ZZ». štCTilte. HULMo. .Slovenski Narotf" Y*l|l ?• ?••■• st ATitio-Ognto; m Ncorfjo; etlo leto stapaj uprtj - K 25*- cdo Uto naprcj . . . . K 30-— nt mesee • • • . • 2*90 cdo leto niprej . • . • K 31— VprtlAJiicai glede fnscratov le naj prflofl xa odgovor dopisnica «17 tnarnkt, SprsrnUtvo (apoda], dvorile levo). SaafittTS mlltm fttt, Ultfoa fttSS. Inscreti vdjajo; petorovtoprui petit vrst« za cakrst po 20 vtn-, za dvafcrst po 18 vhu. zm trikrat «11 večkrat po 16 vfa. PaTte ta zahvala vrsta 25 vio. Podano vrst* 30 vi n. Pri veČtfh Ittterdiafa po dogovorn, Upavniftvu naj ae pošiljifo naiodiine, nsklamađj«, tasentt Ltd. io je adoiiiiiftiatlvne •tvari. •■■—— Posimezna itovflfca vaU|a 10 vinari«*. •—■——• Na plaaena naroćUa brez istodobne vpodatv« casočnine at nt octa. „SflTDlna tiskan«" Meta ti si« , Slovenski Narod* vdj« t Ljubljani ni dom dostavljen; t v vpnvnišcvu prejejn^i: celo Icto aaprej . . - • K 24— I cdo leto naprc] - f . . » K 22*—* pol leta „ . • • • . 12*— I pol leta m .- .^-%. » H*^ fetrt leu . .'-;. •{. . 6*— I četrMeta „ • *•?.*• • S'W u mtste m • • • • « 2-— I na me*cc p ♦ • • > • 1*» DopTsf naf se frankirajo. Rokopisi se se vračajo. OnđalttTO i fisftflova *Uc& tu 3 (v pritUčju levoj telefon *t M. flaše nrodno porod. Đunaj, 29. septembra. (Kor. ur.) Urađno razglašaio: VZKODNO BOJIšCE. Romuni so bi!i pri Sibinju poraženi. Visine južno in j'igovzhodno od mesta so t>o siinib hoils prišle v po-šest zavezniskifa čet. 3itka se ni končana. V Karrctih se boj nadaljuje. Položaj je neizpremenjen. Pri armsdi generalobersta von Tersztvanske-ga je bilo predvčeraj-šnjeoi vjetih vsega skupaj 41 čast-rikov in nad 3000 rrož ter vpienjenih 33 strojnih pušk Ln 2 topa. [TALIJANSKO BOJIŠCE. Na Kraški visoki pianoti moćan artiljerijski ogenj in ogenj strojnih pušk na naše pozicije in zadaj ležeee prostore. Na fronti Fleimstala je so-vražnlk včor^i popo'dne pod zas^!to po?te megle napade! Gardii-a! in Cimo Bušo Ako. ZavrnJii smo ga. Vrn Ci-mona stoti trajno pod lahkim in teškim ardtferijskfm ogrnen. KJjub temu je iineia refiina akc'ja us»>eii. Našim vri^m če^am se js pod velikim! tezkočami posrećilo izkopati In spraviti se sedem popoinoma onemogiih lta!*Janov. JUGO - VZHCDNO BO.IlSCE. Položaj neizprernenjen. Namestnik načelnika gereralnega štaba pl. H 6 f e r , iml. Romuol pri Sibinju poraženi. §mM iftiSop oOiitnio liSlilđilU uluuiib MUiuuiu. Eerolin, 29. septembra. (Kor. u.) \VoIffov ura cl poroča: \eliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar-šala prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Po krvavi obrambi sovražnih napadov dne 27. septembra ie bitka ob Somnii vceraj bistveno popustila. V bližinskem boiu smo zavrn!!! mr>-čan angleški napad med Ancro !n CcHircefettont na nteaovem za?>adnem krilu z opustitvifo nia^nih kosov jarkov. Severozapadna m sevemo od Courceletta se je zlomil v našem ognui. Slabotneifi napad pn Eaucoart V Abbayeju se je tuđi ponesrečil. VZHODNO BOJIŠCE, Armadna fronta zeneral- ieldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Izvzetnši brezu«p5«!i» slabotni ruski sunek severovzhodno od Gc-dušickega in mesfoma oživelo stre-lianje nobetilh dogxlkov. Štsvilo dr.<* 27. septembra pri Kcmnici vtetih Rusov se >e zvišalo na 41 častnikov in nad 3000 mot, plen na 2 topa Ln 33 strojnih pušk. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Boii v Karpatih trajajo. Nobenih posebnih dogodkov. Bojišče na Sedraogrraškem. Sovražni odpor v odseku pri Si-biniu je popustu. Rom unske čete so vržene proti gorovju. BALKANSKO BOJIŠCE. Poioža] je neirpremenjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Komuncka vojska je doživela k svojim porazom v Dobrudži nov ob-čuten poraz pri Sibinju. Boj, ki se je tam od Zo. sepieniurd sem vršil, se je končal dne 2$. septembra s popolno na^o zmago. Vojni poročevalci poročajo: Dve romunski di\ iziji sta dne 22, septembra izvršili sunek proti var-stvenim četam na obeh straneh Si-binja. \ase čete so sunek zavroile in se je ponesrečil poskus inotiti zbira-nje naših čet. Dne 23. in 24. septembra je prišlo do iivahnih spopadov obojestraiiSkih izvidnih čet. Dne 25. t. m. so tu za gosio mrežo izvidnih čet skriti deli armade grenerala Arza nenacino prodrli ter dosegli že prvi dan uspehe. Kmalu je spoznalo ro-rnunsko armađno vodstvo kritični { položaj ter poslaJo t]a ojačenja. Isto-časno je moralo priti na pomoč tuđi f svojim četam na prelazili Szurduk in Vulkan. Rom unsko armadrxO vodstvo je vsled te spretne poteze izgubilo inicijativo ter je moralo prestavijati čete zdaj sem. zćzj tja. tako da je Irmalu nastala zmeda v vodstvu. Tako ni moglo preprečiti grozečega poraza pri Sibinju. Zopetno zasadenje višin južno od Petrosenna pa je slaba tolažba. Visina Tulizija v gorov'u -Merisorja ie trdno v naših rokah ter so ostali vsi romanski naskoki brez-uspešni. Južno od Sibin:a je moral so-\Tažnik svojo fronto nekoliko umak-niti ter naše Ćete tam krepko napre-dujejo. Zasedle ?o po porazu Pomu-nov visine južno in jugo - vzhodno od mesta. Tuđi severo - zapadno od Fo^araša se vrše živahnejši boji. Letalski n?n.?di na Bulcarešto. Iz Bukareste porocajo: »Zeppc-linvf se po?avi]o vsako temno noč nad mestom ter bombardirajo dolo-čene kraje. Zadeti so že bili: kralie-va palača, vaiho ministrstvo, hisa ruske^a vojaškesra ata^eja, ljudski vrt. Kralj in kraljica sta mesto v strahu z^nrstila ter se podala v j^o-rovje. Vlada spravlja arhive ter se no preselila. Ubitih je biio dosedaj i 150 oseb. Amsterdam, 2S. septembra. fK. urad.) *Tiid« javlja iz Bukarešte: N'emški zrakoplo\"i so vrgcli v pone-deljek n?. mesto 50 bomb, ki so ubile 50 ljudi, med njimi žene in ntroke. /.eiieva* 2S. septembra. Romun-ske oblasti so nastanile avstrijske in neniške državljane v r.ajvišja nad-stropja hiš okoli kraljeve palače in ministrstev, da po^tanejo tako prve žrtve nemških letalskih napadov na ta poslopja. Najvažne^e romun?ke vojrne odlo-Citve se izvrše se letos. Berolin 29. septembra. Po ruskih porocilih je dospel kralj Ferdinand rornunski v Dobrudžo in si je cgledal utrjene pozicije in oporišča ob Dcnavi. Rusi so biii v Romuniji prav toplo sprejeti. Tuđi sporazume-viinje med zavezniškima generalnima štaboma je izvrstno. ker imata oba fran^oski službeni jezik. Romun-j ski vojaški krogi izjavljaio. dn v Ro-niuniii se izvrše rajvažnejse odločit-ve te vojne na vsak način še letos. Podobnost naših In romunskih npiionn. Z romunske fronte poročajo: Podobnost naših in romunskih ur.i-fornu slasti pa čepić, je povzročila spočttka mnogo te^av. Sedaj imaio naši vojak! na sedmograski frcnii na čepicah bele pasove, Romuni pa so si dali napraviti na rokave bele knže. BOLGARSKO LRADNO POROCILO. 28. septembra. Romun-s k a i r o n t a. Ob Donavi mir. Pri Grckovu smo zbili sovražno letalo. Padlo je na levi brefr Donave. V Dobrudži slaboten obojestranski artiljerijski ogenj. Ob obali Črnega mor-ja je neki ruski dvokrovnik 1 uro in 20 minut obslreljeval Man^alijo. Nobenih žrtev. Škoda neznatna. Naša let^la so pri Tuzli in Tarladžakeju, kakih 10 kilometrov južno od Tuzle, uspešno napadla dva sovražna tor-pedna rušilca. 2S. septembra. Romun-ska fronta. Vzdolž Donave mir. V Dobrudži šibek artilerijski ogenj. Na obrežju Črnej^a morja je obstre-Ijevala neka ruska vojna ladia eno uro in 20 minut vas Napladšakoj. Ob-strcJ^evarue ic ostalo brezuspešno. Vesti o vojni napovedj Grške. Dunaj. 29. septembra. Dunajski grški poslanik Grvparis izjavlja, da ni dobil do večera nobenega obve-stila, da je sklenila Grska napovreda-ti Bolgarom in Nemcem vojno, pristavlja pa. da že več dni nima nobe-ne zveze z Atenami. Grška se še ni odločifa. Ženeva, 29. septembra. Pariška j »Liberte« zatrjuje, da se Grška še j ni odločila. Četverozveza pa je pre- j pričana, da se mora kralj Konstantni skoraj vdati. K^onski svet v Atenab. London, 28. septembra. (Kor. u.) »Daily Telegraph« javlja: O včeraj-šnjem kronskem svetu se poroča, da so se ga udeležili kralj, ministrski predsednik. zunanji ministar, načel- i nik generalnega štaba Moskopulos in | vsi generali. O razp^avah v kronskem svetu ni bilo ničesar objavljeno. Amsterdam, 29. septembra. Reu-ter poroča iz Aten: Kakor se govori, je sklenil ministrski svet po po-svetovanju s kraljem za vojaško sodelovanje s četvero-j z v e z o. Princ Andrei poklican v Atene. , Atene, 23. septembra. (Kor. ur.) I Grški princ Andrej, ki se je nahajal j nekaj časa v Londonu, da tam zašto-pa interese crrškega dvora, je b i 1 od kralja K o n s t 2 n t i n a brzojavno poklican v Atene nazaj. Razburjenle v Atsnah. London, 28. septembra. (Kor. u.) »Dailv Chronicle« poroča iz Aten z dne 27. septembra, da je glavno mesto po dolgem času zopet zelo raz-burjcno.Dcšia so prva poročila s Kre-te, ki rravijo. da sta bila Venizelos in Konduriotis na Krcti z izrednim navdušenicm snrejeti. To je napravilo v Atenah še globji vtisk kot pa odhod Venizelosa in Konduriptisa. Celo odločni nasprotniki Venizelosa ne morejo sedai ignorirati gibanja. Sklep otoka Mitilene, da se priklopi revolueijonarnemu gibanju, proklamacija atenskega častriskega zbora, pridružitev dveh grških vojnih ladij ententi in nastop častnikov v Patra-su ln na Krfu, vse to je napravilo ve-likanski \tisk. »Secolo« ne za u pa kratiu Konstantinu. Lugano, 29. septembra- »Secolo« je prepričan, da se bo krali Konstan-rin odločil za intervencijo. Toda ne smerao se varati, pravi rečeni list, kralj bo šel le tako daleč, da vzame Venizelosu veter iz jader in da potolaži entento- Četverozveza si ne srne delati iluzij o vojaški kvaliteti grške armade. katere častniki so gcrmanofili. Računati srne k več-jemu z Venizelosovimi prostovoljci. Navzlic temu si bo četverozveza vsled grške intervencije vsaj zava-rovala hrbet in razpolagala z želez-nico Patras - Solun, ki je za apro-\izacijo njene armade največje važnosti. Gunaris za intervencijo? Pariz, 2S. septembra. (Kor. ur.) »Temps« javlja iz Aten dne 27. septembra: Gunarisovi pristaši so se na konterenci, ki se je vršila pod Gunarisovim predsedstvom, izreklf za opustitev nevtralnosti. Revolta grške armade. Atene, 2$. septembra. »Kor. ur.) Agence Havas. Grški rezerv. častniki so izdali manifest, v katerem po-zivljajo narod, da se naj postavi pod zastave armade za narodno obram-bo. Na manifestu je 146 podpisov. Narodnemu gibanju se pridružuje veđno več častnikov atenske garnizije in iz provinc. Več oficirjev in voiakov garnizije v Patrasu se je podalo v Solun. Izdajstvo grskih voinih Iadij. Pariz, 2S. septembra. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz Aten: Ražen obrežne oklopnice »Hvdra«, so se baje pridružile ententnemu bro-dovju tuđi ladje »Spetsak in >Psa-re*c ter 4 torpedovke. Grška armada. Dunaj, 29. septembra, Tukajšnji politični krogi sodijo, da bi Grška, ako se je res odločila za intervencijo, ne mogla postaviti v ententine vrste več kakor približno 100.000 mož. Boln^k. Poljski spisal Z. Niedzuiecki. (Dalje.) »A namesto da bi mi odgovoril, me raje poslušaj; morda me boš po-tem bolje razumel.« — — — — — »Pred nekaterimj leti sem imel Se eno vero; verjel sem v male. v zapostavljene, v trpeče ljudi . . . v smislu sentimentalne bajke: ljubez^n požlahtni človeka^« Nekega dne sem na potu iz svojega novega stanovanja videl na oknu prvega nadstropla ondotne bolnice bolnika v modrofeomi halji. Na-pravil je mačevi vtek.c »človeskoginjen sem si mislil. »ta ne bo več dolgo na svetu« in sem šel svojo pot.« »Od ted^ pa ga vidtm pogo6to-ma sa oknu. Vedni pogled na ta bo-lestni obraz, ki ga je trpljenje izpa-čilo, na te življenja željne in za po-daiganie življenja proseče oči, ki so npađte* kakor da poćivijo v svoton labtnernu grobu, je vzbudil moje zanimanje in moje sočutje.« »Bolnice so se mi zdele vedno čalostnej^e, kakor ječe; kakor sta bolezen in smrt strašnejša, nego kar-koii na svetu.: ^>Kako strasno mora biti, če leži človek na bolniški postelji, na katerl je že toliko ljudi umrlo; med dve-ma drugima bolnikoma. ki ječita bolesti in znata vsak čas izdihniti; med celo kolonijo pohabljenih, ki jih jezi že to„ da so na svetu. Vse naokrog ni \idcti drugepja, kakor bolezni, zdravnike in sirove strežnike; diši po mazilih in mikstura!; dan je raz-deljen na ure za operacije in na ure za obiske, povsod straši smrt.« »V taki atmosferi je živel tuđi oni čiovek, pred čigar očmi je valo-valo žavijenje s svolimi čari, s svo-bodo in z zdravjem. Vsak dan je vi-del veselo in hrupno vrvenje na ulici, vide! ženske in otroke, mladeničc in starce, bogate in revne, videl jih je v svetlem solneu in na svežetn zraku uživati vse, kar nadi živ-lknje . . .« »Nekoč sem vprašal bolniškega vratarja, ka] da je temu možu. Re-kel mi je, da mu snijo kosti, da je že iziBOKo meseocv v bohrici m 4& ie ne zanusti p^s, nego da ga bodo peljali, češf bolnica je predsoba pokopali šča.« »Mož je bil tore] zapisan smrti in samo vprašanje Časa je bilo, kdaj ga pokliče..« »Pri pogledu na tega takorekoc pred mojimi očmi umirajočega moža me ie prevzcla iskrena ginjenost. Kako hrepeni človek po življenju, kako obupno se trudi, da bi si je-ohranil. a vse zaman: očitno, labko in neusmiljeno mori smrt dan na dan. leto za letom.