608. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„l)AN“	izhaja vsak dan — tudi ob	nedeljah	in
praznikih	—	ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih	pa	ob
8. uri zjutraj. — Naročnina znaša s v Ljubljani v upravnistvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—. polletno K 10'—, Četrtletno K 6'—, mesečno K 1‘70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	ra
Telefon številka 118.	:»
V Ljubljani, četrtek dne 28. avgusta 1913.
	
	pi
	III
	W
Leto ih
V ■§£?• r
u:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
u:	Uredništvo in upravništvo:	«1
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,
Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa »e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in *ahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-w pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :g
Telefon številka 118.
k:
Zmagovalci so se vrnili...
PISMO IZ BELORADA.
Belgrad, 12. (25.) avg. 1913.
I.
Zadnje priprave v soboto.
Opoldanski prosti čas sem porabil v to, da sem prehodil vse one belgrajske ulice, po katerih se bodo (odnosno so se) vračali novodobni Spartanci iz krvavih bojišč na svoja domovja.
Na vojaškem vežbališču na Banjici (kake tri četrt ure od Belgrada) se je zbiralo že cel teden vojaštvo belgrajske posadke, ki je prihajalo z vlaki do Resnika in od tu peš na Banjico.
Na Slaviji pod Vračarom je bil glavni vsprejem. Tu so napravili velika »vrata« s tremi prehodi. Cel sla-ivolok je bil obit z zelenjem, na vrhu pa so bili razni grbi mest iz novih krajev, na sredi pa velik srbski grb. Med temi grbi so bili na obeh straneh sledeči napisi:
r »Stip, Kočane, Bosilj grad, Ra-dovište. Vi imate sučim pred Miloša« »n:
»Kumanovo, Skoplje, Bitoli, Prilep. Dobrodošli osvetnki Kosova.«
Ko sem to opazoval so ravno razpostavljali topove in sicer dva bolgarska poljska in dva turška gorska topa.
Delavci so še nabijali zastave na slavolok, dva vojaka pa sta stražila lopove z nasajenimi bajoneti, toda dalje.
Za kažipot svoji ekskursiji pač nisem potreboval nikakega vodnika, saj je na obeh straneh plapolalo ne-Itevilno zastav in zastavic.
Na vsaki strani ulice — v razdalji pet korakov — so bili zabiti v tlak drogi, na vrhu velika zastava, na sredi pa je bil — v obliki grba — napis po eno ime onih mest, ki jih je zavzela srbska vojska, kakor n. pr.:
Jedrene, Kumanovo. Drač, Bitoli, Carev vrh, Skadar, Prijepolje, Prilep, Debar, Ohrid, Stip, Belogra-čik, Carevo selo, Plevlje, Radovište, Itd. itd.
Pred vojnim ministrstvom so bile postavljene štiri — do deset metrov visoke — piramide ovite z belim platnom tako, da je človek dobil vtis, kakor bi bile iz samega belega mramorja. Na vrhu piramid so viseli »iroki in dolgi trakovi modre, rudeče m bele barve.
t Vse štiri vrhove je spajala veri-Ka iz zelenega listja, v sredini — med piramidami — pa Je visela ogromna srbska krona na gosto posuta z električnimi žarnicami modre, bele in ru-0eče barve, vse to pa je okusno prepletalo neštevilno trakov v srbskih barvah.
Po vseh ulicah same zastave, tu in tam popravljajo delavci z veliko naglico razoran tlak.
Pred postajo zopet velik slavolok v podobi dveh visokih stolpičev zvezanih med seboj s cvetjem in zelenjem okrašenim mostovžem, na katerem so stali napisi med plapolajočimi zastavami.
»Vile če se grabit u vjekove
da Vam vence dostojne opletu,« dalje :
»Dušanovo Skoplje sad je naše,
Vama slava! to Je delo Vaše!«
in:
»Bježi grdna kletvo s roda
zavjet Srba ispuniše.
Od Jedrena do Jadrana
Ori s’ slava naših dana.«
Toda naprej.
V Karadžordževi ulici zopet krasen slavolok z velepomembnimi napisi:
»1389—1912.	1885—1913.«
»Kosovo osvečeno — Slivnica po-kajana.«
V bližni hotela »Bristola« šele postavljajo dva slavoloka in istotako tudi nad savskim pristaniščem.
Tako sem priromal med zastavami do v resnici najlepšega slavoloka pred glavnim vhodom na Kalemeg-dan. Ne rečem to, da je najlepši, zato, ker je vodil delo tega slavoloka naš rojak prijazni gospod inž. Smrekar, ampak je bil faktično najkrasnejši slavolok, posebno vsled svoje pripro-stosti.
Predstavite si v duhu široko uli-co. na vsaki strani gosto zeleno vejevje visokih dreves, v začetku te ulice pa v romanskem slogu dva štirioglata stolpiča, zvezana med seboj z malo strešico. V stolpih je bila široka in precej visoka odprtina, v kateri je sttala piramida 'izstreljlenih granat.
Barva tega slavoloka je bila sta-rinsko-rumenkasta in gospod inženir Je s svojo spretno roko pretvoril — iz platna in lesa narejeno stavbo — v staro, kamenito zgradbo.
Podnožje stolpov je bilo zelo impresionistično naslikano, da je iz-gledalo, kakor bi bilo iz rezanega a ne uglajenega in z mahom poraščenega kamna, vse ostalo pa iz gladkih kamenitih plošč Vse ostale slikarske okrasbe so se izborno vjemale s celim kompleksom slavoloka, katerega streha Je izgledala, kakor da je pokrita s pločevino.
Res vsa čast gospodu inženirju in slikarju Smrekarju, ki Je bil v zadnjič zelo hud, ker se ga je v »Dnevu« imenovalo akademičnim slikarjem. Ima prav, njegova umetniška dela pač ne potrebujejo tega titula, ker so naraven izraz njegove umetniške duše, katero mu je dala priroda sama, kar pa bi ne mogla storiti nobena svetovna akademija.
Na Kalemegdamu, v bližini vodometa, so postavljene zopet štiri piramide s krono v sredini In z istimi
okrasbami kot one pri vojnem ministrstvu.
Nad glavo so napeljane v štirih vrstah električne žice. na katerih so pripete zelo na gosto bele. modre in rudeče žarnice, okrog spomenika pa so postavljene posamezne lože za kraljevo rodbino, za diplomate, generale poslance, občinske odbornike, časnikarje in v ozadju za ostalo občinstvo.
Spomenik je še pokrit toda o tem pozneje.
Na knez Mihajlovi in kralj Milanovi ulici pa je toliko slavolokov in napisov, da bom imel priliko opisati jih pozneje.
V	nedeljo zjutraj.
Vstal sem že ob peti uri, na ulicah je že vse živo, ob pol sedmih pa sem bil že na precej ugodnem mestu. odkoder sem opazoval prihod vojske.
Dasi nisem prišel ravno pozno, so bile vse ulice, koder se bo pomikala armada, zasedene od občinstva. Policija, kateri^ je pomagalo vojaštvo, je le s težavo vzdrževala red in potiskala ljudi na trotoarje.
Ženske in dekleta so imele cele butare cvetlic in rož, da celo otroci. ki so nosili v rokah majh. trobojnice.
Vreme je bilo prav krasno, dasi se je nagibalo precej na dež in v slabih presledkih je že začelo kapljati okrog osme ure, da so nekateri že odpirali dežnike, a brez potrebe, ker# je kmalu prestalo deževati.
Tudi bog je Srbin, kakor pravijo Srbi, kadar jim gre kaj po volji, in vsled tega je naklonil Belgrajčanom nepokvarjeno svečanost.
Med raznimi dovtipi, s katerimi Je srbska narodna duša zelo bogato obdarjena, nam je potekal čas v nestrpnem čakanju.
Ob sedmih bi imela vojska oditi iz Banjice, a strelov še vedno ni bilo slišati.
Nekoliko mož je trosilo cvetje iz velikih košar po kamenitem tlaku ulic. Temu vzgledu so sledile tudi dame in v kratkem času so bile ulice posipane z raznim cvetjem, kakor nekdaj pri nas ob procesiji sv. Reš-njega Telesa.
Ob tričetrt na devet so začeli grmeti topovi in črez pol ure na to je že šumelo med ljudstvom: »Že gredo! Že gredo!«
Kmalu nato se prikaže na s cvetjem okrašenem konju prestolonaslednik Aleksander, za njim pa general-štabni častniki vsi na konjih, ki so nosili okrog vratu vence belih rož.
Med ljudstvom ie vršalo in fre-netični klici navdušene mase so prehajali naravnost v nedoločno kričanje, iz katerega je bilo posneti: »2i-veo prestolonaslednik Aleksander, živela srpska vojska!«_ in cvetje se je usulo od vseh strani na prestolonaslednika, ki je neumorno in vedrega obraza odzdravijo! množici.
Klerikalni shod.
Oj Ljubljana naša bela, kaj zdaj v tebi se godi črna jata priletela, vate je od vseh strank
Dolga se proces’ja vije čez ljubljanske ulice, glasno moI’jo litanije klerikalne množice
1.
»Narodnost to je paganstvo,« »Reši nas je o Gospod,« — ker le praktično krščanstvo reši naš slovanski rod.
Sokoli in naprednjaki — to nevarni so ljudje — klerikalni le veljaki, za rešitev nam skrbe ...
Oni bodo nas rešili, pripeljali v sveti raj — tam se bomo veselili, v večni slavi vekomaj.
Dr. Šušteršič se ustavi, cela množica za njim. Šušteršič tako ji pravi: »Slušaj Dunaj zdaj in Rim!
Mi vsi, ki smo tukaj zbrani, nam ni mar le svetlih kron,
zvesti smo katoličani, vdanost naša je zastoni
Kaj nam mar je domovina, kaj naš narod nam je mar — ne bojimo se pogina umrjemo za sveto stvar.
Zvesto hočemo služiti, mi smo najzvestejši rod, suženj mora tiho biti. kadar tepe ga gospod.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Marta!« jo je rotil Florestan, ki Se je bil prestrašil te vročične razburjenosti.
