skupno tonažo 65.501 tone ter dve zavezniški ladji s skupno 7.090 tonami. V celem je bilo izgubljenih 20 ladij z 72.691 tonami
Nad Hamburgom
Berlin, 6. avg. s. (Ass. Press.) Davi proti jutru so angleški bombniki izvedli napad na Hamburg. Zaradi močnega oenia protiletalskega topništva večini angleških letal ni uspelo dospeti nad mesto. Nekaj letal pa je vendarle v veliki višini preletelo Hamburg. Letala so vrgla nekai bomb. ki pa niso povzročile velike škode.
Nočni angleški napadi
drugim objektom v Wismaru. Hamburgu in Kielu. V Hammu so bila napadena skladišča. Druge skupine letal so bombardirale letališča v Schipolu in Borkumu. Z vseh poletov so se vrnila vsa angleška letala.
Štednfa z živežem
London, 6. avgusta, s (Reuter). Ministrstvo za prehrano je objavilo danes, da stopijo prihodnji četrtek v veljavo posebne kazni za vsak primer razsipanja živeža. Za prestopke je predvidena tudi zaporna kazen do treh mescev.
Nemški letaki v Angliji
Berlin, 6. avg. s. (DNB). Nemška letala so v preteklih nočeh zmetala na Anglijo ogromne množine letakov z nedavnim govorom kancelarja Hitlerja. Nevtralna poročila, ki prihajajo iz Anglije, javljajo sedaj, da vlada za te letake med angleškim prebivalstvom izredno zanimanje. Letake prodajajo že po 5 šilingov komad. Angleške oblasti so odredile zaradi nemških letakov hišne preiskave, prebivalstvo pa letakov ne izroča. Tudi po pošti je bilo v Angliji razposlanih mnogo nemških letakov. Zanimanje za letake je tem večje, kjer je angleško občinstvo nezadovoljno z delovanjem angleškega propagandnega ministrstva.
»Šesta fcoZona molitve"
ban fik-basliun, 6. avg s. i	Lz
Londona poročajo, da nameravajo v Angliji tako zvano »šesto kolono molitve«, ki je bila ustanovljena po Halifaxovem govoru, ojačiti še z novo akcijo. Kar^i.ial Hinsley bo beri opremil vse katoliške angleške vojake s posebnimi križi, ki naj bi jamčili zmago v vojni. 2e v kratkem bo razdeljenih prvi 50 000 takih križev. Denar zanje je bil zbran predvsem v židovskih krogih.
N

London. 6. avg. a (Reuter). Letalsko ministrstvo iavlja v svojem nocojšniem komunikeju, da so preteklo noč anglešV bombniki napadli zopet več voiaških objektov v Nemčiii in v ozemljih, zasedenih od nemške vojske. Napadi so veljali med
Sosp&daršfcs skupi; st
Rim, 6. avgusta. AA. (Štefani) KJior-nale d' Italia« objavlja č:anek dr. Clodiusa o gospodarski solidarnosti med Italijo in Nemčijo. Dr. Clodius med drugim pou ar-ja. da je bil trgovinski promet med obema državama leta 1933 zelo majhen, toda v sedmih letih se je ta promet potrojil tako da zavzema Ita'ija danes prvo mesto v nemški zunanji trgovini. Gospodarstvi Italije in Nemčije se popolnoma dopolnjujeta in ga ni proizvoda italijanskega gospodarstva. ki ne bi bil dragocen tudi za nemško gospodarstvo, in ni ie potrebe italijanskega gospodarstva, katere neiričko gosp~iarstvo ne bi moglo pokriti. Nemčija lahko med dragim pošilja Italiji premog, kolikor ga potrebuje. Italija pa po drugi strani daje Nemčiji ne samo dragocene kmetijske pridelke, temveč tudi nekatere industrijske pride'ke. ki so zelo pomembni Izkustva minulih sedem let dajejo zavezniškima državama absolutno sigurnost in zaupanje glede njunega sodelovanja ki bo temeljni element gospodarske obnove povojne Evrope.
Presdfsvanje žMov na Poljskem
Krakov, 6. avgusta. AA. (DNB) »War-schavver Zeitung« poroča, da bodo v najkrajšem času preseljeni Zidje iz okolice Krakova v pokrajine -'generalne gubernije. O tem vprašanju je bil že dosežen sporazum v podrobnosti med nemškimi ob a-stvi in predstavniki židovskih občin. Iz Krakova se ie že preselilo 9000 Zidov. Vsem Zidom ie dano na prosto, da si do 15. avgusta sami zbero nov krai za biva-! nje v generalni guberniji. Seboj bodo lahko odnesli tudi vse svoje imetje. Zidje bodo v glavnem naseljeni v Varšavi in v ve-j likih provinčnih mestih. Najprej bodo ore-i selili neoženjene moške, ki so sposobni za delo. nato neporečene ženske, končno pa družine, pri čemer bodo upoštevali to. da i zakoncev ne bodo ločili.
Eksplozija muuiciiskega vlaka v nezasedeni Franciji
Marseille, 6. avg. o. (United Press). Včeraj je na neki stranski progi v bližini Mar-seilla eksplodiral vlak, ki je bil natovorjen z granatami in drugim strelivom. 15 do 20 ljudi je bilo ubitih. Francoske vojaške oblasti o tej eksploziji niso objavile nikakega komunikeja.
Prepoved komunističnih organizacij v Švici
Bern, 6. avg. s. (SPA.) Švicarska vlada ie danes odredila prepoved udeistvovania vseh komunističnih, trockističnih in anarhističnih organizacij. Kršitev prepovedi bo kaznovana z zaporom do 3 let. Po informacijah iz merodajnih švicarskih krogov je bilo v zadnjem času opaženo v Švici izredno širjenje komunistične propagande.
Avstralija bo imela volitve
Canberra, 6. avgusta s. (Reuter). Avstralska vlada je sklenila, da ne bo predložila podaljšanja delovne dobe sedanjega parlamenta, ki poteče v novembru Med vodilnimi avstralskimi strankam,! v tej zadevi ni prišlo do sporazuma Ncve volitve morajo biti tri mesce po razpustu parlamenta.
Rumunska pogajanja
Z Bolgarijo je baje načelni sporazum že dosežen Madžari vztrajajo pri svojih zahtevah
Vojna v Afriki
Letalske akcije — Spopad v Cirenaiki — italijanski napadi na oporišča v Sudanu
Sofija, 6. avg. AA. (Štefani). Prva faza pogajanj med Bolgarijo in Rumunijo je končana. Rumunski beograjski poslanik Cadere je imel več sestankov s Filovom in Popov om, snoči se je pa odpeljal iz Sofije v Bukarešto.
Sofija, 6. avg. p. Sofijski listi kažejo veliko razumevanje za položaj v Rumuniji. Z zadoščenjem beležijo, da je imel rumunski veleposlanik v Beogradu Cadere kot zastopnik rumunske vlade v Sofiji več prijateljskih razgovorov s Filovom in Popo-vom, ter sodijo, da je bil ob priliki teh razgovorov sporazum z Bolgarijo in Rumunijo načelno že dosežen. Bolgarija ni zahtevala vsega, kar bi ji morda pripadalo. Zadovoljila se bo z južno Dobrudžo, kamor se bo moglo nato preseliti ostalo bolgarsko prebivalstvo iz Rumunije.
Budimpešta, 6. avgusta. AA. (Havas). Tripartitni sporazum, ki je bil dosežen v Monakovu, pomeni temelj madžarske politike in zato se Madžarska ne bo niti za ped umaknila s te osnove. Tako označujejo v poučenih krogih madžarsko stališče glede odnosov z Rumunijo. Izve se, da bosta madžarsko-romunska pogajanja vodila rumunski poslanik v Rimu Bossi, ter madžarski poslanik v Bukarešti Bardossy. Oba sta dobra poznavalca temeljnih problemov. Po drugi strani pa pripisujejo precejšen pomen potovanja dr. Clodiusa v Bukarešto, za katerega mislijo, da ima nalogo opozoriti Rumune na stališče Nemčije glede bolgarskih in madžarskih zahtev napram Rumuniji.
Moskva, 6. avgusta. AA. (Tass) Rumunski poslanik v Moskvi Davidescu je 5. avgusta zapustil Moskvo.
Bukarešta, 6 avgusta AA. (Rador). Znani transilvanski politik in bivši minister Vale riu je napisal članek pod naslovom »Transillvanija« za lista »Universul« in »Romania«.Valeriu pravi med drugim: Nihče se ne sme bati, da bi mogla Transilvanija iti čez okvir in tako ustvariti zapletlja-je ali težave, ki bi utegnile ogražati višje interese države Nasprotno preveva nas duh razumevanja in pomiri j ivosti. Pripravil jeni smo iskreno iskati možnosti za pravilen mir, da bi s tem za vedno odstranili borbo med Rumuni in Madžari. Toda noben Rumun ne sme biti izročen pod gospodstvo druge države-
Moskva, 6. avgusta. (Tass). Vrhovni sov-jet je na svoji nocojšnji seji soglasno sprejel tudi zakon o vključitvi Estonije, poslednje izmed treh baltskih držav, v SSSR. Estoniji je bili, kakor ostalima dvema baltskima deželema. priznan položaj avtonomne zvezne republike
Tallin, 6. avgusta. AA. (DNB) Notranji minister je izdal zakon, po katerem bodo kaznovani izdajalci države in sicer tisti, ki so v tujini ter člani njihovih družin Za izdajalca bodo smatrali vsakega državljana, ki se na poziv oblasti ne bo vrnil v državo. Vsaka oseba, ki bo odklonila ta poziv, bo postavljena izven zakona. Imetje takih oseb bo zaplenjeno, vsakega izdajalca pa bodo po 24 urah ustrelili, čim ga bodo dobili v reke.
Berlin, 6. avgusta, s. (Ass. Press). Po tukajšnjih informacijah je estonska vlada pozvala vse bivše estonske ministre, da se vrnejo na Estonsko. V nasprotnem primeru bodo obsojeni na smrt teor bo njihovo premoženje zaplenjeno.
Kovno, 6. avg. AA. (DNB) Na ukaz notranjega ministrstva smejo kinematografi v Litvi odslej prikazovati samo sovjetske filme. Filme iz ostalih držav je dovoljeno uvažati samo po posebnem dovoljenju ministrstva za notranje zadeve.
MPravda" o priključitvi
baltiških držav
Moskva, 6. avgusta. AA. (Tass) »Pravda« prinaša uvodnik o vstopu Litve, Estonske in Letonske v SSSR in pravi, da so bili sklepi vrhovnega sovjeta, sprejeti
Incidenti v Kanierunu in francoske vlade - Kaj
Berlin, 6. avg. s. (DNB). Iz Vichyja poročajo o resnih incidentih z angleškim vojaštvom ki so se primerili v francoskem Kamerunu in ob Madagaskarju. Dne 21.-julija je pristal pred Gualo v Kamerunu angleški rušilec »Dragon«. Oddelek angleških mornarjev se je izkrcal z vojne ladje ter priredil propagandni pohod skozi mesto. Kljub francoskim protestom so nato angleški mornarji ostali 4 dni v mestu. Šele ko je francoska vlada iz Vichvia dala energične ukaze, so francoske oblasti v Kamerunu nastopile odločneje ter prisilile Angleže, da so zapet zapustili francosko ozemlje. Pri tem pa je bilo treba naj-preje odstaviti več francoskih mornariških oficirjev, ki so izražali svoje simpatije do Angležev. Od 21. julija dalje stalno križarijo pred Kamerunom edinice angleške vojne mornarice. Ponovno se je medtem tudi primerilo, da so oddelki angleške vojske prekoračili meio v Kamerunu.
Istočasno poročajo z Madagaskarja, da bo angleške vojne ladje ponovno prekršile francoske teritorialne vode ter se približale otoku. Baje ie prišlo pri tem do bojev s francoskim vojaštvom.
Značilno je, da je francoska vlada v VI-c!hyju vse te incidente najprej sploh zatajila, potem pa jih je skušala omalovaževati. Vse kaže, da skušajo Angleži sistematično briskirati francosko vlado ter potem seči po francoskem kolonialnem ozemlju. V zvezi s tem izgleda, da pripravljajo Angleži tudi napad na francosko afriško luko Dakar. »Sunday Times« namreč poročajo, da je bilo nad Dakarom baje te dni
Budimpešta, 6. avgusta, p. Madžarski listi beležijo danes imenovanje rumunskega poslanika v Rimu Bossija za člana delegacije, ki se bo pogajala z Madžari, za povollj-no znamenje da se bodo pogajanja končno vendarle pričela, čeprav znaten de! rumunske javnosti zahteva, naj se Rumuni z Madžarsko sploh ne pogajajo. Madžarski listi i smatrajo imenovanja Bossija v delegacijo [ za dokaz, da bo nazadnje vendarle prišlo i do sporazuma.
Bukarešta, 6. avgusta. AA. Notranjemu nistrstvo ie pozvalo družbo »Astra Romana«. ki spada v Shell ov koncem, naj odpusti 70 angleških inženirjev, ki so zaposleni pri tei družbi. Po njihovem odpustu bodo vsi inženirji dobili vizum za odhod iz države.
VSasfa v težkem položaju
Bukarešta, 6. avg. s. (United Press.) Izvedelo se ie. da so zastopniki Železne garde včeraj sporočili ministrskemu predsedniku Gigurtu. da ne bodo več podpirali njegove vlade, če bi vlada pristala na od-stopitev Transilvanije ali tudi samo njenega dela Madžarski.
V rumunskih vladnih krogih v zvezi s to zahtevo Železne garde ne prikrivaio nevarnosti neposrednega izbruha vladne krize. V rumunskih uradnih krogih ie sicer zadnje čase prevladovalo stališče, da bi Rumunija odstopila Bolgariji iužno Dobrudžo s pogojem, da ii potem ne bi bilo ootrebno napraviti nobenih koncesij Madžarski. Na drugi strani oa .ie bilo tudi slišati, da ie rumunska vlada že pristala na manjše koncesije Madžarski ter je vsai v načelu izrazila tudi pripravljenost, da
odstopi del ozemlja Madžarski.
★
Gospodarska pogajanja s Turčijo
Bukarešta, 6. avg. AA. (DNB). Prihodnje dni bo rumunska trgovinska delegacija odpotovala v Carigrad, da bo nadaljevala trgovinska pogajanja s Turčijo, ki so bila nedavno v Bukarešti prekinjena. Rumunija bo izvažala v Turčijo znatne količine surovin, od tam pa bi dobivala bombaž in volno.
v zadnjih dneh, ogromnega mednarodnega pomena. Svet je imel priložnost videti, kako se vprašanje narodnih pravic in svobodnega odločanja o lastni usodi rešuje na res demokratičen način.
Nemško-ru&ka pogajanja
Berlin, 6. avgusta, s (Ass. Press). Po tukaj šnjih informacijah se bodo v kratkem nadaljevala in zaključila v Moskvi nemško-sovjetska pogajanja glede ureditve obmejnih vprašanj. Potem, ko je bilo že v juniju z medsebojnim sporazumom urejeno vprašanje likvidacije morebitnih obmejnih incidentov na Poljskem, je ostalo odprtih še nekaj drugih vprašanj. Med drugim bo treba rešiti vprašanje izselitve Nemcev iz Besarabije in severne Bukovine v Nemčijo.
Anglija in baltiške države
Stockholm, 6. avgusta. AA. (DNB) Londonski dopisnik »Dagens Nyheter« poroča, da angleška vlada še omahuje, da bi priznala vključitev baltiških držav v Sovjetsko unijo. Dopisnik pravi, da je kakršnokoli odločitev v tem pogledu težko pričakovati za bližnjo bodočnost. V zvezi s tem poudarjajo tudi ostali švedski listi dejstvo, da je v angleških pristaniščih več letonskih in estonskih ladij, ki ne morejo odpluti, ker jim Angleži nočejo dati premoga. Kakor poročajo, je sovjetski poslanik storil potrebne korake v Londonu, da bi se dalo gorivo za estonske ladje, katere so natovorjene z blagom, ki ga je kupila Sovjetska Rusija. Toda Angleži niso dovolili odhoda.
Madagaskarju — Stališče je z Novo Kaledonijo ?
opaženo nemško letalo, ki naj bi bilo pred-straža velikega nemškega zračnega brodovja. Očividno naj bi bile te vesti samo izgovor za angleški napad na Dakar.
Angleži razširjajo vesti, da se je francoski guverner Nove Kaledonije postavil na stran generala de Gaullea. V Vichyju te vesti odločno demantirajo.
ženeva, 6. avg. AA. (DNB) Francoski kolonialni minister je po radiu objavil v imenu maršala Petaina proglas na prebivalstvo Nove Kaledonije, naj ne naseda britanskim spletkam,
r
*
Incident na angleški ladji v Južni Ameriki
Rio de Janeiro, 6. avgusta. AA. (DNB) O priliki sprejema na angleški križarki »Alcantara«, ki je bil prej preden je ladja odplula iz Rio de Janeira, se je dogodil incident, o katerem piše list »Melodia« sledeče: Ko je bilo prebrano uradno sporočilo o operacijah na morju, je neki brazilski časnikar vprašal angleškega častnika, zakaj komunike govori samo o zmagi »Al-cantare«, ko pa vendar ta ladja brez popravila v Riu de Janeiru ne bi mogia nadaljevati poti in bo vrh tega še vedno potrebno popraviti nekatera popravila v angleškem pristanišču. Toda nemška ladja, rekel dalje brazilijanski časnikar, je po spopadu z »Aleantaro« nadaljevala pot, ter ni pristala niti v Riu de Janeiru niti v kakem drugem pristanišču. Na žalost pa braziljski časnikar ni dobil odgovora, temveč so ga mornarji odstranili z ladje.
Rim, 6. avg. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo opoldne 58. službeno vojno poročilo, v ka- ' terem pravi:
V	teku neke izvidniške in napadalne akcije nad Malto so naša lovska letala prisilila sovražne lovce k spoDadu in sestrelila en angleški aparat. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
V	severni Afriki se ie nek naš oddelek. ki je prodrl preko cirenaiške meje. spopadel s sovražnikom in ga pognal v beg. Pri tem mu je zaplenil dva oklopna avtomobila. dva nadaljnja pa uničil.
V	Vzhodni Afriki se eno naše izvidniško letalo ni vrnilo na svoje oDorišče.
Rim. 6. avg. AA. (DNB) Na področju severnega Sudana, ob izhodišču železniške proge iz Port-Sudana v notranjščino Sudana, ki gre v dveh smereh čez Kasalo proti jugu in čez Atmo vzporedno z veliko progo iz Kaira v Capetovvn, so Angleži, kakor poroča vojni dopisnik DNB za Sredozemlje, na novo zgradili mnogo utrdb in letališč, ki so jih italijanska letala po načrtu bombardirala. Po včerajšnjem bombardiranju Džebela je prišel napad pa Erevit blizu odcepa proge Port—Sudan— Kasala in uspešno bombardiranje novega letališča v Sumitu, 171 km od Port—Sudana. Oba kraja ležita približno 1000 m visoko.
Posebnega pomena je italijanski letalski napad na Kaio. Ta kraj so Angleži posebno utrdili. Mnogoštevilne protiletalske baterije branijo letališče, predvsem pa železniško križišče portsudanske železnice. Kljub temu se je italijanskim letalom posrečilo popolnoma razdejati obe železniški progi v dolžini več 100 m. Takšne akcije sovražniku po načrtu prekrižujejo oskrbo tistih Angležev, ki se bore v Sudanu. Odkar so z Aleksandrijo in Sredozemskim morjem pretrgane vse zveze, so britanske afriške čete v Sudanu navezane na ojače-nja. na dovoz streliva in živeža čez Aden in Port—Sudan. To se pravi, končuje poročilo, da pomeni vsak nov italijanski napad na ta oporišča in na Port—Sudan občutno oslabitev britanskih čet in okrepitev italijanskih postojank za poznejšo ofenzivo na glavno mesto Sudana.
Spopad nad Malto
Rim, 6. avg. br. Agencija Štefani je objavila naslednje podrobnosti o letalski ak-
i ciji, ki jo navaja današnje službeno vojno poročilo:
i Malo pred poldnem se je večja forma-j cija naših lovskih letal pojavila nad pod-• ročjem Malte. Krožila je baš nad otokom Gotssom, ko je opazila tri sovražna lovska letala. Italijanski lovci so jih takoj napadli. Dve sta v strmoglavskem poletu zbežali. Spustili sta se 6000 metrov globoko tik nad morje. Tretje letalo pa je bilo prisiljeno sprejeti borbo in je bilo v nekaj minutah sestreljeno. Italijanski lovci so nato nadaljevali svoj polet, izpolnili nalogo ter se vsi vrnili na svoja oporišča.
Italijanski demanti
angleških poročil
Rim, 6. avgusta. AA. (DNB). Rimski politični krogi poudarjajo, da je netočno poročilo angleških radijskih postaj o napadu na Cagliari, o katerem govori uradno sporočilo italijanskega vrhovnega poveljstva, kakor tudi o napadu italijanskih bombnikov na britansko eskadro južno od Balea-rov. Dalje pravijo, da pomenijo angleška poročila zavijanje dejstev. Angleške radijske postaje so trdile, da so bili o priliki britanskega napada na Cagliari uničeni štirje hangarji, štirje pa zadet> in da so bila na tleh uničena štiri italijanska letala.
Potem, pravi poročilo imenovanih radijskih postaj so izvedle italijanske enote napad na britanske 'ladje južno od Formente-ra. Dejansko pa poudarjajo italijanski krogi da je bil izveden britanski napad na Cagliari kot odgovor na uspešen napad italijanskih bomnikov na enote angleške eska-dre. Pri napadu na Cagliari niso Angleži dosegli nobenih uspehov Porušila se je le ena stena hangarja, medtem ko so Angleži izgubili dve letali. Na italijanski strani je bil ubit samo en človek trije pa ranjeni. To dejstvo dokazuje da britanska letala niso imela uspeha.
Ponesrečeno angleško
transportno letalo
Kairo, 6. avg. s. (Reuter.) Iz Nairobija poročajo, da se je v slabem vremenu danes ponesrečilo nad Kenijo angleško vojaško transportno letalo, ki je vozilo 12 južno-in vzhodno-afriških častnikov in vojakov. Osem potnikov se je pri nesreči ubilo.
pobijanju vohunstva in zasledovanja podtalnih elementov, ki ogrožajo mednarodno
obrambo in ameriški režim.
Nexv York, 6. avguste, br. (Štefani). Sef
ameriškega generalnega štaba general Mar-shall je imel po radiu govor, v katerem se je odločno zavzefl za takojšnjo uvedbo vojaške obveznosti Ostro se je izrazil proti dolgoveznim debatam o tej stvari. Amerika izgublja dragocene todne. Prihodnji mesci bodo lahko postali nad v«e kritični za usodo samih Zedinjenih držav. Zaradi tega mora biti Amerika v najstrožji pripravljenosti. Noben rodoljuben Američan se spričo tega ne more upirati, če ga domovina pozove, naj se izvežha v rabi orožja, da jo bo lahko uspešno branil, če bo treba.
New Vork, 6. avgusta, br (Štefani). V Montreaiu so policijske oblasti aretirale župana Houkla in ga poslale v neko koncentracijsko taborišče. Župan Houle se je javno izražal proti uvedbi vojaške obveznosti v Kanadi, ki se bo pričela izvajati z 19. avgustom Ljudi je pozival, naj ne pristanejo na to, ker je uvedba vojaške obveznosti zgolj v interesu Anglije.
Zadnp Američani
zapiiseajo Evrcjso
Stockholm, 6. avgusta. AA. (DNB). okrog 700 Američanov iz raznih evropskih držav bo odpotovalo te dni s posebnim vlakom iz Stockhoima. da se vkrcajo v Pečen-gi na ameriško ladjo. »American Legkm«. Med njimi so Američan1 iz Danske, baltiških držav, Nemčije, Norveške in Finske.
Posledice vojne
za Južno Ameri&o
Lizbona, 6. avgusta. AA, (DNB). Po pisanju »Timesa« je predsednik trgovske zbornice na Škotskem sir Cecile White izjavil, da povzroča brilanska blokada pi cej škode trgovini južnoameriških držav, ki neobhodno potrebujejo evropsko tržišče za prodajo svojega blaga. Zato bi angleška vlada morala najti način, da bi južnoameriškim državam omogoči "a. da svoie blago izvažajo v Veliko Britanijo.
