. TRST, torek 20. oktobra 1959 Let» XV. . Št. 249 (4403) PRIrlORSKI DMEVMIK Ona 30 lir Tel.! Trsi 94.638. 93-808, 37.338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo •e, j.’ UL. MONTECCHI St. i, 11. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2t — NAROČNINA: mesečna 480 Ut — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polleuia 25UO lir. celoletna 4900 lir - Nedeljska Številka mesečno 100 llr_letno1000 ‘‘Lasov. , Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco MI. - Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun &uozn ‘ Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upraviti 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani / Jiiggg Ferhat Abas ponavlja pripravljenost za takojšnja pogajanja s Francijo Združeni narodi bi morali konkretno posredovati ki jamčiti izvajanje pravice samoodločanja Mulaj Hasan spet potuje v Pariz - Številne preiskave v sedežih fašističnih organizacij v Franciji - Govori se o zaroti proti de Gaullu Ves znanstveni svet nestrpno pričakuje Matke o sliki nevidne strani Lune k Moskve javljajo, da sliko, ki jo je posnel Lunik, ko je obletel Luno, sedaj analizirajo - Velika količina zelo važnih podatkov - Spreminjajoči se tir Lu-nika - O graditvi obljudenih vesoljskih postaj A, 19. — Vsi znanstveniki in astronomi z ve->«11 gostjo pričakujejo podatke o sliki skrite Via J??’ jo je fotografirala sovjetska medpla-!Mno .^tična postaia, ko je obletela Luno. To Idnirri _Javila včeraj agencija TASS z naslednjim Sl ^ — oktobra ob tedni510sl?ovskeni času ^ Dnl*'n-fc*'arna avtoma-■'i k°nčala svoj ““ilanl 11 Zemlje. Z u arn° avtomatično bila izvršena Sinem raziskovanja o , Jie jn 7- Področju okoli t Lun0ei^^e' Pri letenJu %afirn J6 bila prvikrat «na. tista stran ' S1 je v1 fVldna z Zemlje. %0V teku elaboracija !Sh m^^stvenih ugo-j Ntat) t 0 fotografijah. tfjaviieV'elaboraciie bo‘ 31, j"”.1 ki ;„Je končala svoj k1', De v Se oddaljila od ,-tarHe a.. m°g°če med-DriM°-matipne Postaja Sovfe*° dva dni zveze. Na- I r av4Aeda^ niedpla- j 8 u^fvah podatkov o ^t.8„n..bo 21. oktobra C'9su. ’jvjr<: moskov- . ledai bo medpla-a postaja ‘.do 16. 4 OJfrb $ & '!il°omptem’je Približno ^ 11)1-1 iskr, na točki /I* v,? Površino, ki je S ai iuane dolžine in Širine'» (JI 1 Zemlje a^alj?'nost Luni-i Pt» 2našai= j® obkro- * -it i ie T 0 kilome- N?nsKmi letel nad itsfr 1 odi ^®to :llopletra na se- SW° je Lunik i/ Oki ast?Vski radio, piše Ž ^ii etvatorrOIn in ravna-' da i -v Pulkovem l°®' Skn"lk med SV0" V91’* vesolje lah- -Pa bL^ -Jo ali Luno, potJ9 nan se možne po-V} Je n?Ve,d* o tem. F?3 fotop^ovaki radio i5k n> še druge stra- na ?nabzirana in m« » vsee- koP'ranje. Za-Ka»9 ie a, 2nanstvenega Hj )e je Vel‘ko Ptij PPisniiri eda med šte-,1! fn, ki no-, casopisov in V °grafsuprestano oble- [V, Cenene s°‘ it /obiijtass, da bi Jo. 2g°dovinsko fo- šitev tega vprašanja. Dodal je, da bi bilo treba vesoljsko postajo, ki bi jo zgradili iz več raket, zgraditi najprej na Zemlji, da se preizkusi njena trdnost. Nato bi jo spet razstavili ter jo ponesli v vesolje v posameznih kosih s pomočjo raket in jo nato ponovno sestavili. Rakete bi lahko izstrelili tudi istočasno, zato da bi si člani posadke na njih lahko medsebojno pomagali. »»------- Pred spremembami v laburističnem vodstvu LONDON, 19. — Laburistično vodstvo ima baje namen imenovati Aneurina Bevana za drugega voditelja laburistične strauke takoj za Gaitskellom, ker je James Griffiths odstopil prav zaradi tega, da omogoči spremembe v vodstvu. Vodstvo namerava tudi izvršiti reformo v svoji »vladi v senci«, da s tem zaustavi težnjo po razkolu, ki se je pojavila v stranki po porazu na volitvah 8. oktobra. O omenovanju Bevana bodo razpravljali jutri na seji parlamentarne skupine. Pod vodstvom Gaitskella in Bevana bi se center stranke okrepil in bi imel večjo možnost posredovanja med obema kriloma. Kar se tiče «vlade v senci«, se zdi, da namerava Gaitskell omejiti njeno avtonomijo v odnosih do vodstva ter misli zahtevati, naj to vlado imenuje tajništvo, namesto da bi bila izvoljena. Mogoče je tudi, da bodo namesto raznih ministrov v senci ustanovili odbore, ki bodo imeli nalogo pripravljati politiko stranke na raznih upravnih sektorjih. Te ukrepe bo moral odobriti kongres stranke, ki bo verjetno v prvi polovici decembra. Med predstavniki stranke pa se nadaljuje polemika o novi smeri, ki naj jo zavzame angleški laburizem. Včeraj je itiiMimiiiiiiiiiimmiiiiitiHiiniiiiimtiitmiinmitiiiiiiiiitiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SO neuspešnih glasovanj n članstvo v Varnostnem svetu ZDA so uspele izsiliti nekatere glasove v korist Turčiji - 0rmsby Gore o razorožitvi * Psovali, na l Jat ski v. avi 1 današ- ‘ ?.C0r iavliCerni lis‘- To-fotr, °:- moraj° s>eer8naf'-io še prei f„. obliU: . 1 se znano, Funik od- Mofe® *a n";. '£'al pa se-? v ,-ki hi y° fot?graf- "e »‘“grafi dobili po l?.Aa Lile ^foto' Fot°-&iir ^eUllin ane Z Lu-j z radijskim aParai °((1.enii da je Pie' ‘Premonu f*v za «le& ^etlobne na vi ,e. unpulze. Postaji J1 spreiele yi»’ rak. uraie na ma- se lahko Nip l«r Selo.v svetlobne tna fotnat° Spet p°-W S i” Ofirafsko pl0- W Sn u.1t're^a upo- pijft bll] radijski L ^ x *€l° velike 't N v spreme^mjrje’ kar b> / Bk ,V foto„^be ali ne- NEW YORK, 19. — V skupščini OZN so danes glasovali še petkrat za tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta. Nobena od obeh držav, ki se potegujeta za to mesto t.j. Poljska in Turčija, ni dobila potrebne večine 54 glasov od skupnih 81. Po 30. glasovanju, kolikor jih je bilo do sedaj, je bilo nadaljnje glasovanje odloženo na 24. novembra. Pri 28. glasovanju je Turčija prvikrat dobila več glasov kakor Poljska (41 proti 39), medtem ko je pri zadnjem glasovanju dobila 42 glasov, Fuljska pa 39. Ameriški delegat v OZN Ormsby Gore je danes izjavil v političnem odboru, da bi bilo dobro, če bi dala skupščina na razpolago pododboru desetih o razorožitvi zapisnike sedanjih diskusij. Dodal je, da je prepričan, da ne bi bilo pametno, če bi pododbor sprejel sklepe, «ne da bi mu dali čas za potrpežljivo proučevanje«. Ormsby Gore je dalje izjavil, da bi skupino desetih držav morala voditi naslednja načela: 1. Konvencionalna in jedrska razorožitev mora iti v istem koraku, da se ne moti ravnotežje varnosti med raznimi državami. 2. Napredovanje v vsaki fazi bi moralo biti podvrženo mednarodnemu nadzorstvu. Jasno bi se morala priznati končna odgovornost OZN in razorožitveni odbor OZN bi moral biti obveščen o napredovanju pododbora desetih. loge, da bi morala posamezne načrte o razorožitvi prej temeljito p oučiti skupina desetih, ki se bo sestala prihodnje leto v Ženevi. Končno je Ormsby Gore predlagal, naj Hammar-skjoeld imenuje predstavnika pri pododboru desetih, ter je dodal, da trdno verjame, da je v Ženevi mogoče doseči sporazum o jedrskih poizkusih. Eisenhower nastopil proti stavki jeklarjev WASHINGTON, 19. — Predsednik Eisenhower je danes uporabil določbe zakona Taft-Hartley in je dal pravosodnemu departmaju navodila, naj odredi prekinitev stavke kovinarjev za 80 dni. Bela hiša javlja, da bodo v ta namen zahtevali od sodišča zadevni dekret. Kakor je znano, je predsednik Eisenhower imenoval posebno komisijo, ki je proučila sedanji spor in je danes predložila predsedniku zadevne poročilo. Po pregledu tega poročila se je Eisenhower odločil uveljaviti določbe omenjenega zakona. Razgovor predsednika s člani komisije je trajal več kot eno uro. Po razgovoru je predsednik anketne komisije izjavil, da je položaj »skrajno kritičen«. Izjavil je, da stavka ne more veljati samo za spor med privatnimi interesi in da imajo prizadete strani obveznosti do vse države. bivši laburistični minister lord Ogmore izstopil iz stranke in prešel k liberalcem. Izjavil je, da ne more več prenašati «doktrinarskega spora« v laburistični stranki. Mnogi levičarski predstavniki so danes zavzeli stališče proti reformističnim težnjam. Predsednica stranke Barbara Castle je poudarila važnost enotnosti, sindikalni voditelj Frank Cousins pa je svaril pred težnjo «o-bračanja jaaer stranke po volilnem vetru«. Stavka študentov v Italiji in Avstriji RIM, 19. — Študentje v vsej Italiji nadaljujejo protestno akcijo in stavko proti novim določbam o zrelostnih izpitih. Minister za šolstvo Medici je poslal nocoj šolskim skrbništvom brzojavko, v kateri pravi, da so izostanki iz šol v okviru protestne akcije neupravičeni spričo dejstva, da je on že sporočil, da se bodo nove določbe začele izvajati postopoma. Dal je nalogo šolskim skrbnikom, naj pošljejo ministrstvu za šolstvo poimenski seznam vseh učencev, ki bodo prihodnje dni odsotni iz šole. Iz vseh mest Italije poročajo, da so tudi danes študentje višjih srednjih šol stavkali. Ponekod so priredili tudi demonstracije. DUNAJ, 19. — Danes je bila v vsej Avstriji «opozorilna stavka« študentov na univerzah in višjih šolah. Javili so, da bodo proglasili stavko za nedoločen čas. če pogajanja za zvišanje proračunskih postavk v korist šolam ne bodo uspela. V Gradcu so bile danes poulične demonstracije študentov, katerim so se pridružili tudi nekateri profesorji. Na Dunaju je predsednik a kademskega zbora in predsed. nik skupnosti dela za znanost in umetnost prof. Kerschagl izrekel popolno solidarnost s stavkajočimi in je poudaril da so zahteve študentov tudi zahteve profesorjev. Kakor je znano, zahtevajo študenti na avstrijskih univerzah in na višjih šolah: zvišanje študijskih štipendij (vsaj za trikrat), zvišanje nakazil za zidanje študentovskih domov, zvišanje nakazil za zida» nje novih modernih laboratorijev in zvišanje pomoči za bolne študente. Afera Langellc MOSKVA, 19. — Agencija Tass je nocoj javila, da je sovjetsko zunanje ministrstvo 16. oktobra pozvalo načelnika tiskovnega urada v ameriškem poslaništvu Langelleja, naj za. pusti Sovjetsko zvezo, ker njegovo delovanje ni v skladu z njegovim položajem diplomata. Langelle se je 16. oktobra sestal v Moskvi z nekim ameriškim agentom, kateremu je dal navodila za nadaljnje vohunsko delovanje v SZ ter mu je dal preparate za ne- vidno pisavo in večji znesek denarja. Sovjetsko zunanje mi. nistrstvo je na to opozorilo ameriško poslaništvo. Ameriški državni departma je nocoj zanikal sovjetske obtožbe, da je Langelle zapleten v vohunsko delovanje, :n je dodal, da so Longellu grozili ter mu ponudili, naj bi vohunil za SZ proti ZDA. Državni departma je objavil to izjavo po objavi izjave agencije Tass. da je bil Langelle zasačen, ko je skušal dati nekemu vohunu zavoj z denarjem in šifriranim kodeksom. V moskovskih krogih izjavljajo, da je sovjetsko zunanje ministrstvo sporočilo ameriškemu poslaništvu, da ne bo nič objavilo v zvezi s tem v interesu izboljšanih sovjetsko-ameriških odnosov Za objavo obtožb so se odločili, ker je ameriška vlada vso zadevo objavila. niiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiMiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiutuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiniiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiii Osnovno vprašanje v kako zediniti < in «fanfanijevci» objavljajo — kot je bilo pričakovati — različne številčne podatke. da bo finančni načrt de. '\'J* °k°liščina za 111. 1» . pa 'o 1 ’> “grafjji poktjt b»°~d*; U6vi^t')ž>l Tktobra, ko je siri;Uno’ bila nje- žar^h ra2SveL)ena i S k lir “Pravdi«, ^l'at,s)2!'anstvP^oročil s°- •t1 iN1,om “toč-t *■ . 3ni I P°datke o ne J! «Te inTo- VKK ^anj emente za /> A1* le [L,0 geološkem AlvVfe1 d<’ <°r- Ormsby Gore je podprl pred- Posvetovanja z štirih zahodnih najvišjih Konferenca bo baje v Parizu pred koncem tega meseca - De Gaulle skuša še vedno odložiti sestanek s Hrušževom na pomlad - Kazgo- vor Krnila z Zorinom A J skorje». i® 'dPiSihJ-4 ‘ak 'n“kor plan“-|l! V ‘Uč/ planeuac'n’ kakor A H ! privlapJ a kattfre \ V tel. lacnost drugih predvsem , 0 men, *■ Plane-J f1 s?9 Lnar&di vai° svoj lli?a, J e mo- v»‘ele8 i Vržen? istem ti- 4»? bSUiS j"™1' Plane- LONDON, 19. — V londonskih obveščenih krogih izjavljajo, da se predsedniki zahodnih vlad posvetujejo v zvezi s predlogom predsednika Eisenhowerja, naj bi v kratkem sklicali v Parizu konferenco najvišjih zahodnih predstavnikov. Ta predlog ja baje stavil predsednik Eisen-hower v pismih, ki jih je prejšnji teden poslal de Gaullu, Mac Millanu in Adenauerju. V istih krogih pravijo, da je verjetno, da bo konferenca pred koncem oktobra ali pa v začetka novembra. Angleški funkcionarji nočejo komentirati vesti o novem osebnem pismu Eisenhowerja Mac Millanu. V uradpih krogih pa so zanikali govorice, da bo Mac Millan morda odpotoval v VVashington na razgovore z Eisenhovverjem. Tudi v pariških poučenih krogih izjavljajo, da se je de Gaulle razgovarjal nocoj z De-brejem in z de Murvillom o sestanku predsednikov vlad Velike Britanije, ZDA, Francije in Nemčije, ki naj bi bil v Parizu konec tega meseca. Iz Moskve javljajo, da je pomočnik sovjetskega zuna-oga f’ >-cprav njega ministra Zorin sprejel leta z« re- danes zahodnonemškega posla- Rv^tier9 Prid eze Lu-Sr1,ke at,Z v Koste tMiba?lnmostere in l a piie da' .k° kop- ted- h‘ no podat-K»vCpJegb° nadaljnje R9' a.*«* zn. l,rpmi-S ,% lasti k=ranstvpnega AS« Središča “n U^'e u' l »i Privlačne S,>MVietski a Mt4rok°vn 3 ak W fA.ftc1'! i. tronavtike KS^i da .,21avil do- nika Krolla na njegovo zahtevo. Zorin je izročil Krollu prepis novega pisma, ki ga je Hruščev pred dnevi poslal Adenauerju po sovjetskem poslaniku v Bonnu Smirnovu. Bilten zahodnonemške socialdemokratske stranke kritizira nocoj kanclerja Adenauerja, ker ni dal pisma na razpolago zunanjepolitični komisiji v Bundestagu. V krščansko socialnih krogih menijo, da je hotel Adenauer z besedami, da je treba vsako vojno plačati, pripraviti tla za «žrtve», ki bi jih zahtevali od Nemčije na konferenci zahodnih najvišjih in na poznejši konferenci najvišjih med Zahodom m BZ. Pariški «Le Monde« pise danes, da kljub uradnemu molku v Londonu, Parizu in VVashingtonu ni nobenega dvoma, da je Eisenhower predlagal sestanek naj višjih Predstavnikov Zahoda v Parizu, zato da se sporazumejo o zahodnem stališču pri prihodnjih razgovorih s Hrusčevom. Isti list piše, da je tudi ver--jetno, da se bodo sporazumeli po diplomatski poti, kar se tiče konference med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi bila pred koncem tega leta, medtem ko bi se zahodni vodite- lji sestali samo nekaj dni pred to konferenco. List dodaja, da je za sedaj do tega sporazuma še daleč. Mac Millan hoče kovati železo, dokler je vroče dočim se de Gaulle obotavlja in zahteva «skrbno pripravo« po diplomatski poti tako da bi konferenca najvišjih bila samo. če bodo možnosti uspeha. Z angleške strani se potrjuje, da se Washingtor in London strinjata, naj bi konfe renca s Hruščevom bila v prvih desetih dneh decembra v RABAT, 19 — Predsednik alžirske vlade Perhat Abas .je dal maroškemu radiu intervju, v katerem je izjavil: «Iz govora generala de Gaulla m iz odgovora naše vlade je razvidno, da se obe strani strinjata o načelu samoodločanja, t. j. o pravici alžirskega ljudstva, da suvereno razpolaga s svojo usodo s pomočjo splošnega glasovanja. Potrebno je ustvariti pogoje, v katerih bo naše ljudstvo pozvano, da odloča o svoji usodi popolnoma svobodno. Spričo tega je začasna vlada alžirske republike predlagala razgovore za u-stavitev sovražnosti in za nujna jamstva za pravilnost referenduma. Očitno je, da se vprašanja, ki so nastala zaradi petletne vojne in ki nastajajo v zvezi z organiziranjem referenduma, ne morejo rešiti z javnimi izjavami. Potrebni so torej stiki ln razgovori; in čemu ne takoj? S tem v zvezi niso vprašanja postopka tista, ki ovirajo začetek teh razgovorov, pač pa dejstvo, da se nekateri francoski vodilni krogi še dalje upirajo slehernemu sestanku in sleherni obliki pogajanj.« Na vprašanje, kakšno vlogo bi lahko imeli Združeni narodi v alžirskem vprašanju, je Ferhat Abas odgovoril: »Naše mnenje je, da morajo ZN konkretno posredoVati, da zajamčijo ižvajanje pravice samoodločanja, ki jo je Francija priznala, če bi se trmasto vztrajalo pri odklanjanju pogajanj in nujno potrebnih jamstev, ali pa če se po teh pogajanjih obe strani ne bi sporazumele«. Jutri pa bo že drugič v e-nem mesecu odpotoval z letalom v Pariz maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan. Med prejšnjim bivanjem v Pa- rizu se je Mulaj Hasan razgovarjal l de Gaullom, Debre-jem in de Murvillom o Alžiriji. De Gaulle ima sedaj opravka s francoskimi skrajneži, ki odločno nasprotujejo slehernim pogajanjem glede Alžirije. Po nalogu notranjega ministrstva je policija izvršila okolj ste preiskav v sed .žih fašistisnih in skrajno desničarskih gibanj po vsej državi. Baje so pridržali okoli 40 ljudi in zaplenili številn” dokumente. Preiskali so tud; pariški sedež organizacije (MP 13» (»Ljudsko gibanje od 13. maja«). Nekateri se sprašujejo, ali se ni morda pripravljala nova politična zarota z namenom, da se zruši sedanji režim s podporo vojske, kakor se je to zgodilo 13. maja lanskega leta. To vprašanje, ki si ga nocoj številni opazovalci jasno zastavljajo, temelji na vrsti alarmističnih glasov, ki se širijo v zadnjih urah. «Paris Presse«, ki je zelo blizu urad- posredni obdelovalca 14, pristaši enotnosti »demokratične iniciative« 9. »Fanfani-, evci« pa objavljajo naslednje podatke: »dorotejci« 199, »fanfanijevci« 250, «Pri-mavera« 87, «Baza» 47, »Obnova« 40 Scelba 31, Pella 7. V teh podatkih niso vštete pokrajine Agrigento, Enna in Catania). Sicer pa se je izkazalo, da so bile v mnogih pokrajinah z večino glasov sprejete včeraj in danes resolucije, v katerih se zahteva ponovno zedinjenje »demokratične iniciative«. To se je zgodilo v Boc-nu. Rovigu, Parmi, Nuoru, Ca-tanii in še nekaterih pokrajinah. Na splošno se poudarja, da bo še nadalje ostalo osnovno vprašanje na florentinskem kogresu prav vprašanje ponov. ne združitve »demokratične i-niciative«. O tem bosta razpravljala verjetno tudi Fanfa-ni in Moro, ki se bosta sestala jutri, in sicer pred sestankom strankinega vodstva. Govori se. da se zlasti Tam-broni zavzema za ponovno združitev te nekdanje struje. Levičarski voditelj Sullo je s tem v zvezi izjavil, da bo na kongresu zmagal tisti, ki »bo znal voditi boljšo politiko«. Poudaril je, da predkongresni rezultati niso taki, da bi dali veliko večino nek’ struji, tako da bi mogla zmagati tudi če bi vodila slabo politiko. Dalje je dejal, da se bo zavzemal za večinski sistem valitev članov glavnega odbora, in sicer iz dveh razlogov: 1. ker se je na pokrajinskih kongresih volilo z večinskim sistemom in bi bilo nelogično v Florenci ta sistem spreminjati in 2. ker mora kon- gres napraviti politično izbiro, ki bi bila prenešena na glavni odbor, če bi bil volilni sistem proporciona. len'. Obstaja pa resna nevarnost, da se bo stranka na florentinskem kongresu razklala na dva dela: med pristaše levega centra in med pristaše desnega centra. V tem primeru bi bili morda malo močnejši prvi. Ce pa odštejemo od teh dveh delov «Bazo» z ene strani in «Primavera» s Pello z druge strani, potem bi nastalo ravnovesje. Med čistimi «do-rotejci« in čistimi «fanfanijev. ci» bi pa tehtnica kazala v prid Moru in Segniju. Pri tem bo verjetno igral važno vlogo Andreotti, ki trdi. da razpolaga s 128 delegati. Njegovi pristaši pravijo, da bodo igrali celo odločilno vlogo, češ da »nihče ne more zmagati brez jansko ostal «v ledenici«, če predlog za jedrski zakon ne bo predložen parlamentu. Predsedstvo italijanskega fizikalnega združenja v Bologni pa je objavilo resolucijo, v ka. teri se poudarjajo uspešni rezultati raziskav italijanskih znanstvenikov v zadnjih