»Naj bo, pravim. Ostane nama ponos, ostane nama dostojanstvo v prenašanju najine nesreče... In naposled. kaj za to! Kmetica sem, in delati hočem kakor delavka, da vzgojim svojega otroka. Ne manjka jih, delavk, ki se pehajo in nimajo drugega upanja v svojem življenju kakor delo in trud do poslednje ure.«
»A jaz! Marta — ali ste name pozabili?«
»Ah, vi, edini prijatelj moj, vi ste dobri, brezmejno ste plemeniti. Vi ste edino bitje, ki mi daje še malo poguma , . zato, ker vem, da boste tudi vi ljubih mojo malo.. in da jo že ljubite kaj ne da? — iz vsega srca..«
»Z vso svojo ljubeznijo. Marta.«
»No, videli boste. Pogum se mi vrne s časom; borila se bom z vsemi močmi telesa in duše, da premagam zlo. ki naju preganja. Hrabra hočem biti, kakor sem bila nekdaj — in še bolj, še bolj,.. Potrebno je.. in jaz hočem, hočem.«
Dalje ni mogla več.
Bolezen jo je popadla za grio in jo zvijala par minut — ah, Floresta-nu so bile te minute stoletja! — v strašnem kašlju ,..
In ko se Je zvrnila brez sil in brez sape nazaj v fotelj ter izpustila rutico, s katero si je bila obrisala blede ustnice — takrat le zagledal Florestan na tel rutici zope ono krvavo liso, ki mu je bila že tolikokrat napolnila dušo s strahom... zopet. in še večjo kakor prejšnje dni.
In stari režiser $i je dejal z neizmerno bridkostjo v srcu:
»O Bog!!... Kaj bo, če nas zadene nesreča še huje... Kaj bo, ako zapusti ta mati svojega .črvička, ki mu ni še niti leto dni... Kaj bo potem z otrokom in z mano!... Otrok je še y zibelki, a jaz sem starec ...«
Tudi če Marta ne bi bila prepovedala Florestanu vsakršnega koraka pri Gilbertini stari materi in njeni rodbini v obče — mož ne bi bil mogel izvršiti svojega naklepa.
Mikala ga je radovednost — samo radovednost — izvedeti kaj o teh Rošegijskih, ki so živeli v mrzlih zimskih mesecih navadno v Parizu, kakor mu je bila pravila Marta.
Zato je porabil prosti čas, ki mu Je še preostajal. ter šel razgledavat, ne da bi bil povedal Marti kaj o tem.
Ime Rošegi vendar ni moglo biti neznano.
Z lahkoto ga je našel v naslovni knjigi; tam je stalo tiskano, da imaio svojo hišo v ulici Varen,
Šel je pogledat. Krenil je po ulici Bak. ki je bila še vsa razbita od kanonade in se je še vsa kadila od požarja.
»Samo,« je dejal sam pri sebi, »če ni hiša teh Rošegijskih v Parizu prav tako uničena, kakor njih grad v Bisjeri!«
Toda ne.
S	številko, ki je je iskal, je našel v resnici star dvorec zelo svečanega lica — toda nedotaknjen — ki je gledal na ulico mogočno s svojimi osmerookimi nadstropji Okna pa so bila zaprta in zavešena do zadnjega.
»Zdi se, da stanovalcev ni doma,« si je dejal Florestan. »Ali, dvorec vse eno ne more biti brez vratarja: pogledati hočem.«
Vstopil je tedaj.
In stari režiser Je vprašal vratarja :
»Ali je gospa markiza de Rošegi v Parizu?«
Po strani je pogledal vratar tega dobričino s čudnimi gestami in gledališko govorico.
»Kaj pa hočete vi gospe markizi?«
Toda Florestan Je imel odgovor že pripravljen:
»Saj ne mislftn govoriti z njo. Samo vedel bi rad, ali naj jii pj^m semkaj ali v Bisjero?«
Vratar je videl, da ve ta človek precej dobro za navade in bivališča njegove gospodinie. Odgovoril le torej:
»Niti semkaj, niti v Bisjero. vrli mož. Toda pred vsem — komu hočete pisati, stari ali mladi gospe markizi?«
»Ali rnari nista skupaj?« je vpra-šal stari Florestan na slepo.
»Ej, bogme, ne. Odkar je poroka mlade markize gotova reč. Je Sla na majhno popotovanje k svojim sorodnikom. .. v Reverse, Če veste, kje je to...«
»Ne vem tega,« Je dejal Flore-stdn razočaran.
Vratarju se je razvezal jezaki:
»Reverse je v Tureni. Tam bo nova poroka gospe markize; razume se, da Je odšel za njo tudi gospod grof d’ Ormož.«
Florestan se Je komaj premagal, da ni vzkliknil od presenečenja. Toda premagal se je z velikim trudom:
»Gospod grof d’ Ormož... Gospod grof 01iv]6, kaj?«
»Da, polkovnik pri jahajočih lovcih.«
»Vem, vem, že vem,« Je menil Florestan, govoreč sam pri sebi:’ »Zdi se po tem takem, da so ga prestavili nazaj h kavaleriji... Bodimo diplomati, bodimo diplomati...«
»Ali poznate gospoda grofa d’ Ormož?« se Je oglasil vratar.
»Poznam ga nekoliko.«
»No, potem imate več sreče kakor Jaz; prav rad bi izvedel, kakšen je ta mož... saj bo vendar moj gospodar, a videl ga nisem še nikoli.«
»Prav mlad Je še.«
»Pravili so mi. da
Ko je bila stvar končana, se je množica razšla, prazna bila je Ljubljana, kakor je poprej bila!
Bila je zaključna seja (za zaupnike samo) — dr. Šušteršič se smeja drugim govori tako:
Dobro se je stvar zvršila, spet smo se proslavili kar skazila je Kamila, smo sedaj popravili.
In sedaj, gospoda moja, to Je naša glavna stvar, konec dela je in znoja, razdelite si denar.
Tudi častniki so bili deležni navdušenih pozdravov mnogoštevilnega občinstva, katerega število ni mogoče niti približno določiti.
Za štabnimi častniki prijezdila ji konjiča kraljeve garde, ki se je tudi udeležila vojne.
Takoj za konjico je korakala godba 6, pešpolka drmske divizije in za njo cel polk z zastavo na čelu Dolga nepregledna vrsta pešcev vila se Je po ulicah in iz puškinih cevi je molelo cvetje, istotako tudi raz čepic, vsakdo je bil okrašen z zelenjem In cvetjem.
Za pešci je nastal ma! presledek in takoj nato je v galopu prihrumel? konjiča (4. polk), da doide pešce.
Vsled oglušujočega vrišča so sc konji plašili in le spretne roke jezdeca so vzdržale vojaški red. Rezgetanje konj, peketanje kopit in krik gledalcev vse to se je mešalo v velikanski hrup in vrišč. Konjiška godba na konjih je svirala koračnico, s ni je bilo slišati.
Vedno novi in novi jezdeci so prihajali v hitrem diru in ljudstvo je kričalo kakor brez uma, splašen koni se visoko vzpne in že je ležal vojak na trdem tlaku, toda junak je drža) čvrsto uzdo z obema rokama in v hipu je bil zopet na konju ter nadaljeval svojo pot.
Za konjico so pritekle v trapu mule s strojnimi puškami na hrbtu. Cel mitraljeski oddelek je pasiral mimo nas.
Za mitraljezami so jezdili vojaški zdravniki in svečeniki, za njimi
»Komaj če ima trideset let.«
»Potem bo ravno pravi za milostno gospo ... Njej jih je menda1 šele petindvajset.«
»In lep fant je. veste. Zelo teman, z zavihanimi brki...«
»To bo pa reis lepa dvojica... Ej. naša milostna... kar se tiče lepote. M ni česa reči, kaj ne?«
»Vraga, da ne,« je odgovori Florestan tja ven dan.
In vratar, ki se je bil zdaj raz-klepetal popolnoma:
»Najbolj čudno, veste, se mi je zdelo to, da se stara gospa markiza ni nič upirala tej možitvi. Niti kislega obraza ni napravila. Razumeli sta se menda kar na prvi mah ; nič je ne moti, da dobi mali markiz očma — še veseli Jo menda. Ako ji ne bi bile povšeči, si pač ne bi delala toliko onga... Prej je'Stanovala v prvem nadstropju dvorca, a gospod marki, njen starejši sin, je bival v drugem. No. in zdaj preseljujejo vse. Saj veste, da nova grofica in gospod grof d’ Ormož ne moreta stanovati tam, kjer je bivala z njegovim prednikom; stara gospa markiza se hoče torej umekniti v stanovanje pokojnega sina in prepustiti svoje nadstropje mladi dvojici.«
»Torej bo stanoval gospod grof d’Ormož v tem dvorcu?«
»Da... Prej ni imel stanovanja v Parizu. Vse njegove hiše in posestva so na deželi... In zato bodo uredili, kakor vam pravim ... vsaj za zdaj. ako ne za dolgo časa.«
pa le priropotal 3. topničarski polk s topovi in municijo. Vsak top — odnosno voz za municijo -- je vleklo tri pare konj.
Celo armado, ki je štela, kakor se splošno govori. 5000 mož, zaključila je četa komitov v najraznovrst-nejših nošah tako, da so nudili naj-pestrejšo sliko najrazličnejših ljudi, tembolj ker sta bila med njimi zastopana oba spola. Naravno, da so bile ženske v hlačah.
V poldrugi uri je šla mimo cela vojska, za njimi pa se je udrla cela množica v isti smeri po raznih ulicah, ker je vse hotelo biti na Kalemeg-danu ali pa na Teraziji, da vidi krar jja, ko bo odhajat k odkritju spomenika.
Na KalemeKdanii.
Po velikem ovinku posrečilo se mi je priti še pravočasno na Kale-megdan, trikrat sem se moral legitimirati z vstopnico, katere je izdajala policija, predno sem prišel v novinarsko ložo.
Ker je bila predpisana črna salonska obleka, ali pa gala-uniforma, sem tudi jaz oblekel črno. dasi že precej oguljeno salonsko obleko in vsled tega nisem imel nobenih zaprek, precej mojih tovarišev pa so kar kratko zavrnili, vendar pa je bilo pa gospodov tudi brez »fraka« med belgrajsko elito.