Madrid, 6. avg. br. (Štefani). Neka angleška podmornica je na Atlantskem oceanu ustavila in preiskala špansko trgovinsko ladjo »Villa Madrid«, ko je bila na poti proti Južni Ameriki. Tu ie vzbudila ta kontrola veliko pozornost in vznemirjenje. ker je postopanje ansleške voine ladje v nasprotju celo z najnovejšimi blo-kadnimi ukrepi.
Špansko-psrtifgaiska pogodba
Berlin, 6. avgusta. AA. (DNB). »Berli-ner Borsen-Zeitung« objavlja pod naslovom »Opomin iz Lizbone« zanimive ugotovitve o vzrokih in posledicah špansko-portugalskega pakta o prijateljstvu in ne-napadanju. List misli, da predstavlja sporazum med obema državama odklonitev angleških načrtov za razširitev vojne. Angleška strategija na Iberskem polotoku ni nobena tajnost. To strategijo uporabljajo Angleži tako, kakor so jo večkrat, pa vendar v tej vojni zaman. Tudi tu je imela Anglija namen razširiti vojno. Za ta primer si je izbrala kot žrtev svojega najstarejšega zaveznika. Portugalsko. Jasno pa je, da je dopolnilni protokol, ki je bil podpisan v Lizboni, enkrat za vselej naredil konec tem nakanam. Za primer, da bi prišlo do zapletljajev zaradi Gibraltarja, je diplomacija storila vse, kar se je dalo, da bi zaščitila španski bok. To je prvo, kar se da takoj videti iz dopolnilnega protokola. List nato poudarja, da je treba špansko-portugalski sporazum smatrati samo kot del pregrupiranja sil v Evropi, ki je sedaj v teku. To je samo en korak na poti, po kateri se bosta državi Iberskega polotoka osvobodili stanja, katero jima je vsilila Anglija.
Smrt v plamenth
Banjaluka, 6. avg. o. V Zupičih pr: Gla-moču je v pretekli noči zgorela hiša co-setnika Trifuna Radanjviči. V hiši sta spala tudi njegova sinova, ki sta se zbudila šele. ko so ju plameni že popolnoma obdajali. Oba sta zgorela.
Nastogms av£ie&<?a «?©vega eglptskega poslanika
Bled, 6. avgusta, p. Danes je bil! v nastopni avdienci pri knezu namestniku Pavlu novi epiptski poslanik na našem dvoru Ab-del Vahib bej. Dopoldne ob 10.30 se je v spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva dr. Bukovca odpeljal na Brdo. Pred dvorcem je bila častna četa kraljeve garde z godbo, ki je ob njegovem prihodu rnto-nirala egšptsko in našo himno. Knez namestnik Pavle je novega poslanika sprejel v avdienco točno ob 11. Zadržal ga je nekaj časa v prisrčnem razgovora. Predaji po-verilnih pisem je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Cincar-Markovič
Upokojeni učitelji
Beograd, 6 avgusta, p. Upokojeni so učitelji in učiteljice Vladislava Levstik v Ljubljani, Ivanka Cegnar v Ljubljani, Josip Zajec v Trebnjem, Avgust Kopriva v Spodnji Poljskavi in Sofija Gruntner v Tržiču.
Zemunska vremenska napove^d: Pretežno oblačno v vsej kraljevini. Tu pa tam bo dež, verjetno pa tudi nevihte. Precej vedro bo na skrajnem severozahodu, v printerju in na jugu. Toplota se ne bo znatno spremenila.
Iz sodne službe
Beograd, 6. avg. p. Z odlokom ministra pravde je imenovan za drugega namestnika predsednika obrtnega sodišča pri okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Jakob Cvet, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. — Premeščeni so jetniški nadzorniki Vladimir Melihen iz Ljubljane v Maribor, Anton Camernik iz Novega mesta v Ljubljano, Anton Sonnenvvald iz Maribora v Novo mesto. — Za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru je postavljen diplomirani pravnik ar. Valter Pipan, — Za kanclista 10. skupine pri sreskem sodišču v Tržiču je postavljena Martina Grčar, dosedaj uradniška pripravnica pri sreskem sodišču v Ljubljani. Za kanclista pri okrožnem sodišču v Ljubljani je postavljen Mihael Bertieri, dosedaj pri sreskem sodišču v Ljubljani. Za kanclista pri sreskem sodišču v Kranju je postavi«ena Mira Keržan, dosedaj pri sreskem sodišču V Tržiču.
Tudi Esto&ija formalno vključena v SSSR — Ukrepi
komunističnih vlad
Angleški v Sranc
olonijah
Vedno večja napetost med Anglijo in Japonsko
Ponoven sestanek angleškega veleposlanika z japonskim zunanjim ministrom — Ostro pisanje japonskega
tiska
T°Mo, 6. avg. s. (Reuter) Angleški veleposlanik Craighie je imel danes dopoldne razgovor z japonskim zunanjim ministrom Matsuoko. Čeravno o vsebini njunega razgovora ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, domnevajo splošno, da se je razgovor nanašal na aretacije angleških državljanov na Japonskem in japonskih državljanov v angleškem imperjju.
Popoldne je imela japonska vlada sejo. Kakor pravi japonsko poročilo, je obvestil Ob tej priliki zunanji minister Matsuoka vlado, da je sporočil angleški vladi stališče japonske vlade glede aretacije japonskih državljanov v angleškem imperiju. Japonska vlada bo sedaj počakala na odgovor angleške vlade v tej zadevi, nakar se bo odločila za primerne ukrepe.
Tokio, 6. avg. br. (Štefani) Japonski tisk je sprožil ostro kampanjo proti Angliji. »Joniuri« meni, da bi morala Japonska sedaj podpreti nacionalistične elemente v Indiji, ki se že dolgo bore za neodvisnost svoje dežele. Anglija se niti ne zaveda, kako je te dni postopala. Angleži niso niti pomislili, da bi lahko to njihovo postopanje postalo casus belli. Da bi pa imela Japonska svobodne roke, mora n emu dno odpoklica ti lz Anglije in njenih kolonij vse svoje državljane. Represalij pa naj od Japonske nihče ne pričakuje, ker se kot velesila zaveda svojega dostojanstva. Na vsak način pa morajo Angleži spoznati, da so se stvari izpremenile. Nihče več noče ln ne bo prenašal angleške indolentnosti ter mirne duše sprejemal angleške arbitraže.
T°Kio, 6. avgusta. AA. (DNB) Vsi listi odobravajo včerajšnjo izjavo vlade, da bo
njeno končno stališče odvisno od stališča, ki ga bo zavzela Velika Britanija do japonskih zahtev. Nekateri listi pa že zdaj dvomijo, da bi se te stvari dale urediti s pogajanji. »Kokumin šimbun« spet zahteva, naj se vsi v Veliki Britaniji živeči Japonci pozovejo, da čimprej zapuste britanska tla. Drugače, pravi list, bo imela japonska vlada zvezane roke. Dalje pravi člankar, da bi sedanje zadržanje Anglije, če strogo pojmujemo, moralo že veljati, »ia povod za vojno. Japonska, pravi list, je že zdavnaj izpregledala nevarnost vojne z Anglijo. člankar končuje, da je najmanj, kar se more reči, to da se je Japonska že odpovedala upu, da bi mogla svoje razmerje do Velike Britanije postaviti na novo podlago.
Nov incident
Tokio, 6. avgusta. AA. (DNB). Navzlic ostremu protestu kapitana japonske ladje Argentina Maru, so angleške oblasti v Colombi izplenile 120 vreč pošte, ki je bila namenjena za Južno Ameriko, ter so vrnile samo 17 poštnih paketov po končanem pregledu. Po poročilu japonskega kapitana so britanske oblasti izjavile, da bodo zadržano pošto izročile japonski ladji, ki bo priplula za Argentino, ker bodo med tem cenzurirali zadržane poštne vreče.
Padalci v japonski vojski
London, 6. avgusta. AA. (Tass) Po poročilu londonskega lista »Sunday Express so Japonci začeli uporabljati padalce v bližini meje Hongkonga.
Amerika mor a pripravili svojo ofcramfeo
Zunanji minister Hull o pomenu sklepov havanske konference — Polemika o podpori Angliji
Washlngton, 6. avg. AA. (DNB). Zunanji minister Hull, ki se je vrnil iz Havanne, je podal izjavo, v kateri je v najtemnejših barvah orisal nevarnost, ki grozi Zedinjenim državam. Po njegovem mnenju bo ta nevarnost neposredno zadela Zedi-njene države, če se ameriški narod ne bo lotil oboroževanja in se ne bo pripravil za nevarnost Hull je izjavil med drugim, da so se na havanski konferenci vsi ameriški narodi sporazumeli o tem, da je brepogojno potrebno, da se čimprej izvedejo obrambni ukrepi celine, ki je ogrožena od zunaj. V Havanni je bilo splošno prepričanje, da je prav tako brezpogojno potrebno, da se ojači medsebojna solidarnost ameriških držav in da se javno mnenje vseh držav vzgoji v smislu obrambe ameriške celine in da se izdelajo konkretni načrti za pripravljalno delo vseh ameriških narodov za ohranitev miru na zapad-ni polkrogli. Razen tega je bilo v Havanni doseženo popolno soglasje glede ukrepov, ki jih je treba izvesti v ameriških državah, kajti položaj v Evropi bi bil danes povsem drugačen, ako bi se miroljubne evropske države skupno organizirale za svojo obrambo. Edina trdna pot, po kateri bi se dalo preprečiti, da bi kdo Ameriko potegnil v velike težave ali v vojno zaradi učinkovitosti divjih ruSilnih sil, ki se sedaj udejstvujejo v ostalem svetu, je trdna odločenost, da se bodo
ameriške države tako oborožile, da imenovane sile ne bodo mogle ali pa se upale , napasti katerikoli del zapadne polkrogle.
Končno je Hul podčrtal zahtevo, da moara biti vsak državljan pripravljen žrtvovati se za ta cilj. Politični krogi poudarjajo, da je Hull imel ta govor na pobudo predsednika Roosevelta.
New Tork, 6. avg. AA. (DNB). Ameriški tisk živo razpravlja o govorih, ki sta jih v nedeljo imela polkovnik Lind-bergh in general Pershing. Del ameriškega tiska zastopa mnenje generala Per-shinga, da je treba izročiti Veliki Britaniji stare rušilce in da jih je treba kar se da oborožiti, ker je usoda britanske mornarice velikega pomena za Zedinjene države. V tem smislu piše »New York Times«, ki poudarja, da se Amerika oborožuje proti vsaki nevarnosti, ki bi nastala zaradi morebitnega zloma Velike Britanije. Drugi listi, predvsem pa tisti, ki izhajajo v mestih srednjega zapada, napadajo to tezo. Zlasti poudarja »Chicago Tribune«, da je Lindbegh izjavil svojo vero v Ameriko in potrdil svoje prepričanje, da so Zedinjene države zadosti močne, da bi branile svoje interese in svoja življenska pojmovanja Predlog Pershinga dejansko pomeni slabo uslugo Ameriki.
Washington, 6. avgusta. AA. (Reuter). Roosevelt je poslal guvernerjem vseh ameriških držav navodila za sodelovanje pri
Naši kraji in ljudje
| Dr. Riko Fux j
Ljubljana, 6. avgusta S prerano smrtjo g. dr. Rika F u x a, ki je umrl preteklo noč po daljšem bolehanju v ljubljanski bolnišnici, smo izgubili enega najdelavnejših uradnikov ljubljanskega mesta, krepkega predstavnika Bele Krajine v slovenski metropoli, plemenitega človeka, vzornega Sokola. Bil je iz najstarejše metliške sokolske hiše, brat sloveče-ga prvega zmagovalca med slovenskimi so-kolsk mi telovadci izpred vojne, inž. Karla Fuxa, ki živi danes v Ameriki.
Rodil se je 30. marca 1887, gimnazijo je ob: skoval v Novem mestu, nato pa ga je pritegnila zlata Praga. Posvetil se je pravnemu študiju, vse svoje proste ure pa je posvečal organizaciji narodnoradikalnega dij štva v društvu »Adriji«, nadalje je p: i >no sodeloval pri sokolstvu ter je s to-va Si ustanovil slovenski visokošolski kro-
niji iskreno obžalovanje. Ko se bomo v sredo ob pol 18. uri na Žalah poslovili od dr. Rika Fuxa, se bomo pač vsi tožno zavedali, da polagamo v grob enega najple-menitejših slovenskih mož. čast njegovemu imenu! žalujoči družini naše odkritosrčno sožalje!
Kako se je ponesrečil
Janko Jerina
Poročali smo včeraj o smrtni nesreči, ki se je v nedeljo zvečer primerila v Dolnjem Logatcu. V dopolnilo objavljamo naslednje poročilo, ki smo ga prejeli od dobrega znanca pokojnega Janka Jerine:
V nedeljo sta si v Dolnjem Logatcu dva mlada fanta, 201etni mehanik Janko Jerina iz Dolnjega Logatca in Ivan Pakiž. trgovski pomočnik pri tvrdki Brus, izposodila motorno kolo za nedeljsko vožnjo. Okrog pol osmih zvečer sta se peljala s precejšnjo brzino proti Dolenjemu Logatcu, ko je pri vozil prav ob ograji sokolske ga telo-vadišča na glavno cesto s kolesom neki
vojaški delavec iz južnih krajev naše države. In že je bila nesreča tu.
Motor je zadel z vso silo v kolo, nakar je vse tri vrglo na tla, kjer so obležali kakor mrtvi. Kolesar je kmalu prišel k sebi, tudi Pakiž se je zavedel. Nezavesten pa je ostal Jerina s hudo rano na glavi in prebito lobanjo. Prvo pomoč je nudil ranjencem zdravnik dr. Strnad, ki je moral žal ugotoviti brezupno stanje Janka Jerine. Odredil je prevoz v bolnico tako nezavestnega Jerine kakor tudi Pakiža. Toda bolnišnični zdravnik Jerini ni mogel več nuditi pomoči, ker je malo prej izdihnil, ne da bi se bil prebudil iz nezavesti. Pakiž pa bo okreval brez posledic. Tudi kolesar je potreboval zdravniške pomoč:, vendar so njegove poškodbe lažjega značaja.
Mladi Jerina je bil sin edir.ec železničarja Janeza Jerine iz Nove vasi v Dolenjem Logatcu. Na sina sta roditelja stavila vse svoje nade za bodočnost. Bil je priden, značajen ter je nad vse ljubil svoj poklic. Zaradi tihega značaja je bil splošno priljubljen. posebno mo>d svojimi vrstniki. Ves Logatec elohoko sočustvuje s hudo prizadetimi starši ter jima izreka najgloblje sožalje!
Padel fe v klet in se
Tragična smrt mesarja Avgusta Mlakarja iz Šoštanja
Ptuj, 6. avgusta Včeraj je bil v Ptuju Ožbaltov sejem, na katerega so prisili trgovci, prekupčevalci in gostilničarji od blizu in daleč Poleg trgovanja na stojnicah, ki so biile postavljene povsod po ulicah, je bil velik živinski sejem.
Po kupčijsSeih poslih je prišel na sejem tudi ugledni mesar in gostilničar Avgust Mlakar iz Šoštanja, Čez dan je nakupoval, zvečer pa se je nameraval vrniti domov z Vlakom, ki pa ga je zamudil Tako je moral ostati čez noč v Ptuju in si je v neki
I gostilni preskrbel prenočišče Sedel je še nekaj časa v lokalu, nato pa je okoli 21. i uTe šel na dvorišče. V temi je stopil na J stopnico kleti in padel v klet ter tam obležal. Morali so ga prenesti v sobo in so takoj poklicali zdravnika dr Kuharja, ki pa ni mogel več pomagati. Avgust Mlakar si je pri padcu zlomil tilnik in je kmailu izdihnil. Danes je prišel v Ptuj Mlakarjev brat, ki je poskrbel, -la bodo pokojnika prepeljali v Šoštanj. Pokojnik je zapustil ženo in majhne otroke Iskreno sočustvu-< jemo!
fefe v praškem Sokolu; tu je sodelovalo okrog 80 visokošolcev in glavna zasluga krožka je bila vzorna priprava jugoslovanskega odseka za vsesokolski zlet leta 1912. ▼ Pragi, ki je postal svetovna senzacija in Je priklenil srca tolikih Jugoslovanov na zlato Prago. Po promociji 1913 je dr. Riko Fux najprej praktidral pri sodišču v Metliki, nato je prišel v Ljubljano, kjer ga je zatekla svetovna vojna.
Splošno med Slovenci znana osebnost je postal pokojnik v prvih letih velikega klanja. Vsi naši fantje in možje 17. regimenta Janezov, ki so garnizirali v Ptuju ln Judenburgu, ga ohranijo v najlepšem spominu, še danes pripovedujejo, kako so se jim ježili lasje, ko je pokojnik kot rezervni naeporočnik sredi takrat nemčur-skega Ptuja stopil na čelo svoje čete s široko slovensko trobojnico preko prsi, ali pa, ko je v Judenburgu spregovoril množici slovenskih fantov toliko obetajoče tolažil-ne besede: »Fantje, vzdržite, svoboda se bliža!« Iz viharjev se je otel v začetku leta 1917., ko je nastopil službo na mestnem magistratu v Ljubljani, šel Je skozi razne oddelke; predvsem je bil pravni referent magistrata, dalje časa nato predsedstveni tajnik in slednjič pravni referent tehničnega oddelka. K magistratu je prirasel s svojimi odličnimi sposobnostmi; zlasti se je uveljavil kot organizator. Bil je med ustanovitelji Bolniške blagajne mestnih in hranilnikih uslužbencev. Trajen spomenik njegovih prizadevanj ostane počitniški dom I v Kamni gorici in pa znana brv čez Savo pod Radovljico, imenovana po njem.
Izven službe je posvečal svoj idealizem sokolskemu delu. Bil je po vojni prvi tajnik Slovenske sokolske zveze in je vodil tajniške posle do sokolske preosnove 1929, nakar je še ostal član savezne uprave. V Jugoslovenski sokolski matici je bil med ustanovitelji, dolgo je sodeloval kot gospodar in blagajnik. Vedno se je zanimal za prospeh sokolstva v rodni Beli Krajini. Publicistično je sodeloval pri raznih so-kolskih listih, zlasti pri »Sokolski volji«.
V političnem življenju je nastopil leta 1935, ko je bil izvoljen za poslanca mesta Ljubljane. Ko mu je potekel mandat, se je spet s sta.ro vnemo posvetil sokolskemu delu, dokler ni začela bolezen ovirati njegovih sposobnosti. Od obilnega dela izčrpan je bil zadnje leto priklenjen na bolniško posteljo v domači oskrbi; pred tedni pa je moral v bolnišnico. Bolezen na ledvicah je oslabila srce, ki je v pretekli noči zastalo. Vest o njegovi smrti je vzbudila po vsej Ljubljani, v Beli Krajini in v širokem krogu njegovih prijateljev po Slove-
Merfe fe ugrabilo župnika L©vka
Ponesrečil se je z dvema riMčema, ko se fe vračal z jadrnico v svojo župnijo ca otoku Pagu
Burja na Jadranu je zadnje čase zahtevala več smrtnih žrtev na morju. »Jutro« je včeraj poročalo o tragični sinrti upokojenca Gregorja Jagra, ki je utonil pri Omi-šu, medtem ko so njegovo ženo komaj rešili. Zdaj pa so našli pri otoku Pagu tudi tmrplo mladega duhovnika Mirka Lovka. 28-letni Mirko Lovko sflovenski rojak, je bil župnik v Dinjiški na otoku Pagu. 30. julija se je v spremstvu dveh ribičev peljali z majhno jadrnico od Dimjiške proti Sv. Magdaleni pod Velebitom. Ko so se vračali, se je jadrnica v burji prevrnila in so vsi trije utonili Trupli obeh ribičev še iščejo. Žalostna novica o smrti mladega duhovnika, ki je bil doma iz Cerknice na Notranjskem, je v širokem krogu njegovih znancev v Sloveniji zbudila globoko obžalovanje, o čemer najlepše priča naslednja posmrtnica, ki smo jo včeraj od njih prejeli:
Mladi slovenski župnik v Dinjiški na otoku Pagu je bil nenavaden človek.
Ni ga vsakdo mogel doumeti, toda kdor ga je spoznal pobliže, tega je namah osvojila njegova pojava: za naše prilike nerazumljiva odkritosrčnost in nepotvorjenost v govoru in mislih.
Bil je prava naša slovenska grča. kakršnih ne živi več mnogo Na Frana Levstika si se nehote spomnil, če si ga poslušal govoriti: tako klena in prijetno doneča je bila njegova beseda.
Ni bil od onih površnežev. ki žive le za malenkosti vsakdanjosti — globoko se je zagrizel v življenje že v tam mladosti, kajti izredno težka in naporna mu je bila pot. Sam se je moral prebijati, kakor premnogi naši ljudje — a bilo mu je težje ko drugim, kajti ni znal upogniti tilnika, da bi iz tega izvlekel svojo korist
Velika duša je bil. Silno hrepenenje po lepoti je bilo v njem. Želja za večnimi lepotami in zvezdami stalnicami ga je prive-dla v duhovski stan. Globok in prostodušen obenem, vedno svež in izviren v svojih mislih. Bil je skromen in enostaven, pristno naš človek; dobričina brez para. Ljubil je pravičnost, tisto pravo Kristusovo socialno pravičnost, ki je danes tako malo najdemo. Njegova uprav kategorična so-
čutnost in široko srce, tako dobro razumevajoče človeško bedo in revo kakor malo-katero drugo ga je napravilo prijatelja premnogim ponižanim in razžaljenim. Neupogljiv značaj, z druge strani pa mehka, umetniška, včasih uprav bohemska narava. Ni bil človek in umetnik današnjega kova, materialističnega jarma ni prenesel, pre\'eč je občutil lepoto zvezdnatega neba in tajin-stveno veličastje prirode
Mil in rahločuten, proti krivici in hudobiji pa v trenutku neustrašno ves v ognju, robat po domače je često kakor Krpan s svojo mesarico udaril po človeški zlobi. Šaljiv pa je znal biti kakoi malokdo; njegove domislice, ki so vedno vonjale po naši domači grudi, so zabavale vsakogar, ki je bil z njim v družbi Lepa in čista njegova slovenska beseda je našla v njegovem mehkem, globokem baritonu čudovit zvok. Poslušal bi ga kot domačo pesem v daljni tujini.
Z eno besedo bi Se najboljše opredelil vso njegovo pojav o bil je slovanska'duša, kakršno danes težko najdeš. Ni slučajno, da je bil med prijatelji poznan pod imenom Pane.
V šaljivi priliki je umel povedati tudi težko in bodečo resnico, ki je neiedko zadela v život. Morda so zato nekateri o njem mislili, da m resen človek.
In tako se je zgodilo, da je pastiroval v najbolj zapuščenih d-Jntatinskih župnijah, kjer vlada le krš in beda Med svojimi fa-rani je živel kakor Lev Nikoiajevič v Jasni Poljani: vse brige in težave je delil z njimi. Ljubili so ga neopisno Staici od tam, robati morščaki, plakajo za njim in govore, da niso nikoli imeli takega župnika.
Čeprav je z vso dušo živel za svojo stvar, si je njegovo srce le želelo od morske krši na zelene domače livade, med dehteče polja in šumeče gozdove slovenske zemlje. V zadnjem svojem pismu piavi: »štiri leta je že minilo, odkar sem .gospod" in se z vsemi hudiči, vragi in satani za s\-oje ovčice pretepam — moje srce pa tolikokrat pri vas doma vasuje in prisluškuje ,žitju in bitju' domače zemlje, v kateri se tudi ono tako lepo počuti in kamor si tolikokrat zaže li...« — Le ubogo matet je imel na tem svetu od svojih — in njo je zelo ljubil; že-
lel si Je, kakor ona, k njej v domači kraj. Zdaj je ostala sirota sama in zapuščena.
V njem smo vsi slutili človeka velikih dejanj, oznanjevalca nove dobe. Roka Previdnosti mu je začrtala drugo
usodo: v valovih sinjega Jadrana Ja odiel Večnemu solncu na proti — nam pa, njegovim prijateljem, ne bo nikoli mogla obrisati z oči solze neutešne boli in dušeče žalosti za njim.