letih kljub nenehnim težavam zaradi nezadostnega in nesistematičnega finansiranja. Nadalje je v resoluciji rečeno, da se že predolgo obljublja jedrski zakon in finančni načrt, ne da bi se prišlo do učinkovitega sklepa. Fiziki končno poudarjajo, da mora biti prve dejanje za splošno sistematizacijo znanstvenih raziskav sprejet jedrski zakon, ki mora biti v skladu z interesi države ter večletni finančni načrt, ki naj zajamči nadaljevanje in povečanje jedrskih raziskav. Resolucijo so podpisali poleg predsednika Združenja Giovannija Polvanija še fiziki; Borsellino, Caldirola, Carreri, Cortini, Giugliotto, Mezzetti, Pancini, Persico, Rispoli in Saivini. Danes se je začela stavka rudarjev, ki bo trajala pet dni in ki so jo proglasili vsi trije sindikati, zaradi prekinitve pogajanj za obnovo kolektivne delovne pogodbe. Stavka se bo zaključila 23. t. m.. Kljub temu pa se bodo sindikalni predstavniki sestali 22. t. m., ko bodo sklepali, ali naj se stavka nadaljuje. Zaprosili so tudi za sprejem pri ministrih za industrijo, za državne udeležbe in za delo, Pri volitvah za obnovo notranje osrednje komisije pri Montecatini je okrog 50.000 nameščencev izvolilo naslednje člane odbora: CISL 10 sedežev (prej 8), CGIL 7 (9), UIL 4 (3). Komisija je sestavljena iz 21 članov in ima nalogo povezovati tovarniške komisije z osrednjim ravnateljstvom Mon tecatini. A. P. «»—- Poizkusne eksplozije v sporazuma z njimi«. Stavka fizikov pa medtem Ženevi. Toda priprave se zavlačujejo prav zaradi močnega odpora de Gaulla, ki pra- _____________ vi, da bi bilo «tvegano in I še vedno traja. Zelo zanimi- zgrešeno imeti konferenco naj- vi so odgovori, ki jih je dal višjih, če ne bo njen uspeh sehator Foccaccia, predsednik prej zagotovljen z dolgimi pri pravami«. Zaradi tega nasprotuje v«aki konferenci najvišjih pred prihodnjo pomladjo. V biitanskih krogih domnevajo, da de Gaulle nasprotuje sklicanju konference najvišjih, dokler ne bo Francija napravila poizkusa s svojo atomsko bombo. Francoski uradni predstavnik pa je zanikal, da bi bil to vzrok sedanjega francoskega stalilča. Neki drug vzrok po mnenju angleških kr-gfiv pa je baje dejstvo, da de Gaulla skrbi položaj v Alžiriji. Nacionalnega odbora za jedrske raziskave«. Na vprašanje, kako visok znesek zahtevajo fiziki za petletni načrt za raziskave, je predsednik odgovoril, da bi zadostovalo 80 milijard lir. Poudaril pa je, da odklanja sleherno neredno kreditiranje. Prav zaradi tega se fiziki ne morejo zadovoljiti z dodelitvijo 5 milijard, ki jim jih obljubljajo kot predujem na 80 milijard petletnega plana, ki bi bil odobren »čimprej mogoče«. Z velikim nezadovoljstvom je govoril tudi o sodelovanja. Sklenjeno je bilo nadalje, da se nadaljuje specializacija jugoslovanskih strokovnjakov v Franciji in da se pošljejo francoski strokovnjaki na delo v Jugoslavijo. Prihodnje zasedanje jugoslovansko-francoskega mešanega odbora bo v drugem četrtletju prihodnjega leta v Beogradu. Gospodarsko sodelovanje med FLRJ in Poljsko VARŠAVA, 19. — Tretje zasedanje jugoslovansko - poljskega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki se je sinoči končalo v Varšavi, je pokazalo, da so nove možnosti za razširitev sodelovanja, ki je dalo dobre rezultate. Zasedanje je opozorilo na ukrepe, ki so potrebni posebno na področju trgovinske izmenjave. Na zasedanju so sklenili ustanoviti skupno komisijo, ki bo pripravljala načrte dolgoročnega trgovinskega sporazuma za dobo 1961-1965. Prihodnje zasedanje bo spomladi v Beogradu. Velika suša na Poljskem VARŠAVA, 19. — Na Polj skem vlada velika suša. Ze od julija ni deževalo. V zadnjih treh mesecih je bilo v državi 1.265 požarov, od katerih so nekateri uničili na stotine hek-tarov gozdov in več vasi. Gasilci imajo velike težave _ _ _ pri gašenju požarov, ker pri- slanika obiskal jugoslovanski ročju Wroclaw. V Felisowka-mu plizu Lublina pa so plameni do tal uničili 79 hiš od katerih 16 stanovanjskih. V Varšavi je voda v Visli padla tako nizko, kakor ni bila nikoli po letu 1708. Reko je mogoče brez nevarnosti prebroditi peš. Na Odri pa so morali ukiniti plovbo. LONDON, 19. — Predstavnik Foreign Officea- je danes potrdil, da bosta predsednik italijanske vlade Segni in zunanji minister Pella prišla u-radno na obisk v Veliko Britanijo sredi novembra Potigiil je tudi, da je britanski poslanik v Bonnu prejšnji teden ponovil kanclerju Adenauerju vabilo britanske vlade za o-hisk v Londonu. KAIRO, 19. — Pomočnik indijskega notranjega ministra, ki je sedaj na obisku v Kairu, ie izjavil, da bo predsednik Naser verjetno obiskal Indijo decembra. ZAGREB, 19. — V Zagrebu bo od 21. do 23. oktobra kongres zveze mednarodnih sejmov. Na kongresu bodo zastopniki petdesetih mednarodnih sejmov iz 22 držav razpravljali o vlogi sejmov, o sprejemu novih članov in o razširiti sejemskega delovanja ter o drugih vprašanjih. TUNIS, 19. — Na mednarodnem sejmu v Tunisu so delujejo tudi jugoslovanska podjetja kovinskopredelovalne, strojne, elektro in radioindu-strije. Predsednik tuniške republike Burgiba, ki je v nim krogom, omenja možnost velike sodne preiskave zaradi »zarote proti notranji varnosti države«. List dodaja, da bodo morda zaslišali številne poslance in tudi nekatere visoke častnike v zvezi s tem. Ni izključeno, da bodo nekaterim poslancem odvzeli parlamentarno imuniteto. «France Soir« pa poroča, da so v pariških političnih krogih zadnje dni krožile govorice o operaciji proti generalni delegaciji vlade v Alžiru in da so nekateri generali v Pari. zu istočasno zahtevali od de Gaulla, naj nadomesti predsednika vlade Debreja z bivšim predsednikom vlade Bidaul-tom. Isti list pravi dalje, da je Debre sklenil po nasvetu samega de Gaulla znova prevzeti v roke vajeti zveze za novo republiko, zato da onemogoči načrte tistih poslancev, ki hočejo stranko razcepiti in ustanoviti skupino za »obrambo francoske Alžirije«, v katero bi pritegnili vsaj sto poslancev iz sedanje vladne večine. Slo bi torej za ponovitev neuspelega poizkusa Bi-daulta in Biaggija, ki sta pred tremi tedni ustanovila skupino «zbiranje za francosko Alžirijo«. Pričakuje se, da bo prihodnje dni prišlo do razjasnitve. Čeprav vlada velika napetost, vendar uživa de Gaulle še velik ugled in večina vojske ga podpira. Politični opazovalci se skoraj v celoti strinjajo v tem, da bi vlada in de Gaulle z lahkoto zatrla sleherni poizkus upora, ker je položaj danes drugačen, kakor je bil maja lanskega leta. Kar se tiče stališča alžirskih Francozov v primeru pogajanj z aHirsko osvobodilno fronto, se opaža precejšnja zaskrbljenost med fašisti in skrajneži. Gospodarska in trgovinska dejavnost je v zastoju in med številnimi Francozi se pojavlja «psihoza odhoda«. Nocoj se govori, da bo Debre znova odšel v Alžirijo, in sicer prve dni novembra, ko bo šesta obletnica začetka alžirskega upora. Podelilev ^Oktobrskih nagrad Beograda* BEOGRAD. 19. — Svet za kulturo ljudskega odbora mesta Beograda je 17. t. m sklenil dodeliti »Oktobrske nagra. de Beograda za najboljše dosežke na področju umetnosti in znanosti» na predlog skupne seje žirije za znanost in žirije za umetnost sledečim znanstvenikom in umetni'.om: 1. Dr. ing. Nikola Hajdin, za novo metodo aplikacije metričnega računa v teoriji elastičnosti; 2. Radomir Plaovič, član drame Narodnega pozorišta, za vlogo Jaga v Shakespearovem «Otellu»; 3. Stojan Aravica, slikar za samostojno razstavo slik; 4. Lazar Vozarevič, slikar za samostojno razstavo slik; 5. Dušan Radič, skladatelj za Kantato za moški zbor, solo in orkester «Cele-kula»; 6. Aleksander Obradovič, skladatelj, za Simfonijski epitaf za recitatorja, zbor in orkester na besedilo Slavka Vu- spremstvu jugoslovanskega po. | fcosavljevtča «Kadinjača» in manjkuje vode, ki jo morajo paviljon, je pokazal posebno pogosto iskati ’ tudi deset ki- zanimanje za izdelke jugoslovanske industrije in izjavil, da so uspehi jugoslovanske indu- lometrov daleč iz vasi. Samo včeraj je bilo uničenih 500 hektarov gozdov na pod- 7. Borivoje Simič, dirigent, za umetniško vodstvo zbora Fa-diotelevizije Beograd, posebno pa za izvajanje eSvadbes Igorja Stravinskega in del jugoslovanskih skladateljev LONDON, 19. — Angleška komisija za atomsko energijo je sporočila, da bo v kratkem izvršila poizkuse ■ klasičnim eksplozivom v rovih nekega zapuščenega rudnika, da prouči sredstva o ugotavljanju šibkih termonuklearnih eksplozij. Komisija poudarja, da bo šlo za poizkuse samo s klasičnim orožjem in da zaradi tega ne bo nobene nevarnosti radioaktivnosti. Gospodarski sporazum med FLRJ in Francijo PARIZ, 19. — Sedmo redno zasedanje jugoslovansko-fran-coskega mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč se je končalo danes v Parizu s podpisom sporazuma o nadaljnji uporabi • revolving« kredita. Odbor je sklenil, da se v okviru sedanjega kredita odobri Jugoslaviji znesek 900 inilijonov frankov za uresničenje raznih načrtov na področju jugoslovan- strije zelo poučni za Tunis. n ........................................... «Borba» o nevzdržnem stališču SZ v OZN Za priznanje večje vloge azijskim in afriškim državam Jugoslovanska delegacija vrača obisk sovjetskemu odboru za mir Odlični vtisi belgijske delegacije o FLRJ (Od našega dopisnika) I ganizaoijo Sovjetska zveza da. BEOGRAD, 19. — Jutri od- nes postavlja kot pogoj za pohaja v Moskvo delegacija ju- 1 večanje števila zastopstev v goslovanske - Lige za mir, ne- I posameznih organih svetovne odvisnost in enakopravnost I organizacije. Povečano število narodov, ki jo vodi zvezni po-1 članov in anomalije v funk- slanec Cvijetan Miijatovič. Jugoslovanska delegacija vrača obisk delegaciji sovjetskega odbora za mir, ki je lani obiskala Jugoslavijo. Jugoslovanska delegacija se bo med bivanjem v Sovjetski zvezi raz. govarjala z zastopniki sovjetskega odbora za zaščito miru o borbi za mir in o medsebojnem sodelovanju. V zvezi z nasprotovanjem Sovjetske zveze, da se poveča število članov v posameznih organih OZN, ugotavlja nocojšnja «Borba», da so s tem neposredno prizadete države Azije in Afrike, t. j. dve celini, ki imata zelo važr.o vlogo v mednarodnih idnosih. »Prizadete so — piše »Borba« — države, ki so v Bnn-dungu zavzele zelo konstruktivno stališče v vprašsnm u-niverzalnosti OZ« in za zastopstvo Ljudske reujolike sko-francoskega gospodarskega Kitajske, katere sprejem v Or- cioniranju Združenih narodov, ki se -škodljivo odražajo v več smereh.« zaključuje «Borba», «še bolj opravičujejo zahtevo, da se prizna vloga večine azijskih in afriških držav. Nenormalno stanje v OZN je v tem pogledu vedno bolj nevzdržno, kot so nevzdržni razlogi, katerimi se sedanje stanje skuša zadržati.« Vodja belgijske parlamen. tarne delegacije Joseph Mar-tel je danes pred odhodom delegacije iz Jugoslavije izjavil, da je pod velikim vtisom hitrega razvoja in gospodarske izgradnje v Jugoslaviji. »Jugoslavija je dežela, ki daje sliko velikega stavbišča. povsod se gradi; tovarne ko da bi rastle iz tal, delavci, ki so mogpče do včeraj bili kmetje, se hitro prilagojujejo delovnim pogojem s kompliciranimi, modernimi stroji v in-oustriji. Razgovor s predsed- nikom Titom je bil zelo pomemben trenutek za de.egaci-jo. Vaš predsednik nam je prikazal načrte bodočega razvoja Jugoslavije. V razgovoru z njim smo občutili iskreno željo vaše države, da stori vse, kar je v njeni moči, da se ohrani mir in pride do boljšega razumevanja med narodi.« Martel je nadalje izjavil, da so* na člane delegacije napravili zelo velik vtis napori Jugoslavije na vseh področjih, in je izrazil prepričanje, da bodo ti napori pripeljali do zaželenega uspeha. »Verjamem, da bo Jugoslavija s predsednikom Titom in voditelji, ki tako dobro poznajo probleme svoje dežele, imela največji uspeh v kompleksu sodobnih naporov.« Namestnik voditelja delegacije senator Augustus De Bot, strokovnjak za kmetijstvo, je posebno poudaril velik uspeh jugoslovanskega kmetijstva in ugotovil, da je Jugoslavija v nekaterih kulturah dosegla rekorden hektarski pridelek. B. B. Vreme včeraj: Najvišja tempe-ra-tura 16,1, najnižja 12,1, ob 17. uri 15,4, zračni tlak 1019,3 pada, vlaga 72 odst., nebo oblačno, mor. Je mimo, temperatura morja 16,5. Tržaški dnevni Danes, TOREK, 20. oktol>rJ Felicijan Sonce vzidi ob 6.27 in z?i°ML,un» ..... bun> 17.13. Dolžina dneva Id«. g49 vzide ob 19.40 in zatone lue uu io.iu ... --- ... jutri, SREDA, 21. oktobra Urška Mesec dni pred volitvami članov upravnega sveta in revizorjev DZ Objavljen upravnega pravilnik o volitvah sveta Delavskih zadrug Obvestilo upravnega odbora o sklicanja občnega zbora in volitev Zadružniki bodo izvolili šest upravnih svetnikov in tri revizorje Včeraj je odbor za upravo I vsebovati več kot šest in ne Delavskih zadrug — v smislu manj kot štiri imena članov, pravil o volitvah članov u-pravnega sveta — poslal vsem lokalnim listom obvestilo o sklicanju občnega zbora članov Delavskih zadrug Trsta, Istre in Furlanije, kateremu je tudi priložen omenjeni pravilnik. Obvestilo je naslednje: Člani so vabljeni, da se u-deleže rednega občnega zbora, ki bo sklican na dan 22. novembra 1959 prvič ob 8. uri na osrednjem sedežu Delavskih zadrug v Trstu, Ulica Itaio Svevo 14-16 (bivši Pass, S. Andrea 68) z naslednjim dnevnim redom: Izvolitev šestih upravnih svetnikov, ki bodo izvoljeni med tistimi, ki posedujejo deleže kapitala Del. zadrug, in treh revizorjev, od katerih bosta dva dejanska, eden pa namestnik. Udeleženci bodo lahko volili, če se bodo izkazali z zadružno knjižico in kakšnim dokumentom javne veljave (osebna izkaznica ali kak drug enakovreden dokument). Člani, ki so brez zadružne knjižice, naj zahtevajo duplikat na osrednjem sedežu Del. zadrug, v članski pisarni in to preko zadružnih prodajaln. Članska pisarna bo v ta namen odprta tudi na dan občnega zbora. Ce pri prvem sklicanju ne bo dosežena zakonita večina za reden potek občnega zbora, bo drugič sklican občni zbor za isti dan ob 9. uri na istem kraju in z istim dnevnim redom. Pravila za volitve, s pravilnikom, ki ga je odobril vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje, so objavljena v dvomesečniku (Zadrugam, ki je bil poslan vsem članom, ki imajo do njega pravico. Pravilnik je tudi na razpolago vsem zainteresiranim na osrednjem sedežu in v vseh zadružnih prodajalnah. Kandidatne liste je treba vložiti pri notarju Eziu Galan-teju, Ulica S. Nicold 21, Trst. Odbor za upravo Delavskih zadrug Trsta, Istre in Furlanije V naslednjem objavljamo pravilnik o volitvah: PRAVILNIK ZA VOLITVE UPRAVNEGA SVETA IN NADZORNEGA ODBORA DELAVSKIH ZADRUG Čl. 1 - Naznanilo o sklicanju občnega zbora članstva za volitve, predvidene s komisarskim odlokom št. 23 z dne 5. junija 1959, mora biti objavljeno trideset dni pred sklicanjem v Uradnem listu italijanske republike, v Vestniku vladnega generalnega komisariata, v u-radnih glasilih italijanskega zadružništva «L7ta!ia Coope-rativas in «La Cooperazione ltaliana«, v dvomesečniku Delavskih zadrug Zadrugar ter v lokalnih dnevnikih. Cl. 2 Volilno pravico imajo vsi člani, ki so plačali članski delež, katerega minimalni znesek je bil določen v čl. 24 D.L. C.P.S. z dne 14. decembra 1947, št. 1577, raztegnjenem na Tržaško ozemlje s komisarskim odlokom z dne 5. decembra 1955, št. 323, in ki so redilo vpisani v seznam članov vsaj tri mesece. Volilne pravice nimajo, razen n primerih, predvidenih v civilnem zakoniku: a) člani, ki so po pristopu začeli s kako trgovsko dejavnostjo, ki ni v skladu s članstvom pri Delavskih zadrugah (čl. 23 D.L .C.P.S. z dne 14. de cembra 1947, št. 1577); b) člani, ki so uslužbenci Delavskih zadrug (R.D.L, z dne 17. septembra 1925, št. 1735 in zakon z dne IH. marca 1926, št. 562). Cl. 3 Kandidati za zadružne funkcije bodo izvoljeni z neposrednim, svobodnim in tajnim gla. sovanjem za liste predlaganih kandidatov, po sistemu večine (čl. 2 komisarskega odloka št. 23 z dne 5. junija 1959). Cl. 4 Za svetnike so lahko izvoljeni člani, ki posedujejo predpisano kvalifikacijo za upravne funkcije v smislu čl. 2383 civilnega zakonika. Cl. 5 Za revizorje so lahko izvoljeni tudi nečlani, če ni razlogov,- zaradi katerih nimajo pravice do izvolitve ali zaradi katerih so to pravico izgubili, v smislu čl. 2399 civilnega zakonika. Cl. 6 Člani bodo lahko predložili kandidatne liste, ki ne smejo Zaostritev borbe pekovskih delavcev Danes se začne v Rimu vse državno zborovanje italijan skih pekov. Ob tej priliki je pokrajinski sindikat pekov skih delavcev v Trstu odobril resolucijo, v kateri poudarja, da bodo pekovski delavci na Tržaškem zaostrili svojo borbo, če se ne bodo začela pogajanja med zastopniki delodajalcev in predstavniki te stroke glede znanih zahtev, tem-bolj, ker so zahteve delavcev upravičene in sprejemljive. Danes ob 18. pa se bo sestal na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares izvršni oaboi sindikata pekovskih delavcev, ki bo razpravljal o »edanjih razmerah in perspektivah pekovska stroke na Tržaškem, ki imajo pravico do izvolitve za svetnike, in ime tistega, ki ima pravico do izvolitve za dejanskega revizorja ter še ime kandidata za revizorjevega namestnika. Imena kandidatov na listah morajo biti navedena tako, da bodo zapisana imena kandidatov za odbornike v upravni svet ločeno od imen obeh kandidatov za dejanskega in nadomestnega revizorja. Imena kandidatov za upravni svet morajo biti navedena v preferenčnem redu, ki velja za podelitev funkcije. Cl. 7 Liste, ki morajo biti opremljene s podpisi kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, morajo biti vložene pri notarju med 9. uro dvajsetega dne in 19. uro šestnajstega dne pred volitvami ter morajo nositi podpise vsaj 500 članov, ki listo predlagajo. Na koncu vsake liste morata biti navedena dva predstavnika liste. Notarja bo določil odbor za upravljanje Delavskih zadrug. Njegovo ime bo navedeno v naznanilu o sklicanju v smislu čl. 1 pravilnika. V istem vrstnem redu, kot bodo liste vložene in kar bo razvidno iz notarskega zapisnika, bodo tudi označene s številkami na glasovnici. Cl. 8 Sestavljen bo volilni odbor, ki ga bosta sestavljala po dva predstavnika vsake liste, predsedoval pa mu bo notar, ki ga omenja prejšnji člen. Člane, kt bodo sestavljali volilni odbor bodo določili člani, ki bodo predložili posamezne liste, in to ob vložitvi liste pri notarju; člani volilnega odbora morajo biti člani Delavskih zadrug in ne smejo biti kandidati za zadružne funkcije. CL 9 Volilni odbor bo overovil pravilnost list, ki bodo predložene, in bo črtal z njih imena kandidatov, ki nimajo potrebne kvalifikacije po čl. 4 in 5, ter bo proglasil za neveljavne liste, ki ne bodo odgovarjale zahtevam čl. 6 in 7 tega pravilnika. Cl. 10 Volitve bodo na desetih voliščih, nameščenih v prostorih, kjer bo zasedal občni zbor, in sicer v kabinah, ki bodo nalašč zato postavljene in morajo biti take, da bodo zagotavljale tajnost glasovanja. Volišča, med katera bodo porazdeljeni člani zadružniki po abecednem redu, za kar bo poskrbel upraoni odbor Delavskih zadrug, bodo odprta ob 9. uri in se bodo zaprla ob 20. uri tistega dne, ki je določen za volitve. Volivci člani, ki bodo ob 20. uri navzoči v prostorih volišča, bodo še lahko glasovali. Cl. II Volilni odbor bo do konca osmega dne pred volitvami imenoval predsednika vsakega volišča. Poleg tega bo imenoval po dva števca volilnih glasov za vsako volišče; izbral jih bo med imeni članov, ki jih bodo predlagali predstavniki list. Niti predsedniki niti števci glasov ne smejo biti ne kandidati in ne člani volilnega odbora. Cl. 12 Seznaih predlaganih list, označenih s številkami za vsako listo posebej in z imeni kandidatov na njih, bo sporočen