Vse lože so bile prevlečene z rudečo tkanino.
Na desni so bile lože za vlado, za kraljevo rodbino, za diplomate, za generale in novinarje, na levi oa za poslance, občinske svetovalce in druge javne funkcionarje, v ozadje pa zelo majhno število gospa in nekaj gospodov.
Topovi so zagrmeli in kmalu nato so godbe zasvirale kraljevo himno.
Kralj se je pripeljal v avtomobilu s svojim adjutantom, v drugem avtomobilu je sedel knez Arzen in vojvoda Putnik, v tretjem pa princ Pavle in princ Gjorgje. Prestolonaslednik in vojni minister sta že čakala na prihod.	''
Čim je kralj izstopil, objel je in poljubil svojega sina prestolonaslednika Aleksandra in pripel na njegove Pisi zlato medaljo za hrabrost.
Nato je zavzela kraljeva rodbina svoja mesta v bogato okrašeni loži, pred katero se je postavila cela gruča fotografov s svojimi aparati.
Pred spomenikom pod cerkvenim »nebom« je sedel metropolit Dimitrij v sijajni cerkveni opravi ob asistenci mnogoštevilnih svečenikov.
V daljšem govoru je metropolit v poftičnem zanosu naslikal sedanjost prošlost in bodočnost srbskega naroda, katerega vsemogočni Bog ni nikdar zapustil in Njegov blagoslov pospešil započeto delo narodnega voditelja Karagjorgja.
Mars.
Slovenska zemlja.
Selnica ob Dravi.
Tik podjetja na Dravi pri Fali so si razven kantinerja, ki potuje s stavbeno družbo postavili svoje barake In hiše tudi domači trgovci in podjetniki, da bi si ob današnjih težkih časih kaj prislužili ob velikanskem prometu in nobeden ni mislil na konkurenco.
Dovoljenje za trgovino in gostilno pa je dobil pozneje tudi neki nemškutar Oottlich iz Maribora, ki Je v svoji domišljiji videl že vse druge trgovce in gostilničarje uničene, kajti lako prezirljivo je govoril o njih in trdil, da bode edino le on delal kšeft. Toda najbrže se je pošteno urezal, Odjemalci so menda ostali zvesti solidnim trgovcem in Oottlich je začel misliti na maščevanje, ki ga je kot trgovec izvedel prav po maniri nemške kulture. Nekega večera se je namreč vračal tamošnji gostilničar in posestnik g. Lojze ligo po svojih poslih proti domu. Ko gre po cesti mimo Oottlichove barake ga leta napade na čelu kakih 20 nahujskanih barab, ki so pridrveli iz barake kot razjarjene čebele iz panja. Nekateri so pri bližnem plotu trgali late ter tako oboroženi preskočili napadalcem na pomoč. Le svoji lovskj puški in samokresu, ki ga je nosil g. ligo seboj, se ima zahvaliti, da ga niso dejstveno napadli, sicer bi ne ime od teh divjakov nič dobrega pričakovati. Grozila jim je nabasana puška z napetim petelinom in vendar so po rakovo se umikajočemu g. ligo sledili kakih dvesto korakov. Med tem pa je Oottlich nesramno zahteval puško in napadenca opsoval^ z imeni in priimki, ki jih ima nemški »kultuni« jezik toliko na razpolago. Germanija, ponosna si lahko na svoje •Inove-divjake! Tak človek kot je Oottlich ne zasluži koncesije in upamo da bode okrajno glavarstvo potrebno ukrenilo za varstvo domačinov.
Selnica ob Dravi.
Kot je »Dan« že svoj čas poročal, je dobil sin tukajšnjega posestnika Hfilzl za tatvino kolesa 2 dni zapora. Najbrž mu je to premalo in niti tega noče obsedeti. Ko Je bilo treba nastopiti kazen. Je pobegnil v Italijo. Toda zmanjkalo mu je menda denarja. Priklatil se je domov, ukradel očetu 300 K in zopet neznano kam izginil.
Iz Tolmina.
Kakor pravi novejša zgodovina
sta na Logu pred Tolminom stala si nasproti David in Goljat. Log je pašnik, kjer pasejo krave naših malih agrarcev. Pastirja teh krav 801etne-ga Oašperca s svojimi dovtipi pozna vsakdo. Tudi častnikom je dobro znan, kateri so imeli in imajo tam doli na pašniku z vojaštvom^ vaje. Večkrat jim je rekel ko so se ž njim šalili kazoč na krave: »Tam je moja kampanija — jest pa ofcir«. Smejali so se — Gašperček je oficirje potegnil — ti pa njega — dali so mu večkrat denarja in tobaka. Na tem pašniku v bližini krav 50 do 60 po številu. poveljeval je pred 14 dnevi oholi in surovi stotnik domobrancev Marek. Hotel je s svojimi vojaki in konji iti naravnost med krave, katerim je poveljeval Gašperček. Vsak v svojem elementu mislil si je Gašperček: »Ti jmaš saldate — jest pa krave.« Po navadi gre v vojni moštvo naprej — to pot sta si dala pa ofcir-ja. Gašperček se je črno-ostro-glede-rnu stotniku Mareku vprl češ: da jma na ti beliki gmajn dast prastu-ora za njegove ibunge« — in naj ne plaši krav katere se pasejo v miru. Še predno je svoj »befel« povedal — punf — piimpstite — je že imel dva »žlaka« (udarca) v svoji črepinji. Bitka je bila udobljena. Sovražnik je pa krvavel na tleli — dokler se ni vsmilil neki vojak — dvignil ga in nesel k Soči izpirati mu rane. Obvezali so ga in ker ie revež — še misliti ne sme na bolnišnico — trpi — in pase z zavezano glavo krave naprej. Nekateri oficirji se mu zaradi tega čina še smejejo. Junaštvo! Kako se pa vendar more kotnal meter visoki in neoboroženi Gašperček, ki sliši k večjem v kak cirkus ali panop-tikum meriti z enim oboroženim visokim in korpulentnim stotnikom? Pravijo: »Dobro je moral meriti, da je zadel tako zverino.«
Ta dogodek se vsepovsod obsoja, treba je ukreniti nekaj več kakor samo obsojati. To tnora priti pred občinsko sejo in naj se na kompetentno mesto vloži ovadbo če tudi gre za enega ubogega sivolasega pastirja. Naj vendar za vedno izgine ona parola: »Kdo se bo za to mazal« — pobi vati se ne damo, to naj si zapomni oni — kateremu to tiče. Konečno priporočamo gg. častnikom ljubljanskega domobranstva naj posnemajo častnike tuk. 19. pešpolka. da priredijo tudi oni veselico za »Rudeči križ« še predno odpotujejo — ‘m naj se čisti prebitek porabi za domačega ranjenca, ki je padel v
bitki na Logu.
Končno tudi vprašamo gosp. majorja Vojnoviča in g. nadpoiočni-ka Horaka, ako sta to zadevo vzela na znanje in prijavila vojaški oblasti’ Ako je dovoljeno nekaterim, da-delajo brez potrebe raznim poštarjem in špijonom sitnosti — naj storijo tudi tam — kjer ie najbolj potreba!	z
stu. 'do kmzo&čota. Računajo s tem splošno, kot z zadoščenjem Slovenc cem. Od škofa le šel nadvojvoda si ogledat cerkvi In okrajno glavarstvo., nakar se Je odpeljal v Gradec, koder je bil zvečer dinje. Torej ne v Mariboru ... Sedal uvklevajo, kako nepremišljen je bil ves njihov korak, napram Slovencem. Seveda, po toči zvoniti je prepozno. Govore tudi, da Je pričakovati v bližnji bodočnosti še par toplejših, kot so bile te. No, nam je prav. Za bodoče, kadar nam pridejo zopet s svojim toli slavljenim vsenemštvom v Mariboru, jim bomo že še kaj poskrbeli. Ampak takrat kaj tacega, da jjm bo žal te. prve prilike ...
Maribor. (»Podravske Novice«.) V pondeljkovem »Slov. Narodu čita-mo, da se bavijo naši krogi z ustanovitvijo lista, izhajajočega dvakrat na teden. Ne vemo, če je bilo povsem pravilno, priti s tako stvarjo že danes na dan pred vso javnostjo. Ker pa se je že izpregovorila prva beseda, naj še spregovorimo drugo. Slo^f. Narod namreč piše. da bo list »lokalnega« pomena. Mislimo, da je to nekoliko premalo povedano, kajti za zgolj »lokalne« namene, se bi pač pri nas komaj našlo potrebnega terena. Niti za tednik, kaj še za list z dvakratno tedensko izdajo. Če se ustanovi list, naj odgovarja splošni potrebi napredne ideje. Imeli bi potem dva napredna štajerska lista med tednom, vrliu-tega pa še dva dnevna napredna lista. To bi odgovarjalo potrebi in le to bi potem bilo v stanu, podpreti dovoljno ves naš napredni boj. Sicei pa bo dobro, če še nekoliko počakamo in si prihranimo zadnjo besedo za takrat, ko pride do ustanovitve lista. Danes je še prezgodaj.
Zdravstveno stanie dež. odbornika dr. Robiča, se je že izdatno utrdilo, ozir. obrnilo na bolje. Dr. Robič j« tudi že zmožen, govoriti par besed. V nedeljo so ga prepeljali iz Varaždina v avtomobilu v Maribor, koder sedaj biva v tamošnji bolnici. Upati je, da bo kmalu docela okreval.
Slov. Bistrica. (Smrt v studencu.) V nedeljo se je igralo dete zakoncev Drozg pri domačem vodnjaku. Ker ni čutilo nadzorstva, je splezalo na vodnjakovo ograjo in padlo v globino. Stariše so radi te neprevidnosti prijeli in oddali sodišču.
V nedeljo, dne 7. septembra kliče vse zavedne Slovence dolžnost v Lebnico na Dravi, koder priredi tamošnji »Sokol« svojo prvo narodno slavnost. Lebniški »Sokol« le prvi v Dravski dolini; pokažimo mu. da vemo njegovo de\o ob narodni meii ceniti!
Štajersko.
Dnevni pregled.