« »V duhu sem si reke!, da so si Ijudje, čeprav so drug drugemu so-vražniki. v enem slučaju vendar lju-bezni vredni bratje: če koga vidimo, da je vsega oropan in ga pehajo muke smrti v roke.« *Res. v duhu sem iskreno po-nritoval ubogega, smrti zapisanega bolnika in sem sebi očital, da se morem brezskrbno veseliti življenja. dasi vidfm na svoje oci umiranje, ki Ic sprenriia najhuje trpljenje.« »Kako prijetuo sem bil presene-Čen nekega dncf ko sem na obrazu svojega bolnika opazil sijaj poživlje-nosti, ki ga jenafbrž provzročil prekrasni pomladanski dan.« »ĐoUk ie sklo^en slonel na oknu in je gledal na tlak, a čim je za-k'ledal mene, se je umaknil in je iz-ginil od okna.« »Pogledal sem mehanično pred-se in zagledai na tlaku nekaj, kar je blestelo*« »To je bila mala đenamica i£ rdečega usnja. opremljena z niklom in natlačeno poina.« »Mislil sem. da je ta denarnica padla bolniku z okna; sklonil sem se torej, da bi jo pobral in jo po hišnikii poslal bolniku, vesel, da zamorem siromaku izkazati vsaj to malo uslugo.« »Toda prav ko sem iztegnil ro* ko, da bi pobraJ đenamico, sem ođ glavnih vrat slišal klicanle. Kakor navadno, je sedel pred vratmi bol-nični hisnik in mi dajal znamenja, naj denarnice ne poberem.« »Začuđen in neodiočen sem po-gledal na okno, a bolnik je zopet od-skočil in se skril.« »Šel sem k hišniku, da ga vpra-šam, zakaj mi je dajal znamenja« na} ne poberem denarniccn Odgovoril mj je z vso resnobo, a nekako skrivnostao: Ne bo dobrp. če sq dotaknet^ denarnice. Stran 2. .SLOVENSKI NA KULT, - narno akcijo in med Veoiaotosovim podjetjem, ki ima svoje središte na Kreti. V Solunu gre za vojaiko revolucijo. Tamkajšnji revolucijski odbor hoče postaviti posebno armado, ki naj se bori proti Bolgarom, hoće pa tuđi odtrgati Makedonjo in otoke od starega grškega kraijestva. Teg* separatističnega programa Vtmsekos ne odobrava. Zato ie izzval revolucijo na Kreti. ki naj nadvlada tuđi se-paratistične težnje solunskega komi-teja. — Venizelos hoče odtegniti grškemu kraJju Konstantinu armado in njene voditelje, da mu jih da v pri-pravnem času zapet na razpolago. Venizelas nikakor ne namerava ustanoviti republike, njegova revolucija je le poskus naiskrajnejšega in odlo-čilne veliko pa mora biti mrmra-rje v Italiji, nam priča »Secolo«, ki tolaži svoje StateHe s trdirviio, da odtočltev itak ne r^de v.z prtmorski fronti. S tem hoče menda primati, da Ttalijanl spbh ničesar ne bodo od-ločill. Cađorra se iriMJe zađnjf dni toljlco bo!j po tirolski fronti. Nekal mora venđar poročsti in ako zavza-mejo italilanski a!n»Tii kak rob. je r>o-ročilo o tem bombastično oprem?}«-no. pač da bi se pozomost obrnite od primorske fronte, lzsrab fn renspehov na niei. Mnrđa $e boff Ca*T»>rna tndi te^a, da b! nr'^le še s tfro^ke fronte 6!!^^ avsrrilske Ćete na Oortško fn nrhovi topovi, ko že tako tofl, da ie obratnba nepiičakovano trefa te s« vofskniejo ttl nfo pr^/ovrstn! avstHt-ski junaki. Udrihariie no t?r->1ski fronti pa nafbrže ne r>oto!a3H itafftaTrsVe razburjenostl ra: naši voiaki so se iz Dostavili sovraž-nem ognju in oteli gotove smrti več itaJIjanskih vojakov. karere so izko-pali izpod sip?n. To je delo vsega j priznanja vredno, častro, velikoduš- : no. ki priča, keko plemenit duh pre-veva TT3še mošrvo ... ITALPANSKO URADNO POROCILO. 27. septembra. V A stiski dolini }e bilo v noći na 26. moćno so-vražno artiljeriisko delevanie proti našim pozicijam ustavljeno z učinkovitim odgovorom naših baterij. Se-verno kotline La^h. potok Žara, Po-sina. se je polastil eden naših oddel-kov z drznim naskokom višje pozicije med Monari in Tovo. Na ostali fronti artiljerijski boj. Sovražnik razvija pri tem posebno delovanje proti od nas zivojevar«ma ^lavriima oporiščerna na Koti 208 in Koti 144 na Kraški nlaroti. Preteklo noč se je posrećilo enemu na§;h vodljivih zra-koplovnv po boju z Ijutimi zračnimi tok! prispeti nad Krasko planoto, kjer je ohsul z bombami na cesti Ko men-Kostanjevica korakajoče kolone čet in n'ozov. Zračna ladla se je vrnila nepeškodovana za naše crte, čeprav so io rn^li žnrometi in je bila cilj Ijntecra artiljerijske^a ognja. Ita???2nck1 napadi v ma«ih. Bumdrnipe^ta. 29. septembra. >Az Est« porr>5a iz vo?nonoročeva1-skepra stana: V zadnjih bojih na Kraški p!anoti so Italijani zor>et n-orabili tsktiko napadanja v ntasah. Podvzeli so proti našim pozicijam nehrojne surke v masab. KaVor raŠunajo naši vojski, so napadali v osmih jurisa-jočih valovito zaporedoma. Pri ne-kem vjetem oficinu se je našel Ca-dornov ukaz. ki daje navodila za osem^Tstne juriše. Po tem ukazu nai bi Italijani pn svorih nanadih zožili fronto v širini đveh stotnij. Tako gre potem 16 stotnij vsakega pol-ka. razdeliem'li na osem vrst, v boj. DROBNE VESTI IZ ITALUP. »Avantf* pcvroča, da $o $e v Ml-laTTu in Florenci tevrfile zopet Ste-vilne aretacije. V Milanu }e uvedena po§tna cenzura skoro za vse Clane mestnesra sveta. Klerikalni po«Ianec Longfnott! }e podal na notranje^a mfnlstra vpra-šan)e. aH se sme trpeti v katollški đe-žell javno zaničevanie IzvdiCarja in ali n>ma)o poklfcane vladne organizacije obvcmostl, da prcprcčtjo kr-lenje pravic kulture in vestnosti, rta-sti ker so ta krSen}a obenem atentat na narodno edinost in omadefevanje idealnih lastnosti rtalljansk« vojne. Vprašanie je nastalo vsled zasledo-vanja verskih in političnih aasprotfl med pozdmeaaimi otfkapk •P8*NP*" cijami in HstJU Vojna z Rusjjo. V BokovM w ie 4owlo pred fronto pofcunili P^pa ved tovrai-nih BBP*dov, zluii vfhodno od Ja-kobenfta. V pokraiM pn Lvdovi te boji vrte nadtffe dMM brez uspeba za Rumu Tucfi wbl vMaab zapadno od doline Mol (tave so bff vsi ruski šunki brezuspešni. Ob Dnjestru se pripravljalo novi boji Ruska poroćUa govore o novih poletih naših letal-cev, ki ao bili doslej vedno znak začetka nove otemrve. Naši poroCeval-ci poročajo o bojih na južnem bregu Dnjestra in o silnem topovskem stre-ljanju proti odsekom vzhodno od HaJiča. Pri Svinjuhih se naš in nem. plen neprestano ivišuje. SploSno se sodi, da bodo poskusili Rusi §e en-krat predno nastopi zima z vso silo udariti v smeri na Vladimir Volinj-skij, na Lvov in proti Sedmograški. Bitka pr? Svlnhihlh. Vojni poročevalci poročajo: Ne-kaj dni sem poročajo iz Volinije, da zbira rusko armadno vodstvo po zadnjih naskokih v masah, katerih edini uspeh je bilo decimiranje garde, nadalnje rezerve ter izvršuje pregrupacije. Iz izpovedi vietnikov izhaja, da je bik> rusko armadno vodstvo k temu prisiljeno vsled gotovih do^odkov pri dveh južnoru-skih zborih, ki sta bila poslana gard-nima polkoma v oiačenje. Opazilo se je, da je lastna artiljerija \n strojne puške gonila Ruse naprej, ti pa so se pred žičnimi ovirami obrnili in jih ni bilo več mogoče spra\iti naprej. General Brusilov Je moral zato postaviti tu v fronto mbde letmke iz rezerv. predno pa je mocrel izvršiti snnek, so ga prehitele čete general-obersta v. Tersztyanszke^a, oziroma generala von der Manvitza ter so prizadejale tu stojećim ruskim če-tam v uradnih poročilih omenjene velike izgube. Brnsilov o clliih svoje ofenzive. Zeneva, 29. septembra. General Brusilov je izjavil ponovno poroče-valcu pariškega »Jourrivila«: Znatne pri dobit ve ozemlia za sedaj ne priča-kujemo. Ola\Tii cilj ostane oslabljenje sovra^nika. aHflNHIa pa dru0o kolono v bHžM JeninfaL Pri igijtmrtii pre poslao Anslsto. SrbriBo urwlm> porobio. 28. septembra. Tekom bojev proti K*nakčalami se ie Boigarom posrećilo, na nekateril točkah ustaliti se v naših jarkih samo za ceno težkih izgub. Raspoloženje čet ie izborno. SarraOove operaciie preklnjeoe, Lugano, 29. septembra. Iz Sohi-na poročaio: Na makedonski fronti vlada vihar in dež. Vsled tega so operacije četverozvezne armade prekinjene. Blokada b&gmdub ecefcke obalL Ententa je razširila blokado bol-garske egejske obali tuđi na grško obrežje do iziivm reke Strane. Sorražno letalo nad Soff)a SoB^ 29. septembra. (Kor. ur.) »Agence Bulgare«: Davi proti 8. uri je priletelo sovražno letalo z joga v vdifa visini nad Sofijo in vr^o pet bomb malega kalibra, ki so ubile ne-kega pometača in dva konja ter lahko ranile eno ženo in enega otroka. Materijalna škoda se omejuje na ne-kaj stekl na oknih, ki so se razbila, ko je bomba počila. Naša letaia so zasledovala sovražno letalo, ki je pobegnilo v smeri proti severu potem, ko je moglo le prav hitro pre-leteti zračni prostor nad glavnim mestom. Odmor ob Sommi. Boji«Makedoniji. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 26. septembra. Makedonska fronta. Položaj neiz-premernen. mestoma slahoten oboje-stranski artiljerijski ogenj. 28. septembra. Makedonska fronta. V dolini Lerina (Flo-rina) neznaten artiljerijski ogenj. Na visini Kajmakčalana živahno topovsko delovanje. Odbili smo ponočni napad sovražnika in zasedli s oroti-napadom en jarek njegove glavne pozicije. V dolini Mosclemce neznaten artiljerijski o^enf in boji z mina-nri. Na oheh stranch Vardana in Be-la^;ce Planine mir. Na fronti ob Strumi šibek art*ljeri?ski o^reni in praske med pr.truljamf. Vzdol-ž e^ej-skep:a obrežia križari neprestano sovražno brodovje. Francosko urađno noročlio. 26. septembra. Ko so dobili Bol^ari ojačenja, so napadi! Kaimnk-čnlan; boji so bili deloma ljuti. Naše majbne post^anke so se umnknile v svoje Jarki. Bnfradir polkovnik Stoj-či<5 je bil ranjen. Bolj proti levi so za-vrnile ruske, franco^ke in srbske čete vse napnde na dele rnih fronte. En bolg^rski častnik in 50 r^olgarov se je vdalo. 28. septembra. Orijet-ska armada. Na fronti ob Strumi je obstrelievala angleška artiljerija sovražna stanovališča pri Janimahu. Bolearska kolona, ki je prišla v ogenj na5ih baterij. ie imela Izdube In se je razpršila. Od Belašice planine do Vardarta delovanje natmli in topovski osrenj g presledki. Ob srbski fronti sovražntk svojih napađov na Kajmakčalan ni obnavlja!. Malo ko-sov jarkov. ki so jih Boteari na tej točki vzdl. so Jih stali vsled trdo-vratne^a odnora Srbov težke fazu-be. Na našem levem krttu su sa tlo-mila dva bolgarska napada na naie pozicije rzhodno in rapadno od Flo-rfn# v ognju francosklh čet, predno sta mogla dospeti ćo naših črt Dve letali sta bombardirali Kcnaie, jugo-aapadno od Bitova. AfltMko oridoo poroOlo. 38. septtmbra. Na fronti pri Dofranu smo razprlili sovražne «dlo na tla. — Fronta ob Strumi. Mornariškc čete so ob-strdjevale ia raspršile sovražai od-(Mek t bllfini Rtzottdota. fpniMeil>i Na najsevernejŠem delti angle-§ke napadalne fronte pred Albertom boji še nišo utihnili. Ob reki Ancri Angleži še vedno pokušajo prodirati. Tu tvori fronta proti vzhodu in severu odprt prav kot od Ancre proti Co^rcelettu ter si obetajo Angleži najložji uspeh v tem prostoru, kjer so šli Nemci po prostovoljni umaknit-vi iz Thienvala razmeroma najdelj nazaj. Do sedaj so bili vsi angleški šunki krvavo zavmjeni. Slab^tnejši anple^ki sunek pri Eaucourt 1* Ab-bavejn se ie tuđi nonesrečil. Na ostali fronti pred Albertom je nasto-pila, kakor vedno po zadnjih sflnth naporih, zopet pavza, FRANCOSKO URADNO POROCILO. 28. septembra popoldne. Na fronti ob Sommi naše baterije nadalje močno obstreljujejo nemške ob-rii-mbne nanrave. Ponoći mah> delovanje infanterije. Na desnem bregu Mose je bil zvečer močan nemški napad na fronti Douaumont~Fleury-krvavo zavrnjen v ognju naših strojnih pušk in v našem zapomem ognju. Sicer je bila noč povsod mirna. 28. septembra zvečer. Razep topovskega ognja, ki se na fronti ob Sommi s silo nadaljnje, ni poročati s ćele fronte o nobenem po-membnem dogodku. Belgiisko uradno poročflo. 28. septembra, čez noč se je razvil v okolici Boesingha boi z metali min. Danes je bilo središče belgijskega odseka pozoriŠČe artiljerijskih bojev. Naši topovi vs^h kalib-rov so silno obstreljevali nemške naprave in baterije vzhodno od Dix-muidna. ANGLEŠKO URADNO POROČILa 28. septembra popoldne. Med Martinpuiehom in Gueudecour-tom smo potisnili svojo crto naprej ter si uredili zapadno in jugozapadno od Eaucourta postojanko. Izgradili smo svojo pozicijo na višinskem hrb-ru severozvhodno od Thiepvala, Naše izgube zadnjega dneva so bile relativno in absolutno majhne. Skupno število naših izgub ni večje, kakor dvakratno število od nas vjetih. 28. septembra zvečer. Danes smo napadi i Svabski okop, ki je sedaj po većini v naših rokah. Zadnjih 24 ur smo na tem prostoru vjeli kakih 600 mož. Okop leži na visini 500 metrov severno od Thiepvala in je najvišia točka na višinskem hrbtu pri Thiepvalu. Od tam je po-polen razgled na severno dolino Ancre. Na drugih delih svoje fronte smo se utrdili ter potisnili svojo crto se-vemo in severovzbodno od Cource-letta naprej. Angleška letaia so zadnja dva dneva kakor navadno delo-vala skupno z infanterijo. Z ognjem strojnih puŠk smo prizadeiali veliko škodo tuđi transDortu čet. Vplenili ^mo neko poročilo o boju ob Sommi. izdano od noveljnika nekeea nemske-ea zbora, ki se ]e udeležil bitke. Po-ročilo obsega priznanje vrednosti'naših Čet ter pravi: Angleška infante-rija je drzna v naskoku. kar je v veliki meri nosledica velikega zaupa-nja, katero polaera v svojo veliko ar-tiljerUstično premoč. Prlzrjatl moramo, da se ve spretno urediti v nanovo zavzetih pozicljah. Zeto trdo-vratna je v obrambi. Težko Je prepo-điti majhne oddelke. če so se s strojnim! puškaml uredili v kotu kake-?ra ?ozda ali v kaki skupml hil. — Tafe točka v poročffu kaže nčinek na5e artiljerije: Došle! so se naslanjale raie instrukcije, zajete iz iz-ku-SerrJ pri obrambi fn napadu na skrb-no fzmfon sfetem farkov. Ćete ob Sommi pa v rcsnfc! nlso našle sploh nobenefra Jarka. Boi u Comblet. Pariški *Libert6« poroča: Nepo-zabna ostane našim častnikom in našemu moštvu hrabra in JunaŠka nemška obramba odseka pri Comb-lcm zJasti boji z nezaslišano silo, ki ta m vrim aa cricm hi opIrciaHiga Izgube Francozov in Angležev. »Vossische Ztg.