zadružnikom tako, da bo izobešen na oglasni deski v sedežu Del. zadrug od osmega dneva pred volitvami dalje, nakar bo izobešen v vseh prodajalnah Del. zadrug in v volilnih prostorih. Cl. 13 Vsak član ima pravico do enega samega glasu, ne glede na to koliko članskih deležev pojeduje. Da bo pripuščen h glasovanju, mora vsak volivec dobiti od 'predsednika volišča, kateremu so ga dodelili, posebno potrdilo, pr( čemer mora predložiti zadružno knjižico in kakšno v javne namene veljavno izkaznico. Člani, ki morda še nimajo zadružne knjižice, motajo zaprositi, da bodo pripuščeni h glasovanju, centralni sedež Delavskih zadrug — IJraa za članstvo — za novo knjižico in to preko zadružnih prodajaln. Urad za članstvo bo odprt v ta namen tudi na dan občnega zbora do 20. ure. Cl. 14 Glasovanje se opravi tako, da se s svinčnikom, ki ga dobi volivec na volišču, napravi križec v kradratu s število liste, katero hoče volili, ne da bi kaj pripisal ali črtal na ostalem delu glasovnice, ker bi bila s tem glasovnica razveljavljena. Glasovnice bodo natisnjene po vzorcu, ki je priložen pravilniku. Na knjižico člana, ki je že glasoval, in hkrati na seznam članov, ki bodo glasovali na tistem volišču, bo predsednik volišča podpisal svoje ime v dokaz, da je zadružnik glasoval, Cl. 15 Predsednik volišča bo določil enega izmed števcev glasov za tajniške posle. Cl. 16 Po zaključku glasovanja, a ne pred 20. uro, bodo prešteti glasovi. Od tega trenutka ne bodo predsednik volišča, tajniki in števci glasov zapustili volišča, dokler ne bo štetje končano. Glasovanje in štetje glasov je treba vnesti v zapisnik po vzorcu, ki je priložen, pri čemer je treba vpisati tudi morebitne proteste. Zapisnik o glasovanju na vsakem volišču bo izročen skupno z materialom glasovanja volilnemu odboru, ki bo takoj še enkrat preštel glaso-pe, poravnavši morebitne nejasnosti, ki bi se pojavile na voliščih, in bo omenil to v svojem zapisniku, ki 9a mora po končanem štetju izročiti v hrambo skupno z materialom z volišč predsedniku odbora za upravo Delavskih zadrug. Cl. 17 Na listi, ki bo dobila večino glasov, se bodo smatrali prvi štirje kandidati izvoljeni za odbornike upravnega sveta, eden za dejanskega revizorja, eden za namestnega revizorja. Na listi, ki bo po številu glasov takoj za prvo, se bodo smatrali za izvoljene trije kandidati, prva dva za odbornika upravnega sveta in tretji za dejanskega revizorja. Cl. 18 Izvoljeni odbornik upravnega sveta, ki bi prenehal opravljati svojo funkcijo pred potekom roka, zaradi odstopa ali zaradi česa drugega, bo nadomeščen z neizvoljenim kandidatom, ki je po vrstnem redu za njim na listi. Otvoritev novega rajonskega sedeža PSI V nedeljo dopoldne so v Ulici U-dine 31 odprli nov rajonski sedež PSI. Pri tem so oili navzoči tajnik federacije prof. Medani, podtajnik Pitto-ni, občinski svetovalec dr. Pin_ cherle in drugi člani vodstva ter številni člani stranke. Po pozdravnih govorih voditeljev tamkajšnje sekcije je tajnik Medani orisal lik Valentina Pittonija, po katerem nosi novi sedež ime. Pri tem je omenil tudi, da je Pittoni ustanovil Delavske zadruge ter dejal, da vzbuja sedaj položaj v njih upravičeno nezadovoljstvo. Obsodil je tudi način, po katerem bodo volili novo vodstvo Delavskih zadrug, pri čemer bodo oškodovani člani in potrošniki. PSI se bo zato borila za to, da pridejo Delavske zadruge zopet popolnoma v roke njihovih članov, sedaj pa si bo prizadevala za uveljavitev kandidatne liste, ki bo izražala res. nične interese zadružnikov in potrošnikov. Prof. Medani je govoril tudi o potrebi takšne politike, ki bo na mednarodnem torišču prispevala k pomiritvi, ter o-menil bližnji kongres Krščan-|ske demokracije v Florenci. iiiiiiiiiiiiumimiiiiiiHiiuiMiiiiniiiiiiiiiurimiMiiiiiifMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiii Seja tržaškega občinskega sveta Sinoči pretežno na vrsti razna vprašanja svetovalcev Občinski odbor ne mara, da bi javnost zvedela za podrobnosti o posebnih upravah - Nove neugodne vesti o gradnji motorjev prekooceanskih ladij Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je bila v glavnem posvečena vprašanju svetovalcev in zadevnim odgovorom odbornikov in župana. Poleg tega so obravnavali nekatere sklepe, ki jih je sprejel odbor za časa počitnic, na tajnem delu seje. V začetku seje je župan dr. Franzil sporočil, da se je pravkar vrnil iz Benetk, kjer se je udeležil seje upravnega sveta družbe Autovie Venete, ki bo gradila avtostrado Trst -Benetke. Izrazi le upanje, da se bodo kmalu začela dela za podaljšanje avtostrade od Mo-ščenio (Liserta) dalje. Prvo vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Coloni, se je tikalo znižanja izrednega prispevka vladnega komisariata tržaški univerzi za 35 milijonov lir, zaradi česar so naložili študentom 2.000 lir zvišanja takse. Dejal je tudi, da bi moral biti študentovski dom zgrajen že leta 1955, potem so rekli, da bo dokončan letos oktobra, sedaj pa se vidi, da ga ne bodo izročili namenu pred aprilom 1960. Omenil je tudi zahtevo po ustanovitvi medicinske fakultete. Zupan je odgovoril, da je že posredoval v zadevi in poudaril, da se je govorilo o potrebi ustanovitve medicinske fakultete že pred leti, da pa se je medtem ustanovila takšna fakulteta na Reki. S te fakultete so že prišli prvi zdravniki, v Trstu pa je še daleč njena ustanovitev. V zvezi z univer- zo je postavil vprašanje tudi svetovalec Tonel (KPI), ki je tudi omenil, da je dr. Palama-ra dejal, da so izdatki za univerzo neproduktivni. Svetovalec dr. Pincherle (P. S.I.) je vprašal župana, ali ne meni, da bi bilo prav, da bi mesto počastilo spomin pesnika Sabe vsaj s postavitvijo doprsnega kipa v javnem vrtu in spominske plošče na njegovi hiši ter ureditvijo njegovega groba na pokopališču pri Sv. Ani. V ta namen naj bi občinski svet imenoval tudi posebno komisijo, ki bi poskrbela za to. Zupan je odgovoril, da bo poveril to nalogo odborniku Faraguni. Glede zadeve posebnih uprav pa je dr. Pincherle predložil interpelacijo, v kateri je v začetku poudaril, da so predložili komisiji, ki se s tem ukvarja, razne obračune, ki niso bili kdo ve kako jasni. Zato so nekateri člani komisije večkrat zahtevali, naj jim izročijo prepise teh obračunov, da bi jih globlje proučili. Toda odbornik, ki predseduje komisiji, je te zahteve vedno zavračal, češ da bi potem u-tegnil tisk objaviti vsebino teh proračunov. Dr. Pincherle je dejal, da ne razume, kakšno škodo bi utrpela občina in mesto sploh, če bi se ti proračuni dali na svetlo. Zavrnitev odbornika tudi zavira delo komisije. Kaže, da tudi županu to vprašanje ni posebno ugajalo. Dejal, je, da ne bi bilo prav FIOM v Trstu za solidarnost s tržiškimi delavci CRDA V Tržiču bodo delavci v obratih CRDA v petek stavkali dve uri Kakor je znano so vse tli sindikalne organizacije kovinarjev v Tržiču sklenile, da bo v petek 23. t. m. dveurna enotna protestna stavka v o-bratih CRDA. Pokrajinski sindikat FIOM je predlagal sorodni organizaciji kovinarjev v Trstu, da bi tufi v Trstu vsaj v obratih CRDA napovedali tako stavbo, ker gre za zaščito in razvoj omenjenih obratov na na*em področju. Pokrajinski sindikat FIOM je sprejel razne pobude spričo žalostnih razmer v tukajšnjih obratih IRI, pomanjkanja dela ter sklepa pristojnih organov glede naročila motornega stroja za prekooceansko ladjo, ki je bilo prvotno namenjeno tovarni strojev. Protestna stavka v Tržiču in Trstu naj bi bila kot ponovno opozorilo vladnim oblastem in pristojnim organom, da rešijo življenjska vprašanja tukajšnje industrije, zlasti obratov CRDA. Mladeniča so v bolnišnico pripeljali z avtom jugoslovan. skega RK in ker mladenič ni mogel govoriti, so uslužbenci sežanske rešilne postaje povedali, da se je Milič ponesrečil ob 2. ponoči pri tomajskem Križu. S svojo vespo je bil namenjen proti Sežani, ko je izgubil oblast nad vozilom in padel. Na mesto nesreče so prišli tudi agenti jugoslovanske policije. Seja glavnega sveta sindikatov CG1L V četrtek ob 18. bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares seja glavnega sveta sindikatov CGIL. Analizirali bodo sedanji sindikalni položaj ter perspektive za delovanje nove delavske zbornice CGIL, razpravljali o uspehih včlanjevanja v letu 1959 ter se pogovorili o kampanji za pridobivanje novih članov v letu 1960. Pri tomajskem Križu se je ponesrečil z vespo Včeraj okrog 3. ponoči so na II. kirurški oddelek splošne bolnišnice sprejeli 23 let starega Angela Milica lz Repna 33, kateremu so poleg ran na obrazu in drugod po tele su ugotovili tudi pretres možganov. Nevarno stopnišče v Ul. Milano U Po povratku iz Rima Izjava predsednika trgovinske zbornice o razgovorih z vladnimi predstavniki Gr,it,rielo ls-.W/jSont^ K. Hu-dson, - Simm Tec|1„ Guire. CinemaM'?ak’arice»,1:1 Cnsiallo 16,30 «Nal„T Ralli. , Tognazzi, GkjYa,n".t in Capilol 16.00 «Ma'g - Gabin-' Saint Fiacres, Jean lentine Tessier. MarJCJ1i Astra Roiaon 16-2“ “ Za sedaj so tržaški predstavniki dobili samo obljube, da bo vlada proučila vsa vprašanja, ki so ji bila predložena Sinoči ob 19.30 so prišli v hišo št. U v Ul. Milano gasilci in posebna komisija tržaškega tehničnega urada, ker so stanovalci sporočili, da so se na stopnišču pokazale v zidu razpoke in ponekod se je tudi odkrušil omet. Komisija je najprej odredila, da morajo stanovalci hišo izprazniti, potem pa se je začel tehnična ogled, na koncu katerega so ugotovili, da je stopnišče ngj varno. Zato so stanovalcem — 23 po številu — odredili, da morajo po stopnišču hoditi le posamezno in stisnjeni ob zid ter da ne smejo prenašati kakih težjih predmetov. Vse to do danes, ko bodo podvzeli druge ukrepe v zaščito stanovalcev. «»-------- objavljati zadev, s katerimi se komisija še vedno ukvarja. Pogassi (KPI) je omenil napore za izboljšanje mednarodnega položaja in nevarnost, ki grozi Italiji z razstrelitvijo a-tomske bombe v Sahari. V zvezi s tem je predložil tudi resolucijo, v kateri tudi pou-dšrjh, kako bi pomiritev blagodejno vplivala tudi na tržaško gospodarstvo in promet v pristanišču. Zupan je odgovoril, da se pridružuje željam za mir, da pa se posve- tovati z odborniki, ali se vključi resolucija v dnevni red ali ne. Svetovalec Senigaglia (PSI) je vprašal, kdaj bo Acegat predložil svoj načrt za mestne prevoze po Ulici Giulia, ki bo kmalu dokončana. Odbornik Visintin je odgovoril, da je ta načrt že pripravljen in da bo obvestil o njem občinski svet v pravem času. Svetovalec Radich (KPI) je opozoril župana na zadnje tri smrtne nesreče delavcev v gradbeni stroki in ga prosil, naj intervenira, da se bodo okrepile varnostne mere za zaščito delavcev. Pri tem je občinski svet počastil spomin teh smrtno ponesrečenih delavcev. Svetovalec Morelli je omenil, da je genovski list «XIX Secolo» pisal, da sta Genovi zagotovljeni naročili obeh pogonskih strojev za prekooceanski ladji, ki ju bodo gradili za družbo «Italia». V odgovoru je župan omenil, da niso razni ministri in podtajniki nič vedeli o tem ter da je podtajnik ministrstva za državne udeležbe prav včeraj zagotovil, da ni bilo glede motorjev še nič odločeno. Vsekakor pa je treba upoštevati vpliv, ki ga imajo Genoveža-ni v Rimu, saj razpolagajo z velikim številom poslancev in tudi z ministri. Svetovalec Agneletto je vprašal, zakaj so zaostala dela pri gradnji telovadnice v slovenski šoli pri Sv. Ivanu. Župan in odbornika Geppi sta odgovorila, da je prišlo do tega, ker je nastala diskusija glede izbire materiala za gradnjo poda. Na vrsto bi morala priti resolucija levice o gospodarskem položaju. Stvar pa so odložili, ker je svetovalec Tonel predlagal, naj bi prej razpravljali o resoluciji o položaju v Delavskih zadrugah. Ker je bil svetovalec Stopper odsoten, so tudi to razpravo odložili. Končno je občinski svet z običajno večino izvolil za novega predstavnika občine v pokrajinski komisiji za nadzorstvo nad trgi na debelo, dr. Pecorarija namesto odbornika prof. Cumbata. Predsednik tržaške trgovinske zbornice je včeraj dal daljšo izjavo tržaškemu radiu, v kateri je govoril o zadnjih rimskih razgovorih v zvezi s tržaškimi problemi. Glavni predmet razgovorov, je dejal, dr Caidassi, je bilo vprašanje prometa, ki -je bilo obdelano z vseh gledišč. Razprava je bila o tarifnih, železniških in pristaniških vprašanjih, o tuji konkurenci ter o bodočih možnostih za povečanje prometa, tako prekomorskega kot notranjega. Predmet razprave je bila tudi tržaška industrija, in sicer lad-jedelniška ter ona, ki je v sklopu IRI. Posebej pa so razpravljali o vprašanju male in srednje industrije. Tehnično plat teh problemov so obrazložili strokovnjaki in operaterji zelo dobro, tako da so ministri imeli še enkrat priliko spoznati celoten . in podroben položai tržaškega gospodarstva, njegove potrebe in slišati predloge v zvezi z rešitvijo posameznih problemov. Na vprašanje, če lahko kaj pove o rezultatih tržaške intervencije v Rimu, je dr. Caidassi dejal, da je delegacija na splošno naletela na funkcionarje, ki so bili na tekočem o tržaških potrebah. Nekaj zagotovil je bilo že danih med zasedanjem m sedaj čakamo, da se uresničijo oziroma spremenijo v navodila in dekrete. Druga vprašanja mo. rajo proučiti še posamezna ministrstva, tretja pa spadajo v pristojnost ministrskega sveta, ki mora o njih odločati in o katerih je bil obveščen ob obisku župana ter predsednika pokrajine tudi ministrski predsednik Segni. Ob prihodnjem zasedanju komisije «ad hoc» bomo iahko napravili prvo bilanco doseženih uspehov in lahko zagotovim, da bodo med tem časom tudi problemi, ki so odvisni od intervencij pri tujih vladah, prišli v proučitev omenjeni komisiji. Prvi uspeh pa je že ta, da so bila ministrstva opozor-jena na tržaške probleme mednarodnega značaja, tako da bodo zunanje ministrstvo, ministrstvo za zunanjo trgovino, prometno ministrstvo in druga lahko pri pogajanjih s tujimi vladami predlagala rešitve v interesu našega mesta. Zato smo tudi hvaležni dr. Palamari in veleposlaniku Confalonieriju, ki sta omogočila naš sestanek v Rimu Na hišnem dvorišču si je zlomil roko Ker je padel z zida na dvorišču hiše, kjer stanuje, so morali včeraj popoldne pripeljati v bolnišnico 8 let starega Claudia Vecehieta s Kjadi-na 1097. Zdravniki so dečka takoj poslali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 do 40 dni, kajti že pri prvem pregledu so ugotovili, da si je zlomil levo roko. blagajne obrtnikov V nedeljo je bila skupščina delegatov Pokrajinske bolniške blagajne obrtnikov. Na dnevnem redu sta bila odobritev pravilnika o zdravniški oskrbi obrtnikov in proračun za leto 1960, povezan z vprašanjem dopolnilnega prispevka. V začetku skupščine je predsednik Carlo Magris podal poročilo o vprašanjih bolniških blagajn sploh ter o naporih Blagajne in Vsedržavne zveze za ureditev financ in specialistične zdravniške o-skrbe. Poudaril je, da je Vsedržavna zveza vedno pripravljena upoštevati potrebe tr- žaških obrtnikov ter je sklenila, da bo nudila izdatno pomoč iz vsedržavnega finančnega sklada, s čimer se bo kril pričakovani primanjkljaj za leto 1959. S tem se bo znižal prispevek, ki ga morajo plačati obrtniki za leto 1960, tako da bodo plačali v tržaški občini po 4.500 lir, v drugih občinah pa po 4.200 lir. Vsedržavna federacija je sklenila, da bo podelila še nadaljnji prispevek, da se ustanovi v Trstu poliambulatorij z zdravniki v službenem raz- ustrezne prostore. To bo storila, da še izboljša sp.ecialistič-' na zdravniška pomoč, Po izčrpnem finančnem poročilu ravnatelja dr. Lionella Cecheta so spregovorili nekateri delegati, ki so prosili za pojasnila o nekaterih točkah dnevnega reda. Na koncu . razpravljanja so odobrili pravilnik o zdravniški pomoči ih proračunu. O Sinoči ob 18. uri so na ortopedski oddelek splošne bolnišnice sprejeli 17 let staro A-nito Lindo iz Ul. delle Docce 3, kateri so zdravniki ugotovili zvin desne noge z verjetnimi kostnimi poškodbami. Linda, ki je v bolnišnico prispela z nekim taksijem, je povedala, da je kake pol ure prej padla na stopnicah hiše štev. 8 v Ul. Genova. merju, medtem pa po poiskala IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUlllllUllllltimilllllllllllllUIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllll Za povečanje prometa ČSR skozi Trst Gospodarska delegacija bo odpotovala v Prago g. iabarda 16.00, »Mor l ] Alabarda to So rdi, A.debaran' 16.00«*?* rožfijfl’ i,ak % Nader, P Tha*ter. p. f*** Rleti Arislon 16.00 »Mučenj 1 17" Iliau, VV. Aurora 16.30 «Kasun» rija», V. Ma .“ihnicolor. # Cinemascoptb teci«^ Bly* l Garibaldi 16.00 ((Velik® Mario Lanza,_ Ann .^ertfi Ideale 16.00 «La im*rnoUei6.3n0 Jserifm * gnazzi _in_ Tma^ *“a„ts», & Italija 16.30 «Les an ne Moreau Moderno 16.00 <čTWa k S. Marco 16.00 »Krin" prišel na vrsto« Novak. n» Savona 16.00 «UPMfcSlcot „ o’Hara. A- JV. g -N na ^ 'hi du», M. 0’Hara, A- *■ } jy., Viale 16.00_«Dekle giišt' tra», V. De Siea, D-orelli. . jKittP' Vittono Veneto 16-"hr^ccl«: J fr my Schneider.