Maribor. (Moralni maček.) V merodajnih nemških krogih našega mesta so prišli neverjetno hitro do treznosti. Vsekako še vseeno dosti prepozno. Naši vodilni magistratovci so računali s tem, da ostane nadvojvoda Friderik še vsaj do nedelje v Mariboru. V tem jih je potrdilo tudi še mnenje višjih deželnih in državnih funkcijonarjev, ki te želje naših magi-stratovcev nikakor niso sprejemali kot nekaj nemožnega. No, po onih demonstracijah proti Slovencem, o katerih je baje zvedel tudi nadvojvoda. je ta možnost splavala docela po vodi. Slovenci smo hoteli manifestirati in manifestirali smo. Na dostojen način. Nemška fakinaža pa je manifestacijo s svojim pouličnim in ba-rabskim vedenjem prelevila malone v demonstracijo vsenemškega značaja. Kot vedo nekateri povedati, je radi zastav padlo par prav ostrih besedi obsodbe. Ožle sprem8tvo nadvojvode se ie namreč čudilo, da ie viselo toliko zastav franklurtarlc. Čudil se ie, da ni videl nikjer nika-kega znaka onega naroda — Slovencev ki ga ie prvi na mariborskih tleh pozdravil. Nejevolja nadvojvode nad temi nemškimi izgredi je bila že kar v prvem trenotku očividna. Mesto k hotelu »Mohr«, se je obrnil nadvojvoda takoj po opravilu pri mo-
Samostojna slovenska državna gimnazija v Gorici — najbolj slovenski državni zavod te vrste. V nedeljo je izšel cesarski odlok, s katerim se namesto stare gimnazije z nemškim učnim jezikom ustanavlja popolna humanistična gimnazija s slovenskim učnim jezikom. Gimnazija bo letos imela 4 razrede in se bo vsako leto izpopolnjevala. Poleg ravnatelja bo na gimnaziji 14 definitivnih učiteljskih mest. Učni jezik bo na gimnaziji slovenski, obenem bo preskrbljeno, da se učenec nauči tudi modernih jezikov. — Se vidi, da na Goriškem ne vladajo nic vec ^.uster-
Č‘ianiio ovira š‘ršo balkansko zvezo? O nesramnih^ besedah bolgarskega profesorja Georgova, ki je dejal, da bodo Bolgari vedno tam, kjer ne bo Srbov, smo že poročali. Bo pač zanimivo povedati, kakšno stališče zavzema napram Bolgariji srbski ministrski predsednik Pašič »Rusko-ja Molva« piše: Balkanska zveza se utrjuje. Pašič, Venizelos, Majorescu in Vukotič se zopet snidejo v Buka-reštu, da napravijo nov temelj za balkansko Zvezo, v kateri se bodo nahajale Srbija, Črna gora, Grška in Romunija. Razven tega se te štiri balkanske države tudi posvetujejo o stališču napram Turčiji vsled zavzetja Drinopolja.	,	..
Srbija v osebi Pasica stoji na tem, da je potrebno Bolgarom pomagati. »Stvar Bolgarije — tako pravi Pašič bi morale vse balkanske države vzeti za svojo, ker zveza ima cilj, da zasigura nedotaknjenost o7eml!a oroti vsakemu sovražniku.« Grška ie proti temu stališču, Runu,-nija je neodločna - tedaj i Srbija je za Bolgarijo in vendar bodo Br lgari iskali zveze povjod drugod, celo pri Turkih, samo ne pri Srbih. In potem te ljudi še kdo zagovnja! Ne zaslu-žijo!
Nov poštni urad. Dne 1. septembra 1913 se otvori v Beli Cerkvi (politični okraj Rudolfovo) nov poštni urad z uradno označbo: »Bela Cerkev«, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem službo.va kakor nabiralca poštnega hranilnič-iiena urada. Ta urad bo imel zvezo
s poštnim omrežjem po dnevno dvakratni pešpoti do vasi Dolenje Kro-novo v spotu z obstoječo poštno vožnjo Rudolfovo - Sv. Peter pri Rudolfovem - Šmarje ta na Kranjskem. Istočasno se opusti v Beli Cerkvi obstoječa poštna nabiralnica. (K. k. Post- tii. Telegraphen Direktion in Triest nam Je poslala to obvestilo, ki ga prinašamo z opombo, da se drznejo naši uradi ponemčevati naša imena m da stoji pri obvestilu na prvem mestu VVeiskirchen, Krain.)
Lov krajevne občine Mavčiče se bode dne 18. septembra 1913, ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe v zakup oddal za dobo petih let in sicer od 1. decembra 1913 do 30. novembra 1918. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
Krška Vas. Narodna Čitalnica priredi dne 31. avgusta ob 2. uri popoldan v gostilni g. Josipa Kodrič v Krški Vasi ob priliki ustanovnega občnega zbora domačo veselico. Spored je zelo vabljiv, ker bode nastopilo več govornikov, ki bodejo raztolmačili veievažnost tega društva. Vabijo se člani ter drugo narodno zavedno občinstvo, da se te prireditve udeleži ter s tem pripomore društvu do boljšega obstanka.
Podružnica Ciril - Metodove družbe v Domžalah uljudno naproša vse one p. n. člane ter prijatelje Ci-ril-Metodove družbe, kateri se udeleže 8. septembra t. 1. velike skupščine v Domžalah, ter žele tu obedo-dovati. da takoj, vsekakor pa do 4. septembra t. 1. to javijo na tukajšnjo podružnico, da se zamore vzdržati red ter preprečiti vsako nesporaz-umje. Prosi se tudi navedbe natančnega naslova, da se tem p. n. udeležencem dopošliejo znaki. — Odbor.
Za srbske ranjence je nabral g. Ljudevit Mlakar 74 K. Darovali so: Telovadci Sokola I. 6 K 18 vin., g. Emil Švigelj 2 K. ga. Matilda Arkova 1 K. g. Zidan 1 K, na župnem izletu Sokola I. y Ribnici 20 K, v posebnem vlaku župnega izleta Sokola I. 5 K, g. Neimenovani 40 vin., g. Trškano-va 2 K, g. J. Arzenšek 60 vin., g. dr. Ravnihar 5 K.	g.	dr. Gosak	2	K,	g,
Pavlič 40 vin.,	g.	Petrič M.	1	K.	g.
Dovičar 1 K, g. Kostevec 1 K, g. Šušteršič 1 K. g.	Drovenik 40	vin.,	g.
A. Pesek, 1 K,	g.	J. Vuk 1 K,	g.	T.
Mencinger 60 vin., g. Petrič Punti-gamski 5 K, g. Preskar 1 K, g. L. Rus l K. K. J. Kenda 1 K. K. F. Hribernik 1 K, k. Podobnik 1 K, dr. Ba-
loun 2 K, g. Heuffel A. 1 I<, g. Škrjanc 1 K. g. Vidmar v Tržiču 1 K. g. J. Sallberger 1 K, g. B. Mally 1 K, g. R. Globočnik 1 K. g. Ogulin J. 2 K, g. Razlag Erna 1 K 02 vin.
Samokres je ogledoval in to je bila nesreča za Bariič Jožefa iz Korena. Samokres se je sprožil in zrno se nni je zarilo v levo nogo.
Tatvina. Te dni je neznan stori-ec ukradel na Primskovem na Gorenjskem v hiši vulgo Koštnelj neki delavki 32 kron, več obleke in perila iz skrinje. Orožništvo tatu zasleduje.
Koruzni storži. Skorja Franc iz Ribčev se je pri sekanju koruznih storžem usekal na levo roko.
Stroj ga ie zgrabil. Cvijanovič Mile. delavec na žel. v Semiču je vrtal s strojem. Pri tem ga je stroj zagrabil za desno roko in mu io poškodoval.
V vrelo vodo ie padel. Mesarski pomočnik Ivan Uršič iz Toplic je padel v vrelo vodo in se opekel po levi roki.
Z nožem ga je. Te dni je nastal v neki gostilni v Radečah med delavcema Janezom Resmanom in Janezom Rožičem prepir, ki pa se'je za oba Janeza končal brez vsakih posledic, na kar je Janez Resman zapustil gostilno. Ko se je kmalu nato napotil domov tudi Rožič, ga Je Resman napadel na cesti in ga je z nožem osuval ter težko poškodoval.
Škoda radi zadnjih povodni!. Zadnje povodnji so napravile pri regulaciji Save med Zalogom in Kresnicami občutno škodo. Na več krajih ie voda zrušila kar cele kamnite stene in jih odnesla s seboj. Luknje so sedal zamašili.
Nad zajce se ie spravil doslej neznan tat v gozdu pri Straškem Vrhu. Te dni je namreč neka ondot-na kajžarica našla v omenjenem gozdu mrtvega zajca v zanjki, kamor se je ujel. Tatinskega divjega lovca še niso dobili.
Strop se Je podrl. V Šent Jako: 'ou pri Podgorici se je podrl te dni pri neki novi stavbi radi slabega varstva strop. K sreči se ni zgodila nikaka nesreča.
Na begu v Ameriko aretiran. Dne 19. t. m. je poneveril solastnik mlekarne iz Dupelj pri Tržiču Ivan Ivančič 1500 kron, na kar je izginil iz ondotnega kraja. Šel je v Ljubljano, kupil v neki potovalni agenturi vozni listek za vožnjo v Ameriko in se je dne 20. t. m. odpeljal iz Ljubljane. No oa so ga kmalu imeli. Are-
tirali so ga v Feldkirchnu na Tirolskem in ga izročili sodišču.
Natakar, zidar, pa en rimski romar — vsi trije špijoni. 2e zopet je zadišalo po Redlu. Jaroslavska policija je dne 27. t. m. aretirala nekega natakarja v tamošnji vojaški kantini, nekega zidarja in pa rimskega romarja. O homoseksualnosti se v tem slučaju še ne govori.