« javlja Iz nem-Skega glavnega stana, da znašajo franeosko-angleške izgube v bitki ob Sommi že daleč nad 500.000 moŽ. Novi angleški transporti. Iz Bergfna poročaio, da voziio neprestano nepregledne vrste ladij nove angleške čete na franeosko fronto, nazaj pa vozijo ranjene in mrtve. Za prihodnje dni je priČako-vati zopet začasne zatvoritve angle-ških pristanišč za nevtralne ladje, Nabori na Francoskem. Pariz, 29. septembra. (Kor. ur.) Vojni minister je predložil zbornici zakonski nacrt o naborih tetnika 1918. »Zeopelinl« nad Londonom, Iz Londona dospeli potniki poročajo. da gori velik del mesta. Naj-manj sto hiš je pogorelo. Stevilo mrtvih in ranjenih je mnogo večje, kakor to priznava angleško poročUo. Angleško municijsko ministrstvo raz-glaša, da je zletela neka municijska tovama v zrak. Sedem delavcev je bilo ubi tih, 72 težko poŠkodovanih. Mnogo delavk je bilo lahko ranjenih, kje se je to zgodilo, poročilo ne pove- Preokret na Španskem. ki.jejo preokret v španski po-litiki. — Sedaj se pa vrše med Madridom in Londonom še po-gajanja o življenju španskfh grosno-darskih odnošajev s strani entente dočim pričakule ta od Spanske pod* poro pri zatvorttvi morja- MobiUzacfia na Portugalskem. Iz LIzbone poročajo da bo v kratkem mobilizirana šesta portugalska divizija. Lloyd - Georne o konca voine. Angleški vojni minister Lk>yd-Oeorge je nekemu Časnikarju pove-dal svoje nazore o zadnjih mirovnih vesteh. Govoril je kar športno: Nem-čija se je odločila da se hoče bojevati z Anglesko, dokler ne bo eni ali drugi narejen konec. Skrbeli bomo za to, da ji bo ustreženo. Bod bo trajal do razbitja. Ves svet, tuđi nevtralci, ki jih vodijo najplemenitejŠi Človežki nagibi, naj vedo, da vmešavanje od zunaj ne priđe v poŠtev. Angleška ni prosila nikakega posredovanja, ko ni bila pripravljena za boj in ga zdaj ne bo trpela. ko je pripravljena za boj, dokler ne bo pruski vojaški despotizem pooolnoma uničen. Prijatelji Nemcev nišo prelili nobene sol-ze, ko je šio na boiišče na tisoče an-gleških državljanov. katerih vojaško vežbanje le trajalo le neka] mesecev in ki so bili tam pokoreni, bombardirani in s plinom zastnipljeni. Zdaj pa imalo isti ljudje solze v očeh pri misli, kaj da se zgodi. Suhih oči so gledali na rane prvega neenakega boja, Nobeno klanje, nobeno trpljenje, ki še more priti, ne more biti hujše od trpljenja teh mrtvih zaveznikov, ki so morali v začetku obCutlU ćelo silo pruskega vojnega stroja. V angle-Ski odločitvi, nadaljevatl boj do po polnega premaganja, tlčl več, kakor samo naravna želja po maščevanju. Proti nje] govori nečlovečnost in ne-usmiljenost predstoječega boja. Ta pa se ne more primerjatl z neusmilje-nostjo, ki bi se zgodila s tem, da bi zdaj vojno končali, dokler fe civilizacija ogrožena od istega sovražnika. Ce rudi zdaj Se ne vidimo, kdaj bo konec vojne, vendar nimamo nobe-nega dvoma, kakšen bo konec — A Francija, je vpra^al časnikar, aK ie ravno tako odločena, voditi boj do konca? Ali se tuđi misli bojevati, dokler ne bo mogoče Nemfiji diktirati pogojev miru? — Na to vpraša-nje je po daljšem prem\sijevanju LIovd-Georse odsravoril: Svet se še ni naučil ceniti velikost in občudova-nja vredno plemenitost Francije. Pri Angle^ih bo armado Sportni duh -po-sivliat do zactatoggi tmotfK WA 224. Stcv. .SLOVENSKI NAROEr\oat 3a septembri ivi*. Stran 3. Francozih bo goreča domovinska Ijubezen vzdrževala armado do cilja, ne da bi vprašaia. kdai bo k mec — In Rusija? je vpraSal Časni !:ar. — Rusija se bo borila do smrti, je odgo-vorii minister. Rusija se je počasi vzbudila, a se bo ravno tako poćasi pomirila glede tistih, ki so Jo prisilili v to težko vejno in ne bo pozabila. Udari vtreuotku,ko se to najmanj pri-čakuje. Ne, izmed zaveznikov se ne bo nihee izneveril. Nikdar več. to je naš bojni klic. Trpiie:;ia in Dolesti se pri nas množe. Strahote bojišča so nepopisne. Prih2:am z bojišča na Fraiicoskem. Mifiil sem, da sem na vratih pekia. ko sem vtde! miriiađe mož, ki so sli v ecrečo peć in videl. ko so se eni vrnili pohabljeni in taki, da i ih ni bilo več spoznali. Te strahote se na svetu ne smejo več ponoviti. Sredstvo, temu narediti ko-nec. ie, da se provzročiteljem tega zločina proti eloveštvu naloži taka kazen, da bo izkušnjava. ponoviti tako početfe. izgnana enkrat za vse-lej iz src tistih, ki vladajo in ki imajo pokvarfenega duha. To ie. kar hoče Angleška. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLO. 28. septembra. Fronta pri F e 1 a h i i u. R^zmerorua močno streljanje. — Perzijska fronta. Na cesti Hamadan-Kasvir je prišlo do spopada izvidnih čet nam v prilog. Na levem krilu smo zavrnili slaboten sovražni napad. — Kavkaska fronta. NTa desnem krilu spopadi izvidnih oddelkov in od Časa do časa artiljerijski dvoboj. Vjeli smo nekaj rnež. V centrumu srao s protinapa-dom zavrnili napad sovražnika. izvršen pod zaŠčito megle in v snežev-ju. Na levem krilu smo zasedli del sovTažne crte prednjih straž. Z ostalih front ne porocajo o nobenem po-membnem degocku. Pod pritiskom enienie. ŠVEDSKA PRED ODLOČITVUO. ^Zliricher Post« poroča iz Stock-holina: Položaj švedske je vsled vedno naraščajoče-ga pritiska zelo resen in Švedska bo morda že v bližnji bodočnosti prisiljena k od 1 o č i t vi. Ententi Je mnogo do tega, da dobi popolno jasnost o stališcu Švedske, predno pokrije led dohod v pristani šče Artiangelsk. Zadnja švedsko - norveško - italijanska pogodba iz leta 1S62. naj služi kot vzrok za zahteve entente, da odstrani Švedska minsko zaporo morske struge Kogrund. Na ŠvedsKem čutijo. da more rnieti ta korak velik in odločilen poraen. Ni dvoma, da bo švedska vlada v z t r a i a 1 a na svojem prvotnem odgovoru na ententne note in dane bo dopustila nobe-nih diplomatičnih razmo-trivanj o pravici, zapreti to morsko pot, k e r je tako postopanje edina pot, da se izogne Švedska usodi G r š k e. Glasom porcčlla »Frankiuner Zeitg.«. se je izrazil neki aktivni norveški diplomat, da hoče ostati Švedska sedaj se na vse strani lojalno ne-strankarsko nevtraina ter so vse tri skandinavke države trdno odločene, obdržati si po vojni proste roke. Zla-sti med Norveško in Nemčijo ni spornih tock. Priznal je, da je vojna podmorskih čolnov dolžnost Nemči-je in da se poslužuje tega sredstva v skladu z mednarodnim pravom. Na Norveškem je zavladala silna dragima, zlasti pri moki, žitu, kolo-nijalnem blagu, premoću in to vsled visokih tovornin. Skandinavija je danes popolnoma edina. Niti celotna Skandinavija, niti en del se ne da vreći iz nevtralnosti. Nemško-švicarska gospodarska pogodba podptsana. *Berliner Tageblatt« poroca Iz Curiha: Zvezni svetnik Hofmann je sporočil v narodnem svetu, da je bila včeraj podpisana gospodarska pogodba z Nemčijo, ter dostavil, da je bvica dosegla, kar mora dobivati za ljudsko prehrano, industrijo in obrt. Španska. Francoska porocila pravijo, da je ententa že pričela s pripra vi jalni -mi deli za pogajanja s Špansko v interesu poostritve blokade. Pogajanja se vrše direktno med Londonom in Madridom, »La Patrie« je mnenja, da hoče Anglija za vsako ceno pregovo-riti Spansko, da zapleni nemške Iad-le v španskih pristaniščih, sicer bi omejila Anglija uvoz premoga in rude na Spansko. Amerika fn Nemtija. Amerikanci krittio nevtralooN proti NcačttL Berotin. 29. septembra. (Kor. u.) Večer ni listi opozarjajo na »Matino-vo« vest, da je Nottwerl, najbolj znani ameriskih letalcev. ki se bore na ar.gleški tromi, v zračnem boiu pa-del in dalje, da deiujejo pri Verdu-nu arueriški letalci pod imenom »American Aviatic Squardon,«. Listi ži^osajo to kot kršenje nevtralitete. >Lok:i!anzei^er« piše: \'si vemo, tla smo iz tniroijubaasti in da bi ne bilo cloveških žrtev, nareJili Ameriki koncesije in vidimo z začudenjem, da so te koncesije imele po^ledico, da preskrbuje Amerika tuđi še nadalje ententi municijo in oroiie. Vrh tega vidimo, kako zlorablja Amerika našo popustljivost. Amerikanci torej lahko dosežejo sovražno armado in dobe v njej važna mesta. Za zdaj verjamemo. da bo ameriški vladi še inožno, poskrbeti, da ue bodo ame-riški državljani izkoriščali storjenih koncesij na način, ki si ga nikakor ne pustimo dopasti. »Berllner Tatfblatt« vidi v tem postopanju Amerike dokaz, kako gineva spoŠtovanje pred načeli nevtralnosti. — »Deutsche Tageszeituner« pravi, da je postopanje Amerike drzen posmeh vsaki nevtralnosti in direktno izzivanje. ki si ga nemški narod ne srne dopustiti. Amerika mora pomagati. Novi Jork, 20. septembra. (K. u.) (Zakasneio.) Brezžično poročilo V/olifovega urada »Evening Mail« poroča: Bivši gubernator na Filipi-nih Forbes je povedal nedavno pri dinerju republikanskih voditeljev: Lord Kitchener je izrazil naprarn njemu mnenje, da zavezniki brez pomo-ci Amerike ne bodo mogli nikdar poraditi Nernčije. To je izrazil Kitchener pri nekem Dosvetovarju s Forbesom in člani Rezervebanke Benjamin Strong zadnjo zimo v Londonu. Kitchener si je prizadeval pridobiti Forbesa in Stror.ga, da zastavi ta v Ameriki svoj vpliv v interesu zaveznikov. Konlerenca ameriskih veieposlanik^v. Kakor poroča »Vossische Zeitg.« Je odpotoval ameriški veleposlanik Gerard v Washington radi tega. ker se vrsi tam konferenca ameriskih vreleposlanikov o razmerah v E\to* pi. Gerard je imel pred odhođcm iz Berlina razgovore z nemškimi vodil-nimi kro^i. Veleposlanik Gerard. Veleposlanik Zedlnjenih držav Gerard je bsje izjavil, da UDa, da se vme 1. decembra zonst v Berolin. Razne politične vs^tl = Skllcanfe avstrijskega držav-nega zbora. Zadnji čas so ra^lične avstrijske stranke pretresale vpra-s^inje o sklicanju državne^a zbora in deleg'acij. Tuđi načelnik poljskega kluba vitez Bilinski se ie o tei stvari posvetoval z vodio ocrrske opozicije in znano ie že, da bo imel poljski klub v kratkem zhorovarje v Krako-vem, na katerem bo razoravljal o sklicanju parlamenta in delegacij. Oficijozna glasila se izrekajo proti sklicaniu parlamenta, če5, da kakega pozitivnega de^a ljudskih zastopnikov sploh ni pričakovati. Ob enem opo-zarjajo* da v polisKem klubu ne vladajo več tište razmere. ki so vladale v marnih časih. Svoječasni izstop Stapinskeg:a rn tovarfšev \z pnljsKega kluba še ni poravnan. Vojna je v poljskem klubu ustvarila take razmere, da je moral prevzeti načelstvo vitez Bilinski, ki sploh ni poslanec. Razmerje m^d poljskim klubom in V5epo1jski ie Ie za silo poravnano in mnogo poslancev, med njirni vodja Vsepoljakov, grof Skarbek. sploh ne more politično nastopiti. Enaka ne-soglasja, pravijo oficijozna glasila, vladajo tuđi v drugih stran kah, si cer pa poteče v kratkem doba poslanske zbornice in ho zbornica razptisčena, zato naj se poslanci raje pripravijo na nove volitve. V zvezi z vpraša-njem sklicanfa parlamenta se raz-pravlja v polit'cnih kro?ih tuđi o aktu a!ne;šem skljcanju d e I e g a c i j. Sestanek delegacij nf nufno odvisen od sklicanja državnega zbora. Načelo, da moraio biti delecrari vsako leto oziroma za vsako delegacijsko sesijo od državnega zbora posebej iz voljeni, je vlada pred par leti zavrgla in Stof Stiirgrkh je interpretiral zakon tako. da ohranijo enkrat izvoljeni delegati svoje mandate tako dolpo, dokier državni zbor ne izvoli drugih. V zmislu te teorije bi bilo torej mo-goče, da bi bile ^klicane delegacije, ne da bi se popreie i?estal plenum dr-žavne^a zbora. Pa tuđi proti dele-gacfiskem zasedanju obstojalo pri u as podobni stvarni pomislekL kakor proti plenarnemu zasedaniu držav- ■jmjBB XOQDI ^PRB; M-. dHBBHI Wk pKa lajncntarae stranke glede oboovitve parlamentarnega đelovanja v seda-njih časih nikakor nišo edine. Pred-vsem je znano, da se je nemški »Na-ticmalverband^ sicer izrekel za »klicanje parlamenta, da pa je temu sklopu nasprotovala jako znatna manj-sina, ki je podlegla Ie za to. ker se je velik del poslancev pri sklepanju absentiraL Rčći se torej srne, da je većina »Nationalverbada« proti zasedanju parlamenta; isto mnenje zasto-pa tuđi ve-ina krščansko-socijalne i-traiike in še mnoge druge frakcije. Mada, ki pozna razpoloženje parlamentarnih skupin, torej nima, ne glede na, lastne potnisleke9 nobenega povoda se ogrevati za -obnovitev ustavnega življenja« samo za to, ker se zđi to madžarski opoziciji, pa tištim potrebno, ki mislijo, da se mora za vsako ceno vladati po predpisih ustave in ki ne priznavajo temu na-sprotujocih arguinentov vodilnih dr-žavnikov. — Nemški veleposestniki s Ce-škesa so imeli v Pragi pod predsed-stvom kneza Furstenberga zborova-nje, na katerem so se izrekli za skli-canje državnega zbora, — Volitev na Hrvatskein. Hr-vatska vlada je razpisala volitev sa-borskega poslanca za okraj Hrtkov-ci v vukovarski županiji. Volitev se vrsi 