__.Tf»S Marconi 16.00 »Kot - ga, tru», R. Hudson, Stack. rtveft* Massimo 16.00 »Med poma», Van a,, f Novo cine 16.00 JC noul. loki ' O d ec n 16.00 ((Osvajaj, stva», H. Carter, J. * Radio 16.00 «Crno_JPaL tana», B. Rathbone, milje Europa ((Goljufi* TRST — Agencija «Italia» — Posebno tržaško odposlanstvo, ki ga sestavljajo vodilni strokovnjaki, se bo v Pragi posvetovalo s češkoslovaškimi zastopniki o vprašanju pomorskega prometa za to državo čez naše pristanišče. Do obiska bo prišlo v zadnji desetini tega meseca. V tržaškem zastopstvu bodo: predsednik Trgovinske zbornice dr. Caidassi, ravnatelj Splošnih skladišč Bernardi, predsednik združenj* pristaniških špediterjev Gropaiz, zastopnik podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, Vatta, predsednik Ustanove tržaškega velesejma ing. Sospisio ter zastopnik tržaške plovbe. Ti se bodo pogovarjali z voditelji češkoslovaške državne prometne organizacije in ministrstva za zunanjo trgovino. Po zadnji vojni je češkoslovaški promet čez Trst zelo upadel, zlasti ,v korist Reke. Na prvem mestu v njem pa je še vedno Hamburg. Tržaško odposlanstvo bo skušalo proučiti možnosti, kako bi se dalo spet večje količine češkoslovaškega blaga usmeriti čez Trst, ter bo na pristojnih mestih pojasnilo, da so tržaške pristaniške naprave povsem sodobne'in kos vsaki nalogi. Včeraj dopoldne okoli 11. u-re je neki filobus od strani zadel 78 let staro Mario Ales-sio por. Pieri iz Ul. Cisterno-ne 56, ki je pri tem padla in so jo zato z avtom RK odpeljali v bolnišnico. Zdravniki 1 so ji ugotovili živčni pretres Obvestilo Ljudske knjižnice Obveščamo da bo Ljudska knjižnica v Trstu v Ul. Roma 15-11. s 1. novembrom t. 1. menjala urnik, in sicer: odprta bo vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 17. do 20. ure. Obenem naprošamo čitate-lje, ki imajo izposojene knjige in je' izposojevalni rok že potekel, da te čimprej vrnejo. V zadnjem času se je knjižnica obogatila z lepim številom novih knjig, zato vabimo vse Slovence, da se teh poslužujejo. IIIrllllllH 1111111111111111111111111 Hill lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIII lllllllllllllll lili lil um mili Izpred ka/enskega sodišča Mladi malopridneži včeraj pred sodniki Kradli so najrazličnejše blago - Zagovarjati so se morale tudi osebe, ki so ukradeno blago kupovale Včeraj popoldne se je na kazenskem sodišču končal proces proti skupini mladih malopridnežev, ki so kradli razno blago, ter skupini, ki je ukradeno blago kupovala. Obtožnica je bila precej dolga in tudi razsodba ni kratka. Glavni obtoženec je 22-letni Vincenzo Palomfcia jz Ul, G. Gozzi 5, ki ga je sodišče ob- sodilo na 15 mesecev zapora in 7.000 lir globe, toda kazen mu je brisana zaradi pomilostitve. Palo'mba je ukradel nekaj stvari v uradih TELVE, kjer je delal kot Vajenec podjetja Bertoli, v nekem kopališču v Barkovljah je leta 1956 ukradel čevlje, v nekem stanovanju v Ulici Piccardi je Natečaj za izžrebanje avtomobila Ali je predloženi listeK ponarejen? m Sirite PRIMORSKI DNEVNIK Podjetje »Torrefazione Haiti«, ki upravlja bara v Ul. Ghega In Ul. Imbriani, je organiziralo natečaj med svojimi klienti za izžrebanje avtomobila znamke »Appia Lancia 3. serija*. Natečaj se je zaključil letos, ko je bilo prvo žrebanje ob prisotnosti predstavnika finančne intendance. Toda po prvem žrebanju se ni z Izžrebanim listkom predstavil nihče in tako je bilo potrebno drugo žrebanje, pri katerem so izžrebali listek «AS 32279». Ko je 20. septembra blagajničarka L/idia Salvador pregledovala listke, ki jih je pri njej spravil stalni gost Gior-gio de Stark, doma iz UL Giulia 94, je nenadoma odkrila, da je v posesti izžrebanega listka. To je seveda takoj sporočila de Starku, ki jo je pooblastil, da predloži listek u-pravi podjetja. Blagajničarka je listek res predložila upravniku Mariu Smolichu, kateremu pa se je listek zazdel sumljiv. Ko ga je pogledal proti luči, je na mestu, kjer so bile črke serije, opazil neko nepravilnost, iz katere bi se dalo sklepati, da je listek ponarejen. Zaradi tega je zadevo prijavil letečemu oddelku kvesture s prošnjo, da ugotovi, če je listek ponarejen ali nč. Policijski agenti so res napravili preiskavo ter zaslišali vse priče, med njimi tudi blagajničarko Salvadorjevo ter de Starka. Ta je povedal, da je listek našel, kot je našel več drugih listkov od skupnih 300, kolikor jih je imela Sal-vadorjeva shranjenih v njegovem imenu Dejstvo je, da je bilo na ((osumljenem* listku s svinčnikom napisano »najden*, kar je napisal d« Stark sam, ko ga ie našel. Sedaj je bila vsa zadeva predjozena sodnim oblastem, ki se morajo izreči o veljavnosti listka. Toda zdi se, da bo sodni izvedenec prišel do zaključka, da listek ni veli“-ven, ker predstavlja baje pre več anomalij v primerjavi z drugimi listki. leto prej ukradel aluminijasto posodo, v Drevoredu XiX. septembra pa je leta 1956 u-kradel z vespe dežni plašč, ki ga je potem podaril svojemu prijatelju Deliu Bosichu. Zaradi tatvine in nakupa u-kradenega blaga je sodišče obsodilo Delia Bosicha iz Ul. Porta 113 na 1 leto in 20 dni zapora ter 900 lir globe; tudi njemu bo kazen črtana zaradi pomilostitve. Bosich je skupno s Palombo večkrat obisikal razne stavbe v Drevoredu XX. septembra, v Ul. Aristi, v Ul. Rettori 1n na Trgu S. Caterina, kjer sta kladla kljuke iz medenine, cevi iz litega železa ter razne kovinske odpadke. Na pet mesecev in 10 dni zapora ter 4000 lir globe je bil obsojen 23-letni Giuseppe Ar-dito od Sp. Magdalene 1926, ki je skupno s Palombo ukradel v Ulici Scaglioni 136 kg železnega materiala. Na dva meseca zapora in 2.000 lir globe je bil obsojen 35-letni Aldo Rizzotti iz Ulice I. della Croce 10, ker je leta 1956 ukradel torbico in 9.000 lir Mariji Rusconi por. Levi-gnan v gostilni »Spina d’oro». Na 14 mesecev in 10 dni zapora ter 4.000 lir globe je bil obsojen 25-letni Aldo Nadalin iz Ul. Archi 16, ker je skupno s Palombo ukradel 500 lir iz nekega plašča v gostilni «Bro-chetta* ter se je upiral in ranil agenta civilne policije Silvana Pipana, ko je ta hotel izgnati iz neke plesne dvorane njegovega brata Renata, ki se je prepiral z drugimi plesalci. Tudi njemu je brisana kazen zaradi pomilostitve. _ Zaradi amnestije je sodišče odredilo, da se ukine nadaljnji sodni postopek proti 59-letni Vilmi Gentilomo vd. Boscolo iz Ul. Foscolo 22 ter Ercolu Pagnu, ki sta bila obtožena, da sta nakupovala ukradeno blago. Na 8 mesecev in 15 dni zapora ter 7.000 lir globe je bila pogojno obsojena 26-letna Jo-ie Bonamico iz Ul. Pileria 12, ker je ukradla razne kovinske odpadke in drugo blago v podrl j"'i j luke hiše v Ulici Calandruccio. KONCERTI TOREK, 20. o' 7.00 Jutranja obvezno, thsT kc utranja • **Lž ISW L[ ji Hj 9 iel RADIO G 30 TJ «Zena m <*om' gaspoSjfv * i*'" vesti za naše - u 12.55 fr WebjG.li.JO «g 17.30 Plešite z ■ dijaka univerza lit,. Zanimivi plazilci ' Jih dežel; 18.10 S>n» »» i * in sn*v !»1; cert orkestra in tjgpo sp ^ državne DPeTJ:’,..n glasbZ’.J vzgoja; , ŠS££;20.30 Z«« Ilustrirano predava ■ r, D "-■*°5' skladatelji’e' «Mark0 . _ C&ester & lodije iz s*- 2.45 Or 23.00 Kitarist J z. J urKcstf ' - 0 Rt' t k "I 3 00 Kitarist DJaf- 23.3" in njegov ansai nočna glasba, S .H V pelek bo v Avditoriju pet' simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Denes Marton. Na sporedu so skladbe Haydna, Bacha, Saint-Saensa in Beethovna. — Danes začetek prodaje vstopnic v centralni blagajni. TEATRO NUOVO Danes ob 21. zadnja ponovitev predstav Diane Torrieri: Sergio Velitti: «Modro blago*; Carlo Ter-ron: »Črna vdova*; Massimo Bi-nazzi: «Noči v strahu*. KAZNI OKVHNT1I/A Slovenski fotoklub v Trstu. V sredo 21. t. m. ob 20. uri redni sestanek v Ul. Roma 15. Na dnevnem redu kritika slik in dogovor za izlet v Benetke na razstavo mednarodne fotografije II. Bien-nailč. * * * PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* vabi člane na občni zbor, ki bo 28. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. * * * SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sklicuje v četrtek 22. t. m. ob 19. uri sestanek vsega članstva na sedežu v Ul. Filzi 8. Sestanek je važen zlasti za vse bivše ekonomsko stalne. C KINO Excelslor 15.00, 17.00, 19.45 , 22.10 ((Nekomu ugaja toplo*, M. Mon. roe, T. Curtiš. Penice 15.00 «Clove1t naprodaj*, Frank Sinatra, Eleonor Parker. Cinemascope, technicolor. Arcobaleno 16 00 ((Dnevnik Ane Frank*, Millie Perkins. Supercinema 16.00 «Tajna akcija*, John Drew, Jean Sterling. Cinemascope. FHodrammatlco 15.00 «Moja zemlja*, R Hudson, J. Sinjmons, D. Mc Guire. Cinemasc. Techn. 11.40 Komorna Tretja stran- LL" za i®1 bum; 16.15 Odd:\olffA J 18.15 Simfoničm * ^ Oddaja za d"'a!fa’vf sunta Spina*, drai n. ?noGBfp 10.00 Zeleni disk l4.oOJJgl C 1 pol danska 'L1 in tretji: 16.00 Tr ; jt i ,j, Mali glasbeni vari W '7- ^ 22.30 Lah* družinami Bongiorno Poročila v.^-; 4V 17 15, 19.15 22-30. Poročila v s|0V 15.110 5.00-6.15 Pr*"°Gi*sfojjf fr Prenos RL; 7.15 _ jutro; 7.40 ^‘JS 11.00 Otroški K. Kodaly: «Hary^v ^ D. Gostuški: ,<3 ljenja; 18.10 S^troii , t 19.00 Prijetni/'1 n_______- D T .• 'Ih v Prenos RL; ^^22$ Calvin Jackson, >*» ”*Sgov««;V, •; 6.0°i,oi), 15.00 327.1 m :1>tl ►•fr S Poročila: 5.00., J 10.00, 13.(0. 12 00. 22.55 . »P. 5.00 DobrO__j®^ ' lodij; > P°Bn 16 00 Kal e.,u't-- -0vv . , 17.10 ,.Ra$or$0 Stev 5" v SMgrhsSftt do 1935; S ljubitelje Skladbe Franza Mendelssohna J4 b na in Johann*^ AfjA 'V Radijska igra giaf*’r Jffl \ Velika *ievn» fprtfVifl V tura in uvodni .^45 jjO ^1, fej in Evridika. f 1 ,fl L Jožeta KarnpK gš1 s“ ' —■ f: l)t', 'L t obletnice otV,neVi':' n 20.00 TV l>nf.ie«l n 20.30 '/, Beograd; 21-U" — varuški ceiove' grad. če h" 18.45 zenske^ ji, ljubezen; zija; 20.30 telj Fric, oper sv*?:® .1 "hi IV. ga' fd ANDREJA 1,1 jji sožalja oDJ’ Tif „ gani »V JK Globoko b«idK> j lK ga dragega s se iskreno ^ ki so n? ,mvov nami sočus njegov sPn,cp» Družim Trst, 20 okt° dnevnik — 3 — 20. oktobra 1959 'n 8°v°ri ftin o nventom je bil «?ovl 5olstva-% ajšnie vsote »liol o,acrt materialne !»;.S^tor Ferruccio (fijev zakonski predlog »reditev zasebne šole ^odnoSVOj Predlog «!„ „°SOv med dr. SvannV8t[10. iol° in ^Urža ekviParirano ^Inim:olam b>- ,!'errucc>0 ' ! Usta ' predlo§ t Hain -‘,mi nafeli, , Prva . sols‘vu dve t NiT\iCS je pra fcukr iana do šo. ^ ^kšna^rUga Pravica iiK*\nrotrania pra- < "ati ’ da sme • V«tn „ , — c r<*'°bZi£ « - * Hvem Parri v 1 !aseh.° >U 8°vori, •I® io a a .^'a Pravi-,,!»ji j jPu^a ustava. **’ Pod d8!* to pravi-3 i«lovani° mi po’ (<%' ]( Sole disci-H s ' fn govori, da S i,u?(ŽOloobve7" /lijočih Ju pouk v Sdi 2akpn°v. Za-' ^ oiorarSl S°l°obvez- ’ SR !*“'■- ,^'v'CS \ >»Xnih » 'i ^Itanm fVori 0 Solin ' “spoLu,stalnosti u‘ d S ir^posti šoi. Sin,0 "*g'onsko-sa- < S šoTaVOda' v ka-l SflSOla ^luje. > E ^C^d?311683 > b a biti v a mora ' Ht,uv*na na .4 ?' kjer ; ln zavodov A 1101 Za«5 v.VSalca ao's % kPa aU dr. f'r^ ^*S ta problem C Če” u ^BSebna A JNh 2au Uslanoviti f; fc I j. onsltih for-A kNva’ .zak°Pskega \ h Ntiit, se P“ora >ikBt5aVredl0Ži- k 1)6 šn ustano-, N*1*' V kolikor V jasnin V dveh me- ŽKihnn °dgovori' S Pa b'l pristanek C2 Pravnih8*lastno k?80 Žni formal- V,^Povan0dprl’ bi Vr' Seveda Z f'°bo s *°8ar ! a velik i- tSfi* ’ ^ Sf^apovh' bi dovo A* »Kr,*«'« ~ - Prošnja t S tla« •i ta001 VršZatSebno *p-S kr» Okv 0lska ob- e. No J1* Predpi (® piskih « Šolstvo vrš« avllpikov. "Pl šni Padzorstvo glede S°‘ami in za-... : Sled« obljeno-in p°ueevanja i . siSa H atega šol-'0kb * bil ob-13« .vtiknti 8Stl pa se M* kPltur« sv«bodo kSfe Usmeril- Pa^aktien ►Xi Psebnem 'A»ss° i»ir Sin« . P 0 pre. C v Tem *]•!■« le H> šolsk^ času mo- NitvA^biesU -.kSPpeZarad‘adpPe°- lii.t,,di ne2asebl mte >fcl^>JSPSeV,a,a' ki ^ k»>ajo delane za-Nl^nT^e ve-šol laVh'L °Pte K. h‘b šni i. sPn- i """"i,,i h p>i me tako imenovanih ekvipari-ranih šol, o katerih govori 3 odstavek tega zakonskega načrta. V čl. 8 je rečeno, da »nedržavne šole ne morejo biti e-nakdvredne državnim šolam iste vrste in istega značaja, če se ne nahajajo v enakih in predpisanih pogojih«. Za te »državnim enakopravne šole« se predvidevajo sledeči pogoji. Predvsem morajo gojenci teh šol uživati enak in enakovreden pouk kot dijaki državnih šol. Sele v tem primeru bodo izpiti in diplome teh šol po svojem učinku v javnosti imele enako vrednost kot izpiti in diplome iz javnih šol. Tudi tem šolam se sicer dopušča «svoboda kulturne in pedagoške usmeritve« v duhu čl. 33 ustave, vendar ta svoboda ne sme pomeniti hkrati svobode usmeritve in šolskega reda, ki bi ne ustrezal osnovnemu načelu, da se v teh šolah nudi pouk, ki bi bil enakovreden pouku na državnih šolah. To so o-snovna načela, ki jih skušajmo razčleniti. Zasebne šole, ki hočejo biti državnim enakovredne, morajo ustrezati sledečim pogojem; predvsem mora šola biti pravno v redu, obstajati mora leto dni in mora vse leto normalno delovati. Nadalje mora biti razčlenjena v popolne razrede ali tečaje, ki ustrezajo razredom in tečajem v državni šoli. Te šole ne smejo biti povezane z zasebnimi šolami, ki teh pogojev nimajo. Programi teh šol morajo, ustrezati učnim programom državnih šol. Poučevanje »e mora vršiti na načelu svobode. Povrh tega morajo te šole imeti svoje popolno vodstvo in posamezne katedre, ki jih znsede učno osebje, ki razpolaga z usposobljenostni-mi diplomami državnih šol. Nadalje morajo te šole zaposlovati učno osebje, ki zagotavlja stalen pouk, torej učno osebje, ki bo uživalo enake pravice Kot jih uživa učno o-sebje državnih šol. Slednja zahteva je v zvezi z odnosom med delovnimi pogoji irt kakovostjo pouka, kajti kakovost osebja in kakovost pogojev, v katerih deluje, nujno vpliva na učinek dela, to se pravi na pouk, na znanje gojencev zasebne šole. Od tod tudi zahteve, da se mora učno osebje ubirati med tistimi profesorji l« učitelji, ki so dobili svojo usposobljenOstno diplomo na jaVnih državnih natečajih. Enakopravnost zasebne šole (scuola equiparata, po čl. 10 zakonskega predloga) daje ministrstvo za šolstvo, ki to dovoljenje izua potem ko je od krajevnega šolskega skrbništva dobilo zagotovilo, da je gornjim zahtevam zadoščeno. Dolžnost krajevnega šolskega skrbništva t. je, da konkretne primere prouči in se poglobi v pogoje, ki jih zavod nudi. Ce ministrstvo prošnjo za ustanovitev ali priznanje take šole odbip\ mora to odklonitev utemeljiti. Cl. 12 zakonskega predloga govori o vpisu v tak«, šole. Osnova teh pogojev so veljavni državni zakoni o državnih šolah, ki dijakom ali gojencem jamčijo, da jim bodo e-nakopravne šole nudile enakovreden pouk, o čemer smo že govorili. Glede tega pa ne veljajo državni zakoni o šolskih taksah, ki si jih vsaka šola more predpisovati po svoji sposobnosti oziroma potrebah. Zakonski predlog govori še o prehodnih normah z državne šole na enakovred' flo zasebno šolo. Prav tako je tu govora še o VčljaVnOsti teh šol ter o začasni veljavnosti v kolikor gre za priznanje e-ln diplo-1 nakovrednosti le za določene razrede ali tečaje. Ob koncu je še govora o prehodu gojencev oziroma dijakov z ene šole na drugo. Ker so zasebne državnim enakopravne šole e-nakim državnim šolam enakovredne, sme gojenec z ene šole prestopiti na drugo z vsemi pravicami, kot bi do tedaj zahajal na državno šolo. Prav tako velja tudi za učno osebje takih zasebnih šol. Zakonski predlog senatorja Ferruccia Parrija pa ne govori o tovrstni zakonski ureditvi vseučilišč in višjih šol, kajti za te šole so potrebni drugi zakonski predpisi. Nova francoska levica Avtonomna socialistična stranka združuje disidente Molletovih socialistov, Unijo socialistične levice, pristaše Mendes-Francea; pridružili pa sc ji bodo verjetno tudi pristaši Eduarda Mitterranda Pred tržaško postajo (Foto; Magajna) PARIZ, oktobra. — Zavesa gostega dima solzilnega plina se je raztegnila pred dokončnim zaključkom; vendar tisočim solznih Parižanov, ki so se udeležili političnega mitinga v dvorani »Mutuali-te», se je s precejšnjim odstotkom gotovosti zdelo, da se je ta večer rodila nova francoska levica. To se zdi kot paradoks. T)eželi, ki je s svojimi naprednimi tradicijami oplajala toliko naprednih delavskih gibanj v svetu, je bilo potrebno, da se v drugi polovici 20. stoletja levica ponovno rodi. Toda vtis je ven. za- mmm«, • v'-.,::«- pr*.. bo treba Vaeh pre-aa tiste lasti d*ni »Piš es si svojo Berto Coljič v ruskem ujetništvu -vojo h p°. ,ln po- 1 vinč5fJate^. V\*p«va„Y1 nekai \ tnUlien-i*rose- '»*). žilah : m Ha Uti, kot t«.11 ušesa , Ko kraV Ko ."e 1.1 en vlekel v5e Pl- Drugo od,j iv ‘nico nie- ! !s Nii rnje' l >*!aVadobm. A be -e r0ko. f ti .,reP jal Je grof PuNai1 Po rami, VW:>‘tn!Sak l&srfis s " vVakr*e se j \ V^hi tr°Jkah f Ch ip "'»konč. Ni ^‘lokrat r**lnih volkov. Dobival sem take napitnine, ki bi z njimi mogel kupit) lepo posestvo v svojem rodnem kraju. Grof je bil dobrosrčen, a ljubil je le preveč lepe ženske, posebno pa poročene, kur ga je naposled pogubilo. Lov na divjačino in pitane ženske, to je bil njegov poklic. Nekaj dvobojev je prestal brez posebne škode, a enkrat pa jo je le izkupil. Zagledal se je v bujno krasotico, ženo železniškega u-radnika, ki je stanoval v lepi hišici, nedaleč od grofovega posestva in hodil v službo v bližnje mestece. Začel je dvoriti mladi Ženi, a ona ga je odbijala, kar je še bolj raz-bičalo njegovo strast. Nekajkrat na teden je imel njen mož nočno službo in takrat biti grof ni grel svoje postelje doma. Oblegotial in naskakoval je močno trdnjavo in jo končno... zavzel. Mož, kateremu je prišla na Uho vest o ženinem padcu, je navidezno mirno prenašal novi družinski položaj, a je v svoji notranjosti snoval načrt krutega maščevanja. Do svoje žene je Ostal še dalje ljubezniv in celo še bolj. Ob priliki njenega rojstnega dne ji je daroval novo obleko in krasno usnjeno torbico. Zahajal je redno v službo in se vračal točno po delovnem umiku, tako da se prešestni-koma ni bilo treba bati presenečenja. To je trajalo že r.ekaj mesecev in grof, katerega je začelo to pogosto nočno sodelovanje že utruje-vati, je nameraval vsmeriti svoje ljubezenske sile na Crugi revir, ko ga je neke noči doseglo natančno preračunano maščevanje varanega moža. Proti večeru one usodne noči, se jo mož prijamo poslovil od svoje pridne ženke ter jo še posebej naprosil, da naj pride tudi ona naslednjega dne v mesto, kjer naj bi mu pomagala pri nakupu raznih reči. Ko je Odhajal od doma, mu je žena še dolgo mahala v pozdrav, dokler ni izginil za voglom. Polagoma je noč zajela vso pokrajino in utopila v svoji temi tudi uradnikovo hišico... Nekaj korakov dalje, skrit za širokim deblom košatega kostanja, je stal mož, čigar pogled je neprestano švigal okoli hišice in po stezici, ki je vodila do hišnih vrat. Napeto je prisluškoval pri vsakem najmanjšem šumu in kakor maček prežal na svojo postelji je sedela, tresoč se po vsem telesu, njegova žena, katere oči so v smrtnem strahu pričakovale zasluženo kazen. Njene razgaljene gru- žrtev. Noč je bila tiha in di so se silno dvigale in va """"Hlinim, ............................................................ luninimi...i........................................... mu ne ljubilo, ampak ker ga ljubosumna ljubica ni pustila Z njo se ni mogel pokazati v svoji družbi, sam pa ni smel. Da bi videli, ljudje božji, k«ko je znala ta ženska potegniti vajeti, če se ji je men ljubimec poskusil izmuzniti. Kolikokrat se mi je potožil čez svoje gorje in nekoč je vzkliknil: »Eh, dragi, sedaj šele razumem porogljivi smeh njenega moža, ko naju je pognal iz svoje hiše. Kako odložiti to breme, res ne vem, a slutim le, da me bo nekaj zdrobilo. Dolgo sem lovil divjačino, a sedaj sem se sam ulovil v zanjko. Postajal je čedalje bolj otožen in redkobeseden in nekega jutra sem ga našel v njegovi postelji s prestreljenimi prsi. Njegova ljubimka je izgini la in revolucija, ki je kmalu nato zanetila ogenj v vsej državi, je zabrisala vse sledove za moriiko. «Lepo znaš pripovedovali« — pohvali Rešavec Coljiča. «Clovek bi te poslušal ves dan, a danes je ponedeljek in bi bila sramota, če bi pozabili na balincanje. Zato, možaki, preselimo se na vrt da tam zaključimo v svečanosti praznik svetega ponedeljka«. JOŽE ŠTRUKELJ mirna. Lunin prvi krajec je kakor leščerba za silo razsvetljeval stezico, po kateri se previdno premikala grofova visoka postava. Pred hišnimi durmi je obstal, nalahno potrkal. Kmaiu so se vrata cdprla, skozi vhod je neslišno smuknil nočni obiskovalec... A izza kostanja je švignil mož, približal se z naglimi, neslišnimi koraki, hišnim vratom in prisluškoval skozi luknjo ključavnice. Dolgo je stal .nepremično, njegov obraz je zadobival čedalje bolj neizprosne, trde poteze, končno pa je potegnil iz žepa ključ, odprl vrata, in že je stal v veži. Oprezno se je splazil po kamenitih stopni-crh do vrat spalnice, jih od-iočno odprl in jih zaloputnil za seboj. Prizor, ki se je ravnokar odigraval na postelji mu je razpršil še zadnji dvom o ženini zvestobi. Na razmetani lovile, gnane od razdraženega srca. Grof, ki je kakor blisk skočil s postelje, je hotel doseči svoje hlače, ki so visele na obešalniku blizu vrat, a varani mož je grozeče dvignil reko, v kateri se je zabliščalo ostro bodalo in zarjovel: «Stoj! Ne sramuješ se svoje ragote pred mojo ženo, zakaj bi se je sramoval pred menoj? Obračunava lahko tudi tako!« Za hip je zavladala v sobi mučna tišin«, ki jo je presekal možev oštr' glas. Z ironičnim posmehom, a z mirnim in odločnim glasom je izpregovoril: ((Milostljiva gospa! Hudo mi je, da sem prisiljen nadlegovati vas ravno v trenutku, ko ste si najmanj želeli moje navzočnosti. 