Roparski napad na vlak. Kakor se iz Lvova poroča, je bil v noči na 26. t. m. v brzovlaku, ki prihaja iz Stanislava, na postaji Sihor, tri postaje od Lvova neradoma oddan signal za silo. Ko se je vlak ustavil, so obkolili roparji strojevodjo in kurjača s samokresi v rokah. Drugi roparji so hoteli vdreti v poštni voz, ki ga pa je uradnik od znotraj zaprl. Roparji so oddali 30 strelov, zadeli so pa le okna. Sprevodnik Juzke-wicz se jim je postavil s samokresom v bran. Naposled so roparji zbežali v gozd. V Lvov je prišel brzovlak z enourno zamudo. Kurjač je pri zaslišanju izjavil, da ga je nekdo, ki le imel črno brado, zvezal, ko se je napad ponesrečil. Nato ga je zopet odvezal. Oblastim se zdi to neverjetno. zato so pridržali kurjača v zaporu.
Messina zopet uničena. Vsem mora biti še v živem spominu grozno uničenje mesta Messine na Siciliji, ko ga je pred leti potres popolno razrušil. Sedaj zopet prihajajo v Rim vesti, da le v Siciliji divjal tri dni strašen ciklon, ki je zrušil mesto Messino. ki je bilo na novo postavljeno. Podrobnosti niso še znane, ker so vse vezi pretrgane.
Zasledovan pastor. Kakor se iz Podmoklega poroča, zasleduje policija pastorja Reuberja iz Meissena. ki je bil tam z neko umobolno žensko. kateri je dajal »verski pouk«. Teh lekcij so se udeleževale tudi druge ženske. Dotična dama je vzela 80.000 mark syj>jega premoženja s seboj. Pastor je oženjen in ima pet otrok.
Povodnji. Dannadan prihajajo vesti o ogromni škodi, ki jo povzroča abnormalno, še vedno trajajoče deževje na Ogrskem. V občimi Osto-va je vodovje izpodjedlo most. Ko so se hoteli prebivalci pred poplavo rešiti v cerkev, se je porušil most. Mnogo ljudi je padlo v vodo. Dva kmeta sta utonila.
Kolera v Bosni. V Gornjem Do-malievcu v Bosni se le primeril en smrtni slučaj kolere; v Brčki je en nov slučaj, dva smrtna slučaja sta v Dolnji Skakavi. eden v Gornji Ska-kavi. en slučaj v Bijeli. V okraju Tuzla so vse Sole zaprte.
Sto let star poslanec. Iz Budimpešte^ poročajo:	Poslanec Mada-
ros je danes sto let star. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1833. Od 1848. leta naprej je nepretrgoma član parlamenta in zastopa volilni okra* Sarkeresztur. Madaros pripada neodvisni stranki.
Velikanske poneverbe. V žitnem oddelku peterburške komercialne banke so izsledili dne 26. t. m. poneverbe, ki dosegajo pet milijonov rubljev.
Slovenci! SlovenkeI
Prvega oktobra poteče 50 let. kar je prvi Sokol na slovanskem jugu razprostrl svoja junaška krila nad belo Ljubljano.
Odveč bi bilo poudarjati, kakega pomena je Sokolstvo za naš mali slovenski narod, odveč bi bilo poudarjati, koliko da je v tej dobi slovensko Sokolstvo storilo za Slovenstvo. Zlasti v zadnjem desetletju se je Sokolstvo začelo močno razvijati, njegovo delo se množi, pa tudi čimdalje boli poglablja. Intenzivno notranje deio, kakor tudi vnanji nastopi pa zahtevajo izdatnih gmotnih sredstev. Naši Slovenski Sokolski Zvezi naraščajo od dne do dne večji stroški — od včlanjenih društev, ki jim člani večinoma niso premožni, pa ne more zahtevati takih organizacijskih prispevkov, da bi krili vse izdatke Zveze.
V bližnjem času nas čakajo velike naloge! Zlasti pa bosta zahtevala velikih sredstev III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, prevaž-na ta prireditev ter mednarodna telovadna tekma v Parizu, kjer bo našim sokolskim borcem braniti sijajno mesto, pridobljeno na prejšnjih tekmah evropske mednarodne telovadne Zveze.	i i r» •*
Slovenci! Slovenke! Prvič po
preteku polstoletja se slovenski Sokol sam obrača do vas za posebne prispevke.
Dne 14. septembra 1913 priredi Slovenska Sokolska Zveza po vsem Slovenskem cvetlični dan. Segajte marljivo po cvetkah, ki jih bodo razpečavale slovenske Sokolice, žrtvujte. kolikor morete, da pripomorete Sokolu, lažje vršiti prevažno nalogo sokolsko.
»Na zdar!«
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
UjUDIjan«.
— Veliko priznanje učiteljstvu.
Na zborovanju Slomškarjev je govoril tudi dr. Pegan. Rekel je, da je velika zasluga učiteljstva, da vzgaja slovenskemu narodu velike politike in kulturne delavce. Potem je rekel dr, Pegan: »Stari učitelj, ki je mene učil, ta ima zaslugo, da stoji sedaj pred vami dr. Pegan. On je iz malega Pegančka naredil dr. Pegana. To priznanje na zborovanju Slomškar-iev je prav genljivo — samo da slučajno — dr. Pegan ni velik — in da dr. Pegan — menda prav zato ne plača učiteljstvo po zaslugi.
— Na zborovanju Slomškarjev jc bilo — kakor poročajo dostojni ljudje — tako kakor ob času preganjanja kristjanov v Rinj^. Razlika je bila samo ta. da so takrat razni trinogi vpili: »ali kristjan — ali pa smrt« — zdaj pa so kričali klerikalni voditelji: »ali Slomškar ali pogin«.
— V znak žalosti. V nedeljo sta stala dva kmeta pred pošto, ko so šli Sokoli mimo. »Vidiš«, pravi eden, »ti imajo pa črne čepice«. Drugi pa mu pravi: »To je za to ker so v žalosti, ko gredo za pogrebom.
— Disciplina in reda pri čukih menda sploh nič ne poznajo, to se je splošno opažalo povodom njihovega nedeljskega nastopa v Ljubljani. Zvečer je n. pr. šlo par čukov — 3 ali 4 — po Prešernovi ulici in med njimi tudi en trobentač, ki je kar tako za zabavo trobental kakor bi bil obseden. Ljudje, ki so navajeni gledati disciplinirane in resne Sokole, so se kar spogledovali, končno iim je pa ta čukarski »špas« vendar že preveč presedal in neki gospod je ču-karskega trobentača energično pozval, naj se v Ljubljani vede dostojno, kot se vedejo Sokoli, ki trobentajo samo takrat, kadar stopajo v vrstah, ne pa posamezniki. Cukarski trobentač je takoj umolknil, ker je menda sam sprevidel, da Ljubljana ni kaka vas. Pa čuki sami niti niso toliko krivi, temveč je krivo vodstvo ki jih ne pouči kdaj se sme trobentati in kdaj ne.	o.
 Cukarska demonstracija proti srbski zastavi. Za časa katoliškega slioda je bila v Alojzijevišču nekaka bosenska kavarna. Nad vhodom je bil napis, nad njim pa ena slovenska in ena srbska zastavica. Z namenom klerikalci seveda niso dali tam srbske zastavice, temveč so naj-brže slovensko slučajno narobe obrnili in tako je zastavica bila srbska. £uki so to zapazili in ker so čuki nekje slišali, da so Srbi največji sovražniki Avstrije, razun tega pa še po večini pravoslavne vere, jih je ta srbska zastavica strašno bodla v oči in ker si niso upali očitno nastopiti in zahtevati njeno odstranitev, tega pa tudi niso hoteli trpeti, da bi morda še njih kdo smatral za Srbo-file, so v nedeljo zvečer, ko so šli iz domobranske vojašnice zraven Alojzijevišča, tako glasno peli cesarsko pesem, da je postalo očitno, da oni nimajo nič skupnega z ono srbsko zastavico. Tako je prav, naj se ve, da so pravi patrioti samo pri veterancih in čukih.	o.
— Hud maček. V pondeljek, torek in sredo so imeli v uredništvu »Slovenca« strašanskega mačka. In če ima eden strašanskega mačka, kaj mu vse ne roji po glavi. Dovtipe dela za smeh in Prav nič ni več podoben sebi kakršen je trezen. Iz torkove številke »Slovenca« se to jasno vidi, kjer so si vzeli za tarčo socialno demokratično »Zarjo«. V treh noticah jo omenjajo in jo hvalijo, ker je že v dveh številkah priznala »impo-zantnost katoliškega shoda«. Cele stavke vleče »Slovenec« iz »Zarje« na dan, in hoče svojim bralcem dokumentirati. češ, poglejte, naš ljut nasprotnik piše jako trezno o katoliškem shodu. V neki drugi notici pa* ista številka »Slovenca« »Zarjo« pošteno okrcava, ker si je dovolila pisati. da so ljubljanske mesarske pomočnike preoblekli v »Orle«.*Pravi, da je lahko »Zarjo« sram, ker je napisala to tako neumno. Strašansk maček se pa šele kaže v tem, ko se venomer poudarja število udeležm-kov shoda, število telovadcev in število »Orlov«. Da bi bile številke bol] verjetne, kličejo na pomoč tudi uradni list »Laibacher Zeitung«. Tja v petek ali soboto pa bo »Slovenec« morda konštatiral že 40.000 udelež-nikov. Tako se kuhajo številke v mačkastih glavah »Slovenčevih« re-'dakterjev in impozantnost nedeljskega obhoda je pri njih tem večja, čim bolj jim možgane meša zavžiti cviček. »Od muh« je bilo vse. Ker prav malo je bilo v sprevodu takih, ki bi jim manifestacija za klerikalec prihajala od srca.
— Mnogo nesnage je bilo te dni
—	pa tudi Unionska klet je bila kriva da je mnogo ljudi zbolelo na želodcu.
Posledice so se poznale povsod. Tudi drugod so se ljudje pritoževali čez slabo pijačo. Take stvari bi bilo treba ožigosati. Ako pride več ljudi posebno tujcev, ni s tem rečeno, da mora biti vse slabše in dražje. Našim gostilničarjem to ni v reklamo.
— Čudno pot je ubral v pondeljek neki pleskarski mojster, ko se je vračal s kongresa. Mož se je v nedeljo tako navdušil, da je še v pondeljek proslavljal katoliški dan in da je cel dan zalival svoje navdušenje. Ko je hotel priti na kolo mu je zmanjkalo ravnotežja — potem pa je zavil proti Stepanji vasi. kjer je napravil po njivah precej škode. Pravijo, da bo moral škodo poravnati.