Na begu iz življenja
Število obupnih dejanj se zadnje dni stopnjuje
Ljubljana, 6. avgusta
Razpoloženje človeške duše je v neki vzročni zvezi s spremembami v toku časa in od nekdaj velja začetek pomladi — doba, ko se bude šale v naravi k novemu življenju in ko se srca zaljubljencev polnijo z novimi upi — za sezono samomorov. Statistika v resnici pokazuje, da je v tej prehodni dobi največ primerov obupa nad življenjem, in zanimivo je. da se za dobršno spoznanje manjši, slabotnejši plaz samovoljnih pobegov iz živ jenia pojavlja v dnevih, ko si jesen in zima podajata roko. Letošnja pratik2 pa je vrgla vse stare časovne veljave iz tečajev, pa ni čuda, da so tudi sredi poletja postali samomori že vsakdanja malenkost.
Dve obupani LfaMi^aRŠaitki
Včeraj smo poročali o žalostni usodi brezposelne služkinje Ivane Ž., ki so jo našli v Tivoliju, ko je malo prej spila veuko količino lizola. danes pa so morali mestni reševalci spet dvakrat po enako žalostnem poslu. In značilno je, da je tudi danes v ob°h primerih šlo za žensko. V 2. nadstropju Delavskega doma na B!eiweisovi cesti stanuje 38-letna Antonija Jakljeva. garderoberka v kavanji Union. Zadnje čase je bila precej bolehna in je o svoji bolezni večkrat tožila tovarišicam v službi. Govorila jc tud o tem. da bo napravila k-.nec vsemu a nihče ni njenih besed tako resr.o iemal. Da\" se je v spalni srajci pojiviia na hodniku doma in je bila videti nrecej zmt-dena Vrnila se je v sobo. malo Dred "0 pa se ie povzpela na okno in iz drugega nadstropja skočila na dvorišče, kie/ je nezavestna obležala na tlaku Iz Delavskega doma so takoj telefoniraM po reševalce, ki so prihiteli z avtomobilom in Jakljcvo prepeljali v bolnišnico Tam so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo hudo pretresene možgane in še druge notranje poškodbe. Njeno stanje je smrtnonevarno.
Malo prej — okrog 8. — so bili reševalci poklicani na Sv. Petra cesto kjer je 34-let-na Školastika K. izpila večjo količino joda. Nezavestno so Škelastiko prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in jo rešiili nevarnosti. Nesrečna ženska je že nekajkrat sklenila račun nad svojim življe-
njem — in ni dolgo tega, ko je skočila v Ljubljanico, a sc jc reševalci o pravem času potegnili rz vode.
Žaloigra pod vlakom
D. M. v Polju, 6. avgusta Peter Kuštrin iz Zaloga štev. 23, oče dveh nepreskrbljenih otrok, priden delavec, je bil zadnje čase kaj živčno razrvan; njegova neprestana vznemirjenost pa pobi-tost sta dali njegovi ženi hudih skrbi in zlih slutenj. Včeraj se je to njegovo stanje poslabšalo do obupa. V očitni duševni zmedenosti je sklenil, da se prostovoljno spoprime s smrtjo, šel ji je nasproti na zaloški železniški most. Ni eolgo čakal na njo. Osebni vlak 637, ki odpelje iz Ljubljane ob 18.23 je pridrvel hrumeč na most. da konča borno Kuštrinovo življenje, čudno junaško je pogledal smrti v oči, ki se mu je v obliki lokomotive grozeče bližala. Pognal se je pod njo. Strahotno ga je razdejala; odrezala mu je glavo in obe roki. Pogled na razmesarjeno truplo je bil grozen. O strašnem samomoru so obvestili ubogo ženo in orožni.ško postajo na Vevčah, ki je po komisijskem ogledu odredila prevoz trupla v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Kuštrin je bil 42 let star, italijanski državljan. Vsi sočustvujejo z nesrečno ženo in otrokoma.
Smrt v postelji izveljenke
Podbrezje, 6. avgusta V ponedeljek dopoldne se je v Podtabru pri Podbreziah ustrelil Alojz Kravanja, tovarniški delavec iz Dolenje vasi pri Pod-brezjah, zaposlen v tovarni KID na Jesenicah. star 26 let.
Kravanja je imel že več let ljubavno razmerje z neko kmečko lepotico iz Pcd-tabra. Pred kratkim pa je dobil tekmeca v ljubezni in tudi dekle ga je začelo zavračati. V ponedeljek dopoldne se je nepričakovano pojavil na dekletovem domu in zahteval od nje, da mu končno pojasni, če ga še ljubi ali ne. Ker mu je dekle izjavilo, da ljubi drugega, ga je to silno razburilo. Pričela sta se ruvati po sobi, nakar ji je zagrozil, da jo bo ustrelil. Dekle se je njegove grožnje ustrašilo in pobegnilo iz sobe. Sam pa se je vlegel v njeno posteljo in si pognal kroglo iz samokresa naravnost v srce. Obležal je mrtev.
Tihotapec je streljal m iva
Za to se bo moral pokoriti 1 le<te in 2 SKe3«
Celje, 6 avgusta
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zag"varja'' da-^s 32-let-ni poljedelec Franc Gobec iz Pečice pri Šmarju pri Jelšah France je znan tihotapec. Orožniki in finančni orgeni so pri njem že večkrat izvršili hišno preiskavo ter ga stalno nadzirali. Dne 29 oktobra 1936 ponoči sta finančna organa Josip Nahbar tn Anton Began prežala v Pečic* v zasedi na Gobca zaradi suma tihotapstva Takrat je nekdo streljal na oba financ na organa, ni se j>a dalo ugotoviti ali ie bi! storilec Franc Gobec ali kateri drugi iz njegove družbe. Zadevno kazensko postopanje je bilo zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno.
Lansko pomilad je Nikuia Dragosavlje-vič, ki je bil zaupnik finančnih oblastev v zasledovanju tihotapcev izvedel, da Franc Gobec tihotapi saharin. Zato ga je obiskal na njegovem domu v P«čic; in i»c mu predstavil za trgovca s tihotapskim blagom. Gobec mu je zaupal, da tudi on tihotapi saharin, in je Dragosavljev ču obljubil, da mu bo dobavil več;o količino tega prepovedanega sladila. Gobec je lani 15 maja pisal Dragosavljeviču v Zagieb. da 'ma na razpolago več kot 20 kg saharina po ceni 465 din za kg, in ga povabil, naj pride 17. maja k njemu v Pečico po h'ago Dragcsavljevič je o tem obvestil finančne organe v Zagrebu. Finančna preglednika Nikola Blagovič in Mihajlo Radovič sta nato 17. maja odpotovala v Dragosavljevlčevetn spremstvu v Podplat pri Kostrumci Tam sta finančna preglednika počakala. Dragosavljevič pa se je podal v Pečico h Gobcu in mu naročil, naj prinese saharin zvečer na <očno določeno mesto v Podplat. Dragosavljevič se je nato vrnil v Podplat m je obvestil oba finančna organa o tem dogovoru.
Pozno zvečer se je Gobec pripeljal z nekim moškim na kolesu v Podp at, Dragosavljevič pa se je skril na neko dvorišče. Finančna preglednika, ki sta bila v civilu, sta ustavila Gobca in njegovega spremljevalca ter vprašala Gobca, koliko je ura in kod vodi pot v Zagreb Takoj nato pa se je pripeljal s kolesom še 15-letni Vinko Strah, ki je ir-.el v nahrb?n;ku saharin. Finančna organa sta Straha takoj prijela. Ta trenutek pa sta Gobec in njegrv spremljevalec zavrgla kolo m zbežala nato pa je začel Gobec iz razdalje 10 do 15 korakov streljati z vojaško pištolo proti finančnima preglednikoma, ki sta držala Vinka Straha. Finančna preglednika sta se vrgla na t'a 'n začela streljati na Gobca ter ga s'edr.'ič pregnala. Slučajno je privezi mimo avto, na katerega sta finančna organa na'ožpa Straha in ga prepeljala na orožmško postajo v Roga::ki Slatini. Tam je Strah priznal. da je dobil saharin od Franca Gobca.
Lani 31. julija je šel Gobec z Vinkom Strahom h glavnemu oddelku finančne kontrole v Šmarju k zasliševanju Gobec je pred zasliševanjem zagTOzi' Strahu, da ga bo ustrelil, če ne bc svoje prvotne resnične in za Gobca obremenilne izpovedbe preklical. Pod vtisom te grožnje je na'o Strah pri zaslišanju izjavil, da Franca Gobca sploh ne pozna m da mu Gobec ni izročil saharina. Posledica preklica ie bila, da je pristojno finančno oblastvo obsodilo Vinka Straha zaradi tihotapstva saharina na 23.000 din globe, pravi storilec Franc Gobec pa je bil oproščen Vinko Strah se je proti obsodbi pritožil na Državni svet.
Franc Gobec je bil zaradi zločinstva po § 201-1. k. z. in zaradi prestopka po § 242. k. z. obsojen na 1 leto in 2 mesca robije.
(P

časovno in nadčasovno
Pr . i.. • -iiii leti je priredil neki tuj list med književniki in znanstveniki raznih narodov anketo o zdravljenju duhovne krize s knjigo. Duhovna kriza — to je bil takrat skupen imenovalec za celo vrsto bolestnih pojavov v kulturnem in moralnem življenju narodov. Minilo je sorazmerno malo časa in že se zdi ta pojem — v primeri s tem, kar danes tare in pretresa svet — naivno zmeden, idiličen, izrazito »rrrrnodoben«.
Omenjena anketa mi je te dni prišla znova do rok. Taki o.iliženi papirji so vča-si močno zanimivi: ob njih lahko merimo ti- -o našega zgodovinsko prelomnega časa. Samo tri leta so stare te po naključju ohranjene strm' tujega lista, in že se zdi. da so ljudje, ki so tedaj odgovarjali na anketo, z vsemi svojimi idejami nekie zelo dnl^č Večine njih niti no vidimo več skozi temo vojnega časa: kje so zdaj ti profesorji Sorbcnne. belgijski znanstveniki, holo.ndski pisatelji, poljski in češki intelektualci itd.?
Dogodki in dejstva drve preko vseh včerajšnjih definici: kakor pošastna povoden j če- zoreča polja in mirna selišča. Mar ne bi bilo nekam naivno, skoraj že čez mero naivno, če bi danes vpraševali ljudi: kako na' s knM^o ozdravimo kr'?K in katastrofe ra?ih dni?! V teh p°tih stoletjih odkar obstoji tiskoma bc*«?cd? so ni morda nikdar v toliki ny»ri pokala-a n^ena onemoglost Tisk je bil nekoč revolucionaren
pojav, ki je temeljito spremenil obličje člo veške civilizacije. Danes se zdi kakor staromodno orožje, ki ima le še podrejene vlogo med silami našega časa. Mnogi se zaskrbljeno vprašujejo, ali ostaja v bodočem svetu sploh še kaj sončnega prostora za književnost in knjigo? Kaj more, po stavimo. Platon zoper zlo naših dni?
In vendar je treba misliti na Platona in še na mnoge druge — vsemu času navkljub! Ni dvoma, da nas v teh dneh obdaja z železnim obročem časovno. aktualno, danes veljavno ter pritiska na nas s toliko močjo, da sploh ne vidimo tistega, kar moli z neovrgljivo nujnostjo nad meglo naših dni. Ne vidimo tega. kar ne bo umrlo z nami, ker ni nastalo z nami in z našim časom in ker sploh ni združeno z našimi razmajanimi sostavi in napravami.
Prav zaradi mučne in oblastne nadnoči časovnega nad vsem. kar mislimo in čutimo, kar doživljamo inter spem et rnetum. bi bilo treba pogosto, da. redno misliti na nadčasovno: to, kar presega okvir časa in mčno rodov. Ni treba verovati v namišljeno večnost človeških zadev, v neomejeno veljavnost vrednot, ki jih je ustvaril človek in k1 so — kakor vse človeško — krhke in drobliive pred večnostjo, podvržene zakonu minljivosti in spremembe. Vzlic vsej vzdržnosti v našem stališču na. sproti »večnim« človeškim vrednotam, ki je zanjp nekaj tisočletij na z? j ali naprej nezadostno časovno merilo, se moramo
vendar nenehno zavedati, da so nekatere stvaritve človeškega genija neizmerno večje in neskončno trpežnejše od še tako važnih časovnih dejstev. Ne bi smeli pozabiti, da so za naše življenje, ki je le skromna minuta na uri vesoljs.va. nujno p l tudi nadčasovne vrednote. Brez njih bi bilo človeško življenje t:J;a in >.; i olj mračno. Zato bi si Lili ii.(n;;: zk'ti za sedanji čas postaviti pravilo, da p sveča j-mo vse k dan nekaj časa nadča so vnsmu; da ne bodimo samo /aktur. . li« aii pic. eč »aktualni
Andre Glde je r.apiss! oh neki nriliki naslednje besede: Lira več se l:;.vim z mučnimi vprašanji drtiAžnjcga časa. tem silneje čutim pc robo da se vsako jutro in vsak večer poglobim v razmišljanje o nečem, kar ri odvtero od čn~a. Brezpogojno moram imeti v sebi čustvo trajnosti, se pravi, čustvo, da obstoji neka1', kar ostane kljub vsem žalit .-am in ponižanjem neprizadeto: dela, ki jim sprememba časa ne more do živega . .. Te'esu je treba vedno nove hrane, duh pa zahteva kruha, ki se nikdar ne stara . ..«
Vzlic vsem ufcodnim dejstvom našega časa. k' vrtoglavo spreminjajo svet in življenjske poeo.je: vzlic vsej navideeni onemoglosti tiskane črke pred vulkanskimi pojavi časa. se vendarle neugnano vračamo h knjigam. Dobro vemo, da njihove črke ne ustavljajo korakov zgodovine, zlasti še ne. kadar in kakor bi mi hoteli. Njihove črke pa so nam lahko še vedno luč. ki sveti v terri naših dni hix in tenebris.
Pri knjigah morr.mo še prav posebno razločevati med časovnim in n.adčasovnim. Tudi v njihovem svetu je potrebno časovno kakor je našemu t^es».> potreben vsakdanji kruh. Treba je spoznavati in zasledovati tok naših dni, proučevati njegova
nova dejstva, opazovati nove inačice stvarnosti in iluzij, ki se prepletajo na valoviti površini časa. Toda prav tako nam je potrebno nadčasovno: potreben je tisti duhovni kruh. ki se ne stara, ne splesnivi in ne strohni kakor toliko še včeraj novih, aktualnih, na videz trpežnih stvaritev.
Vsika, kdor hoče obvarovati svojemu duhu nekaj večne luči — in brez nje naj bi n_> bilo nobenega hrama človeške inteligence —, mora po Gidovem vzgledu prebrati sleherni dan vsaj nekaj strani knjige, ki presega čas. Ne pozabljajmo nadčasov-nega! V vsaki knjižnici bodi posebna polica odmerjena nadčasovnim knjigam, večno dobrim avtorjem, učiteljem modrosti, lepote in duševnega miru. Plinij mlajši pripoveduje v pismu Gallusu, da je imel v svojem Laurentinumu posebno sobo za knjige, »ki jih ne čitaš samo enkrat, marveč jih prebiraš vedno znova«. Imeti, ljubiti, prebirati take knjige — to je najvišja dolžnost in najslajše zadovoljstvo čitatelja, ki se je skozi milijone dnevu namenjenih besed preril k svetlim, čistim, visokim vrhovom človeške misli in občutil na njih sonce večnosti!...	—o.
Velika bibliografija
znanstvene literature
Odveč bi bilo poudarjati pomen bibliografskih priročnikov za vsakogar, kdor se hoče orienfirati v knjižni produkciji; ta pomen je tem večji pri znanstvenem delu, kjer je razgledanost po strokovni literaturi ena prvih zapovedi. Zaradi tega je pri nas, kjer se nemška znanstvena knjiga poleg domače vključuje med pripomočke znanstvenega dela, vredna zabeležbe izdaja obsežnega bibliografskega priročnika »Ergebnlsse deutscher Wissenschaft 1933—
1938. Herausgegeben von Dr. Adolf Jiir-gens. Essener Verlagsanstalt, 782 str.
Iz celotne nemške knjižne produkcije, ki je obsegala v letih 1933—1938 okrog 141 tisoč 680 novih izdaj, ni bilo lahko izbrati podatkov, s katerimi naj bo ustreženo znanstvenikom raznih strok. Samo knjižničar take razgledanosti in izkušenj, kakor je dr. Adolf Jvirgens, ki vodi zavod za Nemško - inozemsko knjižno izmeno, je mogel izvršiti delo, s katerim bo imel veselje vsak, kdor je doslej pogrešal tak prepotrebni priročnik. Omenjeni zavod izdaja že od 1.1933 mesečne sezname novih znanstvenih publikacij v nemškem jeziku, ki so namenjeni predvsem inozemskemu znanstvenemu svetu. Potreba celotnega pregleda najvažnejših izdaj, razdeljenega po strokah in strnjenega v knjigo, je ostala slej ko prej pereča. S pričujočo publikacijo, ki so jo po ljubeznivi pozornosti Nemško-jugoslov. društva v Berlinu prejeli tudi nekateri naši kulturni delavci, je bilo utsreženo želji po bibliografskem priročniku te vrste.
Delo je zanimivo že po ureditvi in pregledni razvrstitvi ogromne snovi. V prvem poglavju so knjige splošnega značaja: bibliografska dela, enciklopedije, spisi o visokih šolah in raziskovalskih zavodih, o knjigah in pisavi, o knjižničarstvu, novin-stvu in ob koncu seznam novih časopisov. V drugem poglavju je zastopana filozofija ločeno po vseh svojih disciplinah, dalje psihologija in pedagogika, v tretjem splošna verska zgodovina in teologija (katoliška ločena od protestantske), nato pa prava gospodarske, socialne in delovne vede, jezikoslovje (ločeno po velikih jezikovni! skupinah), nemška literatura sodobnosti r izboru, etnologija, narodopis in znanost r rasah, zgodovina, narodno-socialistlčna 11
* Opombe k banovinskima tečajema za slovenska glasbena dela in za besedilo za slovensko opero. Na prošnjo raznih interesentov in na opombe v listih ob priliki razpisa natečajev za slovenska glasbena dela in za besedilo za slovensko opero, do-šilia kraljevska banska uprava sledeče pojasnilo: Skupna nagrada v višini 20.000 din za glasbeni natečaj in za opemi libreto sicer ni velika; višina nagrad ie pač v okviru proračunske možnosti in v sorazmerju z razpisanimi literarnimi in likovnimi banovinskimi nagradami. Nateča, za slovensko opero je združen z natečajem za oratorijsko delo. ker nam primanjkuje tudi takih del. V primeru slabega odziva naših opernih skladateljev ie dana tako možnost, da se nagradijo tudi oratoriiska dela. Rok za natečaj poteče 31. marca 1941.. ker se s tem dnem zaključi bano-vinsko proračunsko leto. Komur se zdi rok prekratek, ima itak možnost, udeležiti se prihodnjega tekmovanja, ker se razpisujejo nagradna tekmovanja vsako leto. Za opere in za libreto je rečeno, da ima jo prednost ona dela. ki obravnava io snov iz slovenskega narodnega živlicnia Pri tem seveda niso izključena dela iz slovenske zgodovine in mitologije. Pri besedilu za opere se zahteva, da je izvirno in doslej še neuporabljeno. Zato se ne bodo upoštevali prevodi, ne dela. ki so bila že v celoti objavljena, prav tako pa tudi ona ne. ki so bila že komocmirana. Namen razpisa ie namreč, da pridejo naši skladatelji. ki se zaradi pomanjkanja primernega opernega besedila niso mogli v tej meri udejstvovati do novih libretov. Razsodišče ki bo določevalo nagrade za besedilo za opere, še ni imenovano, sestavljeno pa bo iz naših literarnih in glasbenih strokovnjakov.
e vesti
• zadušnica za Sljepanom Radičem.
Vodstvo HSS v Zagrebu je pozvalo vse pristaše, naj prisostvujejo zadušnicam za pokojnim Stjepanom Radičem, ki bodo 8. t. m. v vseh krajih banovine Hrvatske. V počaščen je Radičevega spomina je vodja Matice hrvatskih gledaliških prostovoljcev g. Ernest Radetič napisal gledališko igro o tragični smrti Stjepana Radiča. Igra je imenuje: »Ostani z nami!« Režijo je prevzel intendant zagrebškega narodnega gledališča g. Aleksander Freudenreich. Igro bo 8. t. m. oddajal zagrebški radio.
Kanc
ZA VLAGANJE S0ČIV3A BREZ KUHANJA, ZANE' SLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE, FIŽOL I.T.D.
židovska ut_
LJUBLJANA MARIBOR
• Največja dražba v Vršcu. Zadruga srbskih gospodarjev v Vršcu je te dni kupila na javni dražbi največji ondotni hotel »Srbijo« in to za 1,200.000 din. Hotel »Srbijo sta proti koncu preteklega stoletja zgradila brata Aleksandroviča iz ugledne srbske družine. Ker je bil hotel postavljen na najlepšem mestu, je madžarska oblast lepega dne proglasila, da del hotela nagiba k padcu. Tako sta morala brata Aleksandroviča prodati impozantnl hotel daleč pod ceno Židu Davidu Gliickmannu, ki je
HITRO^CISTO, POCENI V DROGERIJI: -tki a tiv.kanc	* . i/ Ljubljan a
v zaloga fotom an tj faktur E
N E BOTIC N I K
*	Novi grobovi. V Kranju je umrla po i
daljšem bolehanju gospa Ana Rusov a, po Vodu šumi jeva, vdova po okrajnem šolskem nadzorniku. Blaga pokojnica je vzgojila dva sina: Vilko je profesor, Marijan pa basist dunajske državne opere. Vzorno mater bodo danes ob pol 18. pokopali na novem pokopališču v Kranju. — Na pragu 801etnice je umrla v Ljubljani gospa Marjeta Jeršetova. Pogreb je bil včeraj ob pol 18. pri Sv. Križu. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Matija Ple-š k o in so ga pokopali včeraj ob pol 16. pri Sv. Križu. — Na Janževem vrhu je umrl ugledni posestnik g. Ivan Rižnik. Položili ga bodo danes ob pol 16. v rodbinsko grobnico v Breznu. — Pokojnim blag spomin, žalujočil naše iskreno sožalje!
Vaše rokavice trpijo še enkrat tako dolgo, ako uporabljate stalno Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v rlrogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
v Nastanitev sovjetskega poslaništva v Beogradu. »Politika« beleži: Člani poslaništva SSSR so se po prihodu v Beograd začasno nastanili v hotelu »Bristol«. V ponedeljek pa se je sovjetsko poslaništvo preselilo v hotel »Union« v Kosovski ulici in to za trajno. V prvem nadstropju bodo pisarne poslaništva, v ostalih, nadstropjih pa stanovanja.
*	Otvoritev letalskega prometa med Btx>gradom in Barom, o čemer smo kratko že poročali, je izrednega pomena za tuj-skoprometni razvoj Bara in vsega srbskega Primorja. Doslej je najkrajša železniška in avtobusna zveza Bara z Beogradom zahtevala naporno potovanje več ko 30 ur. Zdaj pa je Beograjčanom omogočeno, da v kratkih uricah, uživajoč razgled po krasnih črnogorskih planinskih predelih, prispejo na južni Jadran. Zveza je dnevna. izvzemšd. nedeljo. Promet opravljata dve letali, prvo od Beograda do Podgori-ce, drugo pa od Podgorice do Bara. Otvoritev prometa je bila v ponedeljek v Baru. svečano opravljena v navzočnosti bana zetske banovine g. Božidarja Krstiča, predstavnikov Aerokluba, ln vojnega letalstva. Novo letališče je urejeno na morski obali v Baru. To je eden najlepših zalivov na Jadranu. Primorje od Boke do Ulcinja je letos prepolno gostov iz Sarajeva, Beograda in drugih srbskih mest.
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučaiih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
v njem gospodaril od leta 1904. dalje, zdaj pa je zašel v dolgove. Po polnih 36 letih je največji hotel v Vršcu spet prešel v do-maČG roke.