2e davno sem bil opazil čudno spremembo v vašem stcu, a ker mi je vaša sreča nad vse, hočem žrtvovati na .'ino zakonsko prisego na oltarju vaše nove ljubezni, Razrešujem vas vseh dolžnosti, ki so vas, zakonsko ženo, ovirale v vašem novem razmerju. Od tega trenutka dalje sva si tujca. Želim Vama cbilo sreče, a vedita, da se za vas za vselej zapro vrata moje hiše, skozi katera izvolita nastopiti pot v novo, srečnejše življenje. S tem le bodalom bom čuval vhod in branil, vam, tujki, vstop v moj zapuščeni dom. Sedaj pa hočem očistiti težkega greha svoje stanovanje, da lahko pripeljem vanje nadomestilo za bridko izgubo, ki me je zadela«. Grof in oproščena žena sta se naglo oblekla ter izginila skozi vrata v temno noč. Njen beg je spremljal ironični, srce pretresajoči «ha, ha, ha...», ki je prihajal iz moževe hišice In tako si je grof naložil na svoje rame križ, katerega je nosil, dokler se ni zgrudil pod njim. Pregnana žena se je naselila na grofovem domu, kjer jc kmalu pognala korenike. Grof se ni ganil od doma, ne morda zaradi tega, ker bi se HOROSKOP J.A DANES-. To pomeni, da je ostalo samo še eno veliko nerešeno vprašanje: sodelovanje s Komunistično stranko Francije. O tem je izčrpno govoril Tanguy-Prijean, osiveli socialistični veteran, ki je skupno z 12 bivšimi poslanci Molletove stranke pristopil k avtonomnim socialistom. Dasi je on nasprotnik preproste fuzije s stranko Thoreza in Duclosa, je — burno pozdravljen od publike — dejal, «da je nujno, da smo s to stranko v stalnem stiku, ki nam bo omogočil organizacijo skupne politične, gospodarske in socialne akcije«. Tanguy-Prijean ni kdo ve kakšen govornik. Govori kot gimnazijski profesor, umerjeno, ne da bi dvigal glas in ne da bi podčrtal posamezne misli in stavke: toda publika je bila zadostno zrela, da je iz tehnično monotonega govora, v katerem je on skušal pojasniti, zakaj je končno zapustil stranko, katere član je postal s 18 leti sama izvlekla in hrupno pozdravila najbolj privlačne misli; »Zapustili smo Molleta, ker Je njegova stranka zašla, brez povratka, v desno... Ta tendenca je nepremagljiva in nihče je ne more več zaustaviti... V maju preteklega leta smo še upali na neko njegovo gesto... Sedai vemo da je vse končano...« V tem trenutku se je zašli šal ropot razbitega stekla Hkrati so klici z ulice zadu šiit govornikov glas A z o-dra je prišla pomirljiva vest ((Tovariši, ne mislite, da so to naši sovražniki. To so prav tako tovariši, ki se želijo boriti z nami, ramo ob rami, ki pa na žalost ne morejo v dvorano.« Aplavzu in navdušenju ni konca ne kraja. Končno vendarle: to je publika, ki bi zajokala od navdušenja, tudi če bi ji onih pet ali šest plinskih bomb ne nagnalo u metnih solz v oči «Oui oui!« — je zaorilo v dvorani po hodnikih, na ulici, ko je Tanguy-Prijean t.iho, povsem neslišno dejali OVEN (od 21. 3. do 20. 4.), Uredite svojo korespondenco. V njej boste našli kako pismo, ki še čaka rešitve. Čutili boste precej utrujenosti. BIK (od 21. 4. do 20. ^.) Pravočasno boste popustili in s tem preprečili mučen nesporazum. Ne vznemirjajte se preveč zaradi ljubosumja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Preveč izvirni zares niste. To bodo slabo cenili. Ne zahajajte v preveč zahtevno družbo, ker se je boste kma* lu naveličali. RAK (od 23. 6. do 22. 7.1' Lepa priložnost za tiste, ki radi potujejo. Odličen predlog v poslovni stvari, ki p» vas verjetno ne bo navdušil-LEV (od 23. 7. do 22. 8.| Več miru in reda v delu vat* ne bi škodovalo. Nasprotno« več boste storili kot bi sicaf z vašo običajno vnemo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša pronicljivost vam bo zelo koristila pri reševanju važnih finančnih problemov; Doba odličnega razumevaifja v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan uspehov, posebno kar se tiče svobodnih poklicev. Spomnite se kdaj tudi na osebo, ki jo imate radi. ŠKORPIJON (od ?4 10. do 22. 11.) Bodite bolj diskretni in ne vtikajte nosu v finančne zadeve, ki se vas ne tičejo. Z zdravjem bo kar dobro; STRELEC (od 23 11. do 20. 12.) Več diplomaei e bi vam ne škodovalo, posebno ko i-mate opravka z ze'o delikatno zadevo. V družbi prijateljev spremembe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ce se vam nudijo novi posli, bodite zelo previdni. Ce morat* za dlje časa stran, pazite da ljubljena oseba svojih čustev ne spremeni. VODNAR (od 21. t. do 1* 2.) Lepe možnosti za finančne posle v dopoldanskih urah Popoldne pa bo šlo marsikat narobe. RIBI (od 20. 2. do 30. 8.)' Odličen navdih za delo, ki tse ' ga komaj začeli in nad katerim niste bili kdo v« kako navdušeni. Goriško-beneški dnevnih Sestanek tržiških predstavnikov strank razen KD Soglasno izražena zaskrbljenost zaradi vladne brezbrižnosti Poročilo oddelka za javna dela Tržiške stranke se zavzemajo za odločnejšo akcijo v korist CRDA Pred dnevi so se v Tržiču sestali predstavniki vseh političnih strank, na katerem pa niso bili prisotni predstavniki Krščanske demokracije; pred. stavljali so samo tržiške sekcije. Ob koncu sestanka so sprejeli skupno resolucijo, v kateri izražajo zaskrbljenost zaradi položaja v ladjedelnici in poudarjajo, da so se v zadnjem času večkrat sestali in pregledali gospodarski položaj, ki je nastal po sestankih goriške delegacije v Rimu. U-gotovili so, da kljub posredovanju položaj za delavce in gospodarske operaterje v teh krajih ni rožnat. Čeprav priznavajo važnost prizadevanja krajevnih in pokrajinskih oblasti, sindikalnih organizacij in notranjih komisij, da bi se našla rešilna pot iz sedanjega neznosnega položaja, ne morejo, da ne bi izrazili svojega nezadovoljstva zaradi nezadostnih uspehov, ki so bili doslej doseženi, in kar je najslabše, zaradi pomanjkanja sleherne obveznosti pristojnih oblasti, da zajamčijo nadaljevanje proizvodnje, od katere je odvisna zaposlitev delavcev v ladjedelnici in kruh vseh tistih, ki so posredno ali neposredno vezani na ta največji industrijski objekt. Zaradi vsega tega so politične stranke iz Tržiča prepričane, da so bili vsi koraki, ki so jih doslej napravili, koristni in jim morajo slediti še drugi, ki naj bodo še odločnejši, miiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiitiiiiiiiiiii Na poti z vespo proti domu Gergolet iz Doberdoba hudo poškodovan v bolnici Njegov sovoznik pa je ostal nepoškodovan V noči od nedelje na ponedeljek se je pripetila na pokrajinski cesti, ki pelje čez Kras, huda nesreča, v kateri se je zelo poškodoval 27-letni Metod Gergolet s Trga sv. Martina 25 v Doberdobu. Gergolet se je na vespi s sovaščanom, ki se prav tako piše Gergolet, vračal nekaj po polnoči proti Doberdobu. Na nekem ovinku pri Poljanah mu je vozilo zdrsnilo, da sta oba padla. Neka oseba, ki je motociklista videla, kako sta poškodovana, je o nesreči obvestila tržiški Rdeči križ, ki je Metoda Gergoleta odpeljal v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe po vratu, čelu in drugih delih lobanje, zaradi katerih so ga pridržali na opazovanju v bolnišnici. Med včerajšnjim dnem se mu je zdravje komaj za spoznanje obrnilo na bolje, toda zdravniki še vedno niso izdali prognoze. Njegov vaščan se pri nesreči ni poškodoval. ■—«»---- Koncert godbe na pihala v soboto v Doberdobu V soboto 24. oktobra bo do-berdobska godba na pihala »Kras* priredila v občinski dvorani v Doberdobu koncert, na katerem bo igrala koračnice in razne skladbe. Koncert bo ob 20.30. Vsi vaščani se na koncert toplo vabijo. Trčenje motociklistov v nedeljo na Majnici Na Majnici je v nedeljo zvečer prišlo do trčenja med motociklom in skuterjem Skuter je vozil 40-letni Fiore Štrukelj in je prihajal iz Gorice, iz Gradiške pa je prihajal 37-letni Mario Mersek na svojem ciklomotorju. V bližini gostilne »Alla Barriera* sta iz neznanih vzrokov trčila. Pri padcu sta se hudo ranila, zato so ju prepeljali z rešilnim avtom Zelenega križa v Civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Zdravniki so ugotovili, da si je Štrukelj zlomil lobanjo ter zadobil globoko rano na čelu in na bradi. Zdravniki so si pridržali prognozo. Mersek je pri padcu dobil številne udarce in rano nad desno obrvjo. Zdraviti se bo moral 10 dni. Na kraj nesreče je odšla cestna policija. . Lovski pes povzročil padec upokojenca V Medeji se je v nedeljo o-poldne skupina lovcev vračala z lova s svojimi psi. Po cesti pa je ravno tedaj privozil 66-letni upokojenec Giuseppe Gallas, kateremu je pes stekel prav pod kolesa motocikla in povzročil karambol. Mož se je pri padcu ranil po rokah in nogah, zato so ga z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom levega stopala. V bolnišnici se bo moral zdraviti mesec dni. K*--------- Slabost ženske v Ul. Carducci Zaradi nenadne slabosti so včeraj ob 10. uri prepeljali z avtomobilom Zelenega križa v civilno bolnišnico v Ul. V. Veneto Nerino Delia. Zenski je bilo slabo v Ul. Carducci. TEMPERATURA VCEHAJ Najvišja temperatura 15.2 stopinje ob 15. uri, najnižja 5,2 stopinje ob 5. uri. Vlage 84 odstotkov. da bi vlada v celoti m z odločnostjo pregledala vprašanje, da se ljudem, ki živijo v teh krajih, priznajo pravice, ki jim pritičejo. Nesreča moškega iz Podturna Na Korzu Italia se je včeraj okoli 16. ure ranil 65-letni Cornelio Venturini iz Podturna. V civilni bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtomobilom Zelenega križa, so mu številne rane obvezali in ga poslali domov. Vozni red na progi Gorica-Grojna-Števerjan Avtobusno podjetje Ribi je uvedlo na progi Gorica—Ste-verjan nekatere spremembe m je novi vozni red takle; Ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.50, 12.30, 13.30, 18; odhod iz Števerjana ob 7.20, 13, 14.15, 18.30. Ob praznikih: odhod iz Gorice ob 15.30, 17.30; odhod iz Števerjana ob 16 in ob 18. —*»------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoč' odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. Kino v Gorici CORSO: 17.00: «Med dvema strelskima jarkoma*. Van Jonson. VERDI: 21.15: opereta «V deželi zvončkov*. Igralska skupina Elvia Calderonija. VITTORIA: 17 00: «Dvoboj v Durangu*. G. Montgomery, A. Robinson. CENTRALE: 17.00: «Sramota na morju*. James Mason, D. Dandridge. MODERNO: 17.00: «Ivan črnih tolp*. V. Gassman, A. M. Ferrero. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 25. t.ra. v prosvetni dvorani z ljudsko igro DESETI BRAT Napisal Josip Jurčič, priredil S. Klemenčič Prva predstava ob 16.15, druga ob 20. uri Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavarni Bratuš. Cena vstopnic: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 150, stojišča za dijake in o-troke 100 lir. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiinfiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sovodenj'ski nedeljski nogomet Neodločen rezultat juniorjev in tesen poraz odraslih Za 1.373.383.000 lir javnih del v teku in v načrtu pokrajine Gradnja novih paviljonov v umobolnici - Načrt za novo slovensko realno gimnazijo in trgovsko akademijo - Asfaltiranje okoliških cest Oddelek za javna dela tržaške pokrajine se zdaj ukvarja z javnimi deli, za katere se predvideva v celoti izdatek 1 373.382.893 lir. Izmed teh del jih je nekaj že v teku, za druga so že pripravljeni načrti, za katere se pričakuje odobritev, za tretja pa načrte šele pripravljajo. Za dela, ki jih že izvršujejo, je določenih 314.734.493 lir in se tičejo predvsem gradenj. S to vsoto opravljajo predvsem dela v pokrajinski umobolnici pri Sv. Ivanu, ki bo proslavljala še letos 50-letnico svojega obstoja. V umobolnici zidajo paviljon za opazovanje in zdravljenje umobolnih žensk ter poslopje za laboratorije in opravljajo ali pa so že dovršili razna manjša obnovitvena in vzdrževalna dela. Skupni izdatek za ta dela v umobolnici znaša 172.208.530 lir. Pri tem je treba poudariti, da je treba umobolnici stalno posvečati veliko skrb bodisi glede vzdrževanja njenih zgradb bodisi glede njenega obnavljanja. V skladu s finančnimi možnostmi obnavlja pokrajina razna poslopja in naprave, ki sploh več ne ustrezajo modernim zahtevam. Pri tem je treba ugotoviti, da se še vedno izkoriščajo sanitarne naprave, zgrajene pred 50 leti. Upoštevati se mora tudi, da je bila umobolnica v začetku zgrajena za 500 bolnikov, sedaj pa jih je nad 1.000, k čemur pa je treba dodati še kronične bolnike. Pokrajina je izdala tudi 50 milijonov lir za zidanje telovadnice realne gimnazije «G. Cberdan*. V sami pokrajinski palači obnavljajo 3. nadstropje, za kar je določenih 14 milijonov 100.000 lir izdatkov. Važna dela opravljajo tudi v tehničnem inštitutu «L. da Vinci*, na prefekturi, na kvesturi, v raz-nih karabinjerskih vojašnicah itd. Izdatek za obnavljanje in popravljanje pokrajinskih cest znaša 64.257.333 lir. Med drugim obnavljajo cesto v Mač-kovlje, za kar bodo potrošili 10 milijonov, in cesto v Pre- beneg (II mihjonov). Za asfaltiranje ceste med Miljami in Sv. Rokom so porabili okrog 11 milijonov, za asfaltiranje ceste med Gabrovcem in Bajto 6 milijonov itd. Kar se tiče gradbenih del, za katere pričakujejo odobritev načrtov, se predvideva izdatek nad 380 milijonov lir. Gre za dela, ki jih delno finansira vlada in se je zato postopek odobritve precej zavlekel. Glede tega je treba omeniti, da so premostili vse tehnične težkoče, kar se tiče gradnje paviljona za umobol-r.e, ki bolehajo za jetiko, ter upajo, da bodo začeli zidati ta paviljon še letos. V kratkem pričakujejo tudi odobritev dražbe za gradnjo paviljona za higieno in profilakso in odobritev načrta čestnih del v miljski občini, za katere se predvideva izdatek 12.445.000 lir. Izmed omenjenih del, ki so v načrtu, bodo potrošili 178 milijonov 622.200 lir za umobolnico, od katerih 100 milijonov za omenjeni paviljon ter 75 milijonov za prenovitev paviljona kroničnih bolnikov. Za laboratorij za higieno in profilakso je namenjenih 110 milijonov, za gradnjo poslopja ustanove za mater in otroka 80 milijonov. V omenjene predvidene izdatke je vštetih tudi 150.000 lir za vzdrževanje prostorov slovenske realne gimnazije. Pokrajina pa pripravlja tudi načrte za razna bodoča dela. Med temi je tudi načrt za slovensko realno gimnazijo in trgovsko akademijo. Glede tega so se sporazumeli z ravnateljstvom za javna dela Vladnega generalnega' komisariata o primernem načrtu in oddelek za javna dela pokrajine pripravlja vse potrebno za njegovo uresničenje. Druga važna dela, za katere pripravljajo načrte, so naslednja: 245 milijonov za gradnjo paviljona umobolnice za moške, k: bolehajo za tbc, paviljona za opazovanje in zdravljenje moških in druga manjša dela; 17 milijonov in pol za gradnjo r.ove sejne dvorane v pokrajinski palači; 80 milijonov lir za ceste v miljski občini; 69 milijonov lir za novo cesto severno od Proseka; 6 milijonov in pol za cesto v Mač-kovlje; 26 milijonov in pfol za asfaltiranje ceste med Bajto in šempolaj.skim križiščem (tako imenovane komenske ceste); 14 milijonov lir za asfaltiranje ceste med Lakotdščem in Boljuncem; 10 milijonov za asfaltiranje ceste v Prebeneg; 4 milijone za popravilo opornih zidov ob cesti v Korošce (Sv. Barbaro) itd. Predavanje prof. Martina Pod okriljem Združenja Italija - ZSSR —- pokrajinska sekcija v Trstu — bo govoril v petek 23. oktobra ob 20. uri v dvorani Ul. Madonnina 19 prof. Ettore Leonida Martin, ravnatelj vremenoslov-skega zavoda o vprašanju: »Človek na pohodu v vesoljstvu*. Predavanje, ki bo izredno zanimivo tudi zaradi bogate izkušnje in globokega znanja govornika na področju zve-zaoslovja, bo javno. * * # Danes zvečer ob 20. uri v dvorani Ul. Madonnina 19 bo govoril odv. Loris Gallico o temi: «Nemško vprašanje*. Predavanje bo javno in ga prireja Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije ob priliki desetletnice ustanovitve Nemške demokratične republike. iiiiiiiiiiililiimmmiMimtiiliilimiitiiiiiiiiilimmiiiimiiiiiiiuiMiiiiiiHHiiiiimiHiniiiMiiiiJHl Javno zborovanje stanovanjskih upravičencev Predlog za podaljšanje zakona o blokira, nih stanovanjih do 31. decembra 1965. le-ta - Vprašanje odkupa ljudskih stanovanj V nedeljo dopoldne je bilo na Trgu Giuliani javno zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev, na katerem sta dva govornika obrazložila zborovalcem predlog za podaljšanje zakona o blokiranih stanovanjih do 31. decembra 1965. leta in vprašanje odkupa ljudskih stanovanj. Zborovanje je otvoril predsednik združenja Fuligno, ki je v nekaj besedah prikazal delovanje združenja v korist stanovanjskih upravičencev in izgnanih družin iz stanovanja, nakar je dal besedo govorniku Tonelu, ki je govoril o predlogu za podaljšanje zakona o blokiranih stanovanjih. Poudaril je, da je treba preprečiti, da bi ta zakon zapadel konec tega leta, ker bi to povzročilo velike težave zlasti revnim družinam, ki stanujejo v blokiranih stanovanjih. Sprostitev najemnin bi pomenila tudi občutno zvišanje najemnin, ki jih mnoge delavske družine ne bi mogle plačevati in bi se stanovanjski izgoni še pove- iMUiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiMiiiiiiMaaiiiiiimmiiMMiiiiiitiiMiiiiiMMiiiiiitiiitmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiuiMiiMitiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiii Iz sodnih dvoran Hodiš parčke Je gledat na basovske Obsojen uslužbenec, ki je sleparil podjetje - Odložena razprava proti nepopravljivemu goljufu Po tretjem dnevu prvenstva so juniorji na drugem mestu na lestvici Poraz titularcev v zadnji minuti Rezultati 3. dne: S. Lorenzo - Mossa 1-0 Lucinico - Isonzo 2-0 Sovodnje - Pro Gorizia 1-1 Juventina - Olivi 1-1 LESTVICA S. Lorenzo 3 3 0 0 10 0 6 Sovodnje 3 1 2 0 10 3 4 Olivi 3 1 2 0 6 5 4 Lucinico 2 1 1 0 4 2 3 Juventina 3 0 2 1 2 8 2 Pro Gorizia 1 0 1 0 1 1 1 feossa 2 0 0 2 2 4 0 Pro Isonzo 3 0 0 3 1 13 0 Ker je Pro Gorizia pomnožila število ekip, ki nastopajo v A krogu prvenstva juniorjev, ne bo imela nobena enaj-storica, ki nastopa v tem prvenstvu, prostih dni. Prvo tekmo je Pro Gorizia igrala s Sovodnjami. Gostom ni dosti manjkalo, da bi podlegli. S. Lorenzo je doslej dobil vse tri tekme. Z Mosso ni imel lahkega posla; potruditi se je moral bolj kot je bilo v načrtu, da je zmagal. Ločnik je zabeležil prvo zmago nad Pro Isonzo, Olivi pa je dobil dragoceno točko nad Juventmo v Standrežu. Sovodnje - Pro Gorizia 1:1 Vseh 90 minut igre sta se obe ekipi dvobojevali z napadi, ki so si sledili tako z ene kot z druge strani. Pro Gorizia je pokazala zelo hiter napad, dobri krilski vrsti, kjer se je posebno izkazal Nadalut-ti, ter dobro obrambo. Pri So-vodnjah se je poznala odsotnost malega toda nevarnega napadalca Vižintina III. in Di Lenarda. Zaradi njune odsotnosti so morali igrati zelo previdno. Pokazali so zelo dobro obrambo, v kateri je gospodoval Devetag, ki je bil najboljši na igrišču. Prvi gol so zabili gostje v 10. minuti prvega polčasa iz offsida. Tri minute pozneje so Sovodenjci pritisnili, toda zaradi prekrška je sodnik dosodil kazenski strel, s katerim je Devetag rezultat izenačil. V 30. minuti je sodnik prisodil nasprotnikom enajstmetrovko, ki jo je Ferfolja ubranil. Podgora - Sovodnje 3:2 Najbrž beli dolgo časa ne bodo imeli tolikšnih prilik za zmago, kot so jih imeli včeraj. Sovodenjci so ves čas bili v premoči, toda domačini so imeli ob koncu igre obe točki v žepu. Priborili so si ju v zadnji minuti. Sovodenjci so bili vsi v napadu, da bi izsilili zmago, toda v protinapadu so Podgorci zabili gol in zmagali. Res velika škoda. Sovodnje so nastopile brez nekaterih najboljših igralcev v napadu in v obrambi. Zamenjale so jih rezerve, ki so prav tako dobro opravile svojo vlogo, čeprav niso bile tehnično dovolj pripravljene. Dodati moramo še to, da je Mar-son v 33. minuti slabo branil in dovolil gostom, da so prešli v vodstvo. Zaradi teh pomanjkljivosti so Podgorci lahko odločno zaigrali, česar od njih ni nihče pričakoval v prijateljski tekmi, kakršna je bila v nedeljo. Tudi napaka Podgornika, ki je v 39. minuti zastreljal e-najstmetrovko, je v veliki meri pripomogla, da so igralci izgubili zaupanje v svoje sile. Sele v 42. minuti, ko je Ferfolja izenačil po lepem pred-ložku Petejana II, se je na igrišču spet vzpostavilo ravnotežje. Kolikšna škoda, da je to stanje trajalo samo tri minute. V zadnji minuti prvega polčasa je nasprotni napadalec s samostojno akcijo v protinapadu povedel svoje moštvo v vodstvo. Začetek drugega polčasa je pripadal Sovodenjcem. Domači so ves čas oblegali nasprotnikova vrata; sreča se jim je nasmehnila v 42. minuti, ko je Ferfolja spet izenačil. Nasprotni napadalec je tudi v zadnji minuti drugega polčasa zabil gol, toda tokrat domačim ni preostalo več časa, da bi jih dohiteli. Sovodnje: Marson, Devetak, Hmeljak, Petejan I., Vižintin I., Peric, Plesničar, Podgornik, Vižintin II., Ferfolja in Petejan II. Juventina izgubila proti S. Giovanniju Juventina je v Trstu igrala proti S. Giovanniju in izgubila s 3:2. Za Juventmo sta bila uspešna Cocco in Graba. Izkazal se je tudi Dario. Dobro je sodil Cividin iz Gradiške. Na kazenskem sodišču se je moral včeraj zagovarjati 53-letni Lodovico Farrisi, ki je bil obtožen, da si je v raznih presledkih od leta 1953 do leta 1956 prilastil na nedovoljen način skupno 2.116.221 lir kot trgovski potnik in nadzornik pri podjetju Gastone Dollinar. Farrisi je priznal, da si je prilastil omenjeno vsoto denarja, pripomnil pa je, da mu podjetje dolguje še več denarja. Na včerajšnji razpravi je predstavnik podjetja izjavil, da je Farrisi delal 25 let pri njihovem podjetju in da se niso nikdar pritoževali proti njemu. Obenem pa je dodal, da Farrisi ni še povrnil podjetju vsega posojila in o-bresti, ki tečejo že nekaj let. To posojilo pa ni všteto v predvideno vsoto. Sodišče je Farrisija obsodilo na eno leto in 8 mesecev zapora ter 20.