12. oktobra. Ta okraj je zastopal na hrvatskem saboru pop Giga Jo-vič, srbske samostalne stranke, ki je lani umri. = Poljaki. Bivši pK>slanec dume Lempicki pravi o ruskih obljubah Poljakom, da zaslednje ruska vlada natnen obdržati si kredit v poljski družbi. Rusija hoče napraviti zmedo med Poljaki in preprečiti enotno organizacijo naroda. Sama en odgovor je umesten za Poljake: Z Rusijo smo bili zvezani samo kot hlapci, danes smo prosti, vse nas loči, kultura, mišljenje, zgodovina in ideali za pri-hodnjost. Doslej smo se neprestano borili proti ruskemu gospodarstvu. Skupnost z Rusijo je nesrnisel. Z vsemi silami se borno proti temu branili. Politična neodvisnost od Rusije je prvi potrebni pogoj naše narodne in državne bodočnosti. = Govor nemškega državnega kancieria. Berolinski in dunaiski listi potidarjajo globeki vtis, ki ga ie na-pravil govor nemškega državnega kanelarja. Posebno pozornost vzbu-ja, da se je Bethmann-Kol!weg to-krat posebno oštro obrnil proti An-gliji, kat ero je ozr.acil za glavnega in nsitrdovratnejšega sovrainika Nem-čije. proti katereitiu se mora porabiti vsako uporabno vojno sredstvo, ki bi moglo res skrajšati vojno. Iz teh besed se sklepa, da se ba Nemčija zopet rovmila k najostrejšemu pod-morskemu boju. Iz kanclerjeve^a govora sledi, da se ie sedaj Nemčija postavila na stališče, da ništa Francija in Rusija gla\Tia sovražniKa in po-vzročitelja strahovite vojne, tcmveč Anglija. kl hoče vrjro kolikor mo?o če podaljšati. ki želi, da države na kontingentu izkrvavijo, da bo tem lafje obdržala in utrclHa svo!c sve-tovno gospodstvo. Bethmann-Mall-weg je tokrat govoril o Franciji In o Rusiji jako prizanesliivo in slo-vesno Je tuđi zavrrni trditev, da bi se bila Nemčija kedaj vmešavala v notra^je ruske razmere ali da bi nemški cesar odvračal ruske^a car-ja od konst'tucijonalnega režima. Vtis kanelerjevih besed je po »Neue freie Pressi« ta, da smatra oficijelna Nemčija vojno za dvoboj med Nemčijo in Anglijo. V ostalem pondarjajo listi, da je kanclerjev govor to—• Sežanski, sodna okraja sta dva: se-žanski in komenski. Kras se deli v dva dela: spodnji Kras, to je Ko-mensčina. gorenji Kras, to je Se-žanščina. Doslej je po vojni prizadet najbolj spodnji Kras, nad gorenjim brnijo italijanski zrakoplovi. Sodni okraj Komen obsega 17 županstev in sicer: Brje, Brestovica, Gabrovica, Gorjansko. Kobjaelava, Komen, Mavhinje, Nabrežina. Piiskovica, Sela, Slivno. Ssmpolaj. Škrbina, Stanjel, Temnlca, Velikidol, Vcjšči-ca. Prebivalstva je_ oKcli 15.000, hiš Z700. Sodni okraj bežana ofcsega 14 župansiev in sicer: Avter, Dutovlje, Kopriva, Lckev, Nakio, Povir, Re-pen Veliki, Radik, Sežana, Skopo, štjak, Storje, Tomaj. Zgonik. Prebi-valstva je okoli 14.000, hiš 2500. Sežanski okrsjni šolski nadzornik g. Matko Kante je praznoval 19. t. in. šcstdesetlctnicp svojega roj-stva, kakor smo že na kratko omc-nili. »Učiteljski Tovariš = je prinesel s Krasa simpatično pisani sestavek tem povodom. Iz sestavka posne-mairio: Široko polje .se je odprlo jubi-lantu, ko je postal Bolski nadzornik v sežanskem okraju, mož iz ljudstva in izkušcn socijalno - politični dela-vec, ki je mogel seda] s svojimi ide-jarni kot iniciator in svetovalec vpli-vati daJeč Dreko svojega kroga na razvoj ne Ie šolskega, ampak sploh gospodarskoga živlienja na Krasu, ki ga pozna bolje kot marsikdo po-klicaiiih faktorjev. Venio, da je mnogo stori! v tem cziru, in poznamo še posebno njegovo stremljenje za razvoj tako važnega strokovnega kme-tijskesa in obrtnepca šolstva, šolstva prihodnosti. Kakor se kaže v soglas-ju iniciative in izvrševanja ves mož, tako je šel jubilant tuđi v Ijudskern Šolstvu, kjer je največ dosegel. dalje kot oni, ki seče pot. Izkušal ga je dvigniti čim višje z izborom in z izobrazbo učiteljstva po tecajih, z reformo pouka, dasi ni pri tem nikdar ozkosrčno kratil učne svobode, z vestnostjo učiteljstva, ki si v stiku z ljudstvom pridobiva tal in ugleda, in posebno še z ustanovitviio in razsir-jenjem že obstoiečih sol. Zaradi! je vrsto lepih, primernih šolskih poslo-pij, ki so v čast Krasu, ter koristil na ta način tuđi učiteljstvu, ki je po veliki većini dobilo dobra, zdrava sta-novalisča. Bogato delo dveh deceni-jev! Učiteljstvu je bil moder svetovalec in spostovan, objekt i ven sod-nik njegovega dela. Bil je pa tuđi strog sodnik, če bi nasel neizvršeno dolžnost, kar so pa bili redki slučaji. Pedagog tuđi sredi učiteljstva. Koli-leokrat pa je z nasvetom in dejanj-sko zasebno priskočil na pomoć, bi znali povedati oni, ki mu ohranijo trajno hvaležnost.., ProHava 30. septembra 1916 v Trsta. ItaKjansko Jadransko politično društvo ie iađalo okllc, v katerem vabi prebivaktvo, nai na dan 30. sep- tembra razvije zastave v spomin na daa 30. septembra 1382, ko so za-stopnikf Trsta nadvojvodi Leopoldu v Gradcu prostovoljno ponudili me-sto in ie je Leopold sprejel za svojo posest. Za učitelje Iz evakuiranih istarskih krajev. Plače in pokojnine uči* teijev iz evakuiranih istrskih krajev kakor tuđi ostalih deželnih \i>oko-jencev. ki so dobivali doslej svoje pokojnine pri mestnem plačilnem u radu v Trstu, bo od 1. oktobra dalje likvidirala in izplačevala blagajna glavnega carinskega urada v Trstu; odslej je pošiljati pobotnice tja. Razpis natecaja. Dodatno k tu-kajsnjemu razglasu z dne 12. avgu-sta 1916 št. 5013/16, ki se je z njim razpisal štipendij v znesku 1500 K ustanove >Michele de Urbancich«, se objavlja sporazumno s c. kr. namest-ništ\rom tržaškim sledeče: »Ako se bode pri podelitvi pričujočega stipendija upošteval dijak, ki ni usta-novnikov scrodnik. se mu bode po-delil štipendij za sedaj Ie za eno leto, t. j. za učno leto 1916/17.,« — Od go-HŠkega deželnega odbora na Du-naju. Pogrešane družine s Primor-skesa. Pegan Klement, (Fekhvebel, k. u. k. Gend. Zugs - Kommdt. Elba-san, Albanien), isce svojo soprogo Uršulo Pegan in sina Josipa, stanu-joča v Gorici, Radeckega ulica 24. — Marija BoštjančiČ, Novo mesto, Kri-ževniška ulica št. 184, Dolenjsko, išče svojega moža Jožefa, stanujo-čega v Gorici, Šempeterska cesta št. 49. — Štetan Petrovčič (24 cm M. B. \\A R), išče svoje stariše, stanuio-če v Dragovici št. 88 p. Grgar pri Gorici. — Cenčič Josip. (k. k. Ldst. R., IV. Bat., 11. Komp., IV. Zug), išče družino Jožefa Cenčič iz Volč pri Tolminu št. 23. — Jare Andrej, (L. I. R. 26., Sieberer Waisenhaus, Inns-bruck) išče svojo ženo Jožefo iz Šcmpetra pri Gorici. — Katarina Pintar, (Weikend.orf Nr. 16 (Pfauhof> N. Oe.) išče svojega moža Jar.eza PIntarja iz Solkar.a. — Anton Ipavec, (k. u. k. F. J. B. 9-, 22. Marsch-Kornp.) išče Ano Droč in svojo hčer-ko Ksaverijo Ipavec iz Gorice, via Campo Santo 32 in Jakoba Stucin, via Ascoli 11. — Ivan Travižan. (k. k. Ldst. Et. Ass. Kpm. IV.) išče Te-rezijo Travižan, via Grabizio 6, Marijo ĐadaltČ istotam in Katarino Travižan, via Grabizio 15, vse iz Gorice. — Franc Jakin, (k. u. k. Bau-Komp. 24/07) isče svojo mater Jožefo Jakin in pet bratov iz Kozane pri Kcjskcm v Brdih. — Franc Saksida na Saksidu pri Dornbergu št. 263 išče svojo hčerko Felicito Saksida, stanujočo v Gorici, via Dreossi št. 7. — binek Zvonimir, (VII. Ersatz-Komp. Magazin beitn Gasthaus Ptei-Ier in Mureck. Steiermark) išče družino Rajkota Šinek. stanu4oče v Št. Petru pri Gorici. —Avgustin France-škin, fSt. Martin Kaplenberg, Stei^ ermark) išče svoia otroka Franca in Gotarda Frančeškin. — Vincencija ŽŽižmond, (Zavod Sv. Nikolaia, Trst išče svoje stariše Antona in Jožefo 2ižinond) iz Vogerskega 38 pri Ren-čali. O^odenle upohlica letnikov 1871 -1866. Domobransko min istr stvo raz-glaša: Z vpoklienim razglasom O/3 z dne 15. septembra 1916 na dan • 2. oktobra 1916 vpoklicanim rojstnim letn?!:om 1S71 do 1S66 za sedaf še ni prifl v vojaško službo. Vpoklicani bodo pozneje. eventualno seveda v kratkem terminu. Tišti, ki nevedoč za odgotovitev nastopijo službo dne 2. oktobra, dobe na svojo prošnjo dopust. Toda tuđi tišti, ki hočeio prostovoljno priti 2. oktobra, lahjco ta dan nastopijo? vojaško službo. ^ J, —" .o r . . r ■■ '_____________________ Dnevne vesti. — Odlikovanje. Gospod dr. Gustav Rosina, nadporočnik v nekem štajerskem črnovojniškem poJ-ku, je odlikovan za hrabrost pred sovražnikom s »Signum laudis*. — Polkovne zastave. Z ozirom na dejstvo, da je vsled modernega vojevanja nemogoče, da bi igrale vojaške zastave na bojtšču nekdanjo svojo slavno vlogo in da mnogokrat ćelo ovirajo brezobzirno razpdaga-nje s četami, je armadno vrhovno poveljstvo odredilo, da se spravifo polkovne zastave v domafie garnizi-je ter izročijo varstvu nađomestnih krdel. — Na voiaski koncert ki bo jutru v nedeljo zvečer z začetkom ob 8. v veHkf dvorani hotela »Union«, bodi s tem obrnjena občna pozornost. Proti vstopnini eoe krooe ima pristop vsakdQ. Dohodek je name- njen dobc«Sdn)m sw*aa tto&mg&k Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, one 30. septembra I«lb. 224. Stev. iđni v Ljubljani«; zato se bodo pre-plačila hvaležno prejemala. Znakov. cvetlic i. si. v nakup ponujalo se pri tej prireditvi ne bode. Za pivo kakor tuđi za primeren ođiog policijske ure je poskrbljeno. — Darovni dne vi od 4. do 8. oktobra. Da se omogoči izvršitev veli-fcopotezno zasnovane prireditve da-irovnih dni« povodom najvišjega 20-§da Niegovega Veličanstva cesarlk ^Franca J ožeta L, so se v Ljubljani isestavili razlićni delovni odbori. Od-•bor. ki mu načehije soproga gospoda *iezelnega predsednika, gospa Marija igrofica Attems, in ki ima svoj st-fcdei v poslopju deželne vlade, je pre-yze\ nabiranje denarnih darov na korist zakladom za invalide, za avstrij-Bke vojaške vdove in sirote ter za boj proti tuberkulozi. V ta nanien $e hedo dame hi gospodje tega odbora oglasili pri z a vodi h in pri premož-jiejših zasebnikih. Nadalje oskrbi ta iodbor prireditve dobrodelnih pred-stav v obeh rukajsnjih Kino - gleda-iiščih in pa v nemškem Cesarja Franca Jožefa jubilejskein gleđali-jšču. Ražen tega bodo odbornice vodile javno prodajo oficijelnih znakov In cveth'c, ki jo bodo 4., 7. in 8. oktobra ljubljanske gospodične oskrbo-yale po cestah in po javnih prosto-rih. — Pod vodstvom gospoda župa-na dr. Ivana Tavcarja poslujoči delovni odbor na mestnem magistratu priredi nabiranje denaFnih pri-spevkov zgoraj imenovanim dobro-demim zakladom ter nabiranje pri-glasov za pristop k C. kr. društvu za podpiranje avstrijskih vojaških vdov rn sirot. — Nemški delovni odbor v kazini priredi v torek 3. oktobra do-brodelen koncert v gorenjih prosto-rih kazinskega poslopja. Njegove dame in gospodične bodo sodeiovale pri nabiranju denarnih prispevkov kakor tud! pri iavnern razpečavanm znakov in cvetlic. — Glasbeno društvo »Glasbena Matica« priredi dne 10. oktobra dobrode!en koncert na korist zgorai označenh skladov. Iste svrhe zasleduje vojaški koncert, ki bo jutri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. — ŠkartnI papir. Pred več đnevi smo prinesii poziv, naj občinstvo star papir hrani in odda le v namene c. in !sx. vojnopomočnega urada, ki so bili bližie označeni. Sedaj Je c. in kr. 5. armadno poveljstvo započelo vspo-redno enako akcijo v korist »Soške-ga zaklada«, ki trna nameti podpirati bojevrrike soške fronte, oziroma njih rodbine. Vsled sporazuma med obe-ma akcijama se prosi prebivalstvo. da odda svoj Škartni paorr za »Soški zaklad«. C. in kr. etapno Štacijsko povelfstvo bo dalo vsak prvi in tretji ponedeljek, torek, pefek in soboto v raesecti krožitt po mestn posebne vozove — vselej po drugi poti — ki bodo pobirali star papir v dobrodelni •narnen »SošJrega zaklada«. Vozovi bodo vozili po me*tu med 1. fti6. uro popoldne in naše opozarjali s troben- vSRienL — Izreden znak fivaležnostl. l>užba sv. Cirila m Metoda je pod-plnrfa pred par leti koroškega uči-teljiščnika gosp. Jurrja Snmnika. Ko je nastopila vojna, je mora! k vo-Kakom in zadnji čas ie služi! kot po ročnik. kler ga je dohitela smrt. Da jje znal ceniti, kako koristna in pogrebna je naša slovenska šolska dra-Žba sv. Cirila in Metoda, nam priča njegova usrmsna poslednja volja, v kateri je volii Ciril-Metodovi družbi 200 kron. — Slava njegovomu spo-ininu! — Ciril-Metodovi nabirainiki v Trbovljah marljivo delujejo. Rav-rtokar ie prejela družba 38 K i. s, na-fciralnik pri Fr. Sušniku 23 K 76 v. katere so nabrali veseli zaplotniki postaje Trbovlje ob prilite odhodni-ce rradporočnika in pristava juŽBe že-leanice jr. M. Permeta; pri Ooropev-Skn 8 K, Mahkovcu 3 K 315 v, ga. ■Treo-Sten®vče\i 2 K, trgov. De2-knaafova 61 v. g. Oset 39 v. Slavna SJadranska banka-< v Ljubljana Je "fclagodušno naklonila družbi sv. Cirila fn Metoda v Ljubljani Iepo svoto ff)OO K v podporo. Q. M. LavrenčiČ v Ro|anu je poslal družbi 2O0 K, katere 5o zbrali prijatelji in znanci pok. g. đr. Stankota Temovca za Ciril-Me-todov kamen. — Vsem darovateljem Iskreno hvalo! — Srednjoevropski čas. Piše se l*am: V snočneoi *Sk>v. Narodu« }t tootica, da v nođ 30. septembra do 1. blttobra ob 1. uri potnaknemo ure na-ean na 12. Dovolite malo pojasnila: JUre, zlasti one, ki tuđi bijelo, so zeTo dbčutUrve, ako ffli devamo nazaf. So t>ač ženskega spola. Bolfe Je, da Jfh lievamo naprej. N. pr. mi gremo $o«t ob 10. uri Secfetf naravrffcm uro. Po-maknem jo napret na 11^ 12. rtd., da prk*eino na 9. Sređnj©«vronskl Čas Je tu in uri se nismo zamerffl. — Za Izdelovanjfe staiimatlh Se*» feev za c- in kr. annado 9padak> vse raslednje občine v mol ddokrog. t)bčlne: Fodrečte (Vfr), Prevoie, Lukovica, Spodnje Kosezc. Krtina, Krašnja, Ce^njic^. Zlato pofe. Bla-bt^ašrm Trožanft —» tt^m abfltaK iarte pri MengfŠB, Dol ob Savi — in Zgonfe Donžala. Ostale obline kot Stob, Spodnte Donižale tu Studa pa spadajo gosp. Franc C erar ju v Stob u. Priporoćam se vsem delav-cem za izdelovanje slamnatih čev-Ijev. — V Domžalah, dne 27. oktobra 1916. — Valentin Matek, izdelovatelj slamnatih čevljev za c. in kr. aimado. —- Castao svetkiio za lOtetno zvesh) službovanje so dobili: nad-učitelj Josip Cepuder in učitelja Josip B e z I a j in Anton R a z i n g e r v Ljubljani, vpokojeni nadačttel] Vinko L e v s t i k na Vrhniki. KliuCav-ničar Ivan Trainpuš v papirnici v VevCah in dekla Marjeta Mcr-j a sec. — Us#v>soMjefi#stne preizku^nje za ot>Ce !juđ>ke in in&šCanske ^ole v jesenskem terminu 1916 se prićno na c. kr. učitcljišču v Ljubljani v petek, dne 3. novembra ob S. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usnosobljenostni preizkušn« je po šclskem vodstvu predložiti pravo-časno c. kr. šofekemu svetu, da bodo najpozneje «k> 21. oktobra v ro-kah izpraševalne komisije. — Liudskošolske vest?. Pod tem naslovom je v včerajsnjem listu po-mota. Ljudmila (ne Emiliia) Kiferle ni suplentin;a v Studencu. Na No-tran^skem ni Studenca s solo. Pač pa je pri Postojni nemSki »Kalten-feld«. slovenski »Studeno«. Mrzlo - Studeno, prav slovansko ime Torej ne v Studencu, ampak v Stu-denem. — Za potovanja v hiozemstvo so izšli no\i predpisi. Potni list se srne glasiti v bodoče le na eno osebo liz-vzemši otroka pod 10 leti), so le eno leto veljavni ter se sme ž njimi le trikrat potovati čez avstrjisko me)o. Podrobnosti so razvidne iz ministr-ske naredbe z dne 16. septemb. 1916. — Postfii promet s Crno jtoro. V prometu s Crno goro. dalje v prometu med tem orerr^tem ter Ojrrsko, Bosno-Iierjefo\ino in zasedenim ozemljem Poljske in Srbije so od sedaj naprei dovoljene zasebne pripo-rocene pošiljke. Za ta promet veljajo analogno svoječa^no objavljene do-ločbe glede takih posil^k v prometu 7 zasedenim c^emljem Poljske in Srbije. V rrejem in oddajo prtnoro-čenih pošilik so v Čmi gori začasno pooblaŠčeni naslednji etapni noštni in brzojavni uradi: Ćetinje. Djakova, Kolašin. Nikšić. Nje^ušT. Podgorica, Ptevlje, Pejan (Ipek), Stari Bar (Anti vari) in Virpazar. — Poštni promet z Albaniio. V ozemiju Albanije, za^edenem od av-stro-ogrskih čet, se je otvoril za zasebni poštni promet z dne 11. septembra 1916 c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad Skadar (Schkodra). Na imenovani urad le dovoljeno po-šiljati; dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časopise), blagovne \^zorce in odprto predana pisma brez označbe vrednosti; od tega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce in odprto predana pisma z označbo vrednosti. Istočasno so dovoljene zasebne brzojavke iz monarhije in za>edene-ga ozcmlji Poljake, Srbije in Crne 2ore na c. !n kr. konzulat v Skadru, kakor rndi na podružnico Wiener Bnnk\rereina in more slednia preda-jati zasebne brzojavke pr! etapnem roštnem in brzoiavnem uradu v Skadru. Zasebne brzojavke za Ska-der so dovoliene le v nem^kem ali o^rskem jeziVu. V kolikor ta etapni poštni urad posluje kot vofnopoštni urad za tamkaj nasta«?3na povelj-ništva. čete in zavode, se lahfco srire-jemajo in odpošiHaio tuđi zasebni vojnorK>5tni za vitki za ta noveljništ-va, čete in zavode ter nl?h svofee pod p^v^oii, obstoječimi za to promet-n© panoro. — No ^oool^ imenik knfc javne ljudske knjižnice Gospodarslieea pa-prednega društva za šentJakob^ki ekraj je izsel. Imenik je dokaz veli-kanskega napredka te knjrž»ice, ki ima v zalofi vse novet^e slovenske knjifre. primeren hrvatski oddelek. v nernšeini pa naibolj?a dela origina-lov kakor tuđi svetovnoznane prevode franeoskih, angle^kih in ruskih pišate!jev. Imenik se dobiva v knjiž-ničnih poslovnih urah vsak torek. četrtek in sobotah od pol 6. do pol 9. zvečer ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne na Vo-žarskem potu 2, koncem Floriianske ulice i n začetkom Karlovske ceste. — 200 IcHograraov zella le za-ttpal neki posestnik v Pleiivici 641et-nemu Ivanu Mraku, ki }e pef)al zelje proti Ljubljani, rekoč, da trna tam dobrega kuDca. Mrak \e najbrže tt~ fje dobro proda), oiri posestnik pa Mraka ni več vidd od takrat CericTeol koncert ▼ Nča, da bodo s 1. oktobrom 1916 vp+fiftae 2a v9o Štejer-s4eo ksrte za mast ki oBe. Karte bodo razdefjcne v crve vrsti, in sjcer v takozvane spk>§ne tearte za mast rn v karte za deiavce. Karte za oHe in mast bodo rasd^ene v 24 odrezkov za odraste osebe in za otroke, ki so stan več kot 3 lete ki v 18 odrezkov za otrotot, M so sivi več tot 1 teto in mn! kakor 3 leta. Karte za oVe In mast za detavee pa bodo raede&eiie ▼ 24 otlrezlBDV in bodo označeoe s črko »S«. Nadtiic bodo tedane posebne karte za svoto maslo, hi sicer za take osebe, ki nin^fo Dobone pravice do kart sa mast m ote, M imajo mast in oije doma v zatogi, ni- I ■rajo pa dona bič surovoga nm-jn I Književnost — »Ljubljanski Zvon.« Vsebina septemberskega zvezka: 1. Janko Samec: Fantovske. 2. Dr. Ivo Šor li: Štefan Zaplotnik. (Konec.) 3. Fr. Milčinski: Aprovizacija. 1. Red vlada svet. (Dalje.) 4. Dr. Pa~ vel Q r o š e 1 i: Astronomski pomen-ki. (Dalje.) 5. M. B. Borko: V pol-mraku. 6. Fran Govekar: Film. 7. Dr. Jož. A. Glonar: Med refor-macijo in romantiko. (Dalje.) 8. Književna poročila. 9. Nekrologa. Dr. L.: Dr. Karol Slanec. (* 1857 - t 6. 9. 1916). — Dr. Fr. Ilešič: t Dr, Josip Karasek. lažne stvari * Gledališče v Oseku. Danes, v soboto, se je začela nova sezona. Za primadono je angažirana Mira Koro-šceva. * Ogromna množica bombaža Se zgorela v skladiščih v Vogheri, kakor se poroča iz Genove. Bombaž re bil vreden en milijon lir. Le s težavo so ustavili ognjegasci in vojaki raz-širjenje požara. * Vjeta viomilca. Pred nekaj dnevi so tatovi vlomili v stanovanje vdovele grofice Csaky v Budimpešti in odnesli za 7000 kron dragocenor sti. To pot je policija imela srečo in je iztaknila dva viomilca, a plena ni pri njih našla. * Mlada razbojnika. Rikard in Oton Klanz. stara 18, oziroma 16 let. sta v Neakollnu pri Berlinu umorila 531etno prodajalko cvetlic A. Rudffi. Mislila sta jo okrasti, a ker ništa našla nič denarja, sta odnesla kitaro in citre in pobe^nila. * Zapjenjene srbske note v Bel-gradu. Okupacijske oblasti so zaple-nile o knjigami Rajhović m čuković note sledečih pesmi: »Vesela je Sr-badija«, »Marš kralja Petra«, »Rado ide Srbin v vojnike«, »Vidovdanska himna«, »Onamo onamo« in »Bože carja hrani«. * Kolonija blaznih na Sedmo-gjaškem. Ogrska vlada je svoj čas ustanovila na Sedmogriškem kolonijo blaznih ljudi. Poslala je tja take umobolne ljudi, ki nišo tako nevarni, da bi morali prebivati v blaznici. Nastanjeni so bili ti blazni v okolici rHeeo-Szentmartona in sicer pri on-ckrtnih rodbinah, kjer so opravljali lahka poljska dela. Vseh skupaj jih jeSOO.Zozirom na to, da ogrožajo Ro-nwni rudi ta kraj, je vlada odredila, da se vsi ti blaziti presele v jetnišni-co v Nagvveudu. * Blažen morilec Na posestvu Lovass\vatona na Ogrskem, ki je last grofa Pavla Esterhazvja, je oskrbnik Kolomaji Pozsgay z lovsko puško mstrelil groJovega grospodar-skega ravnatelja Franceta Širokega, pomožnega uradnika Karkesa in še neko (farmo, doenačo vzgojiteljico pa te*o nmil. Ves pobesnel je potem aasltdOTal še oskrboika Morotirvta ic nm) 9treVai,a Morotity mu je ven-ćmr srodno ntefcd. Ko so prišli orož-nTki, se Je Mami Poweay zabar&a-v-skega bataljona z bojišča 9 K 10 v. Za zavod za v vojni oslepele vojake: Dr. Oton Fettich - Frankheim, odvetnik v Ljubljani, 10 K iz kazen-ske poravnave med Mariiano Novine in Aleksandrom ter Angrelo Ku-ralt. Sržna hvala?________________ Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnišnici. Dne 24. septembra: Franc Grm, prosjak. 60 let. j Dne 27. septembra: Marija Trep-pel. kontoristinja. 21 let.__________ Današnji list obscgriO stnni. Izćajaielj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Naredne tiskame«. Jo dnevnih cenah kupuje 8ivji koštan;, ždo9, ježiće, cunje, staro žekzo, kosti in star = papir == Viktorija Pantiolzer Pra^akova ulica žt. 4. liv nM «« t stanovanje t vilo z vrtom. Cesta m Brfrtt *Ut. M. tfrMjm. Kriški ponudili M takej »prtfaM v dal*. Ponudbe pod „kMlaft/Hia" na upravo. »Slov. Naroda«. 3158 WW~ Uto se ia taktj maio. ia stODevanje. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „UftBO itlKO« Yaa|e 31§5M. 3165 Lcpcga, čistokrTiiega, 19 tednov sUrega 3132 FOHEIOTJA kW proda 3M 3. Kozine, Jvrižcvniška nlica 9, U. Zaamka f99cch Čiiorrelch" šsm&aniee I veleprma trrdke K 6— eksk!. davek I na veneča vina Priznano priljubljena vivtat nižjeavstrltsha W4Ufll Beo vino K 2430, rdečc vino K 240, sladko vino K 3 —, vermouth K 3 — a Ktrr v sodih na posodo. FeiarsđorlsU II S (special'teta) K 32 — Prima narrizni kis iz vn>ke;'a kiša K 36*— za 100 litro?. Sodi se rlačuieio posebej. PiiiO Za lilaZu K 33 zaltOkgfran-ko v sodih 2 Dunaja. Cene ostanejn proste, izpeliava pridržana. Prot^ ore^n!n^i:'i ali pcvzetia se čet- pri BOSCKT FRAM3U, Gradec, LeodiiaJ 33. 3150 Zahvala. Za ofcile dokaze iskrenega sočutja, ki 50 nam doSli povodom smrti našega srčno Ijubljenega »oproga ozironia očeta, brata, strica in svaka gospoda posestnika in trgovca izrckamo tem potom naSo gfobokočurečo srčno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. dubovščini, gg. pevcem za tolažbe poine Zalostinke in spioh vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli o ? navođtlom E la2A. Po pošti se pošilia nijmanj 2 steklenld Dež^na lekarna Milana Lensteka v LiaMiani, Reilteve cesta ilev. 1 pole^ Franc Jožefovejra f!ibil?jnc«ra mostu. ■ V te; icksnif Slov. Naroda". Frtii ** ali xamm|a ia¥oljo odboda k To]akom hisa v Tržaški okolici, s vrtom in dobro pilno vodo V hiSl se na haj a dobroidoča gostllaa. Vrednost 65 000 K, zadostuje 20—95.00 K, ostanek lahko ostane vknjižen po 3 °/o. Zamenjt se z kmečkim posestvom ali vilo. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Kupim pri dobavi calib vagonoT z ielezolftke postaje m.. -.. i ii a i u. (lili Koštani... I li....... žlohfen kostonj, lezise. Ponudhs na AdoS$ Sohr, Gradec, Pestallozzistrasse No. S. Slovenske narodne pesmi za citre in pefie prlredil in izdal podpisani. Ušla sta v drugi, predelani Izdali !. In II. Tvezek. Z?ezki so po 2 K 40 v. IH. In IV. zvezek sia pripravljena in isldeta kmata. Ker mi je v Pnmorskej šio nad 50 K ćez ranio, ne morem Došiijati b;ez de-narja. Povzete je dragol Najbolj oraktično je, da pošljete denar naprej, pa dobite zvezke poštninc prosto. Priporočam se: 3162 Iv* Eiferle v Izbijani Kroia&sa ulica 8., n. ■ Hl ^^ svote te ir««o UafOi |U|I| li ntke kollćiao ksalam. |f| || || Ponudbe z vzord je poslati ■ ■■■WW Ga KLEIHf Trst, fta lavartg Mtrcadaalt it 4. Deklica z držele, 15 let stara, ftetl Tatoptti kOt dOenka v trgovino z mešaoim blagom, kje na Spodnjcm Štajerskem. Eventualni sprejem na] se nasnani Alojzljn Knezu, Gelje-Breg št 10« 3105 ———-—— Slovensk« ——^—-. vojaško narodno peii za itlrl glasova, 1915. Fr. Marolt, LJnblfana. Cena C 1-50 Ia 1-80. 2725 Na5im vojakom, šolam, društvom itd. naj-toplejše priporočamo. — lffajlepie daiilo. Prodam 2 krojaška stroja v dobrem stanju. — Kupim pa tehtnioo do 50 kg tete. 3134 Milan Poljanšek, Logatec starejšo moč z večletnimi izpričevalj — sprejme ==* trgovina delikates in špecerije, Istotam ae sprejme trnu Sobota 30. septembra, nedelja 1M ponedeljek 2. oktobra: yicam svojo bogato ob*ro na/o^usne/e nakitmih klobufav, vmchto novih dunajskih modelov, pravnih oblik --------------------------------------—-— prvovrstnth tovarn m najmodmrnmjSmga nakita. * Velika nbmra v velour klobukih Zunanja naročtla obratom po&m. Zatni klobuci vmdno v talogu Popravila Po jf#//f. &tzan 6. >SU>VfX%>M>4^QD\ one da tajteobr* 19& 224 tfev. ww Jfcsto praktikanti*^ y kaki lefcaj**l i££e absolventinjt mestnega deicliškega liceja i skušnjo iz latinščiae. 3153 Ponudbe se prosi na uprav »Slov. Naroda« pod „praktikaatila 3153". Zamahe nove ia stare, kupi Tsako mnoilao tvrdka „Ljubljanska industrija probfcovlfi zamaškov JELAČDf k Eo Ljubljana. 2925 j IV Naprodaj imam *^g ; 2000 kg kisisga zelja. lCje, pove upravništ^o »Slov. Naroda«. Kupim već starih možkih in 2enskih, z eunr.uT.1 ali tuJi samo j gumi, plsalnih in šivalnih strojev za i mesto in okolico. Prodajalec !?.hko nazn-ni svoj naslov po dopisnici. P. BATJIL, &fabl|anaf Cesta na Hctcik HL 29 dvorište. 31C4 liti kalfflki les po na^išjih dnevnih cenah kaoujc Aleks Roseabertg Gradec, Anaensirasse si. 22. 1 Jfigijenicna manafsktsra \ JuU^ Slsgsr ' jioaj L Wies:sgirstr. I Ceniki z zćravniikim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znarnkah. 143 zajamčeno pristen, v najbolji? rafinadi skuhao, v poštnih zavojih a 5 kg brutto 13 S franko razpcŠ'lja 3140 j f. Tosek, JEral. Vinogradi 1274 £*u Za engros naročila specijalni oferti. prate se 5 komattov kocplehru izloženih okenji In raat z roletL Ve'.ikost 1-30/3-00. 