— V domobranski kasarni so bili naši ljudje z dežele postreženi tudi v kantini. Toda kako. Kanti-nerka je rekla, da je za kmeta vse dobro, zato so ubogi ljudje jedli tri dni star golaš in pili postano pivo — kar je ostalo, so pa snedli in spili ubogi vojaki. Kantinerka je najela nekaj žensk za postrežbo. Te pa so imele dovolj dela predno so očistile njeno kurnico. kjer je bilo na kupe nesnage. Zamazane ženske so potem pomagale v kuhinji. Vsled tega je prišlo med ženskami in kantinerko do prepira. Nekaj žensk je takoj zapustilo službo in jim kantinerka ni hotela izplačati dogovorjene plače. Neko ženo pa je kantinerka obdolžila tatvine in je prišlo celo do pretepa — stvar pride menda pred sodišče. Take stvari so se godile na slavnostnem prostoru. Podrobnosti se bodo še izvedele.
— Zmeden čuk. V nedeljo je sedelo v neki gostilni več udeležnikov katoliškega kongresa med njimi tudi en čuk. Naenkrat se zasliši trobentanje, kajti sokoli so šli po ulici. Cuk plane iz gostilne in se vrine v sokolsko četo v neko vrsto, kjer so bili slučajno le trije Sokoli. Tako je čuk nekaj časa marširal s Sokoli, v dobri veri, da dela klerikalno parado. Ko ga je neki Sokol opozoril, da se j>e zmotil, je čuk pobegnil ves zmeden iz vrste in je rekel: »Permojduš, saj že sam ne vem, kakšne vere da sem.«
— Brezobzjrnost vojaštva. Ko
se je zadnjič opoldne vračal bataljon
27.	pešpolka z vaj domov skozi Šiško, so se nekateri častniki vedli jako samooblastno. Slučajno, ko gre največ civilnega občinstva po delu iz Ljubljane v Šiško domov, se je vsula ploha. Vse civilno občinstvo je šlo pod kostanje, t. j. na pot, ki je zanje odločena. Za hrbtom bataljonskega poveljnika pa je z odobravanjem stotnijskih častnikov udrla vsa vojaška množica na trotoarje, ter tako, sama korakajoč v zavetip pešpoti, izrinila civilno občinstvo v dež na cesto. Ko so nekateri proti temu protestirali, zabavljali so vojaki čez civiliste, ne da bi se umakmli za ped. norčevali se po svoje iz ženstva, ki je brez dežnikov bilo dežju izpostavljeno, da celo neki dobro znani častnik je v »vojaškem tonu« hrulil protestujoče občinstvo. — Protestu-iemo proti takim nastopom in poživljamo občino, da izposluje pri polkovnem poveljstvu navodila za korakanje vojaštva skozi Šiško ter za njegovo obnašanje; nastop sam pa kot davkoplačevalci obžalujemo. — Nahruljenec.
— Knez Semberijski. Igralci slovenskega gledališča se tem potom zahvaljujejo osnovahiemu odboru pri prireditvi predstave kneza Sem-berijskega v Parkhotelu »Tivoli«, posebno na požrtvovalnem trudu gosp. prof. Kobala, gdč. Medicevi in vrlemu jezdnemu odseku Sokola I„ nadalje vsem onim, ki so pripomogli do te prireditve. Slavnemu občinstvu pa prav posebno za simpatije in obiske prireditev.
— Gospa Avgusta Danilova priredi. odhajaje iz domovine poslovilno predstavo v deželnem gledališču dne 1. septembra. Igralo se bode »Nepošteni« od Oerolamo Rovelta. Več jutri.
— Vsem udeležencem velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je vložilo prošnjo na ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu za poseben vlak. s katerim bi bi se odpeljali dne 8. septembra ob četrt na enajst dopoldne skupščinarji s kolodvora v Šiški proti Domžalam.
O	rešitvi te uloge poročali bodemo svoječasno. Radi hrane opozarjamo cenjene skupščinarje na to, da naj se pismeno priglase do 4. septembra pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah vsi tisti, kateri hočejo dobiti kosilo v kaki gostilni. Naznanijo naj, ali hočejo navajen obed, ali hočejo tudi tretjo jed, pečenko. Podružnica bode potem sama porazdelila goste po gostilnah, jim dala vidne znake in tako poskrbela. da bode vsak primerno postrežen. Ker bo obed po zborovanju hi se je nadejati mnogoštevilne udeležbe. nai na omenjeni način naroči: vsak obed. sirer mu ne jamčimo, da
ga dobi. Popoldne ob štirih bo koncert. Na vrtu g. Kuharja bodo stregle rodoljubne gospe in gospodične v raznih paviljonih z jedjo in pijačo, dobilo pa se bode tudi zajutrek in gorko večerjo. — Povratek v Ljubljano ob 5.32 ali ob 9.47 ponoči.^
— Domovina. Prošnje za znižano ali brezplačno opoldansko in večerno hrano v dijaškem podpornem društvu Domovina, naj se vpošljejo do 10. septembra odboru v Ljubljano. Priložiti je treba prepis zadnjega šolskega izpričevala in ubožni list, ki mora biti potrjen od davkarije in županstva in ne sme biti nad eno leto star. Kdaj se kuhinja otvori, se pravočasno naznani. Število sprejetih je omejeno.
— Osrednji vsedijaški podpornl-ški odbor v Ljubljani naznanja, da je bil vsled slabega funkcioniranja praškega podpornega društva za slovenske visokošolce prisiljen izpre-meniti sklep, sprejet na ustanovni seji O. V. P. O. v toliko, da so veljavne le one pole, ki so signirane od dunajskega in graškega podpornega društva in podpisane od predsednika in 3 tajnikov O. V. P. O. Kar s tiče razdelitve denarja, dobi seveda Praga svoj delež. Toliko v pojasnilo gg. nabiralcem in slavnemu občinstvu, da ne bode kakega nesporazumlje-nja. Tov. Ad. Fugina nam je že vrnil nabiralni poli s svoto 146.10 K, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Tovariše akademike pa prosimo ponovno, da hitijo s podeželnimi prireditvami, in da agitirajo med občinstvom za našo stvar.
— Sliko nar. dobrotnika Babiča in njegovega pogreba (jezdni oddelek Sokola in pogrebni voz z venci) priobči totedenska številka »Slov. Ilu-strovanega Tednika«, ki izide danes Opozarjamo slav. občinstvo na to z željo, da si naj oskrbi »Slovenski Ilustrovani Tednik«.
— Mestni stavbni urad in tudi kanalizacijski oddelek ima sedaj montovan svoj lastni uradni telefon, katerega se naj stranke radi neposrednega občevanja pod št. 99. poslužujejo.
— Izplačevanje prenočišč za častnike, moštvo in konje se prične v četrtek, dne 28. t. m. ob navadnih uradnih urah in od 4. do 6. ure popoldne'v mestnem nastanjevalnem uradu (pisarna mestnega ekspedita).
— Aviza. Vojaška uprava kupi več stotov sena in slame.
— Pes pred sodiščem kot priča. Na št. 28. ljubljanskega okrajnega sodišča so že trikrat »zasliševali« kot pričo nekega prav lepega, pridnega in prijaznega ljubljanskega »fokselna«, na katerega se pritožuje neka stara ženica, češ. da se f?a je pri neki priliki tako ustrašila, da ie sedaj za delo nezmožna in zato toži »fokselnovega« gospodarja. Tudi četrtič bo moral priti »foksl« še pred sodišče, ker je bila obravnava zopet preložena — na veliko »fokslnovo« veselje, ki mu na sodniji zelo ugaja, ker ga vsi božajo. Tako je prijazen in dobrodušen, samo ona stara ženica se ga je tako ustrašila, da je baje za delo nezmožna! »Foksl« je zaradi te trditve seveda silno užaljen, ker ne more razumeti, kako bi se njega, ki ga je sama lepota in prijaznost. mogel kdo ustrašiti in svojo užaljenost kaže na ta način, da toži-teljici vedno hrbet pokaže, kadar jo zagleda.	%	N.
— Nevarno rano si je prizadejal preteklo soboto Podkrajnik Martin, krojaški mojster na Racleckega cesti. Klal je zajca, med tem mu je pa nož izpodletel in se je on na levi roki globoko vrezal, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. — Med tem je oa^ bila obešena na hiši, kjer je on hišnik, zastava, za kar on nikakor ne more. Povelje je Povelje, to naj Si zapomnijo ljudje, ki ga ne puste pri miru.
— Nesreča se ie pripetila g. dvornemu svetniku Kliuientu. Pri oknu je hotel popraviti zavese; vsled gladke podlage mu je spodletelo in pri padcu si je zlomil roko v desni rami.
— Drva so kradli. J. Petelin iz Podpeči je prodal deželnemu odboru 60 sežnjev bukovih drv, katere je vozil po Ljubljanici na Prule, od tam pa v klet deželnega dvorca. Za to kupčijo so izvedeli postopači, kateri so šli v petek popoldne v omenjeno klet, postavili so k oknu zaboj, stopili nanj. ter na ta način, da je eden drugemu drva podajal, jih zmetali za dva voza ven na cesto.^ Drva so potem prodali. Vratar deželnega dvorca jih je vidd ter naznanil. Dva iz med njih ie policija prijela, nekega Porenta, ki je oče devetih otrok in nekega Zupančiča.
— S strehe je P»del steklarski pomočnik Pavel Maietič in se je potolkel po celem životu. ^
— V mestni klavnici se je od 10. avgusta do 17. avgusta 1913 zaklalo: 64 volov, 5 bikov, 10 krav, 114 prašičev, 166 telet, 93 koštrunov, 4 kozliči. Vpeljanega mesa je bilo 556 kg. Zaklane živne se je vpeljalo 1 prašič, 11 telet. 1 kozlič. Opomnja;
6	goved z rual. zob.
— Stroj za striženje las se ie našel včeraj dopoldan na Marijinem trgu. Kdor ga je izgubil, ga dobi nazaj pri postrežčku na Radeckega cesti št. 20.