*	Brezmesni dnevi v Zagrebu. Banska oblast banovine Hrvatske je izdala ukrepe o izpremembi mesnih dni v hrvatski prestolnici. Tu bo odslej dovoljena prodaja zaklanih svinj in svinjskega mesa kakor tudi potrošnja svinjine po restavracijah, gostilnicah in javnih kuhinjah samo ob sobotah in nedeljah.
ČEBELNI VOSEK — voščine, rožičke od rži (Secale cornutum) kupuje po najvišji dnevni ceni BULC FRANJO, farmaceutski zavod, Mirna.
♦	Vpis v šolo za zdravstvene pomočnike.
gola narodnega zdravstva v Zagrebu je razpisala natečaj za vpis 36 gojencev v šolo za zdravstvene pomočnike. V šolo se sprejemajo dijaki, ki so z .uspehom dovršili najmanj 6 razredov srednje ali enakovredne šole ter niso mlajši od 18 let in ne starejši od 24 let. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba poslati najpozneje do 15. t. m. Pouk se prične 1. septembra in traja 18 mesecev, šola za zdravstvene pomočnike z zaključnim izpitom je popolnoma izenačena s srednjo šolo z izpitom zrelosti glede kvalifikacije za uradniški položaj v socialni in zdravstveni službi Absolventi so lahko nameščeni kot tržni nadzorniki, laboranti ali kot desinfektorji. Vsa podrobna navodila daje šola narodnega zdravja v Zagrebu, Mirogojska 4.
•	Sleparije na račun »borbe proti fašizmu in Komunizmu«. Policijska uprava v Subotici je prejela zadnje čase večje število prijav proti nekaterim potepuhom, ki so oškodovali več premožnih posestnikov v Subotici in okolici. Sleparji so se izdajali za poverjenike dijaške organizacije »Slovenski jug« iz Beograda in so terjali prostovoljne prispevke za »borbo proti fašizmu in komunizmu«. Dva sta se izdajala za študenta, tretji pa je trdil, da je uradnik banske uprave. Nastopali so zelo vsiljivo in so izmamili od premožnejših posestnikov nekaj lepih tisočakov. Že samo dosedanje prijave izkazujejo, da so subo-tiški veleposestniki plačali sleparjem kakih 20 jurjev, nekateri pa najbrž nočejo prijaviti, da so bili osleparjeni. Policija je ugotovila, da so sleparji: 401etni Mihajlo Gadnjaj iz Starega Vrbasa, 301etni Voji-slav Krstič iz Lapova in 301etni Milan Jo-jič iz Like. Policija je za njimi izdala tiralico.	,
*	Od oltarja v hladni grob Neretve. Pred dnevi se je mladi Smajo Veledar iz Bijelog polja seznanil z 191etno lepotico Fatimo šeričevo iz Jablanice. Videl jo je samo skozi zamreženo okno njene sobice in njen obraz mu je tako ugajal, da se je zaljubil vanjo. Zasnubil jo Je ln pred tre-
mi dnevi se je napotil iz Bijelog polja ▼ Jablanico sprevod svatov po nevesto. Po poroki sta šla mlada zakonca v njuno sobo, pred hišo pa se je razlegala pesem veselih svatov. Smajo je vzel Fatimo za roke, tedaj pa se je naenkrat zresnil in se zastrmel v levico svoje žene, ki so ji manjkali trije prsti. Po poročni noči je izjavil staršem, da ne more živeti ob pohabljeni ženi. Fatima, ki je slišala te besede, je tiho šla iz hiše in med tem ko se je še razlegalo vriskanje svatov, je poiskala miru v hladnih valovih Neretve.
»Smrt pod mlatilnim strojem je našel 381etni lastnik stroja Andrija Mačko iz Šida. Njegov strojnik Jovan Stojkovič Je bil skočil s stroja, da bi ustavil mlatilnico, ki se je odklopila in zdrčala po strmi cesti. Mačko je skušal skočiti na stroj, a je padel pod kolo, ki mu je zdrobilo glavo. Močno je prizadet tudi Stojkovič, ki mu je kolo zdrobilo nogo. Nesreča se je pripetila blizu vasi Gibarca pri Vinkovcih.
•	črešnja je drugič vzcvetela. Na vrtu posestnika Martina Foršeka v Mihovlja-nu pri Varaždinu raste nenavadna črešnja, ki je začela zdaj drugič cveteti. Ce bo lepo vreme še nekaj časa trajalo, bodo pri Forškovih lahko obirali druge črešnje. Saj prvih je bilo presneto malo.
•	Skrivnosten zločin v neznani vasi. V nedeljo so pripeljali v zagrebško Zakladno bolnišnico llletnega fanta Miho Tkalčiča, ki je dobil dva strela v trebuh. Pripeljali so ga iz Velikega Trgovišta. Deček je še zmerom v nezavesti, a ljudje, ki so ga pripeljali, so brez sledu izginili in nihče ne ve, kako je prišlo do te hude nesreče ali zločina.
•	Delavec je padel s krova nove palače. Dom poštnih uradnikov, ki ga gradijo v Za grebu, je terjal prvo žrtev. V ponedeljek dopoldne je naenkrat izgubil ravnotežje delavec, ki je delal na robu krova, S strašnim krikom je padel v globino in nezavesten obležal na pločniku. Dobil je tako hude poškodbe, da je med prevozom na kirurški oddelek izdihnil.
•	Vlak je pregazii Km©čkl voz. V nedeljo zvečer se je pripetila na progi med Bosansko Krupo in Bosanskim Novim železniška nesreča. Vlak je vozil proti postaji Vidoriji. Službujoči železničar je pozabil spustiti na cesti zavoro. Prav ob tem času so se peljali čez progo kmetje, ki so se vračali s sejma. Trije vozovi so srečno prispeli čez progo, ko pa Je vozil preko tračnic četrti voz, je pridrvel vlak in ga odbiL Kmetje na vozu so k sreči dobili le lažje praske, samo eden je hujše poškodovan.
•	Tri smrtne nesreče v kamnolomu. V
nezaščitenem kamnolomu v vasi Kalniku so trije kmetje lomili kamen za gradnjo vinske kleti v Kalniku. Naenkrat se je na vse tri porušila plast kamenja in zasula kmeta Odorana in Denžiča, ki sta obležala na mestu mrtva, Ivana Skočca pa so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer je v nedeljo izdihnil. Smrt treh nesrečnih žrtev nezaščitenega kamnoloma je vzbudila v Kalniku splošno žalost.
•	Varujte svoje zdravje in zahtevajte izrecno samo O. K. ameriško gum°. Zavrnite slabe potvorbe, to je v vašem interesu! (—)
Iz Lf&Mjane
n— Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih je ustanovila v počastitev spomina svojega dolgoletnega neumornega načelnika in tovariša mestnega višjega svetnika dr. Fuxa Rika »Sklad dr. Fuxa Rika«, z namenom, da se bodo iz tega sklada podpirali najbolj potrebni bolni m revni člani Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih. Sklad bo upravljalo načelstvo bolniške blagajne. Prispevki v sklad naj se blagovolijo nasloviti na Mestno hranilnico ljubljansko v »Fuxov skladb«.
u— Nekaj dni smo uživali prijetno, vedro, sončno vreme, da je bila to že kar pravcata izjema v letošnjem neugodnem poletju. Zlasti pretekla nedelja je poslu-žila številnim izletnikom ln kopalcem, da so se naužili čarov zelene prirode, ki je letos izredno bujna. Včeraj zjutraj pa je že spet nastopila zamera, nebo se je pooblačilo, čez poldne je bilo nebo sicer spet sinje in je solnce toplo prigrevalo, v ozračju pa se je prekuhavala soparica, ki je obetala skorajšnjo novo spremembo vremena. In res se je kmalu popoldne nebo spet zamrežilo in je proti 18. uri osvežil Ljubljano rahel naliv.
u— Nova petnadstropna hiša je zrasla v Dukičevem bloKu. Stavbno podjetje »Tehna« je zgradilo tvrdki Jos. Zalta, veletrgovini z železnino, med Gajevo in Pu-harjevo ulico mogočno petnadstropno hišo, ki se dotika šestnadstropne zgradbe, dosedaj imenovane Gajeva štev. 2a. Ta ulica prav za prav še nima pravega imena. Visoka zgradba, v kateri bodo spodaj trgovski lokali, v petih nadstropjih pa udobni stanovanjski prostori, se razteza prav do Puharjeve ulice, ki bo s to novo palačo prišla šele do prave veljave, ko bo morala pasti sprednja žiličeva stavba. Delavci bodo ob dogotovitvi zgradbe do strešnega stola pili še ta teden običajni likof.
m _e a kino UNioas»
tiZ™'— Ljubezen ne zarjavi!
Roman žene ki je v svojem osemnajstem letu poklonila srce mlademu študentu, od katereea to'je usoda ločila, po desetih letih je pa sprevidela, da pripada le samo njemu — V glavnih vlogah: Joan Bennett, Henry Fonda, Alan Marshal In dragi!
Blagajna odprta od 15. ure dalje.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
NOVO!
CD N AR VIKA DO PARIZA
Filmska reportaža vojnih dogodkov, snimljenih po vojakih P. K. odredov iz prvih, najopasnejših položajev! — Predprodaja vstopnic od 11. do 12. in od 15. ure dalje. KINO SLOGA, tel. 27-30. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
u— Najden denar. Najdena je bila manjša vsota denarja Lastnik naj se zglasi pri upravniku glavne pošte.
n— Dve nesreči. Včeraj popoldne so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 411etno Izabelo Herznerjevo, ženo strojevodje državnih železnic iz Podmil-ščakove ulice. Peljala se je s kolesom in tako nesrečno padla, da je dobila precej hude poškodbe po glavi. V Medvodah pa se je primerila hujša nesreča pri delu. Delavec Karel štalc, zaposlen pri stavbeniku Kožuhu, je koval kramp, pa mu je spodletelo in se mu je kramp zasadil v trebuh.
Pravilnik o vzgoji
šolskih vrtearic
»Službene novine« od 5. t m. so objavile pravilnik o izobrazbi šolskih vrtnaric. Otvorijo se tečaji v učiteljskih šolah v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Kragu-jevcu, Aleksincu, Cetinju in v Beogradu. Stroški pripadajo zadevnim banovinskim proračunom v Beogradu pa ministrstvu prosvete. Namen izšolan j a otroških vrtnaric je, da bodo kot strokovne vzgojiteljice lahko delovale v zabaviščih, zavetiščih, dečjih domovih in drugih otroških ustanovah in da bodo tako pomagale vzgajati zdrav narodni naraščaj. Tečaj traja od 11. septembra do 28. junija in se deli v dva semestra. Po zaključku predavanj se ! an-didatinje klasificirajo po predpisih, veljavnih za učiteljišča.
Kandidatinje se sprejemajo po natečaju, ki ga razpišejo ravnatelji učiteljskih šol. Prošnje je treba vložiti do 11. septembra, v izjemnih primerih lahko bansk? uprave dovolijo vpis do 10. oktobra. V posamezni tečaj se lahko spreime 20 do 30 kandi-datinj, ki so dovršile štiri razrede gimnazije z malo maturo ali meščansko šolo z »zaključnim izpitom. Imeti morajo najmanj 17 let, biti morajo dostojnega obnašanja, zdrave, imeti morajo dober glas in dober posluh. Prednosti imajo kandidatinje. ki so dovršile gospodinjski tečaj. Prošnji je treba priložiti izpričevalo o dosedanjem šolanju, krstni list, nravstveno spričevalo in kratek opis dosedanjega življenja. Kandidatke. ki se po treh mescih ne izkažejo za sposobne, se odpustijo.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŽIŽKI, telefon 41-79
Film dunajske glasbe in humorja
DUNAJSKI ZVOKI
Dražestna Lizzi Holzschuh v srvoji
najsimpatičnejši vlogi. V glavnih vlogah: Lizzi Holzschuh, Leo Slezak.
Predstave: danes ob pol 9. uri in jutri ob pol 9. uri.
Šolanje se deli v splošno, strokovno in praktično. V splošno šolanje spadajo: verouk, narodni jezik, narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavje. Strokovni predmeti pa so: vzgojeslovje, biologija in higiena, nauk o otroških vrtcih, ročno delo, risanje, petje in recitacije, telovadba ter praktične vaje v zabaviščih in raznih večjih ustanovah. Šolski red predpiše prosvetni minister. Pouk se vrši v prostorih, ki jih stavi na razpolago ravnatelj učiteljske šole. Najbližji otroški vrtec velja za vež-bališče. Stalno nadzoruje tečaj ravnatelj učiteljske šole, učitelji pa so z učiteljišča, nadalje ena izmed otroških vrtnaric in šolski zdravnik. Za posamezne predmete se lahko postavijo honorarni učiteljL
Kandidatinje, ki z dobrim uspehom dovršijo tečaj, položijo izpit za otroške vrt-narice. One, ki dobijo na koncu tečaja slabo oceno iz enega ali dveh predmetov, lahko opravijo popravni izpit po zaključku tečaja, preden so pripuščene k izpitu za otroške vrtnarice. One. ki so slabo ocenjene iz treh ali več predmetov, se odpustijo z ravnateljevim spričevalom da so tečaj obiskovale, a ga niso absolvirale. Izpiti se vršijo vsako leto od 6. do 28 junija. Pravilnik za izpit predpiše prosvetni minister. Izpit lahko opravljajo tudi one kandidatinje, ki so do 1. septembra 1940 najmanj leto dni službovale v kakem otroškem vrtcu ali podobni otroški ustanovi.
Tržlško ©Mlstsko gospodarstvo
Vsi sklepi so vedno sc glasno sprejeti
Tržič, v začetku avgusta
Po treh mesecih je bil nedavno sklican v mestno posvetovalnico občinski odbor, da posluša poročilo predsednika in da izrazi svoje soglasje s sklepi, katere je sprejela občinska uprava. Kakor po navadi, je obsegalo tudi to pot predsedniško poročilo največji del zapisnika. Kr. banska uprava je potrdila občinski proračun in uvedbo novih občinskih trošarin na bombaž, surove kože, jeklo, železo in električni tok. V proračunu predvideni donos teh trošarin je 544.000 din in je sklenilo predsedstvo občine s trošarinskimi zavezanci sporazum za pavšalne zneske. Tvrdka Glanzmann & Gassner bo plačala 400.000 din, delavska usnjarska zadruga Runo 32.000 din, brata Verbič, usnjarna, 24.000 din, Fran Žagar, usnjarna, 2.400 din, Ahačič Kajetan, tovarna kos, 5.500 din in Karel Globočnik, tovarna kos, 2.500 din. Manjkajoči znesek bo prinesla trošarina na električni tok, ki ga bodo plačali lastniki central in potrošniki.
Dalje navaja poročilo, da plačuje občinska blagajna v redu svoje obveznosti. Dolgovi prejšnjih občinskih odborov so popolnoma plačam, danes obstoja le še dolg pri Suzorju v znesku dveh in pol milijona dinarjev, ki pa se je z rednimi odplačili znižal na 2,107.000 din in pa dolg na še-tinčevo posestvo, ki se je znižal od 200.000 na 96.186 din. Tudi računski zaostanki iz lanskega leta so z nekaterimi izjemami plačani.
Sredi svojega poročila je podal predsednik v zadnji seji obljubljeni obračun adap-tacijskih del v mestnem domu. Proraču-nani stroški so znašali 1,644.485 din, dejanski izdatki 2,079.274, kupnina za poslopje 800.000 din. K tem stroškom je treba priračunati še honorar arhitekta, eno anuiteto Suzorja, takse za kupno pogodbo in
teratura, kulturna zgodovina (arheologija, umetnostna zgodovina, glasba, gledališče, spcrt), zemljepis, medicina z vsemi svojimi panogami, prirodoznanstvo (biologija, geologija, kemija, fizika), matematika, tehnika, poljedelstvo in gozdarstvo. Zaradi zaokroženosti so pri nekaterih strokah navedena tudi leto dni prej izišla dela.
Knjige so označene z vsemi poglavitnimi znaki (avtor, naslov, podnaslov, založnik, letnica, obseg in format) in pri vsaki je navedena tudi cena, kar seveda povečuje praktično uporabnost tega bibliografskega vodnika po obsežnih znanstvenih področjih nemške književnosti.
Pri tem priročniku je zanimiv razgled po vsej produkciji z njeno obilno strokovno razčlenjenostjo, pra kakor pregled po posameznih strokah, katerih vsaka ima vzlic omejenemu, relativno majhnemu časovnemu obsegu dokaj zanimivih novosti bodisi v obliki celotnih del ah v obliki specialnih študij in razprav.
Zapiski
POGLED V MADŽARSKO KNJIŽEVNOST Junaki največjega madžarskega pisatelja 19. stoletja M6ra Jokaia so nastajali ob vzorih velikih Madžarov sredine stoletja. Ti Jokaievi junaki so zopet s svoje strani inspirirali Madžare od leta 1850 do 1900 in dalje. Jšnos Arany je sicer koreninil v romanticizmu, vendar je po mirni popolnosti svoje poezije in po objektivnosti in eleganci svoje umetnosti toliko klasičen kakor romantičen. Zaradi tega je njegova smrt pomenila konec velike dobe v madžarskem slovstvu. Na srečo pa tudi poslej
ni bilo malo nadarjenih in celo genialnih literarnih umetnikov. Pq Aranyu in Jokaiu se je madžarska literatura razcvela v mnoge smeri.
V romanu je zavzel vidno mesto K&lman Mikszšth, ki je obdajal svoje mikavno pripovedovane epizode in anekdote z ironičnimi orisi presnavljajoče se družbe in s prikupnimi opisi severne Ogrske. Delo Gčza Gardonyia kaže kljub bistri jasnosti in preprostemu stilu vso globino njegovega pripovedovanja, bodisi v zgodovinskih romanih »Egri csillagok« (Egerske zvezde), »Az Isten rabjai« (Božji sužnji), »A lštha-tlan ember« (Neviden človek), bodisi v sodobnih romanih ali ljudskih novelah, kakor je »Az čn falum« (Moja vas). Starosta živečih pisateljev Ferenc Herczeg je dovršen artist v romanih prav kakor v gledaliških delih: »Pogdnyok« (Pagani), »Az arany hegedO« (Zlata violina), »Az člet kapuja« (Vrata življenja), »Bisanzio«, »A kek rdka« (Srebrna lisica) so dosegli uspeh ne le pri domačih, marveč tudi pri tujih pisateljih. Cecilia Tormay, ki jo je D'An-nunzio počastil s prevodom njenih dveh »Grških novel«, je spisala velike romane, kakor sta »Emberek a kovek kozott« (Ljudje med kamenjem) in »A rčgi hfiz« (Stara hiša). Ta pisateljica je leta 1919 s svojo knjigo »Bujdosd konyo« (Izgnano knjigo) prva naznanila novi nacionalizem in konec madžarskega boljševizma. Izmed množice imen je treba omeniti še Lajosa Zilahy, ime, ki je po pravici znano v za-padnih deželah: njegov roman »Kčt fogoly« j (Dva ujetnika) in njegova gledališka dela ' razodevajo močnega opazovalca.
Tik pred vojno se je pojavilo trozvezdje genialnih pesnikov, kakor bi hotelo obnoviti sijaj madžarske poezije iz leta 1840. Endre Ady je najodličnejši impresionist, nemara največji v 20. stoletju. Je venomer v boju, kolebajoč med Bogom in satanom, med domovino in Parizom, med ekstazo in obupom. Ločuje se od vseh drugih po svoji močni individualnosti in izvirni umetnosti. Imel je ogromen vpliv na madžarsko mladino med letom 1910 in 1920, prav kakor Dezso Szabd, včliki ekspresionistični romanopisec, avtor romana »Prevrnjena vas«.
Pesnik in romanopisec Dezso Kosztolšnyi je sila kulturen, rahločuten in čustven. Do-seza popolnoost ne z vulkanskimi izbruhi temperamenta, marveč z zavestno in disciplinirano umetnostjo; pri tem pa ne postane enoličen, ker vse njegove spise prepeva prikupna melanholija in jim daje pravo mero in ton. Mihšly Babits, pisatelj izrazito latinskega duha, prehaja iz skoraj objektivne poezije in čistega esteticiz-ma h globoko človeški, skoraj humanitarni poeziji. Babits in Kosztoldnyi sta velika kot prozaista (roman, esej) ln kot pesnika.
Tudi transilvanski kraji, ki so po letu 1918 pripadli Rumuniji, so dali madžarski književnosti več dobrih pisateljev: Aprily, Remčnyik, Mčcs, Nyir6 in Tamčsi so najbolj značilna imena. Tako so se odrezane veje lepo razcvele. (Po Janosu Henkissu v zborniku »Ungheria d' oggi, Edizioni Roma, 1939.)	—o.
Popravi! V članku Frana žižka »Slovensko gledališče« (Jutro, 6. t. m.) je ostala
v predzadnjem odstavku napaka tiskarskega škrata. Prizadeti stavek čitaj pravilno: »Zato se mi zdi tako jalovo današnje (ne: obnašanje!) prizadevanje po sodobnem ljudskem gledališču...« Manjše napake si je lahko popravil sam čitatelj.
Slovenci in Durmitor. Pravkar izišli 7.— 8. zvezek »Planinskega vestnika« je v glavnem posvečen mogočnemu Durmitorju, ki je postal — prav kakor druga gorovja tega dela naše širše domovine — hvaležen objekt turističnih podvigov razgledanih in izkušenih slovenskih alpinistov. Zvezek, ki je opremljen s številnimi originalnimi posnetki in tudi s te strani vreden priznanja in pozornosti, prinaša gradivo v dveh delih: »Durmitor pozimi« in »Na Durmitor poleti«. V prvem delu so natisnjeni tile prispevki: Cene Paderšič, Naša zimska odprava na Durmitor; Cene Malovrh, Bobotov Kuk (Cirova pečina); Daro Dolar, Medjed in Minin Bogaz; Cene Malovrh, Savin Kuk; Vlasto Kopač, Prečenje Bezimenega vrha.
V drugem delu je članek dr. ing. Franceta Avčina »Opazovanja s plezalnega tečaja na Durmitorju«, dalje dr. Marija Ahčina »Prijatelj z Lovčena« in ing. Riharda Severja »Mlinarica«. V številki je nadalje Ku-naverjev članek »Dijakom planincem za počitnice« in nekaj kratkih vesti, v prilogi pa obsežno in obilno dokumentirano društveno izvestje SPD za L1939. Poleg ilustracij k posameznim člankom so v tem zvezku nekateri domači motivi iz planinskega sveta, reproducirani na posebnih prilogah. Alpinistično delo slovenskih turistov na črnogorskih in južnosrbskih planinah je vsekako zaslužen prispevek k našemu medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju.
zemljeknjižni prenos, visoke gradbene takse, stroške notarja in advokata, oprem* tržnice, telefonsko instalacijo, električri aparat za čiščenje itd., tako da znašaj« celotni stroški za mestni dom 3,101.697 din. Računi so po veliki večini že plačani, občina dolguje le še tvrdki inž. Josip Dedek 88.000 din, soboslikarju Ježeku 12.000 din in tesarskemu mojstru Stritihu 8.000 din.
Občinski odbor Je obračun brez vsake pripombe vzel na znanje. Iz zapisnika nI razvidno, ali je odbor obračun tudi odobril. Obračun sam in pa prekoračenja proračunov za pol milijona dinarjev sta premalen-kostna, da bi bilo zanje treba odobritve občinskega odbora.
Dalie je povedal predsednik, da je hranilnica dravske banovine načelno že dovolila posojilo 600.000 din za tlakovanje cest in pojačanje vodovoda. Gradbeni minister je podpisal odlok, s katerim se odobri kredit za tlakovanje državne ceste skozi Tržič. Preden se prične s temi deli, pa je treba urediti vodovod in so notrebne cevi in armature že pripravljene. Dela se bodo začela takoj, ko bo posojilo dokončno odobreno. Občinska blagajna je bila pregledana od uprave v sejah dne 4. in 5. junija in izkazuje z 8. junijem saldo 21.241 din. Pouk obvezne telesne vzgoje je oddala uprava učiteljstvu obrtno nadaljevalne šole. Honorar je predviden v občinskem proračunu.
Vsa poročila, predloge, obračune hi proračune sprejema večina brez debate in soglasno, tako lahko primerjamo naš občinski odbor državnemu zboru velike atvori-tativne države.