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, toda kazen mu je odpuščena zaradi pomilostitve. # # # Včeraj bi morala biti na kazenskem sodišču tudi razprava proti 68-letnemu Giusep-pu Carresiju, železničarju v pokoju, ki biva v Ul. Crispi 7, toda proces je bil odložen za nedoločen čas. Carresi je obtožen, da je ogoljufal Angela Anzaloneja, Carmineja Lioneja, Giusep-pa Raspaola, Antona Belcino in Bruna Predena. Anzalone, tako pravi obtožnica, je septembra 1953 izročil Carresiju 20.000 lir in mu obljubil, da mu bo dal še 80.000 lir, da bi ga spet sprejeli v službo pri železnici. Carresi mu je namreč obljubil, da bo posredoval v ta namen v Rimu pri visokih funkcionarjih železniške uprave, ki jih je dobro poznal. Lione mu je maja istega leta dal 10.280 lir za plačilo potnih stroškov v Rim, kamor naj bi Carresi šel, da bi dosegel zvišanje pokojnine Lio-neju. Raspaolo mu je leta 1954 dal 15.000 lir, da bi njegov sin dobil službo pri železnici, Belcina mu je dal 10,000 lir, ker mu je Carresi obljubil, da bo posredoval pri zdravniku, ter 44.000 lir, ker mu je obljubil, da bo podkupil člane zdravniške komisije. Belcina je s tem upal, da ga bodo ponovno sprejeli v službo k železnici. Preden mu je istega leta dal 30.000 lir, da bi mu poskrbel službo pri železnici. Carresi je vsem obljubljal in pobiral denar, dokler se prizadeti niso naveličali in ga prijavili sodišču. * « * Razprave na preturi so večkrat dolgočasne, včeraj pa je bila izjema. Na zatožni klopi je sedel 35-letni Mario Gran-dini, brezposelni električar od Spodnje Magdalene, ki je bil obtožen, da je žalil čast maršala gozdne policije Ludovica Travana in da ni hotel pove dati svojih osebnih podatkov. Lani 17. decembra, okrog poldne je Travan bil v službi v Bazovici in je zagledal Grandinija, ki je oprezno hodil po bližnjih travnikih in pašnikih. Travanu se je to čudno zdelo, ker vsako leto marsikdo pred božičnimi prazniki seka prav v tistih krajih smrečice in male borovce za božična drevesca. Ravnanje «izletnika» se mu je zdelo se bolj sumljivo, ker je opazil, da ima nekaj pod jopičem. Naglo je odšel proti njemu in ga vprašal, kaj tam išče. Gran-dini mu sploh ni odgovoril. Maršal je nadaljeval in spraševal, ker je bil pač radoveden. Končno je Gradini izbruhnil: «Kaj ste otrok, da ne razumete, kaj delam. Ne motite mel* Maršal: »Pomirite se in pazite kako govorite*. Grandini: »Ustavljajte in sprašujte ljudi po Korzu, ne pa tu na deželi*. Maršal: »Dokumente*. Grandini: »Doku- mente zahtevajte od tatov, ne od mirnih državljanov*. Travan seveda ni nehal in je na vsak način hotel zvedeti, kdo je ta človek in kaj tam dela. Grandini pa se ni vdal in mu je verjetno zbežala iz ust kakšna grda beseda. Nato se je mirno usedel na tla, potegnil izpod suknjiča daljnogled in radovedno gledal naokrog, kakor da maršala sploh ne bi bilo zraven. Travan ni vedel kaj napraviti. Odšel je da bi dobil pomoč. Ko se je vrnil, skupno z drugim gozdarjem ni bilo več o Grandiniju ne duha ne sluha. Zaman so ga iskali vse naokrog in pregledali vsak grmiček posebej. Le naslednjega dne so ga dobili ob Ba-zovski cesti blizu mitnice in ga seveda takoj spoznali. Pri-javili so ga sodišču. Preisko. valni sodnik ga je zaslišal in takoj spoznal, da nekaj ni v redu: zaradi tega je odredil da ga pošljejo na psihiatrični pregled. Zdravniki so ugotovili, da je Grandini umsko o-mejen. Kaj pa je vendar Grandini iskal in gleda: na pašnikih pri Bazovici? Odkritosrčno je povedal, da je šel gledat srečne parčke, ki se tam običajno shajajo. Sodišče ga je obsodilo na 1000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, ker ni hotel povedati svojih osebnih podatkov; oprostilo pa ga je obtož- be žalitve zaradi pomanjkanja dokazov. # # # Na kazenskem sodišču bi morala biti včeraj razprava proti 52-letnemu Giordanu Se-bastianuttiju, ki je že v zaporu zaradi drugih stvari in je poleg tega obtožen nesramnih dejanj s 16-letno deklico, kateri je za to plačal dvakrat po 500 lir. Razprava je bila odložena in bo zadeva prišla na preturo, ker je kazensko sodišče izjavilo, da spada v prš stojnost preture. čaii. Lastniki stanovanj se izgovarjajo, da je že itak velika večina stanovanj s prosto najemnino, kar pa ne odgovarja resnici. Dejstvo je, da je v Trstu še vedno okrog 65 odstotkov stanovanj blokiranih, kar pomeni, da b; sprostitev teh najemnin povzročila hude posledice najemnikom. Poleg tega je Tonel tudi poudaril, da vsebuje predlog za podaljšanje zakona o blokiranih stanovanjih tudi zahtevo, da se preneha z izgoni iz stanovanj družin, ki stanujejo v blokiranih stanovanjih, ki jih hišni lastniki zahtevajo z raznimi mahinacijami. Hkrati Vsedržavno združenje najemnikov zahtava ustanovitev komisije za določanje najemnin prostih stanovanj. Za njim je govoril član glavnega odbora Rocco. Dejal je, da so cene za odkup ljudskih stanovanj previsoke, saj zahteva uprava IACP za stara stanovanja, ki nimajo ustrez-rih pritiklin, od 500.000 do 1.500.000 lir. Zakon o odkupu ljudskih stanovanj, je poudaril govornik, ima še mnoge druge pomanjkljivosti. Dejstvo je. da so poslanci skoraj vseh strank predložili vladi že štiri zakonske osnutke za drugačno ureditev odkupa ljudskih stanovanj, ki jih vlada ni hotela upoštevati in je dovolila, da so pokrajinske uprave IACP začele pošiljati stanovalcem ponudbe, naj odkupijo stanovanja. Db sedaj je v Trstu velika večina najemnikov ljudskih stanovanj zavrnila ponudbo o odkupu. Tako je na primer 80 odstotkov stanovalcev velikega stanovanjskega bloka »Vatikan* pri Sv. Jakobu zavrnilo ponudbe uprave, ker so cene previsoke in plačilni pogoji ne ustrezajo nizkim delavskim plačam. Združenje stanovanjskih u-pravičencev bo tudi glede odkupa teh stanovanj ščitilo koristi najemnikov in storilo vse, da ne bodo najemniki opeharjeni. iiiiiiiliiiaimiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiMiiHiiMiimmiiiiiiimiiiiiiiii Dogodki v slikah ... Proslava praznika policijskih sil Skupščina delovnih pohabljencev in invalidov Kine na predvaja danes 20. t. m z začetkom ob 18. uri zabavni lilm: 'FANATIKI Igrajo. PlEHRE FIIESMAY in MICHEL AUCLAIR Vozni red avtobu (postaja na TrguL!^ Odhodi Bazovica - Padriče - Gropada Ob delavnikih: 7.30* — 9.30 — 10.45 — 12. — 13.10* 14.* — 15.30 — 16.50 — 17.30 — 18.* — 18.50* — 19.50* — 20.40 — 22.40. Ob praznikih: 7.25 — 8.30* — 10.* — 11.* — 12.30* — 13.10* — 13.50 — 14.30 — 15.* — 15.30 — 16. — 16.30 — 17. — 17.30 — 18. — 18.30 — 19. — 19.45 — 20.30* — 22.30* — 24. Ob delavniki 6.30» — 9.20 7.55* - 8.50 . - 12'15 15.45 - 2o.r Ij 18.40 — l9'3?wx.. h , Ob praznikih - 12-15 - 14'2j ,il ,» 15.45 — l6-1®. , _ II *»( - I7-30 Tri* - »A Jt>v 19.30 - 2025* "^ - 21.30 — 222 * Skozi Gropado * Skozi Gropado NABREŽINA (SKOZI KRIZ) Ob delavnikih: 6.20 — 7.30* 10.30 — 11.45 — 13.15» — 15.* — 16.20* — 17.30 — 18.50* — 19.45* 20.30*. Til io 8, ; 'ar 8.45 — Ob praznikih: 6.45* — 8.30* — 10.' — 13.15* — 16.20* — 17.20« — 19.20 — 20.30*. Ob delavnikih 12.30* — — 9.30* 13-10 'A 17.45* - 1°-’u 21 Ob ’praznikih n » 8.20* -,?•$ L 13.05* - ld-3l -1 »: 17.10* — 18"3U 22.35*. 12.* * Za sanatorij # Za sana- torij •jer !'t(r Ivif BANI 11. Ob delavnikih: 5.5o — 7.40 - 8.40 — 12.30 — 13.50 — 17.15 17.50 — 18.30 - 19.30. Ob praznikih: 8. — 9.30 — 11. — 12 30 — 14.30 — 16.30 — 19. Ob delavnikih^ j*« 18 Ob praznikih ,jlkta 9 l®-*5 ]jjl Jijaj 14.25 — 18-10 CEROVLJE (NABREŽINA Ob delavnikih: 7.30. Ob praznikih: 15. — 20.30. MAVHf Ob delavni* Ob'P »»gg 17.10 — 22' PESEK Ob delavnikih: 7.55 — 13.10 — 17.30. Ob praznikih: 11.30 — 17.30. Ob delavn** ^ 8.55 - VELIKI REPEN Ob delavnikih: 7.15 - 10.30 Ob praznikih; 10. — 12.30 — 14. — 16.20 - 18.30 — 20.30. Ob delavni1 ! kih 6.20 -Ob prazniki 17745°- 23'-15 Ji * 11.31 Ob delavnikih: 7.35 — 1045 — 17.30 — 19.45. Ob praznikih; 11. — 13.45 — 18. SAMATORCA j? v Ob delavnikij %9l 6.20 - 7'20 ikih t Ob prazn*^ -■ rit0, 6.20 — 12' Tj 19.10. sto T ‘tlo, i« S 1>. ‘e -!! ^ d > Ob delavnikih: 7.30 — 13.15 — 16.20 — 18.50. Ob praznikih: 6.45* — 10. — 15. — 20.30. ŠEMPOLAJ . .. Ob delavnikt 17A55 ' Ob prarni* * Do bloka pri Gorjanskem OPČINE — Ob delavnikih: 8.20 22.35. C FERNETIČI Ob delavnf 7.30 — 13.10 Ob praznikih; 10. — 13.10 — - 20.30. 18. n Ob° azS4i' 1ft”S 14.30 18. 11.20 -7 19.30 _ 22.15- Ob delavnikih: * 6.45 — 7.50 — 10. — 12. — 13.30 — 16.30 — 17.45 — 18.30 — 19.15 — 20.30 (samo ob sobotah). Ob praznikih; 6.35 — 8.15 — 10. — 12. — 13.45 — 15.15 — 18.30 — 20.10 — 21.45. STARE MILJE (SKOZI CAMPORE) ^ Ob delavn* ^ d AH — .e 'J, r>: 6.40 11.25 16.50 i3-i® 'd ^ 18. " kih Ob pra*#'■ 6.30 — 7i. 15 f - 13.20 ".$■ — 19.50 " ti Ob delavnikih: 7. — 9.30 — 12.05 - 16.05 - 18.15 — 20.05 — 23. Ob praznikih; 7.35 — 9.30 - 12.05 - 14.30 — 18.15 — 20.05 — 23.20. TRŽIČ (SKOZI SESLJAN) m , Ob dela** IIP 6.52 " 21 Ob 917_Ti9.52 16.22 / 11. TRŽIČ (SKOZI BANE — SESLJA* 13.20. GORICA Ob delavnikih: 7. - 13. 14.30 — 19. Ob praznikih: 7. — 9.55 — 12.30 — 19.30. Ob delanj 13 Ob P'«2*-1 8.15 13.30 8.30 — — 21.20- 12-3° Ob delavnikih: 8. - 14. ti*'* Ob praznikih: 7. — 14. — 21.30. ČEDAD (SKOZI KRMIN) Ob dela*h 8 35 — * sobotah)- iicifc Ob 12.20 " GR A DEŽ Ob delavnikih: 8.15 - 13. - 17.45 — 19. Ob praznikih; 7.45 — 13. — 17.45 — 19.30 v (SKOZI TRZlC)gifl^ Ob 7.45 O* c#** 7.45 7.30 — 13. VIDEM (SKOZI TRZIC) ^ 15. - 18. 7. - 7f5.45' — 14. V K v I K ih T- r, Vi - T A ' S % AJDOVŠČINA pAJ (DUTOVLJE - ŠTANJEL Ob delavnikih: nh d« 6.45. Ob praznikih: 6.45 (do Črnega vrha). 20.05 °b - * 13.3°. ^iklh Ob Prfl Ob torkih: 13. — 19. Ob sobotah: 7.30 — 13 HERPEIJE ... t&t Ob torg^ Ob sob«1 7. — 17.30. 1« .2«' 7.15* 18. REKA 8.20 LJUBLJANA . tOt*^ * Ob torkih in četrtkih do • Ob Zagreba Zagr«B* ZAGREB 16. 10. PULJ 15. Ob nedeljah; 7.25 — 15. 10.45-Ob « 10.45 Ob Ob petkih in tobotah 7. — 15.30. Ob ponedeljkih in nedeljah: 9.3q =: 1«. SEŽANA „ Ob PetK18 lp-so,^ °b ned««®',},! 9.20 S* N Članek No se je ravno nasprot- Slosti se je v . "m ko I'61 d°Sajalo: J0'Wle*;i 0 Jinele v prejš-Z ««*tae akcije ve-k (Wegatlven ueinek na in njegovih iz beograjske «Medjunarodne politike» j . orga- ini sestanek Hffto j. v? Eisenhovverja, pomem-ni odrinil e zasedanja generalne M--°ZN v,™ m ■ Na podlagi *»«o7.r,enj iz P^teklo-4 2a . ’ke države redno ; N da bl pri raz-Medsebojnih ■tli e.QZN kot forum, v države, 0Z7UUJmh raČU' I' .Ml i*. • in J0 vse je enake pra- Nvo,iT*^boiaze'n- da 10 Potekal največjih, ■ 1 vzporedno z 11 .{S skupščine, « ,!eneralne »ieno v^Sali "jen pomen lvnih v8° Pri reševanju Tokrat ni bila il!'MatVprašani-'»Vič- ,ake vrste K take ieena. ■ - ----- « močnik zajemn° zbliževalo v ne sam°’ da ni (P koristinlmfnju 'g"01-1- ^ držav v f“allh in sred-° °r tudi sploš- l*’ Ni l"9 °ZN’ tenaveč so IRk " t?ena ^niS*?načevanja razlik *u Ml 'e obrrVPraŠanjlh velike * o Nev l7alni razorožitvi e naravnost na Svoj , °rSanizacijo. 1 0 totalni im«azložil pred «e- skupšč Varati so Ate, ^ Selwyn Lloyd h WHahtevali na ta an3e t pomoč in 'l m e^a naJŠiršega rt ■'•fict ^erodainega med- J> sprem gana-Y '»as aam?a 3e izredno So Uči*, °d°čnost OZN W Mnkovitost na vseh li>' Škrat 0dnesa živ- •** i»a &vn+l Pa dokaz. .?>inja ■ °ekai Mrtve-; °6itve . -ln da 3e veli- LV,et> nan1/adevaj° k0‘ }■ »e mnarodov na enak hiv ožje r'k0 več spreje-Mja : krogu brez so- li ? MednaS°^^asia ostalih 4»! “‘Sočnn “d,ne . skupno- St 'oko dolgoletno bor-tolenISkemu tekmo-_ 2 mirni ’ harmoni-i ki* v okvm Ureievanjem * ! °ZN 1" v 'bi' čržavn , malhne in ,jlS začeu ’ asti tiste, ki 1 Predlagati ide. C k fCn^dih'' ij. Orhost; Vlgne zavest o i MSvetova usodo miru t.,*1ije v -n° javno mne-c va na Kodelja velike-. P°litiw,° dogodkov til 50 oh volosil. Dej-W!tuPžčin Zafetku zase-ka’6 tUdi največ-0 l>m ,7° cenijo OZN Ihi bo * ““nogo do teli C- “aisliio no javno ln niih0 njihovem t Praviti 1 Politiki, KM« poi°S‘ tiste P°ll" H koejtsi. t a Podlago «>tat ence-Prvobor-! Vs«ga , - P°!itike so D 9 se poacftka prepri-tajojtie nP £ arih stezah S?..Niti, da° !“ogl0 dol-sile i„ morala ii,, °dstopit. strahu prej titv. “nta in pred Priti-. j, ‘n 2a, v korist po- Sl; ,t9k na s.torjen prvi l!to,Vci Poti, bodo V tajnosti ksistenco N Stj0 storiti vse, l| 'lir •'■"""um.. avtostopom i?ietič8a. častn7kaPri Ver°ni sa je a napadel hb^,^rri-na -g sisteneePr*dlagati ide' «e v ^Precej da p rise pri «. kk,»'p'..r« -v r ' Nb°ia,padel \° tji^l iz aaVast- F„ KC “dpej^tomobila in |J1 ie intrai „ Avtomobil / ‘tJ9 bodo f 1 karabi- F'« iJS^v*. ga je pestmi, nato pa bil ranjen. da se proces začetnega popuščanja ne lokalizira samo na ožjo relacijo Vzhod-Zahod, temveč da zajame vsa področja sveta in — kar je prav tako važno — da dobi svoj odraz v odgovarjajočih spremembah v odnošajih velikih sil z ostalimi državami. Obstajajo dobri upi, da bo v tem smislu imelo pozitivni vpliv tudi sedanje zasedanje generalne skupščine OZN. Splošna razprava, s katero se je končal prvi del zasedanja skupščine, kaže, da bo prišlo letos pri pripravljanju reševanja problemov, ki so v središču mednarodne napetosti, do bolj uspešne in bolj plodne bilance kot na dosedanjih zasedanjih. Podlaga za to predpostavko je v duhu in načinu, kako so načelniki delegacij razlagali svoje ideje in pri tem mnogo bolj kot v prejšnjih letih upoštevali težnje in koristi vseh članov organizacije. Seveda je izpre-menjeni kurz v odnosih Vzhod-Zahod vplival na o-zračje zasedanja, toda najbolj pozitiven ton je dalo razpravi živo hotenje večine delegacij, da OZN okrepi svojo vlogo pri obravnavanju vseh perečih vprašanj današnjega dne. V zelo plodni razpravi, ki je bila bogata po vsebini in po predlogih ter stališčih, je bilo opaziti veliko zanimanje večine, da bi OZN čim bolj vplivala na razvoj v svetu in ga usmerjala v tiste smeri, ki bi lahko pripeljale do najboljših rešitev. Vprašanje razorožitve je bilo seveda glavno vprašanje, ki je zanimalo vse delegacije. Kot vir vsega zla, ki tišči mednarodno življenje, prizadevata oborožitev in oborožitvena tekma ogromno škodo gospodarskemu napredku sveta. Zaradi tega je večina članic dajala konstruktivne predloge za uresničenje o-snovne plati razorožitve. Sodeč po dosedanjem poteku razprave, kažq, da bo generalna skupščina Že na tem zasedanju pripravila ugodne pogoje, da bi se na področju razorožitve dosegli prvi sporazumi. Enaka pažnja je bila posvečena tudi drugi strani tega zapletenega vprašanja — vprašanju nerazvitih področji, kjer so še prav posebej soglasno poudarjali nujnost, da OZN vzame krepkeje v svoje roke stvar podpiranja zaostalih držav, tako da bi čimprej dosegle gospodarsko osamosvojitev in enakopravno sodelovale v gospodarstvu. Tudi kolonialno vprašanje je dobilo zasluženo mesto v razpravi .zlasti pa stvar Alžirije, za katero so številne delegacije pokazale svojo zanimanje in voljo, da prispevajo k mirni in pravični rešitvi. Nevzdržnost stanja na področju pod kolonialnim gospostvom je postala na tem zasedanju še bolj očitna, in lahko predpostavljamo, da bo na tem področju OZN v še večji meri odgovorila svojim obveznostim. Splošna razprava je potemtakem krepko zajela osnovna vprašanja naše dobe in upati je, da bo delo v odborih stvari premaknilo naprej. Srečna okoliščina je, da se letošnje zasedanje skupščine vrši v dobi zbližanja med voditelji Vzhoda in Zahoda. Toda to, poleg ugodnih možnosti za širšo aktivnost na vseh področjih, postavlja OZN tudi pred delikatno odgovornost. V sedanjem položaju je OZN najbolj poklican forum, ki bi moral odločno delati za to, da se pomiritev, ki se je začela, ne spremeni v začasno premirje blokov, ki bi omogočilo, da ostane vse na današnjih pozicijah. OZN bo najbolje izpolnila svoje poslanstvo, če bo izkoristila svojo avtoriteto in dane možnosti, da se koeksistenca ne bo omejila samo na medsebojne odnose velesil. Namesto pa-sivneg^ premirja, je člove- štvu potreben pravi mir. Ta mir pa se lahko doseže samo s postopno likvidacijo vzrokov, ki so pripeljali do hladne vojne. To pomeni, da bi se moral proces pomirjevanja usmerjati s pomočjo uresničevanja aktivnega sodelovanja v vseh delih sveta in na načelih koeksistence med vsemi državami. Prav tako bi imeli zedinjeni narodi mnogo večje možnosti za akcijo in pozitivni vpliv, če bi bolj kot doslej poskušali razbijati vse notranje okove, ki so preprečevali njihovo moč in paralizirali njihovo silo. Gre za blokovsko razdelitev v Organizaciji združenih narodov sami, ki mora v dobi novih tokov in novih perspektiv napredovati tako, da bi taka razdelitev izumrla in da bi OZN na ta način povečala svojo učinkovitost ter sprostila nove e-nergije. Pričakovati je treba, da bo OZN izkoristila vse priložnosti, da bi svojo avtoriteto uporabila za nadaljevanje in pospeševanje novega kurza v odnosih v svetu na načelih Listine in v skladu s splošnimi interesi miru in vseh narodov brez razlike. N. DUBRAVCIC Oči njenega sina še sivijo Ali bo Chessman v petek usmrčen? «Oči mojega sina še živijo», Je rekla mati dvanajstletnega sina, ki je umrl zaradi avtomobilske nesreče, medtem ko je objela gospo Duane Vincent (desno) ob izhodu iz bolnišnice, kjer so ji presadili oči mrtvega otroka, tako da sedaj zopet vidi iMiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiuniiiiHiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiHHintiiMNiiHtiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pojutrišnjem bo podeljena Nobelova nagrada za književnost Najresnejši kandidat je italijanski književnik Alberto Moravia Toda med kandidati je tudi Ivo Andric in značilno je, da je Švedska akademija znanosti pred kratkim zaprosila za njegovo sliko STOCKHOLM, 19. — V četrtek bo dodeljena Nobelova nagrada za književnost. Vse kaže, da je med kandidati najresnejši Alberto Moravia, za njem pa Ignazio Silone in Sal-vatore Quasimodo. Poleg tega t. i>; , IVO ANDH1C prihaja v poštev še Francoz Saint-John Perše ter Danec Isak Dinesen. Manjša verjetnost pa je za Amerikanca Roberta Frosta. Značilno je pri vsem tem, da se ponovno govori o možnosti, da bi letošnjo Nobelovo nagrado za književnost prejel slavni jugoslovanski pisatelj Ivo Andric, za katerega je bilo že rečeno, da ne prihaja več v poštev. Švedska akademija je namreč prav v zadnjih dneh zaprosila Zvezo društev jugoslovanskih književnikov, naj pošlje Andričevo sliko. Znano je, da prav Švedska akademija objavlja ime Nobelovega nagrajenca. Po drugi strani pa znani francoski literarni tedenski časopis «Les Nouvelles Litte-raires* skoraj