— Umrli so v Ljubljani: Jakob Klauer. bivši trgovec, 69 let. — Marija Kelhar, rejenka, 11 dni. — Friderik Mergenthaler, rejenec. 11 dni.
—	Josipina Rebolj, hči hišnega posestnika in ključavničarskega moj-stra, 7 mesecev. — Franc Kerne, železniški delavec, 32 let.
— Kino »Ideal«. Danes zadnjikrat tri učinkovitosti burka »Maks na ogledih«, sijajna komedija »Punčice male Hildice« in krasna drama v barvah »Zadnja pot«. Jutri Nor-diskdrama s Psylandrom »Stara klop«.
— Loterijske srečke. Trst: 73,
28.	19, 57. 15.
Trst.
Koliko mest je v Avstriji! »Periodično, statistični mesečnik« je prinesel med drugimi tudi to le vest. Po tem prošpektu bilo bi jih v Avstriji 793, od teh skoro polovico na Češkem (370), 101 v Galiciji in 100 na Moravskem; ostalo drugod. Ob enem se obregne ob poslovni jezik in sicer podaje sledeče številke: od 41 največjih mest je poslovni jezik v 17 nemški, v 10 poljski, v 7 češki (?), v 4 italijanski (?) in 1 slovenski (dve mesti je vrgel v koš.) Po tem mesečniku posnemlje tržaški »II Pic-colo« to notico in pristavlja: »Solta-nio le lingue tedesca e italiana han-no piu abitanti di citta. di quanti corrisponderebbero alla loro quota, nell’ intera popolazione dello Stato.« (Samo jezika nemški in italijanski imata najyeč mestnih prebivalcev, kar odgovarja njihovi kvoti (raz-merni del) vsega ljudstva v celi državi.)
Kam so poskrili Čehe? Saj je na
Češkem 370 mest. in ali jih bode le
7	s češkim poslovnim jezikom (?) in ali ne bode večje število meščanov nego nemeščanov, Najbrže bodeta ne dobro informirana ne prvi. ne drugi; posebno pa slednji. Gotovo mu bo malokdo .verjel.
Blebetavec z Goldonijevega trga vam je že itak znan lažnjivec. Pred 32. leti je začel izhajati v obliki enega lista, t. j. tiskan na dveh straneh, pod naslovom »11 Piccolo« ki je tudi odgovarjal resnici. V dobi teh let se je razširil tako, da izhaja vsak dan tiskan na osmih straneh. Pomislite — in pod naslovom »II Piccolo« kot nekdaj. Laže torej že v naslovu. Potem pa recite, da ni lažnjivec.
Ščavo mu jte dal. Slučaj me Je nanesel, da sem bil pričujoč dogodku ki se je izvršil med dvema dečkoma v starosti 12—14 let. Prvi je bil Slovenec, drugi pa Italijan. Prvi je šel mirno po poti: v rokah pa je nesel dnevnik »Dan«. Drugi videč, da fante nese »Dan«, slovenski časnik, ga a-postrofira z besedami: »Sciavo. col foglio sciavo.« Prvi zavedajoč se — tako mlad — narodnosti, zahteva, naj mu italijansko pobe izkaže račun, na kar mu prisoli par zaušnic. Neka mimoidoča žena ga je hotela ošteti; fant pa se korajžno odreže: »Nisem mu jih dal jaz, ampak sciavo.« S tem odgovorom ji je zaprl sapo.
Polmrtvega človeka so zavarovali.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Včeraj so sedeli na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem trije obtoženci, obdolženi, da so zavarovali pri zavarovalnic* »Alianz« nekega jetičnega človeka, za katerga je bilo očitno, da v najkrajšem času umre. samo da bi dobili in si med sabo razdelili zavarovalnino v znesku 5.000 K.
Senatu je prededoval deželno-sodni nadsvetnik pl. Hočevar, vo-tanta sta bila svetnika Potrato in Bošek, državni pravdnik Neuper-ger; obtožence so zagovarjali: Jožefa Možeka dr. Zupanc, Frančiško Možek dr. Novak in Andreja Martinjaka dr. Kokalj.
Iz obtožnice posnemamo:
Zakonska Možek v Kamniku sta zavarovala po Antonu Martinjaku, najprej nadučitelja, potem agentu zavarovalne družbe »Alianz« Ivana Brleča, nečaka soobtoženke Frančiške Možek, ko je ležal bolan od jetike na smrtni potelji in se je dal Jožef Možek pregledati pod imenom Ivana Brleča po zdravniku in tako je zavarovalnica sprejela zavarovalno ponudbo, misleč pač, da je Brleč zdrav človek, ker Možek je res zdrav človek in kot takemu mu je izdal zdravniško spričevalo. Ivan Brfec je pa silučajno prav kmalu, Se par dni za tem, ko je dobil zavarovalno polico, umrl. Frančiška Mfi-žefc je predložila zavarovalni družbi
polico, da bi izplačala zavarovalni znesek (5.000 kron), družbi se je pa čudna zdela tako nagla smrt člove ka. ki ga je zdravnik opisal kot popolnoma zdravega. Družba je zadevo zasledovala in tako je stvar prišla na dan.
Zakonska Možek delata vtis po-lumeščanov. ona ne zna niti pisati niti brati, on je pa bolj izobražen. Martinjak je Korošec, iz Rožne doline, bil je nadučitelj na Koroškem, potem pa potovalni uradnik zavarovalnice »Alianz«; hodil je v nemške šole, ali zaslišan je bil vendar tudi on v slovenskem jeziku, ker je izjavil, da razume popolnoma dobro slovensko.
Zagovor. Možek prizna, da je šel on k zdravniku dr. Mahru v Ljubljani mesto Ivana Brleča, ali zvrača vso krivdo na Martinjaka, češ, ta ga je na to nagovoril, ta ga vodil in on je bil samo slepo orodje v njegovih rokah. Brleča so hoteli zavarovati najprej samo za 2000 K, ker za toliki znesek sprejme zavarovalnica ponudbo tudi brez zdravniškega spričevala, družba pa te ponudbe ni sprejela in potem so predložili ponudbo za 50.000 K. Zdravniško se. je pa dal pregledati — na prigovarjanje Martinjakovo — on sam in sicer v Ljubljani po dr. Mahru, h kateremu ga je Martinjak poslal s svojo vizitko. Možekova žena se pa dela neumno in vedno nagla-ša, da ne zna ne brati ne pisati, da ničesar ne razume, da v celi zadevi ničesar ne ve — sploh, vsi poskusi predsednika senata in drž. pravdni-ka, da bi iz nje kaj izvlekla, se razbijejo na njenem neznanju, s katerim se vedno izgovarja, samo to zna. (fci zvrača vso krivdo na Martinjaka. Ta se pa prav spretno zagovarja in pravi, da on ni vedel, da je oni bolnik, ki ga je pri neki priliki videl, Iv. Brleč, ki ga hočeta zakonska Možels zavarovati in je mislil, da je šel Možek k zdravniku s pravim Brlečem, ki ga je tudi pregledal in mu izdal izpričevalo.
Dvojezični Interinezzo. Vstopi zdravnik dr. Mahr. ki ima biti zaslišan kot priča. Priseže in tudi izpove nemško. Možeka takoj spozna in izpove, da se je on res dal zdravniško preiskati kot Brleč in se je taka tudi podpisal. Dr. Novak začne izpraševati pričo v slovenskem jeziku, dr. Mahr je pa na vsa vprašanja odgovarjal nemško in se ni dal zmotiti, da bi spravil iz sebe kako slo-vensko besedo. Občinstvo se je začelo muzati, ker je mislilo, da dr. Novak malo »frocla« dr. Mahra, ali on je s tako resnostjo stavljal dr. Mahru razna vprašanja, kakor bi od tega bilo odvisno življenje in srnrf njegove klientinje. Ta dvojezični in-termezzo je trajal kakih deset minut in je bil zelo zabaven.
V	popoldanskem nadaljevanju razprave so bile zaslišane priče in sicer, najprej ravnatelj graške podružnice zavarovalne družbe »Alianz«, ki je živ in je prisegel s klobukom na glavi na talmud, tako, da je bilo zopet malo spremembe, posebno, ker je priča tudi izpovedala nemško. Priča izpove, da se je začudil radi nagle smrti Brlecove in je odšel s Še enim uradnikom v Kamnik, da stvar preišče in tu je takoj zvedel, da }e Brleč bil jetičen in vedel je takoj, da mora biti po sredi goljufija in da le mesto Brleča bil kdo drugi od zdravnika pregledan. Na vprašanje predsednika. ako zahteva družba' povrnitev škode, odgovori, da zahteva stroške za potovanje komisije v Kamnik itd. Dr. Kokalj: »Kaj pafc, radi 5.000 kron ste poslali celo komisijo v Kamnik. Mari bi poslali kar pol Dunaja! Bomo že še videli!«
Kamniške priče. Zaslišano }e bilo več prič iz Kamnika, ki so po večini zelo ugodno izpovedale za Možeka, da je skozinskoz pošten mož. za njegovo žena pa pravijo vsi, da je omejena ženska.
Martinjakov! manjši grehi. Potem je prišla cela vrsta prič. ki so izpovedale o raznih manjših grehih Martinjakovih, ki je pod raznimi pretvezami dela! razne manjše dolgove. od 5—20 kron. Vsi ti »oškodovanci« zahtevajo denar nazaj. Prič« Zore, strokovni tajnik v Ljubljani mu je tudi »posodil« par kron, ali ne v imenu svoje strokovne organizacije, ker je Martinjak napravil nanj zelo slab vtis, temveč iz usmiljenja in pa zato, ker ga je Martinjak »moril« celo uro. Dr. Kokall:	»Nikarte,	g.
Zore, govoriti o tem. ker ako se to zve v Ljubljani, bodo vsi k vam hodili! (Buren smeh.) Na predlog dr. Novaka je bila zaslišana še 501etna Terezija Zore, ki je bolj pogostoma občevala z obtoženko Frančiško Možek in lahko potrd-i. dn jc nie"ovn klientinjft duševno manj vredna. Priča res izpove, da je obtoženka
omejena, da ne ve, kaj govori in posebno, da se nikdar ne spomni, kaj jc pred pol ure rekla. Predsednik l »To navado ima več žensk«.