Pešec ima vedno prav
Prometni red Salt Lake Cityja v Zedinjenih državah daje pešcem prednost v tolikšni meri. kakor menda nikjer drugod na svetu. Pri prehodih na cestnih križiščih imajo pešci v vsakem primeru prednost in avtcmobiliste. ki se temu ne pokorijo, kaznujejo z globami ali zaporom.
RAD
Sreda, 7. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Orkestralna glasba s plošč. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Same okrogle in vesele (plošče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VIII. (prof. R. Vodnik).
—	18.45: Pesmice iz operete »Pri naši ko-čici« (plošče). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nac. ura: Civilna mobilizacija vasi. — 19.40: Objave. — 20.10: Tunis (g. V. Pirnat). — 20.30: Samospeve poje gdč. Ksenija Kušejeva, pri klavirju prof. M. Li-povšek. — 21.15: Kratki trio »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert za klarinet solo. g. Franc Urbanec, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20: Donizettijova opera »Don Pasquale« (plošče). — Zagreb 17.45: Koncert orkestra.
—	20: Hrvatska lirika. — 20.15: Večer Griegove glasbe. — Sofija 19.30: Lahka godba — 20.15: Valčki. — 21: Operni odlomki. — 23.05: Bolgarska glasba. — Praga 19.40: Operni večer. — 20.30: Veseloigra. — 21.30: Plošče. — 22: Češka glasba, — Berlin 19.15: Koncertni večer.
—	21.30: Koncert orkestra. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.15: Vesela muzika.
—	20.30: Kome:ni koncert. — 23.15: Plfi*
n— Zobozdravnik dr. PiTc Savo, nebotičnik, do 26. t. m. ne ordinira. (—)
Iz Maribora
a— Zahvala sotrudnikom pri slavnostni otvoritvi in blagoslovitvi ceste na Pohorje. Pripravljalni odbor za blagoslovitev in otvoritev ceste Reka—Sv. Areh se prijazno zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli, da se je ta slovesnost tako izredno lepo izvršila. Iskrena hvala pevcem, godbenikom, gasilcem, avtomobilistom, motociklistom in vsem drugim društvom, zastopnikom oblasti, občin, okrajnih cestnih odborov, zvezi Maistrovih borcev, Tujsko-prometni zvezi ter sploh vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali, dali vozila na razpolago in s tem pripomogli do tako sijajnega uspeha naše prireditve. Pripravljalni odbor zaradi velikega števila sotrudnikov ne more vsakemu posebej izreči zahvale in prosi vse, da vzamejo ta način zahvalo na znanje.
a— Poroke. V Mariboru so se pore*5 a prof. Mavricij Zgonik in gdč. Ana Vo-merjeva, učiteljica; Avgust Hrastnik, poštni služitelj, in Katarina Hirzeva; Janez Debenak, ključavničar drž. žel., in Marija 2agerjeva. Bilo srečno!
a— Tuai riža je pričelo primanjkovati. V Mariboru je v zadnjem času le skrajno težko dobiti koruzno moko in riž, kar seveda najhuje čutijo ravno revnejši sloji. Vsekakor je treba nujno nekaj ukreniti, da se prepreči stradanje revnejših slojev, ki niso bili v stanu, da si nakopičijo zaloge živil in drugega blaga, kakor so to storili oni, ki imajo na razpolago dovolj sredstev.
a — 750 litrov pokvarjenega vina so izlili. Oblastva so 45 letnemu posestniku Francu K. iz Slovenskih goric zaplenila dva soda vina, ki jih je hotel skrivaj pripeljati v Maribor. Pri analizi vina se je izkazalo, da je vino pokvarjeno in da je bila primešana šmarnica. Zaradi tega so vino izlili, Franc K. pa se bo moral zagovarjati pred sodniki.
B vafsat let Sokola na Ježici
Pred dvema desetletjema, ko je imela Ljubljana poleg matičnega Sokola v Na-
rodnem domu samo še dve sokolski društvi, je vzklila med mladimi somišljeniki sokolstva na Ježici misel, ustanoviti sokolsko postojanko tudi v severnem delu ljubljanske okolice. S sodelovanjem in pomočjo Sokola I na Taboru je bil ustanovljen na Ježici odsek taborskega Sokola. Z mladostnim navdušenjem in idealno požrtvovalnostjo se je kljub velikim težavam za-početo sokolsko delo lepo ukoreninilo in se razvilo. Prva leta je bilo vse sokolsko delo osredotočeno v mali zgradbi poleg gostilne »Ruskega carja«. Tu so se vršili običajni sestanki in društvene prireditve. Po ne-kolikoletnem delu se je odsek pretvoril v samostojno sokolsko društvo in v petem letu se je društvu posrečilo kupiti opuščeno delavnico v Stožicah.
S pospešeno pridnostjo in požrtvovalnostjo vsega članstva se je spremenila zgradba v telovadnico in poleg nje sta bili dve sobi. Tu se je nadaljevalo pod ugodnejšimi pogoji započeto sokolsko delo V dvorani je bil postavljen oder za razne dramatske in druge namene. Nekaj let nato je podarila občina Sokolu še nekaj prostora, tako da so na njem pod isto streho napravili udoben oder. Telovadnica je bila potem odme-njena samo telovadbi.
Sokol na Ježici je v svojih društvenih prostorih priredil dolgo vrsto iger, telovadnih akademij in raznih svečanosti. Posebno se spominjamo tudi mladinskih iger, kjer je narodno zavedno učiteljstvo uprizorilo mnogoštevilne, na višku stoječe predstave. Raznovrstnih predavanj razne vsebine je bilo v Sokolskem domu veliko število. Razen dela v svojih društvenih prostorih je članstvo nastopalo pri raznih prireditvah doma in drugje. Ako se ozremo na vse delovanje Sokola na Ježici, moramo stvarno priznati vsemu članstvu zavednost in trud, ustvariti iz malega kar največ mogoče.
V nedeljo 11. avgusta bo obhajala društvo svoj 201etni jubilej, združen z javnim telovadnim nastopom. Društvo pričakuje, da se tega slavja udeleže vsi mnogoštevilni prijatelji sokolstva. Izredni čas nam ne dovoljuje programsko propagandnih proslav, zato bo društvo v okviru skromnih razmer storilo vse, da bo 201etni jubilej dostojno proslavljen.
Trgovinska pogodba s Slovaško
Kakor smo že poročali, je že prejšnji teden prišlo do uspešnega zaključka trgovinskih pogajanj s Slovaško, ki so trajali deset dni. V soboto so bile podpisane trgo-govinska pogodba, klirinška in turistična pogodba, pogodba o rečni plovbi in veterinarska konvencija.
Tako smo dobili tudi s Slovaško prvo redno trgovinsko pogodbo. Dosedanji trgo-viesid odnošaji s Slovaško so bili začasnega značaja. Z izmenjaTo not je bil lani 5. maia sklenjen začastj trgovinski sporazum ki je določal, da ostanejo v glavnem v veljavi določbe prejšnje jugoslovensko-češkoslovaške trgovinske pogodbe, dokler se ne sklene nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Slovaško. Veljavnost tega začasnega sporazuma je bila potem ponovno podaljšana.
že kmalu po ustanovitvi samostojne Slovaške so se pričeli razvijati trgovinski odnošaji s to državo in smo lani izvozili v Slovaško za 31.6 milijona din blaga, uvoz pa je znašal le 5 milijonov din. Letos se naš izvoz v Slovaško že znatno dvignil in je v prvem polletju dosegel 61.6 milijona din, uvoz pa se je dvignil le na 12.7 milijona din.
Pri pogajanjih v Beogradu je bilo predvideno, da bo naš izvoz v Slovaško znašal
na leto okrog 50 milijonov slovaških kron (75 milijonov din) in da bomo v enakem obsegu tudi uvažali blago iz Slovaške.
Naš izvoz v Slovaško je v glavnem kon-tingentiran. Kontingenti so določeni za suhe češplje, svinjsko mast in slanino, žive svinje (5000 komadov), ovčje surove kože, svinjske ščetine, pirit, cikorijo, kalcinirani magnezit, sladkovodne ribe, ribje konzerve, suhe fige, sveža jabolka, zgodnji krompir, razno povrtnino, čebulo in češenj, razno semenje, suho povrtnino, melone, vino za rezanje, kalcijev cianamid, mara-skino, mleto papriko, morske gobe, korale, morske ribe, mleti boraks, ekstrakte za strojenje, veterinarske serume in zdravila in umetna čreva.
Prav tako so določeni kontingenti za uvoz slovaškega blaga, in sicer za ječmen, pivovarski ječmen, rotacijski papir, celulozo, kable, bombažno platno, prejo od lanu, premog, (5500 kalorij, 1 milijon Ks), la-nene tkanine, mešane z umetnin lanom, si-zalovo prejo, čiste lanene tkanine, bombažno prejo, mešano z umetnim lanom, in čisto bombažno prejo (100 ton). Kakor smo že poročali, je določen obračunski tečaj obeh valut v razmerju 150 din za 100 slovaških kron.
Faleinika o podržavljen ju Narodne banke
Polemika o vprašanju podržavljenja Narodne banke zavzema vedno večji obseg. Oglašajo se predvsem branitelji interesov delničarjev Narodne banke. Na ta izvajanja odgovarja sedaj v beograjski »Politiki« R. Bičanič, ki pravi med drugim naslednje:
»Zelo zanimivo je opazovati, kdo se vse javlja v zaščito malega števila delničarjev Narodne banke. Se bolj zanimivo je citati argumente, ki naj služijo obrambi interesov delničarjev. Počenši od Tiho-mirja Paniča, ki je bil nespretno iskren, do Zivka Popaloviča, ki diskretno brani delničarje v imenu naroda, smo prišli končno od predstavnika iz najvišjega intelektualnega sveta dr. Mirka Kosiča, ki učeno dokazuje, kako potrebno bi bilo, da. g. Panič in njegovi zaščitniki nadalje vodijo Narodno banko. Nam pa se zdi, da ni potrebno z učenj aško zamotanimi trditvami razlagati tako enostavne stvari, ki so jasne vsakemu človeku, ki zna šteti.
Kot glavni argument navaja dr. Kostič, da sloni vloga delničarjev v Narodni banki na principu »delitve oblasti« in na tej osnovi se privilegirani korporaciji daje pravica, da otežkoča tiskanje bankovcev. Samo ne vem zakaj se 16 milijonom ljudi ne prizna pravica za tako vlogo, ki se piiznava malemu številu bogatašev, če gre za stvar, ki se tiče vsega naroda. Kaj jih odlikuje, da imajo tako pravico.
Poudarja se dejstvo, da je država sama velik delničar Narodne banke, saj ima 11.907 delnic. Toda učeni zakonodajalci so stvar uredili tako, da ima država za svojih 11.907 delnic samo 200 glasov, 9 naslednjih delničarjev, ki imajo skupaj 14.313 delnic, pa ima 800 glasov. Gospod Tihomir
Panič ima s 1500 delnicami 100 glasov, in je vsak njegov dinar vplačane glavnice osemkrat močnejši nego dinar vplačane glavnice, ki pripada državi.
šele lepša je stvar z delitvijo čistega dobička. Dr. Kosič je dejal, da dajejo delnice Narodne banke sorazmerno majhno rento, mi ljudje iz naroda pa vidimo, da so delničarji Narodne banke od glavnice 180 milijonov din dobili od leta 1920 do danes 437 milijonov din. Mar dr. Kosiču to še vedno ni dovolj.
Od leta 1922. do 1931. so dobili delničarji Narodne banke na dividendah 248 milijonov din, država pa je dobila 372 milijonov. Ta relativno povoljm odnošaj je bil spremenjen leta 1931 in so skrbni branitelji državnih interesov, delničarji Narodne banke dobili od leta 1931 do 1939 na dividendah 180 milijonov, država pa je dobila komaj 92 milijonov. Kakor vidimo delničarji dobro izhajajo, ko branijo »delitev oblasti«. V času največje krize je državni delež padel na letnih 4 milijona din, delež delničarjev pa je ostal skoro nedotaknjen.
Delniška glavnica, ki so jo vplačali delničarji in znaša 180 milijonov, daje delničarjem pravico, da delijo posojila v znesku 2 do 2 in pol miljarde din s 5 in pol odstotnimi obrestmi. To je tako enostavna stvar, da ne potrebuje mnogo komentarja. Marsikaj bi se še dalo reči o tem. kdo deli posojila in komu in kakšni so ostali dohodki članov upravnega odbora in drugih odličnikov Narodne banke. V ostalem se zdi, da dr. Kosič ni ravno proti podr-žavljenju Narodne banke, pod pogojem, da jo bodo izvedli »posebno kompetentni strokovnjaki«.
Povečanje naše premogovne produkcije
Najnovejša statistika ministrstva za gozdove in rudnike o rudarski produkciji v mescu maju zaznamuje tudi v tem mescu znatno povečano produkcijo premoga. Celotna naša produkcija premoga je znašala v juniju 545.249 ton nasproti 465.548, 421.151, 393.409 in 286.915 tonam v prvem polletju prejšnjih štirih let. Nasproti lanskemu letu je torej v juniju produkcija narasla za 79.700 ton ali za 17%, nasproti predlanskemu juniju za 124.100 ton ali za skoro 30%, nasproti letu 1936 pa se je produkcija skoro podvojila. Za prvo polletje letošnjega leta dobimo sedaj naslednjo sliko naše produkcije premoga v primeri z istim razdobjem prejšnjih štirih let.
I. poli. 1936 I. « 1937 L « 1938 I. « 1939 I. « 1940.
2,019.045	ton
2,280.468	«
2,674.945	«
2,863.614	«
3,511.185	«
V	prvem letošnjem polletju je bila naša produkcija premoga za 647.571 ton ali za nekaj nad 19% večja nego lani; v primeri s prvim polletjem 1936 pa se je produkcija dvignila za skoro poldrugi milijon ton ali za 75%.
Ostala rudarska produkcija
V	ostali rudarski produkciji razvoj tudi v juniju ni bil enoten. Produkcija železne
I rude se je v juniju držala Se kolikor toliko na lanski višini in je znašala 62.170 ton (lani 64.360). Zaostajala, pa je produkcija bakrene in svinčeno cinkove rude,
kajti bakrene rude smo nakopali le 74.240 ton (lani 85.960), svinčeno-cinkove rude pa 63.110 ton (lani 75.910). To nazadovanje produkcije je zanimivo v zvezi z najnovejšo uredbo o prisilni upravi rudarsko to-pilniških podjetij, o kateri poročamo na drugem mestu.
Produkcija boksita ki je v prvih mescih po pričetku vojne zaradi onemogočenega pomorskega prevoza hudo nazadovala, se je v poslednjih mescih zopet dvignila in je v juniju dosegla 26.570 ton (lani 29.260). Tudi produkcija pirita je znašala le 9000 ton (lani 13.200), povečala pa se je pro-
dukcija kromove rude na 6950 ton (lani 4400), produkcija antimonove rude na 2200 ton (lani 1500) m produkcija surovega magnezita na 4600 ton (3400).
Omeniti je še produkcijo nafte, ki je v juniju znašala 82 ton (lani 70), ln znatno povečanje produkcije zemeljskega plina na 295.000 m» (lani 106.000).
Tudi statistika topilniške produkcije zaznamuje nadalje znatno produkcijo sura-vega železa, namreč 6820 ton (lani 4940). Produkcija bakra je znašala 3039 ton (3678), produkcija svinca 2754 ton (606), produkcija cinka 460 ton (396) in produkcija antimona 159 ton (96). Znatno povečanje produkcije svinca je v zvezi z obratovanjem nove topilnice svinca, ki jo je zgradila družba Trepča Mineš.
Uredba o prisilni upravi
rudarsko-topilniskih podjetij
Ze včeraj smo na kratko poročali, da je v »Službenih novinah« objavljena uredba o prisilni upravi rudarsko topilniških podjetij, ki jo je predpisal ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike. Uredba določa naslednje:
Vsa rudarska in topilniška podjetja, ki morajo po presoji ministra za gozdove in rudnike v javnem interesu neprekinjeno obratovati, ne smejo obratovanja ustaviti brez predhodnega odobrenja ministra za gozdove in rudnike Da bi se preprečilo oviranje obratovanja ali ustavitev obratovanja v teh podjetjih lahko minister za gozdove in rudnike postavi prisilno upravo: a) na zahtevo -lastnika rudarskega podjetja alli solastnika, ki mu pripada preko 50% glavnice podjetja odnosno enega ali več delničarjev, ki imajo več kakor 50% glavnice; b) na zahtevo solastnikov, ki jim pripada najmanj 25 % glavnice podjetja ali delničarjev z najmanj 25% družbene glavnice, pa tudi na zahtevo solastnikov ali delničarjev, ki imajo manj ko 25% glavnice podjetja odnosno družbene glavnice, če predstavlja delež v glavnici, skupaj s posojili, danimi podjetju, najmanj 50%, vloženega odnosno delniškega kapitala; c) po lastni presoji če ugotovi, da to zahtevajo javni interesi.
Za prisilne upravitelje lahko minister postavi po naravi posla eno osebo ali več oseb. Postavitev prisilne uprave se ima objaviti v »Službenih novinah« in vpisati v rudarskih knjigah.
Prisilna uprava vodi tehnična defla v podjetju samo po v naprej določenem načrtu, ki ga na predlog prisilne uprave odobri minister za gozdove in rudnike. Delovni načrt izdela prisilna uprava s sodelovanjem strokovnih organov, ki morajo načrt izvajati po svobodni presoji in po načelih sodobne rudarske tehnike im pridobitnega gospodarstva. Za vsako spremembo določenega delovnega načrta, ki bi se izkazala kot neobhodno potrebna pri izvajanju, morajo organi prisilne uprave zahtevati naknadno odobrenje ministrstva za gozdove in rudnike. Stroške prisilne uprave nosi podjetje.
Nagrado organov prisilne uprave določi minister za gozdove in rudnike na breme podjetja. Organi pris;lne uprave so upravičeni vršiti vse posle in pravna dejanja, ki jih zahteva redno vodenje podjetja take vrste.
Prisilna uprava lahko najame posojila do ene četrtine glavn., in sicer po predhodni odobritvi ministra za gozdove in rudnike, preko ene četrt do največ polovice glavnice pa po predhodnem pristanku lastnika odnosno predstavnika podjetja ali po predhodnem odobrenju ministra za gozdove in rudnike. V primeru nesoglasja med lastnikom podjetja odnosno predstavnikom glede zadolžitve preko ene četrt glavn. odloča končno minister za gozdove in rudnike. Zadolžitev preko polovice slovnice je možna sa-j mo s pristankom lastnika odnosno pred-! stavnika podjetja in po odobritvi ministra
Z dnevom postavitve prisilne uprave nima lastnik odnosno upravni odbor ali registrirani predstavnik pravice voditi podjetja, upravni odbor, registrirani predstavniki odnosno zastopniki se lahko pritožijo ministru za gozdove in rudnike proti delovanju upravitelja, za katero smatrajo, da ni v soglasju z interesi podjetja in gospodarstva. Preiskavo na take pritožbe vrši preko svojih organov minister, ki o teh pritožbah tudi odloča. Organi prisilne uprave dostavljajo predloge lastnikov v pogledu poslovanja, če se z njimi ne strinjajo, predhodno v izjavo in odločitev ministru za gozdove in rudnike. Minister sme po svojem preudarku zamenjati organe prisilne uprave. Organi prisilne uprave odgovarjajo za svoje delo materialno oo predpisih, ki veljajo za upravni odbor delniških družb. Prav tako odgovarjajo kazensko po obstoječih predpisih.
Cellotno nadzorstvo nad poslovanjem organov prisilne uprave vrši minister za gozdove in rudnike preko oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo. Stroški nadzorstva gredo na breme podjetja.
Vse pravice, ki po tej uredb' pripadajo ministru za gozdove in rudnike pripadajo
na področju banovine Hrvatske banu. S to
uredbo, ki je stopila 5. avgusta v veljavo, se ne spreminjajo predpisi uredbe o zavarovanju državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi. Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da izda podrobne določbe za izvrševanje te uredbe.
6. avgusta
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 41. v Beogradu pa po 40. Bolgarski klirinški čeki so bili v Beogradu zaključeni po 89.20. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci notirala 437 — 440 (v Beogradu ie bil promet po 440). Zaključki so bili zabeleženi v delnicah Narodne banke do 7800 in v delnicah Trboveljske do 300.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 171.69
—	174.89, New York 4425 — 4485, Curih 1008.06 — 1018.06. Tečaji na svobodnem trgu: London 212.35 — 215.55, New York 5480 — 5520, Curih 1245.70 — 1255.70.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.50 (bankovci 6.65). London 17.55 (bankovci 12.25). New York 4.40 (bankovci 4.5750). Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 175.75 (register-marke 51.50).
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 437 — 440. 4% severne agrarne 50.50 den.. 6% begluške 78.50 bi.. 6% dalm. agrarne 71.50 bi.. 6% šumske 71 bi., 7% invest. 96 den.. 7% Blair 93 den.. 8% Blair 97 — 99.50; delnice: Narodna banka 7750
—	7850 (7800). PAB 180 bi.. Trboveljska 295 — 300 (300). Gutmann 50 bL. Šečera-na Osijek 230 den.. Osiječka ljevaonica 165 den.. Oceania 550 den.
Beograd. Vojna škoda 439.50 — 441 (440) 6% begluške 76 — 76.50 (76.25 — 76.50), 6% dalm. agrarne 69.50 — 69.75, 6% šumske 69 den.. 7% invest. 98 den.. 7% Selig-man 100 den.. 7% Blair 93.50 den.. Narodna banka 7850 bi.. PAB 194 den.
Blagovna tržišča
2ITO
'+ Chicago, 6. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 74.875. za dec. 75.375; koruza: za sept. 60. za dec. 56.
+ Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Koruza: baška 182; baška bela 192; Rž: baška 230 — 232.50; banatska 227 — 230. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 450.
+ Somborska blagovna borza (6. t. m.) Koruza: baška in sremska 170; baška bela 180. Moka: baška »Og« in »Ogg« 400 — 420; »7« 272.50 — 292.50; »8« 175 — 180.
Gospodarske vesti
= Izredno zasedanje stalnega nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora zaključeno. V ponedeljek se je vrnila iz Berlina naša trgovinska delegacija, ki se je v okviru izrednega 11. zasedanja stalnega nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora pogajala z Nemčijo o nekaterih vprašanjih, ki so prišla na dnevni red z zadnjim razvojem dogodkov na svetu. V prvi vrsti je morala delegacija rešiti vprašanje plačilnega in blagovnega prometa z zasedenimi državami, rešeno pa je bilo tudi vprašanje dobav rud in kovin Nemčiji. Delegacijo ie vodil pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, njegov namestnik je bil prvi viceguverner Narodne banke dr. Belin, v delegaciji pa so bili še načelnik zunanjega ministrstva dr. Slavko Stojko-vič, dr. Nenad Pevec, dr. Gojko Grčič in dr. Dušan Karlikovič.
= V nasprotju s slabo pšenično letino se obeta zelo dobra letina koruze. Iz Novega Sada poročajo, da je žetev pšenice v glavnem že končana. Po dosedanjih rezultatih se lahko sklepa, da bo znašal letošnji pridelek pšenice v Srednjem Banatu 6 do 7 stotov na oral. Glede kvalitete kaže, da bo povprečna hektolitrska teža pšenice 74 do 78 kg. Malo pred pričetkom žetve so še računali, da bo kakovost pšenice boljša. Zaradi slabe letine ni večjih ponudb nove pšenice. Žetev ječmena ie prav tako slaba. Povprečno znaša donos 6 do 7 stotov na oral. Stanje koruze pa je za enkrat zelo dobro. Če bo vreme še nadalje tako ugodno, kakor sedai. bo žetev rekordna. Prav tako dobro kažeta sladkorna pesa in solnčnice.
= Od sončičnega Semena bomo d°bHi 2000 vagonov jedilnega olja. Po vesteh iz Beograda kaže letošnja letina sončničnega semena prav dobro. Na posejani površini preko 30.000 ha bo znašal pridelek semena približno 8000 vagonov. Iz tega semena bomo dobili preko 2000 vagonov namiznega Olja. čeprav je bila letošnja letina oljnate repice slaba, bomo vendar s povečanim pridelkom sončničnega semena lahko krili potrebo domačega trga v jedilnem olju, kar je glede na sedanje pomanjkanje razveseljivo.