popolnoma izključuje možnost, da bi letos nagrado za književnost prejel Francoz, ker je Francija prejemala nagrado vsako leto od l. 1947. Časopis poudarja dalje, da tudi Sovjetska zveza ne prihaja v poštev, ker je lani prejel nagrado sovjetski pisatelj Boris Pasternak. Glede Američanov pa pravi, da niso dobili nobene nagrade od leta 1954, ko je bil nagrajen He-mingway. Omenja pa Dos Pas-sosa, Johna Steinbecka in Esreja Paunda, ki živi sedaj v Italiji, ki pa je znan kot kolaboracionist s fašizmom. Tudi ta časopis omenja Alberta Mo-ravio, ki je sedaj predsednik Pen-kluba. Nato piše list, da je stalni tajnik Švedske akademije An-ders Esterling napisal o Ivu Andriču navdušen članek ob priliki izida povesti «Prokleta avlijavt v švedskem jeziku. «Spomnimo se, da je Esterling lani ob istem času napisal navdušen članek o Borisu Pasternaku in se vprašujemo, ali Ivo Andrič ne bo predstavljal presenečenje za leto 1959. Zgodilo bi se prvič, da bi Nobelovo nagrado za književnost dodelili eni izmed balkanskih držav*. Ivo Andrič je star 67 let, rojen v Bosni, njegova najbolj znana dela so: *Most na Drini*, «Travniška kronika*, «Gospodična• in šteuilne novele. Zakonski osnutek proti «tc(ldy boys» RIM, 19. — Z namenom, da bi se mogli boriti proti pojavu «teddy boys», je poslanec Quintieri predložil zakonski osnutek, ki so ga danes dopoldne razdelili v poslanski zbornici. Na podlagi tega osnutka bodo smatrali osebe, ki niso dovršile 25. leto in ki so, v skupini več kot dveh oseb, izvršile neko kaznivo dejanje, pozneje pa se bahavo obnašale, za družbeno nevarne. Taka domneva o družbeni nevarnosti se razširi tudi na osebe nad 25 let starosti, ki so sodelovale pri kaznivem dejanju. V Afganistanu: tujec-Anglež (Nadaljevanje s 3. strani) Čeprav se bo čudno zdelo, so si afganistanske oblas,ti p«. Zgledu mnogih bolj naprednih in razvitih dežel, že pred tremi leti izdelale petletni gospodarski načrt za razvoj dežele. V petih letih naj se vloži v razvoj gospodarstva okoli 480 milijonov dolarjev. To so velike vsote, ki se bodo tudi v tako slabo razviti deželi prav gotovo opazile. Zal pa je moral Afganistan večino teh sredstev poiskati v tujini. Sovjetska zveza je Pakistanu da. la sto milijonov dolarjev posojila s po 2.5 odst. obresti za dobo 30 let, hkrati pa lastne pomoči v znesku 120 milijonov dolarjev za gradnjo ceste med središčem Herat in Kandahar. Poleg tega so ZDA dale Afganistanu 120 milijonov dolarjev posojila, tako da je ostalo nepokritih komaj 140 milijonov dolarjev z vsega proračuna za sedanji petletni načrt. Rekli smo, da se bo to opazilo, posebno ker je Afganistan že doslej porabil za svoj gospodarski napredek nad 800 milijonov dolarjev, s čimer je zgradil več nidustrij-skih objektov, okoli 6000 km cest in dve veliki letališči, ki Afganistan povezujeta z ostalim svetom. Hkrati so v Afganistanu začeli z večjimi bonifikacijami, predvsem z namakalnimi deli. Vse to pa je le začetek velikih del in glavno je, da bi afganistanske oblasti pri tem ne ostale. Največja težava pri tem je prav gotovo pomanjka. nje domačih strokovnjakov, kajti vsako delo morajo voditi tujci, predvsem sovjetski strokovnjaki in Američani. Neznaten dogodek, ki pa je značilen; Pred kratkim se je v glavnem mestu Afganistana Kabuli pojavilo na ulici prvih 40 deklet brez feredže (pajčolana, ki pokriva obraz muslimankam). Ob tej priložnosti so policijske oblasti dobile nalogo, naj dekleta varujejo pred morebitnimi izpadi verskih fanatikov. V kratkem bo prišlo iz posebnega zavoda nadaljnjih sto deklet brez feredže. To je malenkost, toda le na videz, kajti za bivšega predsednika turške,»republike Ata-turka so rekli, da je prešel v zgodovino zato, ker je muslimankam Turčije snel feredžo. Vsa njegova velika reformatorska dela baje niso bila vredna toliko, kolikor ta pogumen akt. Ce to prenesemo v afganistanske razmere, je pomembnost 150 deklet brez feredže veliko večja, kot se na prvi pogled zdi. N. S. Še vedno upa: da bo vrhovno sodišče sprejelo zadnji priziv za revizijo protesa SACRAMENTO (Kalifornija), 18. — Guverner Kalifornije Edmund G. Brown je dane« zavrnil prošnjo Caryla Chessmana za pomilostitev. Zato je zelo verjetno, da bo Chessman prihodnji petek u-smrčen v plinski celici, tako da bi bila po enajstih letih izvršena smrtna kazen, na katero je bil obsojen zaradi svojih zločinov. Guverner Brown je izjavil, da je več stvari vplivalo na njegovo odločitev. V prvi vrsti je navedel zločinčev načrt večkratnih ropov in posiljevanj, uporabo orožja itd. Poleg tega pa je dokazano, da se zaradi vaeh teh zločinov Chessman ni nikoli kesal, tem. več kazal vse svoje zaničevanje družbe in njenih zakonov. Pa tudi prejšnje obsodbe so vplivale na guvernerjev sklep, kar na podlagi ustave omejuje pristojnost guvernerja pri podeljevanju pomilostitve razen v primerih priporočil vrhovnega sodišča. Guverner je dalje povedal, da Chessman ni zaprosil za pomilostitev, temveč se je le opravičeval, česar pa guverner ne more upoštevati, saj so dokazi za Chessmanove zločine zelo jasni. Izjavil je tudi, da je na zahtevo branilcev o-sebno pregledal zadevne sodne spise in poudaril, da je ena izmed njegovih žrtev, ki ji je bilo tedaj osemnajst let, še vedno v umobolnici in zdravniki trdijo, da je njene bolezni delno krivo tudi posilstvo, ki ga je nad njo izvršil Chessman. Caryl Chessman je star sedaj 36 let. Obsodili so ga na podlagi sedemnajstih obtožb, med katerimi sta tudi obtožbi, da je napadel dve deklici in ju nato oropal in posilil, za kar je po kalifornijskih zakonih predvidena smrtna kazen. Teroriziral je mlade zaljubljence, ki jih je našel v ustavljenih avtomobilih v okolici Los Angelesa, Imenovali so ga «bandit z rdečo lučjoa, ker je imel na svojem avtu rdeč reflektor, podoben tistim na policijskih avtomobilih. 2e prej je bil večkrat obsojen zaradi kraje in živel je po poboljševalnicah za mladoletnike. Večkrat je pobegnil in se v poboljševainice zopet vračal. Znano je, da je v zaporu napisal štiri knjige, od katerih so tri izšle in bile prevedene v številne jezike. Naslovi knjig so: «Celica 2245», «Sodni dokaz«, «Deček je bil morilec«. S honorarjem je plačal odvetnike za svojo obram. bo. Pravijo, da je zaslužil o-krog 150.000 dolarjev ali 93 milijonov lir. Knjige je pisal kljub prepovedi uprave kaz- CARYL CHESSMAN nilnice, kar mu je uspelo s pomočjo prijateljev. Chessman pa ni prav nič tragično sprejel vesti, da ga guverner ni pomilostil. Šalil se je z novinarji, se z njimi rokoval, da bi dokazal, da se mu roke ne tresejo in da ni prav nič nervozen. O guvernerju pa se je izrazil sarkastično in dejal, da je njegovo ravnanje pod političnim vplivom, ker da je podlegel histerizmu, kar je sicer že prej predvideval. Ko so mu rekli, da mu guverner očita, da se ni kesal, je Chessman odvrnil: «Verjetno se tudi Galileo in Kopernik nista kesala. Jaz pa nisem bandit z rdečo lučjo«. Dodal je še, da ne bi pristal na spremembo smrtne kazni v kazen dosmrtne ječe, kajti to bi pomenilo drugo obsodbo na smrt. Dejal je še, da je pripravljen umreti v petek zjutraj v plinski celici kljub temu pa bo pošiljal priziv za prizivom. «Pred izvršitvijo kazni pa ne bom zahteval nič posebnega kot na primer posebnih jedil itd., temveč bom povabil nekaj oseb, med katerimi je tudi članica mojega obrambnega kolegija, naj prisostvujejo izvršitvi kazni, tako kot dopušča zakon«. Njegov odvetnik Georges Davis pa je izjavil, da je položaj za Chessmana precej obupen, kljub temu pa da bo zadevo ponovno predložil vrhov, nemu sodišču v ZDA. Končno je poudaril, da se ne strinja z odločitvijo guvernerja Brow-na, vendar pa da jo spoštuje. min ................................................................ Rasistični napad v Londonu Vpliv Mosleyevih fašistov Pet mladih rasistov in dve rasistki so obstrelili iz samokresa nekega doseljenca st Antilskih otokov LONDON, 19. — Neki novi rasistični incident se je pripetil danes zjutraj v londonski mestni četrti North Kensing-ton. Nekaj mladih belcev je izstrelilo iz samokresa nekaj strelov proti nekemu priseljencu z Antilskih otokov, ne da bi jih kdorkoli izzval. Vsaj tako se zdi. Moža, ki mu je krogi i prebila zapestje, so obvezali v bolnišnici, nato pa se je vrnil na svoj dom. Napadalci so: petero mladeničev in dvoje deklet, ki so izginili brez sledu. Domnevajo, da je streljal eden od mladeničev, s samokresom, ki ga je ena od deklet skrivala v svoji torbici, že leto dni se veča število rasističnih incidentov v mestni četrti North Kensington, v katerem predstavlja nebelo-kožno prebivalstvo, ki izvira predvsem z Antilskih otokov, pomembno manjšino. Napetost med belokožci in nebelokožci je stalna in med nedavno predvolilno kampanjo so oblasti pričakovale hude incidente, in to tem bolj, ker je v tem kolegiju kandidiral sir Oswald Mosley, voditelj Unionističnega (fašističnega) gibanja. Mosleyevi pristaši so usta- novili »komandose*, ki so zahtevali »Belokožno Veliko Britanijo* in so razširjali svoja gesla z zvočniki na avtomobilih. Prišlo je do številnih incidentov, toda takojšnji poseg policije, ki so jo okrepili med predvolilno kampanjo, je preprečil, da bi prišlo do hujših posledic. Rezultati volitev, ki so pokazali popoln neuspeh Mosleye-vega gibanja, so prispevali k temu, da se je položaj nekoliko pomirili, toda današnji incident dokazuje, da se duhovi še niso pomirili v zadostni meri. Ostanki prazgodovinskega mesta MOSKVA, '19. — A- gencija Tass javlja, da so v Cengavitu, na južno zapadni periferiji E-rivana (prestolnice sovjetske Armenije), odkrili ruševine nekega mesta iz neolitičnfe dobe, t. j. izpred četrtega tisočletja pred našim štetjem. Gre za prvo središče nenomadskega življenja, ki so ga našli na armenski nižini. Ruševine obkroža na treh straneh zid iz kamnitih blokov, ki se nadaljuje z jarkom. Arhitektonski slog odkritih ruševin je podoben onemu neolitičnih spomenikov, ki so jih odkrili v Iranu in v Mali Aziji. Našli so tudi številne hišne predmete, nekaj zlatega nakita in živalskih kosti, zlasti od ovna, na podlagi česar je moč trditi, da se je prebivalstvo tega mesta pečalo s poljedelstvom, ribolovom in lovom. nečitljiva pisava Z anketo, ki jo Je neko angleško podjetje, ki proizvaja nalivna peresa, izvršilo med tremi tisoči oseb, so potrdili, da so zdravniki oni, ki imajo najbolj nečitljivo pisavo. Glede stopnje nečitljivosti pridejo za njimi po vrstnem redu najprej poslovni ljudje, nato novinarji, trgovci in glasbeniki. Najbolj čitljivo pisavo imajo arhitekti in računovodje. Med kategorijami oseb, ki se morajo pohvaliti z lahko čitljivo pisavo, so tudi državni nameščenci, šolniki, pisatelji, arheologi, knjižničarji in duhovniki. 1.000.000 dolarjev za Elisabeth Taylor Elisabeth Taylor bo dobila milijon dolarjev kot honorar za svojo vlogo v filmu o Kleopatri, ki ga pripravlja filmsko podjetje «20. Century Fox». Ustrezna pogodba, ki so jo podpisali voditelji velikega filmskega podjetja in popularna filmska igralka, je med najugodnejšimi, kar so jih kdaj koli sklenili z eno samo filmsko igralko za njeno sodelovanje pri enem samem filmu. » Da bi dosegla to bajno pogodbo, je Elisabeth Taylor morala sprejeti vlogo ženske-lahkoživke v filmu «Butterfield-8». Igralka je to v prvem trenutku odklonila, ker je smatrala, da je ta vloga zanjo neprimerna; toda podjetje «M.G.M.», s katerim je Taylorjeva še vezana pogodbeno (za en milijon dolarjev), je sporočilo, da ji ne bo dovolilo nastopiti za «20. Century Fox», če ne bi izpolnila svojih sedanjih pogodbenih obveznosti. Ta pogodba obvezuje igralko, da mora sodelovati vsako leto v dveh filmih družbe «M. G. M.». Končno je družba «Metro Goldwyn Ma-yer» pristala na to, da spremen: scenografijo filma «Butterfield-8» in da ga bo snemala v New Yorku namesto v Holly-,woodu. Na te pogoje je Taylorjeva pristala. IVAN TA Mrtva srca* 2. POVEST, katerih nad njim, njimi, pulil stari mah ■sl »in. -Min t -,v s6 divno življenje, katero klije v teh vfe P Na n, kako sem živel! Kaj sem se menil svetA 'fckt „° jasn^e tratinah sem polegal in gledal skozi mvK sta j1 ?eba- Ah sem pa hitel po stezah, štel 1 '"Sa kostajni** in hi>1 raHrvcfan Ho fcivpl ^jih, ovi are kostanje, in bil radosten, da sem živel s^dkrijei Kadar prideš po beli cesti navzgor, do radi kostanjev gozd in ravnina se raz- etj z behmi kočami, v ozadju pa mesto — Sfi sitA erasT- nogo ležl bolj gosposko poslopje. To Pri u a' Udobno je prostorni pristavi. Tam skorQ i 7 Pa Je še drugo gospodarsko poslopje. tn n to je Nižava! 'i7 J .ih j® rodil tvoj oče. Tedaj je bil gospodar ■ ČU(W na. Višavi Gregor Lesovčj — oče moj. čVksLc s SrečrT mož’ Posestnik več hiš v Lukovcu si je X 0 v breino*0 vim?ko in drugo kupčijo za svoje razmere *■ sredi Iz malo olikane rodovine je bil sam L, »Svetu /p , kmečkim veljakom in olikanim mešča- ■ .j^-ta jT *Jubil le dve reči — denar in pa svojega ftekja * sin njegove sestre V siromaštvu je taili doli, na Hrvaškem in zapustila tega otroka. Po to siroto je šel moj oče ter jo pripeljal domov na Nižavo. Ravno isti čas mu je bila žena — moja mati — umrla. Ali le to ga ni prehudo zadelo, čudno pa je bilo, kako je ljubil sina svoje sestre! Mene je puščal ležati ves božji dan po kostanjevih gozdih in, če sem bil bolan, malokdaj je prišel k postelji. Ernesta pa je nosil na rokah, gladil mu mehke lase ter ga imel vedno na svoji strani. In tako je ostalo do tedaj, ko sva z Ernestom dorastla in prišla v šolo, na gimnazijo v Lukovec. Kar je pisal, pisal je le Ernestu in po meni je samo povpraševal. Pri takih razmerah ni bilo čuda, ako mi je proti mojemu očetu okamenelo srce. Bil sem tihega, podanega značaja. Pa saj je bil ta Ernest človek, ki ga je moral vsakdo rad imeti. Prečudne moške krasote, imel je tudi zmožnost priljubiti in prisladkati se v srce, da malokdo tako. Prišla je Gregoriju Lesovčju nekdaj zadnja ura. In tedaj sva sitala z Ernestom pri postelji njegovi. Tega je prijel za roko in jemal slovo od nje. Ali mene, sin moj, mene je komaj videl! Milo se mi je storilo in sklonil sem se pri vznožju njegovega ležišča ter pričel glasno jokati. Počasi se je vzdignil bolnik. «Vid!» dejal je. «Ubožee!» Tako mi je govoril oče na smrtni postelji. «Ubožec! Zakaj tudi ti nisi tak, kakor je moj Ernest!« In ko sem le plakal, pristavil je še: «Jokat, nikar! Saj sem mislil na te v svojem testamentu!« ge je govoril z Ernestom, potem je pa umrl — in na me je mislil v svojem testamentu! Gregor Lesovčj je umrl in, ko so odpečatiii oporoko njegovo — bil je Ernest gospodar bogate Nižave, z njivami vinogradi in s hišami v Lukovcu. Jaz pa sem dobil Višavo in vse prekrasne gozde starega kostanja okrog in okrog nje. Pričel sem takoj čediti svojo posest, prodal sem nekaj lesa nekaj vina. Kmalu sem si bil v srečnih špekulacijah namnoži svoje imetje. Emest pa je bil največji gospod. Jezdaril je konje in se vozil v kočijah, igral s kvartarni in živel je splon lahkomlšljeno. časih je prišel k meni na Višavo ali sem pa jaz šel dol na Nižavo. Pila sva vino in rada se imela. Kazal mi je svoje konje, vozove in drugo ropotijo, vlekel me tudi v Lukovec, in ondi sva hodila od hiše do hiše. Ernest se je sladkal okrog mladih deklet, jaz pa sem tičal pri materah, pil ž njimi kavo in govoril resne reči. Saj je moralo tako biti pri tem mladem človeku, ki je pil življenje z radostnimi požirki. Nekdaj sva šla peš iz Lukovca domov proti Višavi. Pri nekovem sorodniku — Sodarju (morda še prideš ž njim v dotiko) sva bila in Emest je bil ukazal prinesti francoskega vina. In ko sva šla proti domu, omamile so ga bile vinske moči. In tedaj je bilo, da sem mu dejal: «Emest, jaz se bom ženil!« «ženil!» Obstal je in malo je pogladil svojo brado ter z bičem, ki ga je vedno nosil pri sebi, švignil čez zrak. «Le se, če se hočeš!« In šla sva molče dalje. «Le se!« dejal je še potem, «ali življenje boš imel slabejše, to ti povem!« Zopet je obstal. V dolu se je videl Lukovec s svojimi hišami. «Tale Lukovec«, pristavil je, «ima čudne reči v sebi, dragi moj Vid! In omožena ženska, pravim ti, čudna ženska, rečem ti! Pa če te je volja, le se!« In šel je dalje in tiho je pel: *Tri ljubce ljubiti, so čudne reči: vsem trem se lagati, me nič ne skrbi!* Jaz pa sem se bil res oženil. Ti je nisi poznal, svoje matere, sin moj, in ne spominjaš se obraza njenega. Nekdaj v Lukovcu, ko sem še ondi študiral, seznanil sem se bil ž njo. Hči je bila precej premaznega kupca. Krasna ženska, cvetoča in polna življenja. Bil sem se ji ujel v mreže in pripeljal jo na Višavo. Počasi jo je zapuščal dolgčas, ki jo je sprva moril s spomini na mesto. Ljubil sem jo, sin, ljubil še potem, ko me ona ni več in ko so že davno bile pretrgane vezi med nama! Moja natura se je bila v njeni raztopila in preživel sem v sreči mnogo dni. In časih se me je z grozo polastila misel, kaj bi bilo, ko bi je več ne imel, te ženske. Porodil si se ti na svet. Moje veselje je bilo neskončno, in neskončna moja ljubezen do Klare, tvoje matere. Preteklo je potem eno leto. Klara je bila srečna in živeli smo idilično. Skoraj vsak dan je prijezdaril k nam bratranec Emest. Bil je jako dobre volje v naši družbi in popustil je počasi pijančevanje tam doli v Lukovcu. Upal sem, da odloži slabe svoje navade ir da pripelje morda tudi ženo na Nižavo in da bodemo potem šele srečno skupaj živeli. Tako sta pretekli dve leti. To so mi bili srečni trenutki! Sam nisem vedel, kako bi se radostil življenja in bodočnosti S puško sem lazil po kostanjevih gozdih, imel svoje misli ter gojil nade prihodnje! Od Višave v gozd, daleč tja v gozd, dal sem bil široko pot izsekati in jo s peskom posuti. Po tej smo se navadno sprehajali zvečer. Nad nami so dvigali stari kostanji stare vrhove in, če je piš majal njihove veje, bilo je spodaj prekrasno poslušati vršanje nad glavo. Lep večer je bil. Sonce ni več sijalo in skoraj mrak je bil že legel na gozd. Slonel sem pri starem deblu in poslušal razgovore, katere je imela sapa z vejami in listi nad menoj. Ozrem se po peščeni poti proti Višavi. Prihajala sta bratranec Ernest tn Klara v živem razgovoru. Ne vem, kako mi je prišla ta misel iz pekla — in skril sem se za deblo, da bd poslušal, kar sta govorila med seboj, hoteč potem med njiju stopiti ter ju prijazno iznenaditi. Prišla sta in skoraj ravno pred deblom obstala. «Klara», rekel je Emest, «koliko časa naj š« čakam poljuba tvojih ust?« «Eme6t!» vzdihnila je ona ter ga pogledala ljubeznivo. «Le poljub, Klara! lin potem bom vzel slovo tn šel v daljni svet, in videla me nikdar več ne boš in Bog ve ki« bom poginil!« ’ J In ležala mu je na prsih in solze je točila. (Nadaljevanje sledi) 5. Kolo italibanskega nogometnega prvenstva JUVENTUS GAZI SVOJE NASPROTNIKE Milančani napredujejo, Fiorentina zaostaja A LIGA Rezultati •Bologna-Bari Milan-‘Genoa •Inter-Fiorentina Muvenius-Alessandrla •Lanerossi-Padova *Napoli-Atalanta »Palermo-Spal •Udinese-Sampdorla 2 1 2-0 2-0 7-0 1-9 1-9 1-1 1-1 LESTVICA Juventus 5 4 1 0 26 4 9 Bologna S 3 2 0 § 3 8 Milan 3 3 1 1 S 6 7 Spal 5 3 1 1 9 6 7 Inter 5 2 3 e 10 S 7 Fiorentina 5 3 0 2 1 7 6 Lazio 5 2 2 i 6 7 6 Sampdoria 5 2 2 i 7 3 6 Roma S 2 2 i 7 3 6 Bari 5 2 1 2 2 3 5 Alessandria 5 1 3 1 4 9 5 Palermo 5 1 2 2 4 S 4 Atalanta S 0 3 2 3 8 3 Udinese S 1 1 3 5 8 3 Lanerossi 5 1 0 4 5 10 2 Padova 5 1 0 4 S 13 2 Genoa 5 1 0 4 1 € 2 Napoli S 1 0 4 3 9 2 TEKME 2.5.16 Alessandri ?.-Sampdoria, Bari- Inter, Fiorentina-Atalanta, Ge- noa-Lanerossi, Lazio-Juventus, Milan-Udinese, Padova-Roma, Palermo-Napoli, Spal-Bologna. B LIGA Rezultati Novara-^Brescia Catania-*Cagliari •Catanzaro-Modena *Como-Torino •Messina-Verona ‘Reggiana-Marzotto •Sambened.