31^ Več se i7ve tri stavbni tvrdki ' Ivan OgrlĐ, Ch-zbarievo cabreije «. 8, JftrtlJana.______________ J SV V rsajetn se o4đa ali ftudii proda ~^B?? llljfl L gllJlllIiU * trgovino in trafiko. Kjc, pove upravništvo »Siov. Naroda«. Kdor hoče svojim sorodnikom na bojnem polju s posebno praktičnim ljubezenskim darilom { »upraviti veliko veselje, ta naj naroči mojo ceneno j ki sestoji iz naslednjih, za vojaka nepogrešljivih potrebnih predmetov: i 1 fcrmadne sanostme uro z radi js kim ka- j zalem, ki se sveti ponoći, dobro idoča an-kerica 5 3 le.tno garancijo, 1 voiaike iepne svetilke z baterijo, električna luč v žepu, t brivakega aparmta, v elegantni izvedbi, s katerim se hitro in dobro odrije, t voinega iepatf s kr^silm, ki da takoj ojjenj pri vetiuindežiu, brez uporabe bencina, J t patsntiraaega polailsega pwm, piše j vijoietno, brez tinte, brez svinčnika, z samim j povlaienjem v vodi i f *ola*k«9B ta»Mga nata, loluuko jeUo, z 2 rezalc»na in čepovl»k«m, j t W\ašk9 đemanU«« s 3 pre4aJd In <4obrim zapahom. | Ti predmeti, p^samezno kupljeni, bi stali 35 K, * le radi obilne zak»ge dobavljam kompletno garnituro, vse gon omenjene predmete, za santo 29 K po povzetju (vojne polte s preTđpličflotii. Jakob Konig, Bunat W. 222 VBthr J«pR SC«5 se toplo pMporo^a cenj. obČkistvu Trsta in okolioe. mala b'Ša oziroma vila v mestu ali predmestju. Pismene ponudbe oa uprav »SI. Nar.« pod „Mala hftta/SltS. 3135 2lepn konta 68 prodatta posamezno ali skupaj. Stara sta po 5 let, visoka £ez 15 pesti n sta za vsako vporabo. VcČ se izve: Karlovaka oeata it IL 3108 G. Flux ■v- Gosposka allca 4, -m '. \. nadstropje, levo. 3141 . Uradno dOTOlJena, te 20 lat obsto-i leca na|starelia lJnMlaaaka posredovalĐica staiovaei in slaželi v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlščii me sta. Priporoća ls namešća le bolise » tt iskaiate A vrsfg kakor privatno trerovsko lagostilnlil&o osobe Izbira raxlićnlh slažeš, slasti sa ten»ke I Vestaa in kolikor me>iae> hitra pesireiba I zagatavllena. Pn vnaajlh vprašaniih se prosi za odgovor zaamka. rajboMie kakovosti po 7, 9f 12 ia 16 kron; lasae podloge In mreiice vseh vrst; „Jferil1*, barva za lass in brado od Dr. Đrallea tbo 2 In 4 S. lasne vode in masti; Sarapoon za omWan]e laa, dminke in puder poullčni 1.1. d. priporoča Šiefan Sirmoli ! Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Poior! Zaradi vpofcllc~n1a v vofaAh« sinihovsaie fe lokal ođprt same sa proda? o blaga in sicer vsakl dam urno od 9 do 21 In v oedetio od • do 11 are dotJOldan. i aaaaai^BalB^BaaaaaaaaaalBaaaaaaaaalaaHIHBaaaaaBB Ka ?!sToeni trpa ▼ Novemmestn •ta Iz proata roke na proda] V obeh hišah se nahaja prostorna trgoviaa 2 velikimi portali in z več j prostornimi skladišči. Obe hiši imata I dvoina velika stanovanja. V eni hiši ; je dobra restavracija s prenočiščem in i velikim ^ostilniškim prostorom in več I velikih vinskih kktij. Ta htša je dav-ka prosta. Jfatan&i! pogoji se izvefto ▼ Silolfo-tem, 6latni trg l\. 73. Soleajsko. ! I Ivan Bizovičar I ; I ametii ii tnjovski vrtur I I LjuMrana 8391 11 Kolezijska nlica št 16 I I priporoča svojo bogato 6pre«1jeio I I vrtntrstvo ter okasao izdelaae I I vence, Sopke ia trakove. I :: hposoievame :: I ok Ttf aiklk odrtfc | k droroflio mtnii 11 I kakor ta« M|B-I OVOtfiOO U #V0VaVMll Vsakovrstne sadike do I naj21ahtnej5ih cvetfic ini relenjađi. Sprejcmam na- ■ račiU na deselo. Vsa na- ■ rečila se izvrtojcio toCao ■ ffl aoilOjie. jH aVSOlavkOI L alBOVlBBVa H P WHHaTv a^eaMpBMRi s H aaaaaVtt ^aa^ aaaaaaaV ^ ^aak_^av otroSkih vozjčkov Ume. IL Pakle vlNbHttL ■aaaaa avatstkaM ai anali i ajtnfjajL Franc Furlan 1 KiKrit Fistbiipn lim klfncavnldarstvo In zaloga itedilalkov f aonakaia: 125 ' ^imbrožev trg Jtev. 9. v Ljubljani. Drniška cei 21. Velika zaloga steklenlne, poredana, svetilk, zrcal, šlp, koxareev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavamar-ska namizna posoda 90 nasni£|ih cenah. Oitino-M«« 1MJ. r I parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. R EICU MwM m - Qzka nllca It. i Sprejemališče Selenborgova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene NAJBOLJŠE PERILO M* laatnl Izdelek. ^^8 UiHUiM C. J.HAMANN HejtmtigB. IC 350 am 1MH 100 volaikih aM BBbfioaiW K f—; MniUaMi r«z#ooMc K • rupoinia po pevzetju 2999 ^BBaaBaBaaT "* 1O^^Fb\ s^P^aaaa^ft ^PaTSM^tvBaai^t &>oaMi SVI/ta9 Sr«aao«9«a«)o 07. Ako ne ugaja, deaar nazaj. IM. m kiH te irago polloe1al|ako protfnkto v Tsaki ntnotlnl kupnje I HOHVILl. trgoiioa s seiol Dnnajako Hovoaoato, Spodnjo-avttrilakot 9682 Gozdne sadike. Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na jesen 1. 1916 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik: Smreke......4 letne po 6 K (presajene) .5 , M 7 M crni bori.....2 , „ 5W • . •••«•3 , , 6, macesni.....2 n w 7. akacije......1 , n 7» jelše.......2 , , 7, kanadski topoli 2—3 m visoka drevesca ..••••50» Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo. NaroČila naj se pošiljajo e- kr. đeielnemu gozdnemn nadzor-nlftrra ▼ LJablJaaL 3085 Belobranlska Mrnrn io naselbinska zadruga v Crnomlju regtstrovana zadruga z omej. zavezo nazaanja, da se vrši njen občni zbor dne 18. oktobra 1916 cb 8. uri zvrfer y gostilni g. AnL Spreizerja v Črnomlju. DNEVNI RFD: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo revizije. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev novega nadzorstva. 5. Razeovor o morebitnem raz-pustu in morebitna volitev likvidacij-skega odbora. 6 Slučajnosti Crnomollt 28, septembra 1916. Dr. Malorift, 3145 t C načelnik- Posestvo 13 orilo* travo kov, gospodarsko po* slopje, hlev za 16 krav ia 3 konje, ?e£ Sup itd, M proda skupno ali ▼ delita. Naslov v upravništ^u »Slov. Naroda«. _______________3081________________ dobro izvežbana v svoji stroki, SO tako] aprojmota proti popolni osktbi ia dobremu plačiliu pri Ivana llova-kn9 knjigovežnica, Pazin, Istra. : Plaeilno : dobro lzvežbano, iprejme kavaraa JEilliir y UnBijanL Hflul v iialiiaiiei daje v nemš^em Jezika Masnija Glafs Židovska rte^a št. 4, BB. Najboljše referenco« 3148 Pristen dober ■ B ■ se dobi pri 11 L SEBEm n Spol SBRI. Proda ae iz presto roko radi naknpa cSrugcga posestva z hlevom, drvarnico, senČnatim ter zelen jadnim vrtom, ki je pripraven za stavbišĆe, z gostilniško koncesijo in opravo za 54000 kron, kateri znesek se obrestuje po čistih 8—10% letno. Zraven hiše^ katera stoji ob prometni cesti Maribor-IL gorice, je velika ope-karna in žaga. 3101 Vpmšanja oziroma ponudbe na gospoda J. K0V£ČlČa9 gostilna »zur grunen Wiese«, Maribor ob Dravi. 11 Električne iepne svetiljKe, baterije, male žornice, najboljše kakovosti 2889 dobavlja najcenejše pi*epre»dajaBcem A. WESSSBERG5 Dunaf Untere Donausf r. 23|3, odd. III. Slovenska korespondenca. Katalogi zastonj. Žalostno je ako se Ćutimo slabotne, bolne in nervozne in ako nam ginevajo telesne moči. Neprava prehrana, nepravo živetie, skrb in bol ii» druge duševne muke pov-zroCijo v krvi zmanjšanj« redilnih snovi in tako slede temu nepravilen obtok krvi, glavobol, pomanjkanje teka, zagatenje, bolečine v želodcu in črevesu in mnogo drugih bolečin. Živci so utrujeni. Ncspanje, trudnost, duSevna otopelost, nemisIeCnost raztresenost in bo^ ledine v uđlh nastanejo in nam vzamejo možnost, da svoje mesto izpolnimo. Nove moči — novo življenje daje naie redilno sredstvo, posveti kri, vzbudi boljSe presnavijanje in oživi naS pofum. Vsakerou, kdor pite ponj, po Sijemo gratis knjigo nekega zdravnika« V naJi knjifi, ki vsebuje dragocena pojasnila, kažemo uporabo in učinek tisoCkrat preizkuienega in od slovttih zdravnikov priporočenega sredstva. Mnogo vafnega boste iz nje izvede li. — Zato pišite takoj na ttlH*lcl|» Opan-Apclhake, BaAapviU VL, AbL 458. 224. Itev. .SLOVENSKI NAROD«, M. septembra 191«. Stran 7. 0RUIC6 i* švedske cdoioae Ml p)tMM mjajaj|a^ s konopom tnecbtavkom ma MMmJft W*it z žgotm medstavkom ma mf*MMQ M- Idk sat*!** dobavlja Bajatatjit te a*j- knlantnejie Silvia, rtkmm Novć Benatky n. Jlz. Vzorci zastoni in franko.________Taaaapai što*. lt._________Prtkiipeeai popust Obtastveno koncet. zasebna posredovalafoa sa ss nakup in prodajo xemlji*6 in posestev u VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedeneo 1767 Ljubljana, Trnovski pristan 14. Na prodaj imam ▼ sredini mesta več dobro obrestujočih te ■*> ■ JL ——-^_ Natanćno se izve sa goren?! naslov. —-^—^— aaam A BW Zajamčen uspeh. Tisoće £h£J3J pisem Bujne9 lepe £>:t*e§»i dobite ob rabi med. 2703 Hr JI Biva Vromt 73 nr nastali onemoglosu nadalje spre/ema e) zavarovanj* za doživetje, preskrbljenje za starost: zavarovaaja otroških doL plačljivo pri dosega doloćeoe starosti na zavaro?anca ame^a; d) zararofaaje dosmrtaifi reot u pre&krbo vdo? in fzfofiDskiti rcTTt po aajnitjilt premijah !i pod aaja^ođvejiirai po joj i, luUor aezavrzenost in aezapadlost police. jamst»o tadi a sličaj vojske brez posebne preaijske doklade Itd. Natamčneja pojasnila daje nade voljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica itev» 1a 90 (lastnica Jadviga Saro) Linbliana, Selenlrargova milo« M«v. 9. Posteljno životno namizno PERILO Cene »marne. aolidito d«le< $p«ciolni odd«l«K za n«p«$tJn« opr«m«. perilo za gospode po meri im ^itiiiiliii vrat ta orada, dnđtm, trto vat ttd ihtn Ćenie, fnitr ■ tedel^attfj katčattfi* itaaanu LlaMiamm, DMrakl In Itov. L Centki franko. Certiki franko. WUL fl*S#Ia^ tUL ai•^aa|B^ Šablona a 18 tnonograonl, prime rn a za namizno prte, aanrl« •tef iepne robea In vaah vrat per'.lo aa cfoblva pri TOPII JA6ER £; ubijana, Židovska ulica štev. 5. ^ " _______^j iola Legat v Marlborn ab Dravi, (baafcai ajaj %mw4 mm »t—ajratlja, air#f,apU|a ia praTaaiaia, rataaWtV# ItaV) Začetek jesenskih kurzov 2. oktobra 1916. ObŠirnejSe prospekte daj* zaatooj ravnateljstro zavoda, HariPT, TlkMaghtf ađlaa 17./I« Govori M lahko Tsak dan od 11 —12 ure, tuđi ob nedeljah in prazsikib. ■toaaaafa povlaka oaa radi obila zalog«. Srttra, velefine kakovosti, takoj za vporabo, bruSeoe i K 3 4. 5. 6 tiivikl aparati, S. Gilette, v elegantnem nikeljastem etuiju s 6 rezervnim! klinami K 6.— in K 8.80; v finih kasetah z ogledalom, čopičem itd. s 6 klinami K 7* 50 in 12 K. — NajboljSe Ia. apedalne g&rancljake kllaa tucmt K 3 60. 2888 Ia Sollnger atrofl za atrlianla iaa z dvema česaloma K 7 50. PoSilja po povzetju. Vojno poštne pošiIjatve proti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto. Specijalna trgovina za solinske jeklene predmete A. MTEISSBERG, Dunaj II., lintere Donauatraaae, 23 III., oddelek IV« Kataiogi in zaznamki en groš za prodaja I ce gratis. Slovenska korespondenca. Zastop n i ki se išCejo. 3*. n. een;. odjemaicem tvrdne /^ngrio-//ova/c 2542 zaloga čevl/ev Ljubljana, Selenburgova ulica 7 se vljudno najnanfa, da bode trgovina radi pomanjkanja blaga ier ponovnega odhoda lastnika tvrdne na bojišče y a časno saprta. Za dosedaj v polni meri iskazano zaupanje se tvrdfa zahvaljuje, oziroma 3a nadaljno naftoniteu najleoše priporoča. Teodor Kom (poprej Henrik Kom) iuMer streb in Idep, ?pe!;ale[ slrelGvodov. !er instalater vođovoiJov Uiilillaa Pslianda im ii. 9. Priporoča se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z 2:b8st-cKaCTtiiin škrRftra (Eterii!) pafea! Bafschtk z izbočno in ploščnato opeko, Icsno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvrSitvi. HIu h kihinjski arafa. Postekljna pesida Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post prosto. : 3van Vlah-gajok, Dušici, pošta JTiatulje : == pripcreŽG cbčin^tuu uelil^e ===== najboph vinograDov hrvatske, Dalmacije in Kastavščine. Na zahtevo posije vzorce. 28ia modni otelile : za gospode : Ljubljana, franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in ursdni^ke ■ uniforme: po meri v najkrajšem času. |fn^iin7]| .narodni knjisarni'l £ ej hIU Vi Prešernova ulica št. 7.1 LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3. Na j več ja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000*— Rezervnega zaklada........., 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnlk. Hranilnica je popilarao varna ia stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpcljane lične domaće taranUnlbe. PM^a m ■—H»*i Im pmrtopl« mm ■raalikeai preli 5% !■«•■ bM)ik« pa prott 1 '/«•/. •lu-Mtlm la proti Ba|-ua| __ 1V« ttlroaui 'A % odplaiavaslTi na dolg. - L. HIKUSCH Ljabljana, Mettel trg 15 priporoča svojo veliko izber atoatalkaiv In Mte*»lkOT. Popravila se izvriujejo to^ao in solidno. Stran 8. ,&UJV£NS1U NJUCULT, auc 30. septembra isu*, 224. stev. Sprejme se vajenec iz boljše niše, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi v trgovino mešanega blaga l FM. Mft. km Innadne ztpestae : ure s natančno regulirane iz niklja ali jekla K 12, 16. 20 ; z la-dijskim svetiinikom K 16, 20, 24 ; v srebr. okrovju K 18, 24,28, z radijskim svetilnikom K 30, 36. Srefcrna zapestna ura K 30. 86. 40. 