= Letna skupščina Zveze trgovskih združenj. Zveza trgovskih združenj bo imela svoj XX. redno letno skupščino v četrtek 15. avgusta ob 8. zjutraj v dvorani Sokolskega doma v Novem mestu, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in predsednikov pozdrav; 2. Predsednikovo poročilo; 3. Računski zaključek za 1. 1939.; 4. Proračun za 1. 1940.; 5. Tajnikov referat; 6. Predlogi in resolucije; 7. Slučajnosti. Dan pred skupščino, to je v sredo 14. avgusta pa bo prav tam ob 17. uri predkonferenca delegatov zaradi razprave o predlogih združenj.
= Pristojbina za telefonske aparate z avtomatom. Poštni minister je z odlokom od 25. junija izpopolnil ČL 8 telefonske tarife z novo točko 7., ki se glasi: Za telefonski aparat z avtomatom za denar se plača letna taksa 100 din. Nova pripomba št 5 pa se glasi: Telefonski naročnik, ki si je sam nabavil in vzdržuje telefonski aparat z avtomatom za denar, ne plača pristojbine iz točke 7.
= Spremembe pri največjem romunskem železarskem podjetju. Te dni so imeli delničarji železarskega in oboroževalnega koncema Rešita (v rumunskem Banatu) izredni občni zbor, na katerem je prišlo do važnih sprememb v upravi tega podjetja. Po odstopu dosedanjega vo-
dilnega člana uprave Maksa Ausnita, čigar ime je bilo v zadnjem času v zvezi z neko afero, je ostal v upravnem svetu kot zastopnik inozemskega kapitala le še Charles Haas iz Luksemburga. Na novo sta vstopila v upravni svet dr. Guido Schmidt in ing. A. Goring kot zastopnika nemškega kapitala. Po reorganizaciji fi-
! nančnih razmer v koncernu je sedaj 75% : delniške glavnice, ki znaša eno milijardo lejev, v rumunski posesti. Podjetje je doslej pripadalo koncernu »Compagnie Euro-peen de Participations Industrielles«, Monako.	______
Inserirajte v „JUTRU"
Plavalna liga 1940.
Jug:
Tudi z Jugom ctotna je bila Ilirija za točko prekratka Rekorden obisk, dober šport
Ilirija 55: §4
Ljubljana, 6. avgusta.
Vsi znaki so kazali da bo nocoj v kopališču Ilirije plavalna prireditev, kakršne že dolga leta ali morda sploh še nikoli nismo imeli v Ljubljani. V borbi za naslov državnega prvalta sta se srečala v njem oba najmočnejša pretendenta za plavalni prestol Jugoslavije, in sicer ekipa Juga iz Dubrovnika in najmočnejši celin-sik klub — naša Ilirija. Za prireditev je vladalo velikansko zanimanje in je bilo kopališče z ogromno tribuno vred nabito do zadnjega prostorčka, tako da se mora število nocojšnjih obiskovalcev računati na preko 2.000, ki so morali biti z današnjo prireditvijo res zadovoljni.
Pa ne samo moralni, tudi športni uspeh današnjega velikega dvoboja je popoln. Niso sicer padali novi rekordi, toda ligaške borbe so bile v vseh devetih točkah skrajno ogorčene in napete ter je bilo šele tik pred obema štafetama s precejšnjo gotovostjo odločeno, da bo Ilirija — kakor se ji je letos že enkrat primerilo v tej konkurenci — spet za točko prekratka. Ne glede na to pa so vsi njeni plavalci, to velja predvsem za one, na katerih je ležalo glavno breme današnjega večera (Pelhan, Cerer, Mihalek ter vsa damska ekipa) nadvse častno zastopali naš plavalni šport in se spet afirmirali kakor v svojih najboljših časih. Posebej je treba omeniti Pelhanov uspeh na 100 m prosto, kjer je v svojem najboljšem dosedanjem času 1:03,4 potisnil nevarnega štakulo na tretje mesto in pa odličen čas Cererja v njegovi domeni na 200 m prsno (2:50.5), ki je tudi najboljši letos v tej disciplini.
Jug je imel svojega velikega borca v čiru žižku, ki mu je prinesel obe prvi mesti na 400 in 100 m prosto, razen tega pa je postavil tudi sigurnega zadnjega moža v olimpijski štafeti. Poleg njega je treba imenovati še Luko Ciganoviča, dobrega Barbierija in pa Pozniakovo ter Bartulovičevo, ki sta prav tako dragoceno prispevali h končni zmagi Jugašev.
Organizacija prireditve, ki je bila tudi to pot v rokah preizkušenih plavalnih funkcionarjev Ilirije in Slovenske plavalne zveze, je sprva zaradi višje sile — lesene proge v bazenu so pokazale nujno potrebo renoviranja — nekoliko omedlela, potem pa je šlo spet po starem odličnem tiru. V okviru dvoboja so prireditelji izvedli še plavalni dvoboj med drugo garnituro Ilirije in Gradjanskim iz Karlovca, ki se je končal s 26:18 točkam v korist domačih, razen tega pa so spustili v vodo tudi tucat svojih skakačev, ki so s svojimi uspelimi produkcijami zelo posrečeno izpopolnili spored.
Podrobni tehnični rezultati dvoboja so
bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. žižek (J) 5:19, 2. Miloslavič (J) 5:25.2, 3. Skarpa (I) 5:25.7, 4. Mihalek (I) 5:29.3. — Jug vodi 8:3.
100 m prosto dame: 1. Fine Draguša (I) 1:17.3, 2. Keržan (I) 1:20, 3. Jazbec (J) 1:24, 4. Petrovič (J) 1:25.8. — Točke: Ilirija 11, Jug 11.
100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan (I) 1:13.7, 2. Ciganovič Luka (J) 1:14.1, 3. Marčič (J) 1:17.4, Pestevšek (I) 1:18.8.
—	Ilirija vodi 17:16.
200 m prsno dame: 1. Pozniak (J) 3:25.6, 2. Martin (I) 3:40.8, 3. Fine Saša (I) 3:44.6, 4. Matijevič (J) 4:20.5. — Točke: Ilirija 22, Jug 22.
100 m prosto gospodje: 1. žižek (J) 1:02.8, 2. Pelhan (I) 1:03.4, 3. štakula Ivo (J) 1:04, 4, Skarpa (I) 1:06.8. Jug vodi z 29:26 točkam.
100 m hrbtno dame: 1. Bartulovič (J) 1:30.6, 2. Fine Draguša (I) 1:31.2, 3. Bradač (I) 1:40.2, 4. Ciganovič (J) 1:43.7
—	Jug vodi s 35:31 točkam.
200 m prosto gospodje: 1. Cerer (I) 2:50.5, 2. Barbieri (J) 3:01.6, 3. Herzog (I) 3:05.4, 4. Brinič (J) 3:14.8. — Jug vodi z 39:38 točkam.
4x100 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša, Bradač, Martin, Keržan) 5:42, 2. Jug} (Petrovič, Bartulica, Bartulovič, Jazbec) 6:05.2. — Vodi Ilirija z 48:45 točkam.
4 x 200 m gospodje: 1. Jug (Miloslavič, Ciganovič. štakula Ivo, žižek) 9:54, 2. Ilirija (Pestevšek, Cerer, Mihalek, Pelhan) 10:03.1.
STANJE TOČK: JUG55, ILIRIJA 54.
Jug : Ilirija 8 s 2 (4 s 1)
V	waterpolu je mogla Ilirija postaviti večinoma same mlade moči, ki kljub temu, da tudi Jug ni bil v formi kakor nekdaj, niso mogle preprečiti precej izdatnega poraza. Tekmo je sodil g. Prcič.
Liga v številkah
Po nocojšnjem srečanju je vrstni red klubov (razvrščenih v povprečnem rezultatu) v plavanju naslednji:
Ilirija	4 2 2 250 62.50
Jug	5 4 1 302 60.40
Viktorija 2 2 0 110 55.— Jadran	2 1 1 98 49.—
ZPK	5 1 4 221 44.20
V	waterpolu je vrstni red naslednji: Jug	5 4 0 1 23 : 8 8 Viktorija 2 2 0 0 15 : 2 4 Jadran 2 10 1 5:52 Ilirija 4 1 0 3 9 :23 2 ZPK 5 1 0 4 5 :19 2
Prihodnje srečanje bo v soboto med Jadranom in Jugom v Splitu.
Pavttfoa Sevlgne v Vldijln
Prejšnjo zimo »o na Švedskem precej zmr-zovalL Da M se to ne ponovilo, »o oblasti prevzele organizacijo dobave lesa za kurjavo. Na sliki vidimo ogromen vlak splavov, ld jih majhen vlačilec počasi vleče proti Stockholmu. Samo ta vlak obsega nič manj nego 160.000 kubnih metrov lesa, s katerim se bodo prebivalci prestolnice v letošnji zimi greli
Žrtve novega potresa v Anatelifi
Kakor poročajo iz Carigrada, je bila škoda, ki jo je napravil novi potres v Ana-toliji precej večja, nego so prvotno domnevali. Samo v mali vasi Peik je od 690 prebivalcev ostalo 530 pod ruševinami, a tisti, ki so ostali živi, so odnesli vsi težke poškodbe. Resna je bila nadalje škoda v Amaji in Erzindžanu, kakor tudi v okolici Coruma. čankirija, Kiršehirja in Sivasa. V Sili, južno od Amaje. je trajal potres 36 ur. Pozneje je bilo še nekaj potresnih sun- . kov, ki so pa bili za srečo slabotnejši nego prejšnji.
Skupina nemških brzih bojnih čolnov, ld jfli zavoljo izredne brzine, okretno« ti ln
posebne napadalne taktike imenujejo »strmoglavce morja«. Po dobrih uspehih, Id jih je imela Nemčija ž njimi, so začeli tudi Angleži v večji meri graditi takšne brze čolne
»TI si pa pošteno zrasel, Petrček!« »Da. stric, a ti še bolj. Pri tebi je celo glava zrasla skozi lase!«
(Politlken)
Zadnja človeška naselbina na južni pofobH
Grob svetega Petra
Kakor Izjavljajo vatikanski arheologi, je računati, da bodo v doglednem čaau odkrili grob svetega Petra pod prastarim tlakom cerkve svetega Petra. V zadnjih tednih popravljajo tlak bazilike, ker je zaradi vojne obisk turistov zelo majhen in se temu delu lahko posvečajo nemoteno. Ko so delavci prišli v bližino velikega oltarja, pod katerim ležijo po starem izročilu apostolovi ostanki, so nadaljevali svoje delo s posebne previdnostjo in na zadnje so odkrili vatikanske jame pod baziliko. Grob bodo našli verjetno proti koncu leta, kajti delo se mora nadaljevati s še večjo previdnostjo in gre zato zelo počasL Potem bo komisija kardinalov, ki Jo bo imenoval papež, odločila o vprašanju, ali se naj grobnica odpre ali ne. Petrovo cerkev so zgradili nad grobom L 326. na povelje papeža Silvestra I. Okrog 1. 1500. je Juli.1 H. odredil njeno rekonstrukcijo. Takrat so odkrili tudi apostolov grob, a ga niso odprli.
je »lovita »Mala Amerika« v Margaretinem zaliva v AntarktldL Ta naselbina Je seveda nestalna, bi rabi admiralu Byrdu ter članom njegovih odprav kot izhodišče pohodov in poletov preko celine večnega ledu. Na sliki vidimo parnik Bvrdove odprave »Severna zvezda«, ki Je priplnl v Margaretin zaliv, da založi Malo Ameriko za zimo z živežem, kurivom in drugim materialom
»Ničvredne kosti«
V kosteh ni ničesar, kar bi smeli kot od.pajf.ek zavreči
Strmoglave! morja"
latina v fotografski industriji, je znano vsakemu otroku, je pa tudi dober nadomestek za kavčuk in gumo, apreturno in izolirno sredstvo, iz medicinskega področja naj omenimo samo izdelavo želatinskih kapic.
Kostem, ki jih porabijo za pridelavo 11-ma, v splošnem prej še izvlečejo tolščo Kosti vsebujejo namreč 5 do 10 odstotkov tolšče in ta kostna mast je nad vse važna. V glavnem jo predelujejo v glicerin in tolščne kisline. Oboje spada med najvažnejše sirovine kemične industrije. Le malenkost pridelanega glicerina gre v farmacevtsko industrijo in v gospodinjstva, v domače lekarne. Dosti več ga uporabijo za izdelavo razstreliv (nltroglicerin), dalje zaviralnih tekočin (n. pr. za topove) in tekočin, ki zadržujejo zaledenitev. Enako važne so uporabe v industriji barv in v kosmetični industriji, z glicerinom izdelujejo med drugim mila za britje, uporabljajo pa tudi kot apreturni pripomoček za usnjeno in tekstilno blago, kot dodatek k lepilom, konservirajoče sredstvo, za izdelavo tiskarskih valjev, farmacevtskih proizvodov, plastičnih mas itd.
Izmed kostnih tolšč, steartna in oleina, rabi stearin za izdelavo sveč, prepajanje papirja in usnja, izdelavo milnih in voščenih izdelkov, kot dodatek mnogim kosme-tičnim preparatom, za apreture, za izdela^ vo loščilnega voska, umetnih cvetlic itd. Olein, ki je pri sobni temperaturi tekoč, med tem ko je stearin trd, prihaja v poštev kot mazilo in olje za vrtala, za izdelavo tiskarskih barv, kopirnega papirja in trakov za pisalne stroje, za izdelavo mil in čistil, zlasti pa še kot pripomoček za tekstilna blaga.
Kostna moka, ki nam ostane, ko poberemo iz kosti lim in tolšče, se zavoljo svojega fosforno kislega apna uporablja kot krmilo in gnojilo v poljedelstvu, zlasti kot dodatno in poceni krmilo za mlado živino, iz nje pa je mogoče pridobivati tudi fosforno kislina
Naj omenimo Se mimogrede lz kosti pridelano stearinovo smolo za strešno lepenko, cestna dela, lake, izolirne snovi za kable itd., dalje kostni pepel za izdelavo mlečnega stekla in porcelana, ter kostno oglje, ki ga uporabljajo za izdelavo ad-Borpcijskih filtrov, v zdravilne svrhe itd. Omeniti pa bi bilo treba seveda tudi obrt in industrijo, ki iz izbranih kosti izdelujeta vsakovrstne predmete, gumbe, ročaje za orodje in orožje, kipce itd. Ta uporaba kosti je še vedno velika, čeprav jo izpodrivajo nove umetne smole in drugi nadomestki.
Je začasni sedež francoske vlade in nekaterih uradov njenih ministrstev. Vlada se pogaja ta čas, kakor smo že poročali, z nemškimi oblastmi, da bi se preselila v Pariz
Ognjeniki na Japonskem
Največ vulkanskih izbruhov je na Suadskih c tekih
Močni izbruh ognjenika na japonskem otoku Mijakeju te dni, je obrnil pozornost spet na delujoče japonske ognjenike. Pogostoma beremo, da je Japonska najbolj vulkanska dežela na svetu. Kakor pa je ugotovil švicarski profesor Sapper po desetletnem delu, je to mnenje pogrešeno
Zakaj hrup škoduje?
Cisto nagonsko si želimo iz mestnega trušča v mirnejša predmestja ali celo še dalje na deželo Ne da b mogli povedati zakaj. čutimo sami kaj nam je potrebno mir Na kakšen način se kaže da nam mestni trušč škoduje? Eder "zmed znakov je ta. da prične želodec stavkati Ne proizvaja več toliko soka. kolikor je potrebno, in tako se tudi jedi ne morejo zadosti prebaviti. Zavoljo tega trpi zdravie.
Zdravniki z državnega vseučilišča v Zapadni Virginiji pa so odkrili sedaj še nekaj čudnega, visoki zvoki nam škodujejo bolj nego enako glaso' globoki zvoki. Hrup ki ga proizvaja n. pr pnevmatsko kladivo, prenašamo dosti težje, če ima visok zvok. nego če je zvok globok, ps čeprav je ta enako močan al* pa še nekai močnejši Želodec nam to izdaja: ob visokem zvoku stavka temeljiteje
Seveda ne velja to za vse ijudi enako. Marsikdo vzdrži hrušč ob katerem napa dajo drugega že slabosti V splošnem pa velja, kar smo povedali
Otroci kralja Leopolda
Otroci oelgijskega Kralja Leopolda, ki so jih spravili ob začetku vojne med Nemčijo in Belgijo najprvo na Francosko, potem v Portugalsko, so se na kraljevo željo vrnili v Bruselj. Nemška vlada jim je dala za povratek na razpolago posebno letalo. Z bruseljskega letališča jih je prepeljal nemški vojaški avtomobil do sedanjega kraljevega bivališča.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Vse japonsko ozemlje z otoki Rijukiju ln Kurili šteje 44 delujočih ognjenikov, ki so razdeljeni na 5000 km dolg pas. To ie približno desetina vseh delujočih ognjenikov na svetu. Aleuti, Sundski otoki in Islandija so dosti bolj na gosto posejani z ognjenimi gorami. Tudi kar se tiče izbruhov. Japonska ni na prvem mestu. Sund-ski otoki imajo v enakem času skoraj trikrat toliko vulkanskih izbruhov nego Japonska in ti izbruhi .so v splošnem tudi hujši. Od 1. 1500. so ognjeniki na Sundskih otokih po Sapperjevih računih izbljuvali že 185 kubnih kilometrov pepela in kamna, toki lave imajo tu bolj podrejen pomen. V istem času so japonski vulkani spravili na dan samo približno osem in pol kubnega kilometra pepela in kamenja, poleg tega pa še tri in pol kubnega kilometra lave.
N A M E S T C A N E K B © T E
V arhivu pariškega kasacijskega sodišča hranijo akte, ki se nanašajo na izjave vdanosti ob raznih svečanih prilikah. Tri adre-se iz 1. 1814. in 1815. so med temi posebno zanimive.
Kasacijsko sodišče Je pisalo 18. aorlla 1814. kralju Ludoviku XVm.: »Veličanstvo, po dolgi in viharni nevihti je državna ladja spet v varnem pristanu. Francija je našla zopet svojega pravega kralja in Francozi očeta, ki bodo v njegovem naročju pozabili na prejšnjo nesrečo.«
25. marca 1815. se je kasacija obrnila na Napoleona s sledečimi besedami: »Naj bi bili za vedno pozabljeni dnevi z Izdajo uvedenega medvladja. ki ga je postavila tuja sila in ki se ga narod ni mogel drugače otresti.«
12. julija istega leta pa je nalovila na Ludovika XVTri. pismo: »Naj bi bili za vedno pozabljeni ti strahotni dogrodki. ki so Vaše Veličanstvo oditrgali rokam Vaših obuprnih podložnikov in ki so postavili najpredržnejši despotizem!«
VSAK DAN ENA
Kosti aiKakor niso samo za to. da bi kuhali ž njimi juhe. Kosti so nad vse važna sirovin a. iz katere je mog oče izdelati kakšnih sto različnih važnih produktov, tudi če so prekuhane in jih gospodinje zavržejo kot neuporaben odpadek, kajti iz tega odpadka je v juho prešel le malenko-stel del uporabnih snovi. To sploh ni noben o padek. ker ga je mogoče predelati stoodstotno v koristne stvari
V kosteh nahajamo tako organske snovi tn. pr. lim in tolščo), kakor anorganske (f sforno kislo apno). Posebno organske snovi so izhodišče za celo vrsto tehnično ln gospodarsko važnih proizvodov. Staro je že pridobivanje lima lz kosti, lima. ki ga uporabljamo za lepljenje papirja, karto-naže in lesa, za apreture preprog in tek-Btilij, kot vezivo za barve, Izolirni material, v industriji vžigalic in pred vsem v pohištveni industriji.
Posebno čist kostni lim Je želatina. To izdelujejo iz prvovrstnega kostnega materiala in s posebno skrbjo. Najčistejši proizvod Je brez okusa in vonja ter ga uporabljamo v gospodinjstvu kot dodatek k živilom, uporablja pa ga zlasti še industrija živil ln slaščic. Kakšno ulogo ima že-
Zdravnik kot llftboy
Neki newyorški zdravnik, ki je bil do smrti svoje matere l. 1931 znan specialist za želodčne bolezni in nastavljen v najimenitnejših newyorških bolnišnicah, se >e nenadno naveličal svojega poklica in je sklenil, da ga opusti Prosil je nekega prijatelja, ravnatelja neke bolnišnice, naj mu priskrbi kakršno koli drugačno zaposlitev V tej bolnišnici je bilo mesto liftbova pravkar prosto m za mesečno plačo 45 dolarjev je zdravnik pod drugim imenom ta posel tudi sprejel Opravljal jo je devet let, a plačo je uporabljal večmoma za male darove bolnikom Njegova skrivnost je prišla te dni na dan, ko je na u'lici nenadno umrl za srčno kapjo, štel je že sedemdeset let Spravili so ga v najbližjo bolnišnico, kjer so ugotovili, da je že mrtev Ko so iskali njegove osebne podatke 90 dognali kdo se je prav zaprav skriva! za skromnim strežnikom dvigala v bolnišnici.
Ko počiva vojna na frontah
se nadaljuje njeno razdiralno delo % tem večjo vnemo v zraku in v zaledju. Slika nam kaže porušeno hišo v nekem kraju severne Nemčije po napadu angleških
bombnikov	I
Da ne bo zmanjkalo drv za kurjavo
mCHEL ZfiVACOt
ivOALAN
»Strahota in svetoskrunstvo«, je sam pri seb zamrmral Jakomin.
»Čast terja od mene, da ostanem mož beseda Kip je moje povabilo sprejel. Večerjala bova torej v štiri oči, če ne, bi bilo ime, ki ga nosim omadeževano.«
»Kakor da še ni!« je v srcu vzdihnil Jakomin.
»In ti nama boš stregel pri mizi,« je končal don Juan.
»Jaz!...«
»Prav ti,« je z vročičnim glasom kriknil don Juan. »Stregel nama boš. Razen če ti je ljubše, da ti res odrežem jezik in ga spečem za svojega marmornatega gosta.«
To rekši, je don Juan odšel in prepustil Coren-tina groze polnemu premišljevanju kaj je bolje: ali, da si da odrezati jezik, ali, da se udeleži bogokletne večerje.
Na ulici se je don Juan pomiril. Nekaj minut je stal pred »Vedeževalko« ter opazoval ljudi ki so hodili mimo Nato je krenil proti Arronškemu dvorcu. Sicer pa ni imel določnegi namena.
Na vogalu Ulice svetega Diomza je mahoma zagleda! Zaveto.
Stala je pod pristreškom, kakor da bi nekoga
čakala Bila je čedno oblečena in lalispan kakor ia praznik.
»Kaj dela tu?« se je vrrašal dat !uan »N:, m j vero, zalša je ko kdaj Malo it ma j k d d fc» bil pozabil to prečuin^ cvetka 1 ubpzn 2a t draga Zavota. vem da čakaš m ne Evo '«
Pristopil je k nji Zavota it- ia dek. z J ela aato pa zlovoljno skom gn la z rs::.- ni
»O!« je rekel don Juan m >o udvurlkvo o d a-vil. »Kako se upate ob takem vremenu .'posla jat ta dražestni obraz in te nežn roke se pripr v-lja na dež? Zavota vendar vas že vid m p .h neznosnih dneh, ko sem brez va; g ruva, od hrepenenja!«
»Saj bi me bili lahko poiskali v tist: s. bici ste nekoč, enkrat samkrat. stopil; vanjo
»Moral sem oditi iz Pariza, dragica. Komaj s.m • se vrnil, sem že pohitel k vam."
»Videla sem vas vse te dni. Nikar me ne izku- j šajte nalagati Speljali ste me z nos Jokal-, sem. j res. A zdaj. kakor vidite, ne jočem več.«
»Pri tej priči naj me strela ubije, če lažem ko pravim, da vas Ijubun in da ne morem živeti brez vas...«
»Nu, pa nikar ne živite,« je smeje se rekla Zavota.