-Triesiina Lecco-*Simm. Monza •Taranto-Ozo Mantova 2-6 *Venezia-Parma 4-1 1-9 Irt 2-6 2-1 2-9 1-9 18 2-1 LESTVICA Reggiana 5 4 9 1 12 6 8 Catania 5 2 3 0 8 4 7 Lecco 5 3 1 1 16 S 7 Venezia 5 3 1 1 9 2 7 Novara 5 2 2 1 2 1 6 Marzotto 5 2 2 I S 3 6 Messina 5 2 2 1 4 2 6 Como 5 • 2 2 1 7 6 6 Taranto 3 2 2 1 i 5 6 Torino 5 1 3 1 8 4 5 Catanzaro 5 2 1 2 S 4 5 Modena 5 2 1 2 5 6 5 Brescia 5 0 4 1 1 2 4 Mantova 5 1 2 2 3 7 4 Sambened. 5 1 2 2 7 10 4 Cagliari 5 2 6 3 4 9 4 Parma 5 0 3 2 4 9 3 S. Monza 5 0 3 2 4 6 3 Verona 3 0 2 3 5 9 2 Triestina 5 6 2 3 3 9 2 V B ligi sama v vodstvu Reggiana - Torino izgubil v Comu, Triestina pa v San Benedettu del Tronto A LIGA I igrali previdno. Mnogo bolj borben pa je bil beneški derbi med Lane- TEKME 2.5.19 Brescia-Cagliari, Catanzaro-Catania, Lecco-Sambenedette-se, Marzotto-Taranto, Messina-Modena, Ozo Mantova-Reggia-na, Parma-Novara, Torino-Ve-nezia, Triestina - Simmenthal Monza, Verona-Como. V Športne stave TOTOCALCIO 121 111 XIX 11XX Kvote: 13 točk - 666.500 lir, 12 točk - 29.900 lir. V Trstu je 6 dobitnikov s 13 točkami in 102 z* 12 točkami. T O T I P XII 2X1 212 X 2 X Kvote: 12 točk - 6.350.751 (en sam dobitnik), 11 točk -104.110 lir, 10 točk - 8820 lir venstva ima A liga že svojo «veliko enajstorico)), ki se dviga iznad ostalih. To je Ju-ventus z največjim številom točk (9), z edino pozitivnim angleškim povprečjem f+I), z največ doseženimi (20) in le štirimi prejetimi goli. Toda to je le statistični odraz vrednosti črno-belih iz Turina (kateremu je treba dati še nedeljsko zmago s 7:0 nad Alessan-drio), kjer pa je še vse ostalo kar odlikuje Bonipertijevo enajstorico; tehnika, organizacija, prodornost, eleganca in učinkovitost? V primerjavi z njo zbledijo vse ostale aveli-čine>> s FiorerJino vred, ki letos nikakor ne more ujeti pravega ritma, in z Milanom, čeprav je po vseh znalcih sodeč nastopil pot rehabilitacije. Tekma med Juventusom in Alessandrio ne potrebuje ko-* lentarja. 7 g o'o o razlike po-i sem odgovarja razmerju sil na igrišču in golov bi lahko bilo celo več. Presenečenj v 5. kolu praktično ni bilo in tudi poraz Fiorentine v Milanu proti In-terju sodi v okvir normalnosti, čeprav je bilo treba upoštevati vse tri možnosti. Inter je zmago zashižil zaradi večie borbenosti, vendar pa je rezultat glede na igro in na možnosti za realizacijo previsoko izražen: Fiorentina se je odlikovala z lepo, toda premalo koristno igro. Njeni igralci so bili boljši tehničar-ji, vendar pa nekateri niso bili v najboljši formi, kar velja za vse napadalce z izjemo Grattonn. ki je bil poleg branilca Castellettija najboljši mož na igrišču. Pri Interju so se odlikovali vsi s požrtvovalnostjo m borbenostjo izstopal pa je mladi branilec Gat-ti, ki je bil naravnost neprehoden. Gola sta dosegla v 40' prvega polčasa Rancati in v 30' drugega polčasa Masiero. Edino zmago na tujem igrišču je dosegel Milan, ki je premagal Genoo z 2:0. Oba gola sta dosegla v drugem polčasu Schiufjino in Danova V režiji 1žiedholma in Schiaf-fina je Milan dominiral skoraj vseh 90 minut igre, ki je bila na trenutke naravnost ekshibicijska. Med enajstoricami, ki letos presenetljivo dobro vozijo, je vsekalcor Bologna, ki se krčevito drži drugega mesta neposredno za Juventusom. Poleg Juventusa in Interja je še edina nepremagana. Tokrat ;»• bil njena žrtev Bari, ki je klonil že v prvem p iltasu, v katerem je De Marco dvakrat zatresel mrežo, v drugem polčasu pa kljub rahli terenski premoči ni mogel prebiti čvrste obrambe domačih. Z lestvice sta izginili dve važni ničli, za kar sta poskrbela Napoli in Lanerossi, ki sta dosegla prvi letošnji zmagi. Za Napolija je bilo u-godno nevtralno igrišče v Livornu in — zamenjava trenerja. Prerpagal je Atalanto sicer tesno, toda zasluženo Strelec gola je bil Del Vec-chio v 28' prvega polčasa. Prikazana igra je bila na nizkem nivoju, rossijem in Padovo. Tekma se sicer ni dvignila nad povprečje, bila pa je zagrizena od prve do zadnje minute. Zmaga Lanerossija je pravič na. toda tudi neodločen rezultat bi bil sprejemljiv. V ačetni fazi je Padova dobro adrževala napade domačih in spretno izvajala protinapade, ki so bili vedno nevarni za ne preveč zanesljivo obrambo Lanerossija. Pozneje pa so domači le prevzeli premoč tudi na sredini igrišča in jo v sredini drugega polčasa uveljavili z neubranljivim golom Cappellara. Reakcija Padovan-cev je bila grdita in je trajala prav do zaključnega žvi-ga. Lanerossi se je kapri v hermetično obrambo in odlival rezultat tudi s precejšnjo dozo sreče. Drugi derbi 5. kola med Romo in Laziom se je zaključil z vidno zmago Rome, ki je poleg treh golov še dvakrat streljala v drog ko je bil vratar Lazia že poosem brez moči. Toda v resnici Poma ni imela tolikšne r>re-moči, kot je kaže rezultat sam. Igra je bila vseh 90 minut bolj ali manj izenačena in v določenih obdobjih je Lazio celo prevladoval. Toda napadalci Rome so bili tokrat mnogo bolj prisebni. Prvi gol je že v 2' dosegel edini pravi Italijan v napadalci petorici Rome. Orlando (vsi ostali so namreč oriundi ali pa ino-zemci), drugič je bil tik pred koncem polčasa uspešen Man-fredini, pred samim koncem tekme pa je postavil končni rezultat Selmosson. Preostali dve tekmi sta se končali z enakim neodločenim izidom. Udinese je morala na svojem terenu deliti točki s Sampdorio, čeprav je vse do 3’ pred koncem vodila z golom, ki ga je že v 7’ prvega polčasa dosegel Milan. Udinese je zapravila zmago zaradi bojazni pred — zmago. To se sicer čudno sliši, a je resnično. Igra se je pričela z napadi Sampdorie, ki je gospodovala na sredini igrišča, toda v prvem protinapadu je Milan z močnim strelom izven kazenskega prostora zatresel mrežo in povedel Udinese v vodstvo. Ta gol je v hipu spremenil položaj na igrišču. Domači so povezali svoje vrste in prevzeli pobudo, ki so jo praktično obdržali do polovice drugega polčasa. V tem času so ustvarili obilo priložnosti za povečanje rezultata in nekajkrat je manjkalo le za las, da jim tudi ni uspelo. V 3V drugega polčasa je sodnik prezrl roko branilca Delfina v kazenskem prostoru. Težko bi bilo trditi, da bi to dejstvo samo po sebi moglo demoralizirati domače igralce, vendar pa je res, da je Samp-doria poslej začela ponovno postajati nevarna. Do izraza je prišla kvaliteta Skoglunda, Cucchiaronija in Ocivirka, da niti ne omenjamo Milanija in More, ki sta odločilno prispevala k končnemu rezultatu, katerega je postavil v 42’ Na podoben način je rešil pol plena tudi Spal v Palermu. Domači so dosegli vodstvo v 28’ drugega polčasa in ko je že vse kazalo, da bodo osvojili obe točki, je Spal izenačil z golom, ki ga realiziral improvizirani napadalec (sicer bek) Picchi. B LIGA Predvidevanja glede sprememb v B Ugi s n se uresničila samo delno. Reggiana je sicer prevzela sama vodstvo, toda Triestina je ostala na dnu, le da je namesto Sam-benedettese dobila novega spremljevalca v Veroni. Reggiane sicer ne moremo primerjati z Juventusom (naj nam bo dovoljena ta primerjava), vendar pa bi skoraj mogli trditi, da predstavlja v B ligi razred zase. O tem se je lahko prepričal tudi Marzotto, ki je tokrat doživel svoj prvi letošnji poraz prav proti njej. Edini gol je bil sicer dosežen iz 11-metrovke, toda čeprav je bila igra v glavnem uravnoše-na, so napadalci Reggiane vendarle imeli še nešteto priložnosti za povečanje rezultata, kar dokazuje tiidi razmerje kotov 9:6 v njeno korist. Toda čeprav je Reggiana prva z 8 točkami, pa je edina nepremagana enajstorica prvenstva samo še Catania, ki je tokrat prinesla obe točki iz Cagliarija in je trenutno s 7 točkami toda z najboljšim razmerjem v golih, neposredno za Reggiano v družbi z Leccom in Venezio. 9 Medtem ko je Venezia po predvidevanju brez težav na domačem igrišču naravnost pregazila Parmo (4:0), pa je Lecco pripravil precejšnje presenečenje z zmago nad Sim-menthalom v Monzi, kar lahko vliva dobre nade Triestini, ki bo prihodnjo nedeljo sprejela v goste enajstorico iz Monze. Zmago na tujem igrišču je v 5. kolu dosegla le še No-vara proti Brescii, v vseh ostalih srečanjih pa so bile uspešne domače enajstorice, toda v nobenem primeru ne več kot z dvema goloma razlike, kar potrjuje precejšnjo izenačenost moštev. Med premaganci sta tudi Torino in Triestina. Prvi je zasluženo izgubil v Comu proti nasprotniku, ki je moral skoraj vso tekmo igrati z 10 možmi, Triestina pa je klavrno pogorela v San Benedettu del Tronto proti nasprotniku, ki je veljal za najšibkejšega v B ligi. Kaj to pomeni si ni težko predstavljati in kam to vodi tudi ne. Triestina — favorit pred začetkom prvenstva — je trenutno na zadnjem mestu, z najslabšim angleškim povprečjem in tudi z absolutno najslabšim razmerjem v golih. amat Kolesarska dirka po Lombardiji Van Looy v množičnem sprintu pred Vannitsenom in Pobletojj «Rick» dosegel svojo 45. letošnjo zmago - Nov rekord dirke s hitrostjo 40,899 ki» "* Bonchi^ MILAN, 19 — Rick Van Looy je zmagal na 53. kolesarski dirki po Lombariji. 240 km dolgo progo je prevozil v novem rekordnem času in s povprečno hitrostjo 40,899 km na uro. Prejšnji rekord je postavil lani De-filippis z 39,705 km. •:................................. Van Looy na cilju S to zmago je Belgijec Van Looy potrdil, da je trenutno najboljši linijski kolesar na svetu. Samo letos je dosegel 43 Zmag in za uradni naziv najboljšega mu manjka pravzaprav samo majica svetovnega prvaka. Za diriko po Lombardiji, ki je bila zadnja v letošnji sezoni, se je Van Looy skrbno pripravljal, ker je vedel, da bo imel mnogo nevarnih nasprotnikov posebno v Pobletu, Vannitsenu, Ronchiniju, Baldi-niju in drugih. Izid dirke se je odločil v množičnem sprintu 56 kolesarjev, ki so skupno privozili na tiiiiiHiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiHiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiHitiiimuiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sredozemske športne igre v Bejrutu SE za TRI ZLATE jug. atlete KOLAJNE in strelce Brodnik zmagovalec v deseteroboju - Račič .v kladivu in Čuk v streljanju BEJRUT, 19. — Glavno besedo na sredozemskih športnih igrah v Bejrutu ima sedaj atletika, nadaljujejo pa se tudi tekmovanja v košarki, kolesarstvu in v streljanju. Jugoslovani so imeli včeraj in danes zelo uspešen dan. V atletiki so z Brodnikom in Račičem osvojili zlati kolajni v deseteroboju in v kladivu, s Čukom pa zlato v streljanju, medtem ko so si košarkarji z zmago nad Libanonom praktično zagotovili prvo mesto. ATLETIKA I tudi nov rekord iger. Odliko- Atletske borbe so se začele se Je.,pledvSe» ,;L ™et?. deseterobojem. Jugoslovan Brodnik je odlično začel in še bolje končal ter s 6581 točkami dosegel rezultat evropske vrednosti, ki je obenem lllllllltlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllMIIIIIIlUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIUH ker sta obe moštvi»Skoglund. ....................... Rakova pot tržaške enajstorico se nadaljuje Tudi šibka Sambenedettese premočna za bedno Triestino Za prejeti gol je neposredno odgovoren Puia STRELEC: v 7’ prvega polčasa Valentinuzzi (S ). SAMBENEDETTESE: Bandini II.; Astraceli, Loren- zini; Alberti. Santoni, Bronzini; Valentinuzzi, Mecozzi, Tasso, Bugatti, Alessandri. TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Var- glien,’ Radiče; Mantovani, Taccola, Puia, Magistrelli, Fortunato. SODNIK: Rebuffo iz Milana. KOTI 4:3 za Sambenedettese GLEDALCEV 2500. SAN BENEDETTO DEL TRONTO, 1». — «Ah bo Trie-atina prinesla domov 2 točki.« Koliko iluzije je v tem naslovu, ki smo ga zapisali v soboto. Ne dveh niti ene sa; me niso bili zmožni osvojiti igralci Triestine, ki so pustili kožo na igrišču enega najslabših predstavnikov B lige In vendar Triestina niti ni igrala tako slabo Nasprotno, že v prvem, posebno pa v drugem polčasu, je imela glavno besedo na igrišču. Ob podpori dobre krilske vrste je valila napad za napadom proti vratom, ki jih je branil mlajši brat Bandinija. Njeni igralci to si privoščili dajanje lekcij c lepem nogometu, toda resničnih priložnosti za izenačenje rezultata po golu, ki so ga prejeli že v 7' igre, so ustvarili bore malo, morda samo eno. Zaključni streii sicer živahnega Magistrellija in Tac-cole so bili namreč tako bledi, da jih je vratar domačih zlahka ubranil, tli pa so zgrešili cilj. Samo enkrat je po akciji iz kota Magistrelli streljal res izvrstno toda takrat se je žoga odbila od vratnice v polje kjer spet ni bilo nikogar, ki bi jo znal poriniti, v mrežo poleg vratarja, ki je bil že na tleh. Tako je ostalo pri golu Va-lentinuzzija (bivšega igralca Bologne), sa katerega pa nosi vso odgovornost napadalec Triestine Puia, ki je v prav nič gfevarnem položaju hotel podati žogo nazaj kdo ve komu, a jo je dal naravnost na r.oge nasprotnemu napadalcu Bugattiju, ki jo je v paraboli poslal pred vrata, kjer jo je prejel Valentinuzzi in jo s kakih 20 m s silovito prizemno bombo brez oklevanja poslal neubranljivo v mrežo. Kako je tekma potekala poslej smo že povedali. Domači J Angelo, 19. Van Dejouhannet, m n pM Maule, Coletto . gara!i„ ne, Monti. Cestan, s 9 tra, Chiti, Hoeven ^ \, geloos. 0.el,1,'b5:l”(iti)an<(j) ffo Huot. Baldini, Fallarini* Pa« tistini, Massignan r c„ U Anglade, Bobet, ytrjl Nugolo. Pardini, ^ Saint. Mastrotto, * ^ smondi, Vaucher, ^ ,u. , Defilippis. Bb.llf ’ ^ ^ Azzini, Alma grt11; * Natucci, „ U* i, ;cl sato, Azzini, G^ifej ni, Natucci, Baffi, Elliot, Sabbaa^ sez, Forestier, |^“elii i Polo, Assirelh, Van Hi ■ «»" Jutri proti Austrli Sampdoria na ^ jj« * f brez BerflaS^l . 19- ki bo v sredo DUNAJ odigral l Oi teljsko tekmo z pupa) prispela danes " dnje«> jj poškodovanega s C'! ca Bernasconija. dne bo genovska ca Bernasconija- “ gpa)51 genovska ^ imela krajši rem bo trener » javil formacijo. topila . i, „A„ctr;a» bo na®1"cA? so ffi>P sestavo, Ulj; »Austria« bo slednji sesta,. Medveth, Swob J. #'i,! P Stotz, Leser; Fis<*»J FH Nemec. Fiala, Sch^ J Moštvo bo P0^ i\ [A71' prezentant Vfagn t'.n!, jj |u nutno član SVb je prestopil 1 ar)1 ”r_ vhjlbt z Dunaja. Včeraj;, y uit,, ctttori i fpkmi - 4!»’J Linza s fV^ gala Lask iz,* kolu avstrijskega,)] je Austria na ,9^ P; s,eVilMp -ii enakim Rapid in Viena. )\ niki je v odliČnl ^ j napadalec Neme . jj r j lestvici strelcev Italijansko košarkarsko prvenstvjj >0 Stock proti poraz ■ toda dovolj Zunanja zmaga Stelle Azzurre - Incidenti REZULTATI 4. KOLA: Petrarca - Gira 64:49 Livorno-Fonte Levissima 79 67 (prek. 16” pred koncem zaradi incidentov) Oransoda - S. Agostino 91:47 Stock - Simmenthal 50:64 I.anco - Stella Azzurra 63:64 (po podatku) Ignis - Reyer 72:55 Livorno-Fonte Levissima LESTVICA Oransoda V. 4 4 0 310 216 8 Simmenthal 4 4 0 273 198 8 Stella Azzurra 4 4 0 275 242 8 Fonte Lev. 3 3 0 184 167 6 Ignis Lanco Heyer Petrarca Stock Gira S. Agostino Livorno 4 2 2 268 253 6 4 2 2 245 238 5 4 1 3 212 230 5 4 1 3 224 246 5 4 1 3 187 230 5 4 1 3 211 248 5 4 0 4 205 301 4 3 0 3 174 203 3 5:1 (1:1). Tekma ie evropski pokal- Čehoslovaki s® j„ i(''j ijf|. :dno v premo« veano v . „io p praktično odvU ^ MJ ^ C!*: 'S fe: •K S #ii Dancev, ki P®.naF- , nevarni v pro lex\\Q. (jv L najhujše toda paoC ve domačih, so ^ t tinapadu do^faSa-5 ('f t 34’ prvega Pf hgro#i|fj J1 ? je izenačil Bu ■ t ^ tp Usoda Danccvj 1, % « j v 20 r' ,_____ ko so segli tri gole: ,n v čatena v polčasa ko so 41 le: 'nik ? sky. Vmes so ta(j» J kL 17’ zaposlili H A 10’ Bubernik in v 41’ pa je P'lSta zultat Scherer- seB Pri Cehoslova^jK • ; Lep napredek sta pokazala Kladivo: 1. Račič'(Jug.) 62,26 I tudi oba italijanska predstav-(Nov rekord iger. Prejšnjega | nika. iiitiliiiiiniiiiiMiiiMiMiMiiMiiiiiililiiiiiiiiilliiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiinlliiiii Šahovski turnir kandidatov v Beogradu Gligorič prekinil s Petrosjanom in Taljem V dveh kolih verjetno dve zmagi za Olafssona BEOGRAD, 19. — Včeraj se je v dvorani Doma sindikatov v Beogradu pred 2.500 gledalci začel zadnji del šahovskega turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka. Glavna pozornost v 22. kolu je bila posvečena partiji med Taljem in Smislovom. Smislov je začel ostro in Talj je za prvih 11 potez porabil 35 minut,' nato pa je izbral posebno varianto in s precizno igro prisilil Smislova k predaji. V partiji z Benkoejem je Gligorič izšel iz otvoritve z rahlo prednostjo in je po mnogih izmenjavah v sred’šču prešel v končnico dveh trdnjav in skakačev. V nekem trenutku je Gligoriču uspelo vdreti s trdnjavo na sedmo črto. Benkoe se je krčevito branil. Po netočni igri belega je črni zamenjal trdnjavi in ostala je končnica tekačev s petimi krneli na vsaki strani, v kateri so obeti za zmago še vedno na strani Gligoriča. Keres je proti Fisherju i-gral obrambo Karokan. Po iz- menjavi kraljic ima v končnici Keres boljše možnost- zaradi aktivnejšega skakača v primeri s Fisherjevim lovcem. Olafsson je v znatno boljšem položaju proti Petrosjanu kljub materialnemu ravnotežju. IZIDI V 22. KOLU: Talj - Smislov 1:0 Fisher - Keres prek. Olafsson - Petrosjan prek. Gligorič - Benkoe prek. Danes so igrali 23. kolo. Največ zanimanja Je bilo za dvoboj Gligorič - Talj. Po ostri borbi, v kateri pa je Talj i-mel vedno pobudo, je bila partija prekinjena v poziciji, ki Gligoriču ne daje mnogo u-panj na zmago. IZIDI V 23 KOLU: Gligorič - Talj prek. Benkoe - Olafsson 0:1 Petrosjan Fisher remi Keres - Smislov 0:1 STANJE PO 23 KOLU: Talj T6.5 (1), Keres 14 (1). Smislov 12,5, Petrosjan 12 (1), Gligorič 10,5 (2), Fisher 9 (9), O-lafsson 6,5 (1), Benkoe 6,5 (1). koval trio Molnar. CeSko*• t,^l la v naslednji ^ Schroif; SIMMENTHAL: Ongaro, Vol-pato 9, Pagani 3, Velluti 2, Pie-ri 16, Gamba 4, Vittori 20, Giomo 4, Galletti 6, Scheiola. STGCK: Dazzara, Ruprecht, D’Iorio, Cavazzon 4, Natali 14, Mejak 7, Zaccaria, Steffe, Bianco, Gavagnin 25. Zmaga Simmenthala je bila nesporna in znana že vnaprej, toda vrsta Stock je nudila državnim prvakom zelo dober odpor in bi lahko dosegla tudi ugodnejši rezultat, če bi bili njeni igralci vsak nekoliko bolj precizni v metih na koš. Z individualno obrambo je Simmenthal v začetku igral pretežno defenzivno, kar je domačim omogočilo, da so o-mejili vodstvo gostov samo na 23:22. Tedaj pa so Milančani prešli v napad in zapovrstjo dosegli še 9 košev in zaključili polčas z 10 koši prednosti. V drugem polčasu so domači spet zaigrali zelo dobro in do 10’ zmanjšali razliko na en sam koš pri stanju 36:37. Zaradi pomanjkanja kondicije pa so, prav tako kot v prvem polčasu, spet nenadoma popustili in omogočili preveč visoko zmago gostov. Med domačimi igralci se je najbolj odlikoval Gavagnin, poleg njega pa še Natali in Mejak. Gostje niso prikazali najboljše igre. Kot celota so v bistvu razočarali, za zmago pa se morajo zahvaliti v glavnem posameznikom, predvsem Vittoriju in Tržačanu Pieriju. TV°aht. \ Novak, P'9p -vči*’ Pavlovič, ^.°r.ky. \ Scherer, Dol' t *tj, Avstrija in f!/ S nogomet^0 D Ium AJ, **’ mefV V avstrijske n°® eba%»^ imenovalo vP'/ [ ki bo prouče^V > deležbe Avstr J vea t, nogometnem Komisija b?. .-ni f. fl MEDNARODNI NOGOMET Češkoslovaška-Danska 5:1 (1:1) BRNO, 19, — Češkoslovaška nogometna reprezentanca, ki sg bo 1. nov. pomerila v Pragi z reprezentanco Italije, je včeraj premagala Dansko tednih Pred,®‘: ali, bo naklonjen trjje A no prija -1 ea r stvo. Eden blemov je nogometnega zoni 1961-62 Ki Iz mednar° T 1M1 o BRUSEL ^jnj«^! ski boksar Pc je5l> re CossenOTf J lju premaga ev j(J. rundah bivše*® ,jjf’ . vaka Franco* j V o RIM, oWJ.t j&t lo Scortichint ,t8njs A,, bi za onsto.g A vaka srečftplP ,jjL M csrsft#/ | bo 3. nov. O LOS Dvoboj med rft-k Mj Ji Filipincem^ ye[*N* kom petel'-j,an b o V ki pa ne bo 19. nov Od«ovo'n v A STANIČ J rsKi * Tiska Tisk*1 t;