14 kar. zlata zarestnica K 100, 120, 140; 31etna rism. garancija. Pošilja se po povzetja. Nikake-ga rizika. Zamena dovoljena au se denar povrnc. Prva totarna ur Jl!f MUHI. t i- ir. iwr. .obariM. Kas! (Bnix) 1467. Ctfa Brezplaču pošnjitet meje^i gi.uuiog. »a *djo Tuk«» Uri intli ejaaafaktnrlst, vešč tuđi meftane •trake ali prodajalka a* serelme tako] ▼ trgovini Ivan Veseli* v Oraoin. (3088) Kupujem in proda! um ali v ko-misijon vzamem same starinske stvari in tad! "45 staro zohovje. SlissFt lm, Mn io sbrinar. Frančiškanska ulica St. 10. Liubliana. ttJdTi&A VnAVAOl dobavlja v nalkrafžeia času Franca Jožefa cesta št. 3, S&nie desarnih vios !e znaSalo ucncern meseca i uli i a E 111,852^08.08. Glavnica K 40y000.009-—. podružnica v Ljubljani, Siriiarjeva ulica St. 9. Vsakovpstne bančne transakcije. Vioge na knjižice in na tekcži račun. Kredite za aproviza&ne nakupe in financiranje vofaških dobav. miAijll%s lilllll«IIlw imavvelikizalogipoBizkihceuh lULIJA POLAINKO, Elizabetna cesta St 5. Ima tuđi veliko izbtro raznovrstnega kinla. Vsako sre&o in sobeto se prodaja tuči na St. Jakoba trgu. Priznano najboljše faff brzošlvalne strofe \ w navadnlh In najflnej^lh opremah g ■ z lOletno pismeno garancijo - W kakor tuđi najbolj priljubljena » __JUioHb ^%! specijalna trgovina šivalnth strojev in koles ter vseh posameznih delov itd. g* Ljubljana, Sodna nUca M. 7f LJabl!***. • Sprejmem zastopnika afi zastopnico. - Ugodne oene la mese&na ođpU6evan|a. SpodnjeStnjenska VINA bela in rdeča, v poljubni možini in po zmer-nih cenah, P^T* otSdaja ^^2 I mU viearsKa zadm§a v {&. 230<3 &m~ Nad 50 let obstoječa "9ff parna barvarija in kemično snaženje oblek ***** 124 ^^^ apretura sukna ^=== L!^bl!anaf Seleaburgava uL G. Postreiba vestna ta točna. »OX»4»4&J Ollnce, Burska ulica 48. Najaižio cene. M. Schntiert preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska uL 5. prinoroča veliko zalogo tliania la glaee - rskavic, modeo blago -a rrospode in ';ame. raznovrstn*> fin 6 parfeme, ročna dola in materijal, klrargi&ne predmete. 413 Moderna predtiskarija. IzdelOTaa* e preoblečenih qnm^ov. cfvnn Sričar V -*£ Seienburgooa ulica sfea. $. •}§«— Zaloga i%gotovljenih oblek za 2935 .v gospode in dečke. :: H i š a W takoi kapi v Ljubljani, na prometnem prostoru ▼ sredini mesta. Ponudbe pod „200 ' 311Ž" nm uprav-niŠtvo »Sloveo-.k-ega Naroda«. 3112 ——— Proda ae —^—~ t gospodarskim pošlo oj em, t dobrem stanu z zemljiŠčem poleg mesta. 3098 Hiša (mlin) eaonadstropiia, katera te da lahko letoviščarjem ▼ najem. Kje, pove upravništvo »Siov. Naroda«. i s Jp aČ Zimske klobuke, Velour, pliS in baršun, oblike* Velika ijbera Športnih čepić ja dame m deklics. JJ£^ SOiidno blago* ^rv^nano nhte cene. OO^OO~fcr—. ■ Stl*Hai*jC|Wa UlUMi SVteVa 2« iž««wwil *wM •kropio 1,000.000 kron. i I Poslovalnioa c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celowcuf Trstuf Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. 224. Mer. .SLOVENSKI NAROD* dat M. teptmbra 1916. stran 9. UflteUstvo h vflni Piše & nam z dežele: Krvava borba, ki jo bijeio narodi Evrope, je pretresla ves svet, je otnajala temelje državam in deže-lara« uničila n$steto rod-bin in po* edinccv. Tuđi učheljstvo Kranjske cbčuti, kakor memla nobeden drugi stan bolj, pretežko breme, ki mu je je naloćila ta nesrečna doba na šib-ke rame. Vendar kftub vsemu temu izvršuje pod težkimi b rame ni teža-ven poklič in ga hoče izvrievati, sto-riti vsc in tuđi sebe žrtvovati za ce-sarja in domovino. S ponosom sme-mo omeniti, da se je z najvišjih mest priznala velika požrtvovalnost uči-teifrtva. AH ta pohvala najvišjih ni spravila učiteljstvo iz ravnotežja, nišo jo obešali na veliki zvon, marveč so kljub svoii revščini in pomanjkanju tiho sklenili. tuđi v bodoče naprej posvetiti vse svoje moči v blagor cesarju in domovini, zaupajoč, da bodo vsa ta dejanja in dobra dela prkiesla boljso bodočnost. Učiteljstvo navzlic bedi in pomanjkanju ni pozabilo v teh težkih dneh dolznosti do ljube mladine, ki zdaj bolj, kot kedaj potrebuje vzgo-je. Avstrilski narodi so že pokazali pred vsem svetom, da v nicemer ne zaostajajo za svojimi nasprotnikl Tako hočejo biti sodobni tuđi v vprašanju vzgoje v šolstvu. Ker. ako bi zanemarili vzgojo dece naših hrabrih junakov. bi ti, ko se vrnejo k svojcem domov — po pravici rekli: »Mi smo prelivali kri za domovino, a vi ste nam zanemarili de-co, up in nado bodočnosti in tako iz-podkopali temelj domovini in io jeli rušiti!« Ali pa more priti do tega? — Odgovor je čisto lahek — o, da! Stanje kranjskih učiteljev je bilo že pred vojno najneugodnejše. Vsak drug na-stavijenec je že pred vojno lepše in laiie izhajal, kot učiteljica ali učitelj. Da je sedaj foujse. o tem ni treba niti govoriti. Dohodki so isti, izdatki pa mnogo večji. Kljub temu, da so učitelji svoje potrebe jako skrčili, se vedrio primanjkuje, ozirorna nedo-staja. Ker ne zadostuje mesečna plača, treba se Je obrniti se kam dru-gam, da se se kaj prisluži s postran-skimi dohodki. In to je tista zapreka, ki ovira učitelja, da se ne more tako intenzivno posvečati vzgoji mladine, kakor bi to storfl iz srca rad. Navzlic bednim razmeram pa se je učitelj-stvo pokazalo ravno v teh bumih časih, da izvršuje svojo nalogo vest-no in Častno. Ozrimo se na bojišče. Naši hrabri kranjski fantje in možje so že ne-štetokrat dokazali pred sovražniki, da so res žeiezen branik naše mo-gočne Avstrije. Z občudovanja vred-no vztrajnostjo prenašajo vse napore in ovire, znak globoke vdanosti do cesarja in domovine. Ali ni ta vcianost tuđi zasluga šoie — učiteljstva? Učiteli je oni, ki )e prvi buđ>( v mladih srcih ljubezen do cesarja iri domovine, vsadil jo je tako globoko v srca, da je ostala ne-izbrisna, kar izpričuje junaštvo naših bojevnikov. Učitelje pa so tuđi uvrstili v bojne vrste. Vdano so poprijeli za orož-je in odšli branit domovino. Ramo ob rami so šli z nekdanjimi učenci ne-ustrašeni v boi za cesarja in domovino, da tuđi dejansko pokažejo. kar so doslej pričali le v besedi. Tako oni ki jih je poklicala domovina t boj. A tndi doma ostalo učitelistvo ne drži križem rok, marveč pridno pomaga pri dobrodelnih napravah in nabiranjih, ter Je tako deležno pri brambi domovine. Vse te zasluge kranfskega uči-telfstva ne smejo in ne morejo ostati zgolj na papirju; upajmo, da mu bodo višji krosu kl vse to vidljo in majo ceniti njegovo delo, po vojni prihiteli na pomoč m ga resili iz bed-nega stanja. Učitelji bodo smeli za-htevati po vsej pravici od domovine. cia jim prizna zasluženo plačilo, ker tuđi oni so bfli bojevniki, kf so se pokazali velike m močne na bojnem poljn in r zaleđ]u. bzilas i imrefitfi iniijt uh. Ker so se v zadnjem času pri prodaji moke vrtite neprilike in nepravilnosti, katerih nikakor ni mo-goče priplsovatl začasni pičli množini moke, odrcja inertni magistrat sledeče: 1. Vse krutae Iskaznice se bodo za prodalo moke opremile z rdečimi šterHkainrta sicer sa vsek okraj posebej. 2. Vsafeenm iMmmuez-nema prodaialca moto m bode v vsftkem pomumomoi okrali aaka-žalo gotovo ftievio moćnik Irkanic Tozadevne številke dobe moko te-kilučno le pri ocem trgovcu, katere-mn ]e odkazana dotična Mevtlka gl*» som aoodaj aatjsnjent mpredelbe. Ukor aa afla o*iwi iterlke. 3. Stranke morajo v svrho nak»pa moke odrezati spodnje, na moko se da« seče dele krušnih izkaznic, na kate-rih so na levi strani natisnjene številke. Proda}al»c Mote m wm o4-vzcd stranki prvi leden le ćmm polovico moCne iffcnniro, Inko dn ostane levL s tekočo ItevMko opremljeni del močne ^fciml^ Sele drugi teden in pri drugi oddaji moke se srne in mora odvzeti stranki tuđi levi del moćnih izkaznic. 4. Vsakokratna razpoložljiva množina moke se bode objavila vsak teden posebej in so predajaici moke upravičeni in obvezani, oddajati strankam le vsakokrat na moćno izkaznico ođpadajočo množino moke. 5. Vsak trgovec z moko mora razobesiti na svoji trgovini zaznamek trgovin z moko. ter je obvezan, moko njemu odkazanim strankam prodajati vsak dan, tako. da je vsaki stranki omogočeno. nakupiti moko poljubni dan v tednu. Na ta način bode mogoce preprečiti vsak naval pred trgovinami. 6. Stranke pa se v lastnem interesu opozarjaio, da prldelo po krušne iz-kaznice h krupni komisiji in ne na magistrat, ker se sicer lahko prime-ri, da se lim bode nakazala moka v drugem in ne v lastnem okraju. Končno se pripomni, da se je pri nakazilu strar.k na posamične trgovce, po možnosti oziralo na to, da po-sameznim strankam ne bo treba ho-diti predaleč po moko, vsaki udobnosti pa ni bilo mogoče ustreči in posebno stranke iz predkrajev hodo rporale felipovati moko v onih trgo-vinah. ki so na glavnih cestah. ka-mor morajo iti itak vsaj enkrat na teden po drugih opravkih. Namen predstoieče rreureditve prodaje moke ie, da dobe vse stranke na v?~ko močno i7kaznico enaka množino moke, vsled česar se bo vsako na-sprotno ra\"7ianie nemudoma na-znanilo pristojni kazerski oblasti. Moko bodo prodaiall: V I krušnem okraju: St 1—600 g. Ravhekar. Pred škofijo 20; št. 601—1200 ~g. £ober. Vodnikov trg 2; št. 1201—1800 g. Jerman. Polianska cesta 5; štev. 1S01—2400 g. Fridrich. Poljanska cesta 33; št 2401—3000 g. Mehle. Ambrožev trg 2; od št. 3000 naprej g. Špenko. Kopitarjeva ulica 1. V II. krušnem okraju: Št. 1—1700 g. Zorman. Stari trg 34; št. 1701—2300 g. Držaj. Sv. Flo-rijana ulica 25; št. 2301—3301 gosp. Zore, Sv. Florijana ulica 26: št. 3301 do 4100 g. Tome, Karlovska cesta 14: št. 4101—4800 g. Ševar, Sv. Ja^ koba trg; od št 4801 naprej gosp. Vreček. Mestni trg 24. V III. krušnem okraju: Št. 1—1600 g. Jelačin, Rimska cesta 1; št 1601—2600 g. Jelačin. Krakovski nasip; št 2601--3400 g. Žetko, Emonska cesta 10; od štev. ■^400 naprej Velkavrh, Rimska cesta štev. 3. V IV. krušnem okraju: St. 1—1000 g. Leskovec & Meden, Jurčičev trg; št. 1001—2000 g. Elbert, Kongresni trg 14; št. 2001 do 2800 g. Ješe, Rimska cesta 8; štev. 2801—3800 g. Stacul. Šelenburccova ulica 4; od št. 3801 nar>rej Fajdiga, Križevniški trg. V V. krušnem okraju: Št. 1—600 g. Polak, Sv. Petra cesta 7; št. 601—1200 g. Fabjan. Prešernova ulica 14; št. 1201—1800 g. Krivec, Dunajska cesta 4; štev. 1801—2400 g. Planinšek, Dunajska cesta 22; 2401— 3000 g. Holzer, Dunajska cesta 10; št. 3001—3600 gosp. Grummer, Sodna ulica 12; št. 3601 do 4200 g. Stupica. Sodna ulica 7; Štev. 4201—5400 g. Sark. Marije Terezije cesta 13; od št. 5401 naprej g. Zore. Dunajska cesta 36. V VI. k r u š n e m okraju: Št. 1--1000 g. Jerše, Sv. Petra cesta 12; št. 1001—1800 g. Mencin-ger, Sv. Petra cesta 42; št. 1801 do 3300 g. Mencinger. Reslieva cesta 3; št. 3301—3900 g. Oman. Radeckega cesta 2; od St. 3901 naprej gosp. Si-monČič. Sv. Petra cesta 44. V VII. krušnem okraju: Št. 1—300 g. Suva, Zgornja Ši-ška; št. 301—^00 g. Jelačin, Zgoroja ŠiSka; št, jGOl—1100 g. Pogačar, g. Zgomja Siska; št. 1101—2100 g. Zorman, Spodnja Siska 91; št. 3101 do 3100 g. SimonČič, Spodnia Šiška 2; št. 3101—3600 g. Bergant, Spodnja Siska 63; §t 3601—4200 g. Pretnar, Spodnja Siska 34: it 4201—4800 g. Glavić, Spodnja Siska 23; St. 4801 do 5800 g. Pintar, Spodnja SiSka 26; št. 5601—6800 g. Ko«ir, Spodnja Siska 166 od št. 6801 napref g. Skobic. Spodn]a Siska 199. V VIIL krušnem okraju: St 1—2400 s. ŠarabofL Zaloška cesta 1; It. 2401-^000 cTStrabon. Mtrtinova cesta 14; it 3001-4000 & MMcingar. MarttMfn om* U; i It 4051—4600 g. Bntm. Mvtinova cesta; št 4601—5300 g. Kugovnik. Zaloika cesta. Novi Vottmat; Stev. 5301—5800 g. Trotia, ZaloSka cesta« Novi Vodmat; št 5801—6800 g. Zorman, Zaloika cesta* Novi Vodmat; od it. 6801 naprej g. Sušnik. Zaloška cesta 21. V IX. krušnem okraju: St 1—1000 g. Klemenc, Dolenj- ska cesta 13; št. 1001—2000 g. Ma-renče. Dolenjska cesta 20; od štev. 2001 naprej g. Foikar. Dolenjska cesta 21. V X. krušnem okraju: St 1—800 g. Robežnik. Vič; št. 801—1600 g. Marn, Glince 141; štev. 1601—2300 g. Javornik. Glince 13(6; št. 2301—3000 g. Jelačin, Glince 3; št. 3001—3700 g. Bartei. Rožna dolina 110; št. 3701-^400 gr. Končan, Rožna dolina 191; od Št. 4401 naprej g. Jeločnik, Rožna dolina 148. 1. Oddala moke trgovcem. Tr- govci.katerih imena so natisnjena na plakatih, so dobili moko že danes. 2. Oddala moke pekom. Pekom se oddaja moka v ponedeljek, dne 2. oktobra oh pol 9. dopoldne v mestni posvetovalnici. 3. Prodaja moke strankam. Trgovcem danes izdano moko je prpdafati strankam sele od torka dne 3. oktobra naprei in sicer izključno le na novo numerirane krušne iz-kaznice, 4. Koliko se dobi prihodnji teden moke na krušno izkaznico. Na vsa-kih desnih deset odrezkov krušne izkaznice. ki so določeni za 1U kg moke, se dobi od torka t. j. od 3. oktobra naprej V2kg crne ržene moke. 5. Kat ere odrezke krušnih izkaz- ■ me le odvzeti strankam prihodnil j teden. Od torka, dne 3. oktobra naprej je odvzeti strankam za a/2 kg rže-ne moke desnih deset odrezkov, ki so do'^čeni za V- kfj moke. T evih deset odrezkov in pa rdeco Številko je pustiti stranki za nakup moke za drucri nrihodnfi teden t. j. za čas ođ j 9. do 15. oktobra. 6. Kaksna ie ^edai kontrola o prodali moke. Vsak trgovec ima do-ločeno gotovo število močnih izkaznic. Ker dobi ravno toliko moke in zdroba. ne more in ne srne oddati moke na dnise kakor njemu odka-zane ?tevi1ke. ker mu mora sicer 7marnkati moke za odkazane stranke. V tem slučaju ie odgovoren tako stranki, kakor tud! magistratu. Najvažnejše spremembe poštnih predpisov. Veljavne od 1. oktobra. 