Don Juan ni nr gel verjeti svoji u \=> m M -rmično je vprašal:
»Kaj delate tu, neusmiljena Zavota. k: sem vas moral srečati v svoje gorje?«
Žavota je mirno odgovorila:
»Ženina čakam .«
»Svojega žen na? .«
»Seveda Kaj pa je v tem tako presenetljivega?«
Donu Juanu se je bilo zazdelo, da niha od ene-zmed tramov pristreška človeško truplo, tru-
jo nesrečnega Lubina kakor ga je bil videi ta-via o streho in da ga mrtvi gleda s svojimi
t n mi očmi.
r* /L ga je izpreletel Toda zbral je vso svojo
.jO ^ Viem- močmi se je uprl prividu in res, zen i? izginila ...
V:k:egi ž.niaa je rekel nato »ali ali...«
»Oh.« se je nasmehnila Života »saj ne govorim o Luk nu Bedak se e obesil, z njim je torej konec O Zanotu govorim ki je že v Lubinovih časih hodil za menoj in hotel umreti od žalosti, ker sem imela oneca rajši. Zanot. sin trgovke pri .Srebrnem naprstniku'. pride semkaj pome. da me odvede k svoii materi, kjer se dogovorimo zastran poroke. Pustite me, žlahtni gospod, nerodno bi mi bilo. ko bi me videl govoriti z vami.«
»Zavota, tiste prstane, zapestnice in vse. kar sem ti obljubil, ti takoj prinesem na dom.«
»Ne bo nič! Ne verjamem vam In vse. kar mi ponujate, bom tako imela, ko postanem Žanotova
žena. Saj je bogat «
»2 vo*a, tu blizu imam štirdese: tisoč liber v
tu Dam ti jih «
Zavota je planila v smeh.
»Ne maram jih. pa da jih je sto tisoč. Z Bogom, vaša sveilost. Nič nisem jezna na vas. Narobe:
naučili ste me, koliko je verjeti moškim prisegam. Do smrti vam bom hvaležna.«
Obraz se ji je bil zaprl. Trdo je zrla nanj. Strup v njenem srcu je še glodal.
»Zavota, na mojo dušo, kolnem se ti...«
»Evo Zanota!... Z Bogom, gospod.«
Urno, ljubko se je obrnila in stekla proti mlademu človeku, čigar oči in vedenje so razodevale globoko ljubezen. Laskavo se mu je obesila na komolec ter se privila k njemu. Odšla sta z lahnimi, urnimi koraki, z očmi v očeh. kakor da se ne moreta dovolj približati drug drugemu. Ko se je don Juan do dobrega opametoval. je bila dvojica že •zginila. In don Juan je zamrmral:
»Nesrečni Zanot!...«
Deset minut je okušal vse muke ljubosumja. Zal mu je bilo Zavote, ki se mu je zdela zdaj krasotica nad krasoticami. V mislih je psovai Zanota. želeč mu vsakršno gorje.
»A kaj ga preklinjam?« je dejal nazadnje. »Saj mu ne bi mogel želeti hujšega, kakor da se poroči z mojo drago Zavoto. Takšna, kakršno jo zdaj vidim, bo pravi peklenšček za ubožca, ki hoče združiti svojo usodo z njeno.«
Don Juan se je zasmejal.
»Z Bogom, zala Zavota,« je pomislil. »Kratko urico sem te ljubil. Z Bogom. Mrtva si, kajti smehljaj tvojih pokvarjenih ustnic ni več namenjen meni.«
Toda premišljeval je naprej:
Iz Pariza v Lizbono
Ena izmed največjih težav, ki povzročajo današnji Franciji nešteto preglavic, je gotovo milijonsko število beguncev. Da vsaj malo spoznamo tragedijo teh ljudi, priobčnjemo pismo neke Angležinje, Id je na begu iz Pariza v Lizbono našla toliko časa, da je svojim prijateljem v Ljubljani opisala tragedijo milijonov.
Kolikšno presenečenje in razočaranje! Če se zdaj spominjam pisem, ki sem jih vam pisala od pričetka vojne do maia mesca in v katerih sem vam izražala mišljenje in srčne želje francoskega naroda! In danes! Sedim v Royal British Clubu v Lizboni. utrujena do skrajnosti, obvezana na levici, kamor me ie ranil drobec granate, ter vam skušam kolikor mogoče nazorno popisati t j s trpljenje. Priznati moram, da sem pr: vsej tragediji imela srečo, kajti trpljenje ogromne večine ostalih ie bilo gotovo še mnogo večje!
Zadnji dnevi v Parizu
Ko so Nemci po kapitulaciji belgijske armade prodrli preko tako imenovane Da-ladierove linije v severno Francijo, so Parižani prvič resno pogledali dejstvom v oči in se pričeli pripravljati na najhujše. Sprememba v vojnem vodstvu s prihodom Weyganda na čelo vojske pa ie kmalu pomirila pariške bulvare in liudie so gret z zaupanjem zrli v bodočnost. Toda Nemci so prodirali naprej in naprej. Letalski napadi so se množili, množice beguncev so se pričele valiti skozi mesto in ovirati promet.
Po Parizu so pričele krožiti najrazličnejše govorice: o slabi preskrbi armade z živežem, orožjem in strelivom, o izdajstvih. o skorajšnjem vstopu Italije v vojno A ko so ljudje na ulici pripovedavali dru.T drugemu vse mogoče, so se obenem navduševali nad armado in dajali upanje dru« drugemu. Doma oa so potem premnogi na skrivnem pospravljali svoje stvari in jih pošiljali v notranjost države... Medtem so prihajali Nemci bližje in bližje in končno je postalo vsem lasno, da bodo kmalu v samem Parizu.
Od Pariza do Bordeauxa
12. junija sem odpotovala tud<. jaz. Imela sem srečo, da so mojo mater in mene vzeli s seboi prijatelji v svojih avtomobilih. V zadnjem trenutku sva zmetali v kovčege vse potre-bno in zapustili svoj dom. Nikar si pa ne predstavljajte, da smo z avtomobili potovali hitra Po cestah, popolnoma natrpanih z vozovi, vojaki in civilisti, smo potrebovali često po celo uro za razdalje treh. štirih kilometrov. Ljudje so bežali v paničnem strahu. Matere so vozile svoje otroke v vozičkih, ker so pa ti zavzemali preveč prostora, so iih enostavno pustile ob robu ceste in nesle otroke na rokah. V tej zmedi je čisto naravno, da so se zgubili drug od drugega, da je cesta odmevala od krikov izgubljenih. pohojenih. Nad nami so stalno krožila nemška letala, ki so se od časa do časa spuščala prav nizko, da je ropot njihovih motorjev zadušil kričanje množice. V očeh vseh pa smo brali samo eno veliko vprašanje — kam? Spotoma smo 9e ustavljali po raznih vaseh, kjer so se domačini trudili, da nam bi ustregli, toda tej množici. utrujeni in lačni, niso mogli pomagati. Polnih šest dni je trajala vožnja, dokler nismo slednjič zagledali pred seboj Bordeauxa.
V Bordeauxu
Mesto, ki ima ob normalnih prilikah svojih 250.C00 prebivalcev, ie bilo v nekai dneh zasedeno z več ko milijon beguncev. Mislim, da si lahko predstavljate to zme-
do! Hrane, ie primanjkovalo povsod, še ( celo vode včasih ni bilo dobiti. Ceste so I bile polne ljudi, ki so polegli, izčrpani na j smrt, in jih nobena sila ni spravila več j pokoncu. Odpeljali smo se nekaj kilometrov z mesta in se hoteli nastaniti v neki samotni hiši. Toda ko smo prišli tja. smo z žalostjo ugotovili, da je že zasedena. Njeni prebivalci pa so bili tako priiazai. da so nam odstopili nekai slamniač. katere smo znosili v neko leseno šupo.
Popolnoma izčrpani smo legli. Toda nismo še spali polno uro, že so nas zbudile sirene in pa eksplozije bomb. Nemci so napadli mesto. S strahom smo čakali konca in bili pripravljeni na vse. Neka bomba. ki je priletela prav blizu nas. je povzročila. da se ie naša lesena baraka podrla. drobci granate pa so frčali okrog, tako da smo bili v nekai minutah vsi krvavi. K sreči smo bili vsi laže ranjeni. _
Ko je napad minil, sr™ na svojo največjo ettozo opazili, da ie bomba, ki ie porušila našo barako, direktno zadela hišo. v kateri smo se hoteli nastaniti. Vsi, kar iih je bilo v niei. so našli smrt pod razvalinami pribežališča. Odpeljali smo se naorei proti španski meii. Sootoma smo doživeli še en tak letalski napad in samo srečnemu naključju se imamo zahvaliti, da smo živi in kolikor toliko celi prišli do meje.
Španija
Tu se je spet pričelo čakanje. Neverjetno dolge kolone avtomobilov, vozov, avtobusov so čakale na dovoljenje za prestop meje. Zgodovina se ponavlja. Komai leto dni je minilo, ko so se na španski strani trli in čakali begunci, da se zatečejo pred državljansko vojno v Francijo, zdai pa ista slika z nasprotne strani. Oseminšti-rideset ur čakanja v najhujšem dežju smo morali prestati, da smo lahko prestopili mejo in morda za večno, zapustili Francijo.
Bilo je ob 22. uri Ne morete si predstavljati. kako človek z veseljem pozdravi razsvetljene ulice, svetlobne reklame, saj smo vse to pogrešali že celih deset mescev. Toda preveč smo bili utrujeni, da bi se navduševali nad temi nekdaj vsakdanjimi stvarmi. Bili smo srečni in zadovoljni. da smo se rešili.
Zal pa to naše zadovoljstvo ni dolgo trajalo. Drugo jutro smo ob priliki zajtrka ugotovili, da nas Španci kai grdo gledajo in da vlada tu neverjetna draginja. V veliko veselje pa sem v hotelu, kjer smo stanovali, spoznala nekega Madžara, ki je tudi pribežal iz Francije. Ker se ie v prejšnjih letih bavil s plavalnim športom, mi je med pogovorom povedal, da pozna tudi Jugoslavijo in pa nekatere plavače. tako: Wilfana. Mihaleka. Cerer j a.
Sklenili smo. da potujemo skupno naprej. Španske oblasti pa so nam delale prevelike preglavice zaradi avtomobila, katerega smo zatorei pustili kar tam in nadaljevali pot z vlakom. Po 29-urni vožnji smo srečno prispeli-v Lizbono. ! 4
Zdaj sedim tu in čakam. Ne vem. ali odpotujem kam naprej ali ostanem stalno tu. ne vem. kaj je z moio ostalo rodbino, kaj z znanci in prijatelji... Spomnite se name in se mi javite.
JTstsato? dr« Milan Kos tis 1
V	bolnišnici v Pakracu, je včeraj umrl senator dr. Milan Kostič, podpredsednik
SDS.
Z dr. Kostičem je umrl stari parlamentarec predšestojanuarske dobe. ki je cd tedaj bil vedno v hudi opoziciji vse do sklenitve sporazuma. Politično je ves čas soc1' .oval s pokojnim Svetozarjem Pribiče-v;/: m. Rodil se ie v 1. 1876 v Sremskem Šidu. kier je tudi največ politično deloval, i Večkrat je bil izvoljen za narodnega no- ! slan a, lansko leto pa v senat. V Zemunu I se j 'j bavil z advokaturo. Posebno ie zna- j na njegova obramba dr. Mačka pred sodi- j ščcm za r aščito države. Spadal je med prvak* Kmečkc-demokratske koalicije in je bil čislan tudi v vodstvu HSS.
Maistri a Bledo
Od .....' ;lje se že mudi na Bledu zunanji
minister dr. Cincar-Markovlč, včeraj do-pr' ' -. - pa je prispel tja tudi pravosodni min -ter dr. Laza Markovič.
D^asna © mmrtl Stfepana Radiča
Predsednik Matice hrvatskih gledaliških prostovoljcev Emest Radetič je napisal gledališki komad o tragični smrti Stjepana Radiča pod naslovom »Ostani z nami«, v katerem prikazuje globok vtis, ki ga je ta tragedija izzvala v vseh slojih hrvatskega naroda." Režijo dela je prevzel intenclant zr j..rebškegi. gledališča Aleksander Freu-clenreich. Prvič bo dramo izvajal zbor Marce gledaliških prostovoljcev v četrtek ob 8. zvečer v zagrebški radijski postaji.
Glasilo dsr. Mačka
o vlogi kapitala
V	svojem notranjepolitičnem uvodniku podaja 0'asilo podpredsednika vlade dr. Mačka nekaj zanimivih informacij o napovedanih gospodarskih reformah V uvodniku čitamo med drugim:
»Dne 26. t. m se bc. zaključilo prvo leto sporazuma Istočasno se bodo pričele izvajati gospodarske reforme, ki se sedaj pazil jivo proučujejo, tako da bo september obeležen, kot začetek zelo žive gospodarske delavnosti v državni skupnosti. O ukrepih, ki se bodo podvzeli, ni nič znanega, kar je tudi naravno, če se upošteva, da je že vest o proučevanju reform v emisijski banki izzvala tako močno reakcijo, kateri sku?ajo nekateri dati čisto nacionalno obe-ležj e.
Če pa se zaenkrat držijo v tajnosti ukrepi, ki se bodo ped vzeli, vendar je finančni minister dr. Šutej že podal izjavo, v kateri je odločno naglasil socialno funkcijo kapitala, poudarjajoč, da v državi, v kateri je dosti surovin in dosti delovne sile, pomanjkanje kapitala ne sme biti izgovor za pasivnost v gospodarstvu. Sociallna funkcija
kapitala se ima izvajati s strani države povsod, kjer privatna pobuda ni hotela ali ni mogla izvršiti svoje dolžnosti. Prva naloga načrtnega vodstva narodnega gospodarstva je, da se kapital pravilno razdeli in da se uporabi tam. kjer je to potrebno. Vendar je finančni minister naglasi!, da bo vlada strogo varovala našo valuta Res je, da Narodna banka razpolaga z znatno zlato podlago ter cbtok bankovcev nikoli ni prestopil z zakonom predvidene meje, vendar je treba upoštevati, da je tudi valuta podvržena zakonu ponudbe in povpraševanja. Če se torej izvaja produktivni program investicij širokih razmer, tedaj nastane veliko povpraševanje za kapitalom; njegova cena raste ter se ne morejo pojaviti znaki inflacije. Neupravičena je zato zaskrbljenost denarnih zavodov iz Beograda. Srbije, Južne Srbije in Črne gore. d& bi podržavljen je Narodne banke dovedlo do inflacije.«
Hrvat! za podržavljen je iMfaradne banke
Kakor je znano, se HSS zavzema brezpogojno za podržavljenje Narodne banke. V tem stremljenju vidi važno stopnjo tudi za dosego enakosti in ravnopravnosti. V vodstvu HSS so prepričani, da bo ta borba končala s polnim uspehom, čeprav priznavajo, da bo treba odstraniti še dosti ovir. Tudi »Gospodarska sloga«, glasilo istoimenske najpomembnejše hrvatske kmečke gospodarske organizacije, se za-zema za etatizacijo naše emisijske banke in piše med drugim:
»Kot Hrvati zahtevamo podržavljenja Naroine banke zato ker smatramo, da bo po tej poti storjen korak naprej k ravnopravnosti v finančni politiki te ustanove. Ne moremo dovoliti, da na hrvatsko gospodarstvo odpade le 23.61 odstotkov eskomptnih posojil, na' srbsko gospodarstvo pa 49.24 odstotkov, kakor je to bilo 1. 1938. Tudi kmečki narod s polno pravico zahteva, da se v tej banki uvede red s tem, da dobi v njej država iključno besedo. To se ne da doseči samo z državno kontrolo, temveč mora država odkupiti vse delnice in likvidirati Narodno banko kot delniško družbo. Toda delnice, se ne smejo odkupiti po cenah, po katerih se prodajajo na borzi, oziroma po njihovem tečaju, marveč po nominali, to je za ono vsoto, ki je zapisana na vsaki delnicL V nasprotnem primeru bi država drugič sankcionirala nepravične zaslužke gospodov delničarjev Narodne banke.«
Razpust židovskih
prostozidarskih lož
Iz ministrstva notranjih poslov je bilo izdano za javnost sledeče sporočilo:
»Predsednik ministrskega sveta Je kot zastopnik notranjega ministra s svojim odlokom I. št. 21.471 od 5. avgusta 1940 na temelju § 11 zakona o društvih, zborih in sestankih razpustil »Veliko ložo za kraljevino Jugoslavijo neodvisnega reda Bene
Poziv Sokolom
Bratje, sestre, umrl je brat dr. Riko Fux. Pokojnikovo življenje je bilo tesno povezano s sokolsko organizacijo Na vidnih mestih je v njej opravil delo, ki je za sokolstvo trajne vrednosti. Bil je med kladivarji jugoslo-venskega sokolstva, ki mu bo ohranilo hvaležen spomin.
Pokojnikovega pogreba se udeležimo v krojih, bratska društva pa naj se ga udeleže s prapori. Pogreb bo danes ob '/s6. uri popoldne z 2al k Sv. Križu.
Zbor vseh sokolskih pripadnikov in praporov bo ob »/25. uri popoldne na letnem telovadišču na Taboru, od koder bo skupen odhod na pokopališče.
Zdravo!
Uprava sokolske župe Ljubljana
Ljubljanski Sokol naznanja, tužno vest, da je preminul njegov dolgoletni in zvesti član br. dr. Riko Fux, bivši dolgoletni tajnik Jugoslov. sokol, saveza in član starešinstva SKJ. Pogreba nepozabnega pokojnika se udeležimo korporativno v krojih in z zastavo. Zbirališče danes 7. avgusta na Taboru na letnem telovadišču ob 16.30 uri. Pozivamo vse brate in sestre, da sodelujejo v krojih, odnosno, kdor nima kroja v civilu z znakom.
Odbor
msm
Berit«, in vse v njo včlanjene lože. Glede imovine teh udruženj bodo postopale pristojne splošne upravne oblasti po § 19 zakona o društvih in zborovanjih.«
Ob priliki razpusta prostozidarskih lož se je torej vlada poslužila dvojnega postopka. Najprej je odredila, da se ima tudi za nje strogo izvajati odlok notranjega ministra o prepovedi zborovanj in. sestankov. Na ta odlok se je »krščanska velika loža Jugoslavije« sama razšla, dočim je židovske lože vlada izrecno razpustila. Ali židovske niso hotele slediti zgledu ostalih lož, ali pa je bil za njih razpust meroda-jen kak drug razlog, iz objavljenega komunikeja ni razvidno.
Prehrana Pariza
Sodelavec pariškega »Journala opisuje svoj obisk v ogromni pariški tržnici, znani pod imenom »Les halles«, ter poroča o vseh dobrinah, ki so ostale Parižanom celo pod nemško okupacijo. Posebno dobro je založen oddelek s sadjem. Največ je breskev in marelic. Tudi masla ne manjka. Vendar dostava blaga na tržnico ni še po-nolnoma redna, kar povzroča trgovcem veliko škodo. Tudi ribji trg nI tako sijajno založen, kakor je bil nekdaj, vendar se najde še dosti vrst sladkovodnih in morskih rib. Govejega in svinjskega mesa je zaenkrat še dovolj.
Poročevalec je prepričan, da je prehrana Pariza zasigurana. Prebivalstvo Pariza v ožjem pomenu besede, brez predmestij, je padlo na eno tretjino in znaša sedaj komaj dober milijon ljudi. Kruh je odlične kakovosti. Tudi vina je dovolj, zelo težko pa je priti do kave, mila, olja. Sladkor se izdaja na karte, tobaka pa dobi vsak, kolikor ga hoče.
Pomen romunskega
petr^le jaza Nemčijo
Ameriška agencija United Press poroča iz Bukarešte, da postajajo dobave rumun-skega petroleja za Nemčijo od dneva do dneva bolj pomembne. Po odpadu francoskega in angleškega trga je prebitek ru-munskega petroleja vedno večji, kar gre v izključno nemško korist. Zaenkrat je v Rumuniji več petroleja na razpolago, kakor ga zmorejo razpoložljiva prevozna sredstva. Nemčija je investirala velike kapitale, da si je zagotovila kontrolo nad rumunsko petrolej sko industrijo. Zgradili so nova skladišča in podvzeli so posebne ukrepe za izboljšanje vrelcev. Tudi zato ima Nemčija ves interes na tem, da vlada mir na Balkanu.
Nizozemske vojne žrtve
Bliskovita vojna na Nizozemskem je trajala le nekaj dni, kljub temu je zapustila hude posledice, ki pa vendar niso tako težke, kakor se je to v začetku mislilo. Tako je nizozemska vlada po svoji preselitvi v Anglijo objavila, da je padlo nad 100.000 Nizozemcev in da je bilo pri strahovitem bombardiranju Rotterdama tudi blizu 100.000 žrtev med civilnim prebivalstvom. Sedaj so nemške oblasti ob sodelovanju nizozemskih ugotovile pravo stanje stvari, ki je daleč pod prvimi vestmi. Iz službenega vira v Haagu se objavlja, da je padlo 2090 nizozemskih vojakov, ranjenih je pa bilo 6889; 29 je doslej še pogrešanih. Prav tako je ugotovil mestni magistrat v Rotterdamu, da je ob priliki bombardiranja mesta izgubilo življenje 619 oseb med civilnim prebivalstvom, dočim manjkajo podatki o ranjencih.
Kaj pomenijo Bardanele za Rusijo
Znani bolgarski politik in publicist prof. Genov razpravlja v uvodnem članku sofijske »Zore« o ruski življenjski potrebi po izhodih na prosta morja. Na koncu piše:
»Po nemški okupaciji Danske in Norveške ie ruska pot napram zaipadu zaprta bolj kakor kdajkoli poprej. Na Daljnem vzhodu je Rusija zapahnjena po Japonski, ki hoče kontrolirati edino rusko luko Vla-divostok. Murmansk na Severnem Ledenem oceanu, čeprav ie prost ledu. se le težko uporablja, a še to le v korist severo-zaipadne Rusije.
Največji evropski del ogromne ruske zemlje je gospodarsko in geopolitično navezan na Črno morje. Toda to morje je zaprto z Bosporom in Dardanelanri, ki ju drži Turčija. Gospodarji Sovjetske zveze niso nikoli pozabili velikega pomena Črnega morja in Dardanel za Rusijo. 2e na konferenci v Lozani je tectenji ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin poudarjal, da gre 70% ruske zunanje trgovine skozi morske ožine. Skoraj ves izvoz ruske nafte gre čez črno morje. Prav tako gre izvoz kovin in rud z Urala skoraj izključno skozi Dardanele. Zato ie tudi popolnoma jasno, da gospodarji Kremi ja. ki se nahajajo ▼ zelo priletnem mednarodnem položaju, načenjajo vprašanie revizije določil o morskih ožinah boli v prikladnem smislu za Rusijo. Vprašanje režima Dardanel je odprto...c
Ali sem prispevat za sokoiski dom v Trnovem?
ŠPORT
Kolesaril pojdejo na 148 in 78 km
Pred nedeljsko dirko za feanovinsko prvenstvo med
seniorji in juniorji SKZ
V nedeljo 11. t. m. bo Slovenska kolesarska zveza prvič nastopila s svojo javno prireditvijo, in sicer organizira tekmovanje slovenskih kolesarjev za naslov bano-vinskega prvaka. Tekmovali bosta obe kategoriji — prvorazredna (A-kat.) in ju-niorska (B-kat.) — tako da se bo prva borila na progi, dolgi 148 km, iz Ljubljane v Celje in nazaj v Ljubljano, druga pa lz Ljubljane do vrh Trojan in nazaj, kar znaša 78 Km. Za nagrade dirkačem obeh kategorij, ki bodo prišli v klasifikacijo (okrog osem mest za vsako kategorijo), si poseono prizadeva neutrudni vodja zveze, g. podpolk. Jaklič, na čigar pobudo je več tvrdk in drugih dobrotnikov prispevalo razne spominske in praktične predmete, ki bodo dirkačem za njihovo res požrtvovalno in težavno borbo vsaj nekoliko v priznanje. Razen spominskega predmeta bosta prvaka tako glavne kakor juniorske dirke deležna še častnega svitra z banovinskim grbom na prsih, kakršen se bo prvakoma podeljeval ob vsakoletnem banovinskem prvenstvu.