1. Pisma so dovoljena tuđi, če so težja kakor 250 g. Teža pišem je za naprej le v toliko omejena, koli-kor to zalueva njih poštno - službena manipulacija (vlaganje v svežnje, pisemske vreče in slično). To velja tuđi za promet z O (Ogrsko), B. H. (v Bosno in Hercegovino) in N. (Nemčijo). Za poštnir.e proste dopise ostane v veijavi dosedanja ome-jitev teže (2 in pol kg v tuzemstvu in v prometu z Bosno - Hercegovino, 1 kg v prometu z Ogrsko). 2. Za tekovine znaša v bodoče najvišja teža 2 kg. (Velja tuđi v prometu z O- B. - H. in N.). Ali je treba tiskovino odpremljati nujno (t. j. kakor pisma in poštne dopisnice), določa za naprej odpošiljatelj s tem, da plača dotični povišek z nujnostno znamko. Pri tiskovinah. ki so zavite na okroglo, nujno odpravljanje ni dopustno. (Velja tuđi v prometu z O., B. - H. in v N.) Nenujne tiskovine se ne morejo vknjižiti. Omejitev teže na 2 kg, ki je določena za tiskovine, velja tuđi za poštnine proste in pošt-nini obvezne tikovine uradnega prometa. 3. Poslovni PapirU so odsedai dovolieni v tuzemskem prometu, v prometu z O.. B. - H. in N. pod ena-kimi pogoji. kakor v svetovnem poštnem prometu. 4. Za Masovne vrorce znaša v prihodnje najvišja teža 500 g. (Velja tuđi v prometu z B., - It in N.; v prometu i O. ostane dosedanja omejitev ttže na 350 g.) Kot blagovni vtorci se smejo pošiljati tuđi male množine blaga in maM predmeti splob, cdo če imaio kupno ali trgov-sko vrednost. (Velja tuđi v prometu iO,B.- H. in N.) 5. Vrednostna pl*ma se sme§o za naprej zavijati le v pisemske za-vitke (ne v zavojni papir). Pri zaprto predanih vrednostnih pismih je v bodoče označba vrednosti dana od-pošiljatelju na prosto voljo z utesnit-vijo, da naj označena vrednost ne presega navadne vrednosti pošiljke. Le pri kurznih vrednostnih papirjih, ki se glase na imetnika, in pri drugih vrednostnih papinih in listinah (vlož-ne knjižice, menice, zadoižnice i. dr.) ostanejo v veijavi dosedanja določila o označbi vrednosti. Pri vrednostnih pismih zadošča označba vrednosti s številkami. Od-prta predaja vrednostnih pišem je dovoljena le, če vsebujcjo tuzemske bankovce v večji vrednosti kakor 1200 kron. Odprto smejo predaj at! vrednostna pisma kakor dosedaj Ie zasebniki. (Te določbe veljaio tuđi v prometu z O., B. - H. in N.) 6. Najvišja teža za za vitke se zniža na 20 kg. Zatvor s pečatnim voskom je potrehen pri za vitkih z denanem ali vrednostnimi papirji, 7atAror s pečatnim voskom ali svin-^enfm zalivkom pri zavitkfh z označeno vrednostjo čez 600 kron ali ta-kih, ki vsebu'efo brez ozira na označbo vrednosti zlato ali srebro, zlate ali srebrne predmete ali kovane dracrotine. (Tuđi v prometu z O.f B. - H. in V.) — Kot razsežni se smatralo tuđi zavftki, ki vsled pritiska lahko trpe Škodo in so pri teži ' ijveč 5 ksr dalisi ko 1 m in 5 cm in prese?ra ^ri tem širino in globino skupno 40 cm. Zaznamek »na lastno nevar-nost« pri nezadostnem zunanjem j ovoiu ni več dovoljen. — Taki zavit- j ki se vselej vračalo odpošiljatelju. j Omejitev na 10—20 kg, ki je doloČ.za i zavitke sploh, velja rudi za poštnine j proste in poštnini obvezane zavitke j uradnega, ne pa za one poštno-služ- j benega prometa. 1 7. Pri poštnih povzetiih se žara- { čuna mesto opravnine predložilna • pristojbina in poštno - nakaznična pristojbina. Za poštna po^zetja velja obvezno frankovanje. Predložilna i pristojbina se plača s primernimi pi-semskimi znamkami, ki se prilepi!o pri pisemskih pošiljkah na njih naslovno stran, pri zavitkih na desno na sprednji strani postne spremnice. (Tuđi v prometu z O. in B. - H. in N.) 8. S poštnim nalogom se more j pošiljati samo ena terjatvena listina. ■ Več obrestilnic, ki spadajo k isti vr- j sti vrednostnih papirjev, se pa srna- j tra samo za eno terjatveno listino. \ (Velja rudi v prometu z O., B. - H. ) V prometu z Nemčijo ostane kakor ! dosedaj.) Poštni nalogi na več ka- j kor 1000 kron nišo več dopuŠčeni. j 9. Kot skladnine prosti dne vi so ; doloceni: dnevi, ko do_spe zavitek na ? poštni urad, neposredno sledeča dva : dneva in dan, ko se zavitek dvigne. \ 10. Nujno dostavljani se izvrši . lahko tuđi na zahtevo naslovljenca. j Prejemnik mora plačati v tem slučaju enake pristojbine, kakor odpo-šiljatelj pri predaji. Pri nujnem dostavljanju izven poštnega kraja se potnina, ki jo mora plačati odpošilja-telj ali prejemnik, ne računa več po oddaljenosti oddajnega poštnega urada od kraja, kler se izroča, am-pak H določena s povprečnim zne-skom 1 K 50 vin. 11. Pri odklonitvi prejema srne prejemnik v bodoče zaznamovati samo dejstvo odklonitve prejema. Ute-meljevanja ne srne pristaviti. Za-znamki v pismenkah, ki poštnemu uslužbencu nišo znane, se smatrajo kot nedopustni. Nedopustne fcaznam-ke mora poštni urad napraviti nečitljive. Naknadna odklonitev prejema je pri navadnih pisemskih pošiljkah le takrat đovolfena, če so zaprte. Zatorej je taka odklonitev v bodoče izključena ne samo pri poštnih đo-pisnicah kakor sedaj, atrrpak tuđi pri tiskovinah, poslovnih papirjih in bla-govnih vzorcih. * 12. Zavitki, ki so iavljeoi kot ne- vročllivi, se ne smejo pošiljati na-zaj, predno ne dospe obvestilo pre-dajnega urada, ki vsebuje odpošilja-teljevo odredbo itd. Ako ne dospe obvestilo v primernem roku, odkar je bilo doposlano naznanilo o ne-vročljivosti (približno 14 dni), se mora predajni poštni urad opozoriti na rešitev. 13. Dodatna in povratna postotna se ne zaračuna več za vrednostna pisma. 14. Za poštnini obvezna sodna pisma veljajo v prihodnje navadne pisemske pristojbine; prejemnik mora torej plačati: za pismo do 20 g 15 vin^ za vsakih nadaljnih 20 g 5 vi-narjev več. V bodoče so predajni poštni uradi dolžni, tehtati sodna pisma. Sodnih pišem z najnižjo stopnjo teže ni treba posebej zaznamovati, na težjih sodnih pismih pa je treba na gornjem robu naslovne strani opo-zorljivo zaznamovati stopnjo teže s številkami (na primer čez 20—40 z 2, čez 40—60 s 3 itd.). 15. Za železnična obvestila znaša pristojbina 15 vin. za vsak kos. 16. Nabirnine za nabiranje v službi selskega pismonoše se opuste. 17. Glede časniške službe je do-ločeno od 1. oktobra 1916 naprej sledeče: 1. Kot časniki se ne smatrajo več in veljajo torej splošni razpoši-ljalni pogoji in pristojbine za tiskovine glede vseh onih tiškopisov, ki služijo samo v reklamne in kupčijske namene, tako hosebno: časniki in časopisi, ki vsebujejo izključno oznanila ali oglase (anonce), časniki m časopisi, ki so v prevesni meri anončni listi in katerih politični, zabavni in poročilni del je le postran-ski; časniki in časopisi, katerih vse* bina v glavnem ali očividno služi samo za priporočilo ene ali več trgovin ali podjetij; nadalje, tuđi če rzha-jajo v obliki časnikov ali časopisov. kurzni listi in kurzna poročila vsake vrste, trgovske okrožnice, blagovni seznami, cenovni izkazi, cenovniki, katalogi, prospekti, koledar}!, volilni oklici in slično. 2. Ti se torej ne smejo razpo-šiljati proti časniŠlcim pristojbmam, ki veljajo za časnike in ki jfh Je treba plačati v časniških znamkah. 3. Prehodno se pa dovoli razpo-šiljanje takih tiskovm na Tiačin, naveden pod 2) do vštetega 31. oktobra 1916. (Te določbe veljajo tuđi za promet z O. in B. - fi.) Ie wM Mfliena oglasa Jroflraa zasfopstfaM! JŽ£l£ZMA70 VINOSKIHO Uskartidrja PICCOLhja t Ljubljani ^ VfB^rta irta\oVrvn e .nenKBi množino želsza. kerjepri9/fčnih 1 staklenica 2-40 K # u svoJoJ j^flHlcmiviutiflifiro Aajnijje cm*t Dobro blago t Jtfodm sethn ?. Jjarborič ===== Ljubljana, J\/{estni trg štev. ?. = privoroča suofo vtlifa jaiogo dunafsfah mo&tov SVilnqtih in velour %lobuJzov, t^inčanih ^^^= ===== m pravnih oblik cvetlic, pereš i- t d. Vedno veUka izbera ialnih klobukov. /v Popravi/a točno in cmo.;-, Stran IO. »tLOVaOM KA*OO\ sUh Im kvhiDfskib ar, fcaallk. Mklfaate to i ne ure, ara v sapaatnieaa x radlierlet kaialnlkoai ali trač aiftffa, saloga «r«bmlh ia nikliaatHi nr lfOat- ga" po nafnltiih COnah. 131 Popravila •• Isvrsujojo najfrolj«* Igg.j'^s—>. šivalni stro] MMh vrti ii JOSIP PETELIMC-U že5.mj«ovvnM. * iwmimh «if „Gritzner" ■* „Ufrana" strojev v priprosti in taksas oprem!, birvt lesa poljubila, vst stroji veiej* (Itikaj*), Nrpftjo perilo in nogavice, ter štvtjo itaprej Mi nazaj. Pouk V vezenju breiplačen v hiši. Zalogo si vsak lahko ogleda ter pesamezfte sfstcvft« atrajev t»ofi1rasl v trgovini ▼ LJUBLJANI, *v. Potr* aailp Tf — Mizn fratiiftkairtkega ntsti, h *•#•- le?o, 3, bila. ■»■^■aaal ana MaaaVal aaaaMaaaafe AUAAall ■ •«■1 ■)• vBJBBjVl nfHR' PHVIV iA^Miba# j^^ji^aa^ £ ^^^^_, ■tad strofa tpr—Uwi> volika M MH 5 mtaut od agfasnttke postaje Itikega mesta na Spođ. Štajcrskern, 6d katere pelje želeaiiSkl tfr k ftagi. Podjetjc je zvetaoo z istrnirbanim telefonom. Zravfen pripada 15 oraJov araadiraaega semljišča, zelo ugodno ta •t*vbi§6e. Ceoa K 150000. atlS Pomiđb* pt>d „dotoo Mifttfe ■• tt./3lla" na uprav. »Slot. Naroda«. Sttoje denamiti rlog oa kn), is tek. račan 31. dec. 191S: ss K 268,243^476-—. u Stelje in. »log na bran. knjižice 30. jnnija miff: j :: K 110.818,048-—« » I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Centrala u Snsaju. — ttstaaoTljeaa 1864. — 29 potnuaic fjJJl larijil tmSf. PltT2 dStl(f H9 „MVIZini GinnlQ DeUlSJd kapital in restrve 55,000.000 krti. Preskrbovanje vseh Dankovnih fransakcij, n. pr.: Prevzemanje Aaaaraib vlog na tiranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno upodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dvlpa vsak dan brez odpovedf. — Kupovanje in prodajanje mu i II SUlllli paplr|ar strogo v okvlnj uradnih kurznih porečil. — Shranjevanje in upravljanje fđepoti) vrednostnih papfrjev in posojila nanje. us Ustmena In pismena pojasnila in nasvatl o vsah v bančno stroko ap«daj«»lh tranaakcliah «sek4«r bt-«xpl«£no. Najkutantneiše tzvrlevanje aorsBih —roflll na vseh tuzeitiBlčih in inozemskih mesiitu — Izplačevanje ku-ponov in iž2r«banif vrednostnih papirjev — Kupovanje in prodajanje devlz, valut in tujth novcev. — Najemodait varnih nredalov samoshrambe (»afes> za oenjevarno shrartjevnnje vfednoštnih papiriev, 1*81111, dragotin ud pod lastni zaklepom stranke. — OaravUlM« c kr. n%r. loi«rt|a SrczplaCna revizija Ižžre-banih vrednostnih Đaptrjev — Promese za vsa Srebanja. IsaUĆlU la aakaStla V AflMlrtkO In li AVAttrlke Fri»|avfc*: Froaittiui aaflka alslrtfasa. - TeUton sfer. 41 PATENTE vseh dežela izpostuje tn2enir 689 f*». GmM£*LiMMW&J±WJ&&* obiastveno avtor. in zaprisffem patentni odvetnik nm Dunaju VI., Mariahltferstrasse Št. 37. KAVA! Ze zmleta, že s sladkorjen in vsemi primesmi v kockah za V^ litra kave. Ena taka kocHa stane m 30 ti«. 500 kron plačam tistemu, kateri more reč«, da ni vredno. Navodilo ma prlpravlIaBle sa aiast: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogira vzeti, 2 minuti poltrtto pustti in naiboljSa kava je gotova. — Po pati po štlfam na;mani 20 kock, to je 1 kg B 5*56; ! Ovoj se zaračunt po lastni ceni ' Po§i!ja se proti Dovzetiu. Soreimem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25"—. NaroCiia sprejema inizvrSuje razpoSiljalnica Ivan Urek Mnblltna S. Mcstei trg St 13, yttv«Ba§* Ka>«*Mila. L .. ■ ■ _____ l ll__ hn m ^z Ptrtiraiti dnah iRiistni«! Stare nogavice sa eeno ppdpleti&iajo I Specialna mehanična pletilna industrija in tr^orina za po-vrSnc in spođnje jopice, moderčke, telovn'ke, nogavice, ro-!vna|uf m.t ▼or- dera I«ilaaitaatraaaa 5, po lotari|an, tratikali, art da>»afiif aostafe, anoffav- aik ia telMaiiiklli aradlfa, ari menlalmleah ML. Igrabd nacrti sa ltvpaa sre«k ■aatMit- — Iraftke M aosUla|« poitnlaa prosto. 04 c. kr. geaeralnega ravnateljstva dri. loterif (oddelek za dobrodelne I ote? i je). It JI: °rosim, oglejte si predležefc iblike nog in ne bođete prišli efko do prepričunja, da oblika ćevlja ne sme biti poljubna, ^mveC obiiki noge popolnoma ^rilagodena. Ćloveške noge nišo -se enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen veSčaka. 61 Poskusitc pri Prati Q7at»4tiarifi specialistu za ortepedična in anatoraičn« riail O/ratiUlCljil obuvala, Ljubljana, Šelcnburgova ulica St. 4. O F, Jurasek : iiglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil ¥ IiiiaMjitnl, Wollova ulica št 12. Zaloga ier izposojevalnica glasovirjev, pianin in harmor.ijev. 2073 Ugodna zamena in lOletno jamstvo. SpocUlal savođ mm vglaievaai)« tor popra- 1 vila mh glastolL , Ufiaievalee ▼ nQlssbeiii oaall«lH ttr v vatk ------------- slovtatklb MTOtfifc.------------- ~ Tovarna iai iiarv, laka in firneza Tritfn ftSTifta 1K BRATA tAiislikana. laldraria. stavlna Prodajalnioai 3 Miklošičeva ulica št. 6. nasprotl hotela „Htilan11- EBERL i3 Batita ilntaria;. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. ia Ljubljana domsto in otroibo konfekcijo salo solidne tvpdko M. Kristofič-Bučar LJHbljan«, Stari trg Uev. 9. — Lastna hi*«. ■•laavalie W 10STDM1 ~aa] Hajaovalia KLIl LL P#r1^ «e?M,e«porte« II ft 11,11 (Me ebleltice n obleke a mladenke. ■fliaaita« p«rll« ia droge pttrebitiae sa nsvaroieaika. WW PoUlja na isbiro tuđi na deželo. -■*■ Kmetsku posolllnicn ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuje hranilnc vloge po čistih Rezervni zakla) na) X 900.000. 4 /2 /0 brez odbitka rentuaa fiavka. "■•■""■■"■■■""*^*^*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*^**™*""*""aaaaaaTaaaaa"aBHI^BaaiHB^BiB«BHHa^^^^HBH^H £ ) Ustanovljena leta 1881.