Glede na pomembnost tega večjega prvenstva Slovenske kolesarske zveze so lahko z gotovostjo računa tudi na njemu ustrezajočo udeležbo dirkačev; število obeh kategorij bo približno enako, če ne morda pri juniorjih za nekaj mlajših moči večje; saj je pričakovati, da se bodo tega važnega tekmovanja udeležili dirkači raznih slovenskih kolesarskih klubov tako ljubljanske kolesarske podzveze kakor mariborske in slovenjgraške. Tudi je znano, da razpolagajo naši klubi z bolj ali manj dobrimi dirkači, kakor n. pr. prvorazredni: Peter-nelj, Gartner, Podmiljščak, Rozman št., Sodeč, Fabjan, Anžič, Gorenc, štibernik, Golob. Soiič; dalje juniorji: Korenin, Ber-lič, Blatnik, Setnikar, Bizilj, Klemenčič,
Mrak, Mulej, Zupan J., Rozman ml. itd. Ta imena atletov cestnega prahu nam pričajo, da bo nedeljska borba zelo ostra in ogorčena posebno med rivaloma dolge proge Peterneljem in Podmiljščakom ter med četvorico krajše proge Koreninom, Berli-čem. Mrakom in Biziljem. Začetek prvenstva za A-kategorijo bo ob 6. zjutraj izpred Kačičeve gostilne na Tyrševi cesti, na cilj pa tj odo prihajali od pol 11. dalje, medtem ko bo start juniorjev ob 7., na cilj pa okrog pol 10. Dirka bo ob vsakem vremenu. Nagrade dirkačem in objava rezultatov bo takoj po končanih dirkah v prostorih Kačičeve gostilne.
★
Dirkačem, ki se bodo udeležili nedeljske kolesarske dirke za banovinsko prvenstvo, se naroča, naj se točno ravnajo po razpisu. Vsi dirkači se morajo javiti komisiji na startu najmanj eno uro pred začetkom dirke, medtem ko morajo zunanji vozači biti v Ljubljani že v soboto zvečer. Ker je ta dirka prva prireditev Slovenske kolesarske zveze in je razen tega za zmagovalce na razpolago dovolj lepih nagrad, pričakujejo prireditelji, da se bodo dirkači dirke udeležili v čim večjem številu in tako potrdili, da se zavedajo dolžnosti do
svoje matične organizacije.
★
Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani
poziva odbornike Vospernika, Otrina, Ma-verja, Schvveitzerja, Pleška, šlibarja, Ga-šperšiča, Plankarja, Sancina in Butinarja, da se zanesljivo in točno udeleže današnje redne seje upravnega odbora SKZ, ki bo kakor običajno v »Evropi«. Zaradi nedeljskega banovinskega prvenstva in zaradi važnih ostalih sklepov je udeležba vseh obvezna! — Predsednik.
Bve atletski prireditvi v nedeljo
Concordia v Ljubljani — SK Celje ima goste iz Ljubljane.
Ljubljanska Ilirija si je za to nedeljo zagotovila gostovanje Concordije iz Zagreba. Miting bo v nedeljo ob 17. na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju.
Mlada ilirijanska garda je na dosedanjih tekmovanjih pokazala, da spada med najmočnejše atletske klube v državi. Imena Račič, Oberšek, Glonar, Milanovič in Kolenc so znana ne samo pri nas, temveč že po vsej državi. Ilirijani upajo, da bodo dosegli v seriji dvobojev še eno zmago. Borba bo huda, ker bo Concordia zastavila vse sile, da ohrani svoj prestiž v naši atletiki.
Atletski dvoboj tudi v Celju
Prihodnjo nedeljo bo na celjski Glaziji atletski juniorski dvoboj med najboljšimi atleti ljubljanske Planine in SK Celja. Oboji atleti so na zadnjih nastopih pokazali odlične rezultate in bodo v nedeljo odločali, kateri so boljši. Tekmovanje, ki se bo pričelo ob 9. bo obsegalo naslednje discipline: 100 m, 200 m, 1000 m, 4x100 m, skok v daljino in višino ter meti krogle, diska in kopja, že danes opozarjamo na to zanimivo atletsko prireditev vse prijatelje atletskega športa v Celju.
Slavija priredi
juniorski turnir • . e
Na praznik 15. t. m. z udeležbo štirih dobrih enajstoric
SK Slavija, eden najmlajših ljubljanskih klubov, priredi na praznik dne 15. t. m. svoj I. juniorski pokalni nogometni turnir pod pokroviteljstvom častnega predsednika g. Aleksandra Friedricha na igrišču SK Mladike na Kodeljevem.
Turnir bo nudil lep športni užitek, saj bodo nastopili sami dobri juniorji štirih najboljših klubov, in sicer ligaša Marsa, Jadrana, Mladike in prireditelja SK Slavije, ki so v prvenstvu juniorjev dosegli častno tretje mesto.
Turnir bo dopoldne in popoldne. Zmagovalec turnirja prejme lep pokal, darilo predsednika kluba g. Kojiča, drugo darilo pa prejme zmagovalec premagancev.
Športniki, posetite ta turnir in podprite delo mladih in agilnih Slavijašev!
V nekaj vrstah
O Kotnikovem novem rekordu
ki ga je dosegel preteklo nedeljo na mitingu Concordije v Zagrebu na 5000 m s časom 15:26.4, pišejo, da je Kotnik tekel ta dan zelo lahko in enolično, pri tem pa ni imel nobene prave konkurence, tako da se lahko računa, da to še ni zadnja znamka, ki jo je dosegel letos. Tudi ostali tekači so dali v splošnem dobre rezultate. Najslabši uspehi so bili doseženi v skokih. Posebno zanimanje je vladalo za nastop znanega metalca Vučeviča, ki je kljub temu, da je brez treninga, tudi čisto zadovoljil. V krogli je dosegel daljavo 13.55 m, kar pomeni, da je tudi brez priprave eden najmočnejših metalcev v državi.
Na tem mitingu so dosegli prva mesta z naslednjimi rezultati tile atleti: na 100 m Tauber (Marathon) 11.2, v krogli: Kova-čevič (Concordia) 13.66, v skoku v višino: Rosenberg (M) s 170, v teku na 400 m: Kraus (M) 54.4, v teku na 5000 m: Kotnik (C) 15.26.4 (rekord), v skoku v da^ Ijino: šimonovič (Hašk) 5.97, v teku na 1500 m Flass (H) 4:10.6, v metu diska: dr. Manojlovid (C) 42.36, v skoku s palico: Dolenec (C) 3.40, v metu kopja: Marku-šič (C) 52.28.
★
To nedeljo bodo v Dubrovniku vsakoletne največje veslaške prireditve, in sicer
za prvenstvo države, kjer se bodo sestali najboljši veslači iz Hrvatske in Srbije. Konkurenca bo v vseh disciplinah zelo huda, največ zanimanja pa je že zdaj za tekmo osmercev, v kateri se bodo ponovno srečali čolni Krke in šibenika ter HVK in Gusarja iz Splita kakor pred 14 dnevi na prvenstvu banovine Hrvatske.
V hrvatski nogometni ligi bodo polagoma začeli kar s pravim sporedom, čeprav deveti udeleženec v tej konkurenci dozdaj še ni določen — igrati mora še enkrat železničar z Orijentom, potem pa bosta na sporedu še dve zadnji kvalifikacijski tekmi z varaždinsko Slavijo — bo že to nedeljo prva ligaška tekma za novo prvenstveno sezono, in sicer med Haškom in Bačko v Subotici.
Jugoslavija iz Jabuke, ki se je po dvojni zmagi nad Športnim klubom iz Skoplja že dokončno kvalificirala kot deveti liga-ški klub v srbski ligi, se baje bavi z načrtom, da bi vse svoje ligaške prireditve namesto v Pančevu odigrala v Petrovgra-du, kjer računa z večjim obiskom prireditev kakor v Pančevu.
Velik nogometni dogodek bodo imeli to nedeljo in potem še prihodnjo sredo v Sofiji, kjer bo zdaj slednjič le nastopila nogometna reprezentanca Moskve. Ruska enajstorica bo v nedeljo igrala proti moštvu sofijske Slavije, tri dni pozneje pa še proti reprezentanci bolgarske prestolnice.
Kakor pišejo, so v zadnjem času priprave za kolesarsko dirko okoli Srbije tako napredovale, da se more z gotovostjo računati, da bo ta dirka kljub vsem težavam le izvedena v dnevih od 27. avgusta do 6. septembra. Delovni odbor za organizacijo te dirke je bil obveščen, da je pokroviteljstvo nad njo tudi letos prevzel Nj. Vel kralj Peter n. Proga za to dirko bo letos znatno podaljšana in bo merila približno 1500 km. Med drugimi mesti bodo dirkači letos obiskali tudi Sarajevo, vendar so prireditelji prepričani, da se bo dala trasa prihodnje leto še izpopolniti in vzbuditi zanjo še več zanimanja med našimi kolesarji.
SK Jadran. Drevi ob 20. pri Sokliču, Pred konjušnico, 4, sestanek prireditvenega odseka ter vseh pomožnih moči pri izvedbi veselice. Po sestanku bo istotam seja upr. odbora. Zaradi nujnosti nedeljske prireditve udeležba strogo obvezna. Predsedstvo.
SK Slavija. Opozarjam vse igralce, da bodo redni treningi, od 7 . t. m*, dalje vsako sredo in petek na igrišču za Kolinsko tovarno od 18. dalje. Prosim vse igralce, da točno posečajo treninge. Načelnik.
				
				, - I''-:• •.■ |
Dotrpela je naSa nadvse ljubljena žena, mati, sestra, babica ln prababica, gospa
FANI DOLENC roj. NABERGOJ
dne 6. t. m., previdena s tolažili sv. vere.
Našo drago pokojnico bomo spremili danes na njeni zadnji poti na proseško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani dne 13. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Prosek—Trst—Ljubljana—Most ar, dne 7. avgusta 1940.
žalujoče rodbine: Dolenc—Danev— Gorjup—Grom—Komao—Štrukelj.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
nI iTimTTi f<
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
ln
Lepo sobo
s posebnim vhodom souporabo kopalnice od dam takoj. Poizve se -ogl. odd. Jutra.
21821-23
i Ji Ti [i] I J
Beseda 1 Din, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Obrtnika
x večletr.o prakso na ve leposestvih z dobrim znanjem v naprednem poljedelstvu, živinoreji travnlštvu in tozadevnem knjigovodstvu sprej mem na veleposestvo na Gorenjskem 1. septembra. Samci imajo prednost. Ponudbe s prepisom spričaval na ogl. odd. Jutra pod »Oskrbnik. ne šafar«.
19262-1
Mizarji
za pohištvo se sprejmejo »Weka«, Maribor, Cankarjeva 2. 19166-1
Več kvalificiranih
sobcslikarskih in pleskarskih pomočnikov ter vajencev sprejmem takoj. Marn Josip, Wclfo-va uL 12.	21822-1
Vzgojiteljica
s perfektnim znanjem nemščine za k 3-letnemu otroku se Išče. Prednost imajo absolventke učiteljišča ali univerze. Ponudbe s podatki poslati takoj na ogl. odd. Jutra ped značko »Beograd.	21809-1
Frizerko
dobro moč iščem za takoj ali 1. septembra. Ponudbe na ogl. 'oddel. Jutra pod »Stalna«.
21813-1
Služkinjo
sprejmem. Ivan Dolnl-čar. mesar, Janševa 2.
21837-1
Čevljarskega
pomočnika
za boljša šivana ln zbi-ta dela sprej.me takoj, Rodič, Novo mesto.
21332-1
Sluga
mlajša moč in vojaščine prost, pošten in agilen, se takoj sprejme v in-diistrijsko podjetje. Ponudbe pod značko »Pošten 845« na ogl. odd. Jutra.	21845-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, sprejmem takoj. Bertl Korit-nlk, škof J a Loka.
21843-1
Šoferja
za takojšen nastop k tovornemu Diese! za prevoz lesa sprejmem. Biti mora popolnoma vešč, trezen in zanesljiv. Pismene posudbe s prepisi spričeval in zahtevkov je poslati na Miklaužlna, Braslovče.
21855-1
Urarski pomočnik
dobi takoj službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Urar«. 21856-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, sprejme takoj v stalno službo Alojz Verbič, Zadvor 14. pri Ljubljani.	21839-1
Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro ali adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din
Pridno dekle
pošteno, vajeno meščanske kuhe ln vsakega dela išče službo. Gre tudi k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod znač ko 300 din« na oglasni odd. Jutra.	21810-2
Staro stoječo
turbino
od 18 do 24 Ks kupim Naslov v vseh posl. Ju tra.	21799-7
Izprašan strojnik
trezen, zanesljiv, Išče službe v večjem podjetju ali lesni industriji. Vešč strugarstva in varen j a. montaže jarmenikov. elektr. naprav itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv, delaven strojnik«.
21846-2
Poljsko kovačnico
takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovačnica«. 21838-7
Beseda 1 Din, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kuharica
zanesljiva, poštena z letnimi spričevali želi dobro mesto v gostilni. Naslov v vseh posl. Jutra.	21857-2
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Va Jaguarol
pletilni stroj
in na 4/80 sprejmem delo. Ponudbe pod »Moderni vzorci« na oglasni ko »300 din» na oglasni odd. Jutra.	21787-3
Trikolico
novo, močno, nemški fa brikat, gume 26X2.25 ter MOTORNO TRIKOLICO se proda. Vprašati pri Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13.	21836 6
Prstana
z enim in z dvema bri-Ijantoma prodam. Na ogled pri Selan. JegHče-va c. 5.	21842-6
•^SsABffSTitf-Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosobno
stanovanje
oddam 1. septembra. Sv. Jakoba okraj, Rožna Ul. 27.	21838-7
Kartoteko
kompletno, malo rabljeno, proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška).
21827-7
Trisobno
stanovanje
komfortno, v vili v bli žinl banske uprave, se odda 1. novembra. Naslov v vseh posl. Jutra.
21800 21
Enosobno
stanovanje
se odda zakonskemu paru. Vidmar, Zalokarje-va ul. 8, LJubljana.
21841-21
Enosobno
stanovanje
s pritiklinami se odda s 1. septembrom. Tvrše va cesta 179. 21851-21

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš' znesek 17 Din.
Tri- do štirisobno
stanovanje
v strogem centru, primemo za zdravnika. Iščem za september ali oktober. Ponudbe pod »Zdravnik« na ogl. odd. Jutra.	19289-21a
Enosobno
stanovanje
s kabinetom in kopalnico ižčem za 1. ali 15. septembra. Najraje v okraju sv. Jožefa. Po r.udfoe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.
21820-21a
Dvosobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami Išče mirna stranka za 1. september. Prednost na Mirju ali v Kolezijl. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 830«.	21830-21a
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniš! znesek 17 Din.
Lepa soba
svetla, s posebnim vhodom, prazna ali opremljena se takoj odda. Na slov v vseh posl. Jut.-a 21829-2:
Prazno sobico
s štedilnikom takoj od dam v podstrešju. Sta-retova tU. 26. Trnovo.
21852-23
Opremljeno sobo
svetlo, mirno, s posebnim vhodom, oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17-H, vrata 8.
21853-23
Opremljena soba
sončna, lepa, prostorna se odda stalnemu solid nemu gospodu ali gospodični blizu Zvezde Naslov v vseh posl. Jutra.	21854-23
Sobm$te
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
Opremljeno sobo
vhodom s stopnic, v centru mesta, v pritličju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.	21818-23a
Dijaške sobe
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmaniš) znesek 17 Din.
Za 14 letnega
srednješolca
iščemo oskrbo pri profesorski družini v Ljubljani. v bližini Vegove ulice, v pritličju ali I. nadstropju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ce na ne igra vloge«.
21773-22a
Dva dijaka
srednješolca sprejmem v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju Klavir na raz polago. Naslov v vseh posl. Jutra. 19371-22
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
manjši, event. na dvo rišču. aii veliko sobo za pisarno iščem za 1. sep tembra t. 1. Naslov v vseh posl. Jutra.
21815 19
Tovarna kisa
Zagrebu, dobro uvedena, se z vsem priborom, kadmd, sodi, radi družinskih prilik poceni proda. Ponudbe na Pu-blicitas, Zagreb, pod »56651«.	21831-19
Priložnosten nakup
Več tovornih in osebnih avtomobilov, najboljše znamke, v prvovrstnem stanju, skoro za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica. Sv. Petra c. št. 85.	21849-10
Lokal
za skladišče ali obrt oddam na Tyrševi 14. Informacije samo pri last-niku Tyrševa cesta 14-1.
21840-19
!□□□□□□□□□□□□□[ INSERIRAJ V „ JUTRU"!

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Večji kompleks bukovega gozda
za izdelavo drv ln hlo dov prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izdelava«.	21817-20
Hišo
kupim v Ljubljani ali okolici. Cena do 130.000 din. Plačam takoj. Ponudbe pod »Brez posredovalca 835« na oglasni odd. Jutra. 21835-20
Drva
bukova, gabrova ln drugih vrst. zdrava, suha, samo v večjih partijah, postavljena na nakla dalno postjo v vagon ali v kolodvorsko skladišče, kupujemo po solidnih cenah na licu me^ta. Ponudbe na »Dubravka«, trgovino % gradbenim materialom ln drvml, Zagreb, niča br. 11.
21834-15
Informacije
Beseda 1 Din, davek 3 Dm. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Živali
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Grafološka pisarna
Globočnik Feliks, graf o log, LJubljana. Praiako-	—.
va 11. se vljudno pripo- . poliu, naprodai. roča občinstvu.	Domobranski 1.
21819 31 1	19510-27
Lovska psica
ptičarka, irski seter, zelo lepa, ubogljiva, v prvem Korbar,
(NSERIRAJTE V ffJUTRU"!
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damsko in moško
športno kolo
najfinejše italijanske znamke, popolnoma novo, za vsako ceno naprodaj Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85.
21850-11
LIPSKI JE SE«
od 25. do 29« avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popnsti v drugih
državah.
Za nemški vizum, k! se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
za Ljubljano: Ing. G. T6NNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK. Gosposka nI. 25. te!. 20-97.
za sprejem enega elektr »mehanika fizičnega delavca-dnevničarja.
Na podlagi odobritve gospoda ministra vojske in mornarice Pov. I. L. br. 3985 od 19. aprila 1940 leta, sprejme pionirska komanda za elektro-strojno četo v Karlovcu enega elektromehanika fizičnega delavca-dnevničarja n. kategorije 4. skupine z dnevnico 40 dinarjev.
Kandidati, ki žele sprejeti to službo, naj vlože kolkovano prošnjo pri komandantu pionirske komande z vsemi dokumenti po čl. 39 pravil o sprejemu pogodbenih uradnikov, dnevničarjev, honorarnih uslužbencev duševnih in fizičnih delavcev-dnevničarjev pri vojski in mornarici.
Sprejem kandidata bo v duhu čl. 41 omenjenih pravil.
Rok za vložitev prošnje je do 20. avgusta.
Kandidat, ki bo izpolnil pogoje po 61. 39 zgoraj navedenih pravil, bo naknadno poklican pred strokovno komisijo zaradi ocene njegovih strokovnih sposobnosti.
Pov. br. 667. Iz pisarne pionirske komande v Karlovcu, 30. junija 1940. leta.
Čeravno so se kolesa podražila
prodajamo še vedno po starih cenah. Oglejte si našo zalogo. Nova trgovina, Tjrševa 36.
21847-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
rrednostot oapirje
kupujemo
talno in po naiviiiih cenah io takoišniemn plačilo
RUDOLF ZORE
Uubljana, Gledališka ulica štev. 12.
21844-16
KRANJSKA GORA
VILA PLANIKA
13 popolnoma opremljenih sob, elektrika, vodovod, vse v dobrem stanju, se iz proste roke proda za Din 150.000.— z vsem inventarjem. Delno se lahko plača v knjižicah Kmetske pos. ljublj. in Posojilnice Kranjska gora.
Sijajna prilika za ljubitelje veličastne gorske narave.
Vpraša se pri: RUDOLF ZORE — LJUBLJANA — Gledališka ulica 12, telefon 38-10.
Pomembna italijanska spedicijska firma, delovno področje Tirensko in Jadransko morje,
išče zvez
z jugoslovenskimi prevozniki.. — Ponudbe na: L. Silvlo Viglienzone S. A., Piazza Pellicceria 6, Genova, (Italija).
Hranilni in posojilni konzorcij,
kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani javlja, da bo v ponedeljek 2. septembra 1940 ob 19.30 v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani
IZREDNI OBČNI ZBOR
s temle zborovalnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora;
2.	Sprejem novih pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
3.	Sprejem pravilnika o spremembah obstoječih zadružnih predpisov z ozirom na prilagoditev novim pravilom.
4.	Rešenje pritožb in predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
5.	Slučajnosti.
če občni zbor ob 19.30 ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov.
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
dobro ohranjen, proda ABC. Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška). 21826 26
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Koroške brusnice
dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libeliče, žel. postaja Dravograd - Meža.
185 33
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naro čilu in najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljublj a na, Kodeljevo. Povšeto-va 47, tel. 25-91.
186 33
		
		
OGLAS
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu na dan 20. avgusta 1940 ob 11. uri II. ofertalno licitacijo za oddajo mizarskih in okovalnih del sanatorija »Knez Pavle« v Knez selu pri Nišo.
Podloge za sestavljanje ponudb se lahko dobe vsak dan pri Okrožnem nradn za zavarovanje delavcev v Nišu med uradnimi arami proti plačila din 150.— ter pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, kjer se lahko dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
V Zagreba, dne 1. avgusta 1940.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU
Dotrpel je naš blagi oče, stari oče, praded, tast. svak in stric
posestnik na Jaaževem vrhu
Pogreb nepozabnega bo v sredo 7. t. m. popoldne, ob pol 16. uri (pol 4) iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico v Breznu.
Maša zadušili ca se bo brala v četrtek ob 8. uri v Breznu.
BREZNO, 5. avgusta 1940.
Žalujoče sorodstvo
ZA 2,750.000 DINARJEV
V strogem centru Beograda, blizu samega hotela »Londona«. Izredno lepa in moderna palača. Tekoča topla in mrzla voda, centralna kurjava, povsod ploščice, marmor in oniks. Letna renta 230 000.—. V gotovini 2,000 000.— ostanek hipoteka Nova. oproščena davka. Lokali in stanovanja
Si

M
Sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša ljubljena mati, stara mati, tašča, gospa
h.


umi
vdova po okrajnem šolskem nadzornika
previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 7. avgusta ob %6. uri popoldne iz hiše žalosti na novo pokopališče v Kranju.
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
V KRANJU, dne 5.avgusta 1940.
VILKO, profesor, MARJAN, basist dunajske drž. opere — sinova; MARJANA, VILKO — vnuka; ZORA, roj. DOGŠA — snaha.
ZA 2,200.000 DINARJEV
Prvovrstna izdelava, bogato zidana z najmodernejšimi stanovanji povsod v stranskih oddelkih ploščice in stropi iz mavca Renta 190 000 letno. Vhod iz večbarvnega prirodnega marmorja Vhodna vrata anti-kopodalna, fasada kamen in teranova. — "ova, oproščena davka 20 let.
ZA 1,500.000 DINARJEV
V prometni ulici, kjer se odlično oddajo stanovanja in lokah Površina 1000, pročelje 24 m. Renta odlična. Samo zemljišče predstavlja vrednost, ki se zahteva za hišo in zemljišče, ker se nahaja v centru Beograda, vsega 400 m oddaljeno od hotela »Moskve«. V gotovini din 1,000.000.—, ostalo dolg.

ZA 540.000 DINARJEV
Oddaljena od Slavije tri tramvajske postaje. Prikladna za uživanje in rento. Letna renta 50.000.—. Nujna in resna prodaja.
Hiša
ZA 460.000 DINARJEV
Luksuzna in popolnoma gosposka hiša za uživanje ln rento. Za gospodarja Izredno lepo stanovanje petih sob z vsem komfor-tom. V gotovini 300.000, ostalo dolg.
Prodaja Izključno
BOVAN
BEOGRAD — KNEZ MIHAJLOVA S. palača »Ta-Ta« — Tei. 27-978
5C)
IGN.VOK
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra«	Virant, — Za Narodno tiskarno c. o. aot tiska mar ja Fran Jerac — Za

dal Ja
— V4 v Ljubljani.