Za tem ]e senat sestavil, predsednik pa prečital vprašanja porotnikom in drž. pravdnik Neuperger je začel govoriti. Drž. pravdnik sam priznava, da je dobil tekom obravnave vtis, da je Možekova manj vredna in ako porotniki zanikajo vprašanje, ki se nanaša na njo, jim 011 gotovo ne bo očital, da so po krivici sodili. Za Možeka in Martinjaka pa predlaga drž. pravdnik obsodbo, ker sta oba kriva.
Obramba. Dr. Zupanc, zagovornik Možeka je stvarno dokazoval, da krivda njegovega klienta ni tolika, da bi radi nje zavarovalnica pretrpela kakršnosibcdi škodo, ker je bilo izključeno, da bi v tem slučaju zavarovalnica zavarovano svoto izplačala. — Dr. Novak, zagovornik obtoženke Frančiške Možek, primerja zelo spretno celo zadevo — opereti. Pri opereti je navzlic vsem raznim zapletljajem konec navadno tak, da nihče nima nobene škode in ravnotako niti v tem slučaju ni mogla imeti zavarovalnica niti vinarja škode, najmanj je pa kriva pjegova klientinja Frančiška Možek, ki je popolnoma nedolžna. Dr. Kokalj je prav ginljivo dokazoval, da so vsi trije obtoženci popolnoma nedolžni in njegov govor je tako vplival na pslušalstvo, da je bilo vse prepričano o nedolžnosti obtoženih. To pa drž. pravdniku ni bilo prav, pobijal |e čustvenost, opozarjal na zakon in ugovarjal argumentom zagovornikov, dr. Kokalj mu je pa odgovoril in ponovno naglašal nedolžnost vseh obtožencev.
Potem je predsednik resumiral tok razprave, pojasnil porotnikom nekatera zakonska določila in porotniki so odšli na posvetovanje, ki ni trpelo dolgo; potrdili so pa vprašanje glede glavne krivde Antona Martinjaka, namreč, da je bolnega človeka zavaroval. Drž. pravdnik sam predlaga milostno sodbo, dr. Kokalj pa navaja še več olajševalnih okolnosti in apelira končno na srca sodnikov, ki naj imajo usmiljenje z Martinjakovo ženo in otroci. Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik
razsodbo.
po kateri se zakonska Možek oprostita, Martinjak 8e pa obsodi na 13 mesecev težke ječe, poostrene vsako četrtletje z enim postom In trdim ležiščem, všteje mu se pa preiskovalni zapor, tako, da obsojeni ne ostane v ječi celo leto. Kazen je najnižja. ki jo zakon dopušča in sicer z ozirom na to, da je obsojenec vsaj dejansko priznal dejanje, dalje z ozirom na dejstvo, da zavarovalnica ni imela škode in pa z czirom na bedni položaj, v katerem se je nahajal.
Obsojeni sprejme obsodbo, ali prosi mesec dni odloga za nastop kazni, kar mu pa ni bilo dovoljeno in je moral nastopiti kazen takoj, Četudi se je očitno videlo, da se mož smili sodnikom in drž. pravdniku, ali — soditi se je moralo po zakonu.
Pripovedka e strašnem zmaju.
(Konec.)
Vzlic temu pa niso mogli plamen resnice v vseli ljudeh zamoriti
—	da. ko so se pojavila nova stoletja, so vstajali vedno tudi novi bo-rilci za resnico v vrstah ljudstva.
Zmaj v svoji jezi je rohnel ln divjal, združil je svoje pristaše, imenoval jim je poveljnika in oborožil jih je z orožjem, ker moč onih, ki so v sebi gojili ogenj resnice, je s časom tako narasla, da se je zmaj začel za svoj obstanek bati.
Prišlo je do bojev med častilci zmaja in pristaši večne resnice. Grozoviti so bili ti boji, ker zmaj je dal povelje, nikomur zaprinesti, niti ženskam in ne otrokom. Pristašem resnice pa tudi to ni jemalo poguma, vedeli so. da je tisočkrat bolje umreti, kakor pa živeti na tej zemlji sramotno v laži in hinavščini.
In vsled te vztrajnosti in poguma onih. ki so stali zvesto resnici na strani, se je posrečilo omejiti zmajevo moč in silo v nekaterih deželah na tej zemlji. Da. zmajeva moč
je začela tako ponehavati, da so ga iz nekaterih krajev popolnoma prepodili.
Iskra resnice, ki se je pred stoletji le v poedinih človeških srcih pojavila, je v teh deželah, ki so se zmaja znebili, vzplamtela v ogenj prosvete in svobodnega mišljenja — človeštvo je bilo rešeno.
Ko je videl stari zmaj, da je njegovo tiransko gospodstvo v nekaterih deželah omejeno ali celo uničeno, je začel tembolj paziti, da se ne omaje njegova vlada v pokrajinah, kjer je s pomočjo oboroženih pristašev še vedno določeval usodo ljudstva. Prišel je na Slovensko. Vedel je, da če se mu še v teh pokrajinah postrižejo peruti in porežejo kremplji, da je potem konec njegovega vladanja na zemlji. V svrho, da se to ne zgodi, je začel one, ki so resnico spoznali ali jo celo javno pro-glaševali, na vse načine zatirati. Število teh žrtev se je množilo od dne do dne — pa vse to ni nič pomagalo. Res je. da je kdo izmed pristašev resnice bodisi iz dobičkarije ali pa vsled gladu in trpljenja zatajil svoje prepričanje in se podal v tabor zmaja, pa tudi v teh ni spoznanje resnice popolnoma zatemnelo. Resnica, enkrat spoznana, Ima lastnost, da Jo nobena sila več ne ugonobi, ona živi, til in vzplamti in četudi to nagromadil proti njej vse sile, ki so jih laž, obrekovanje In proklinjanje v teku vekov v peklu nakupičiii. Ona je večna luč, ki vodi človeštvo do prave prosvete, ki bo vse ljudi osrečila.
Zmaj to ve. on ve, da so mu dnevi šteti. Steguje in krči se, da bi se otresel preteče mu nevarnosti; moli, prosi, javka, stoka, joka, za-rotuje, proklinja in grozi, iz žrela mu puhti o^enj, s kremplji stegufie po žrtvah — zastonj! — zadet je v srce, v agoniji poginja in kmalu bodo mrhovino njegovo objedovali črvi. In svet se bo oddahnil!
Najnovejša telefonska Ir brzojavna poročita.
DOMAČA POLITIKA.
Nemci na Češkem blaznijo.
Dunai, 27. avgusta. (Odkar poslujejo na Češkem komisarji, mesto deželnega odbora, so Nemci še tisto pamet zgubili, ki so jo imeli preje. Prišli so v svoji blaznosti že tako daleč, da se smatraja za mučenike, preganjane in zatirane od Čehov in
—	komisarjev. Da doženejo, kakšne so njihove muke. so sklicali zaupniki shod v Chomutov, kjer so se pogovorili, kaj vse jih boli. Vse bolečine so sklenili prednesti grofu Sttirg-khu, da jim pomaga.) Danes so prišli k ministerskemu predsedniku grofu Sturgkhu zastopniki Nemcev na Češkem, da mu ofleielno predložijo sklepe zadnje chomutovske konference, kjer so sklepali zaupniki. Zastopniki so predložili nemške želje ln zahteve.
Nemci na Češkem zahtevajo:
Enakopravnost In varstvo narodnih interesov čeških Nemcev pri sestavi proračuna; pri imenovanju deželnih uradnikov; ureditev učiteljskih plač; Nemci zahtevajo dalje, da se ne izvede volilna reforma pred ureditvijo drugih narodno - političnih vprašanj; dalje zahtevajo, da se nal pri četrti kuriji posebno ozira na Nemce; zahtevajo hitro narodnostno oddelitev na Češkem. — To so nekatere zahtevice! —
Dalje so predložili min. predsedniku resolucijo o zunanji politiki, v kateri zahtevajo, da se pri preureditvi odnošajev z Balkanom ozira predvsem na češke Nemce (seveda).
Nemci grozijo.
Vse nadaljno obnašanje In zadržanje čeških Nemcev odvlsi od tega, ali bodo njihove zahteve izpolnjene ali ne. Če vlada ne izpolni nemških zahtev, tedaj naj se pripravi na najostrejšo obstrukcijo v jesenskem zasedanju.
Stiirgkh je vzel zahteve čeških Nemcev na znanje in je obljubil, da jih hoče hitro preštudirati.
Nato so imeli nemški poslanci daljša posvetovanja, ki so vedla do
nekaterih sklepov. Nemško - nacionalna zveza se sestane v petek.
Nemški poslanci s Češkega so pozvali nemško - nacionalno zvezo, da sprejme zahteve čeških Nemcev za svoje lastne, sicer bodo Izvajali posledice.
BALKAN.
Aneksija.
Belgrad, 27. avgusta. Kakor hitro bo urejena srbsko - črnogorska meja, Izide kraljevski ukaz o aneksiji osvobojenega ozemlja.
Demobilizacija.
Belgrad, 27. avgusta. Demobilizacija bo dokončana v 10 dneh. Rezervisti In moštvo prvega poziva so že odpuščeni.
Atene, 27. avgusta. Tu se je pričelo z demobilizacijo.
Zadnje vesti.
SRBIJA IN ČRNAGORA.
Belgrad, 27. avgusta. (Izvirno brzojavno Poročilo »Dnevu«.) Mejno vprašanje med obema srbskima kraljevinama (Srbijo in Črnogo-ro) je urejeno na način, ki mora zadovoljiti obe strani. Sicer pa javnost v Srbiji ne polaga nobene važnosti na to, ako pripade to ali ono mesto Srbiji ali Črnlgorl, pač pa se vse zanima za vprašanje: Kako urediti v bodoče odnošaje med obema srbskima kraljevinama, ki Imata sedaj skupne meje. Vprašanje teh odnošajev je za sedaj eno najvažnejših srbskih nacionalnih vprašani ln od njegove rešitve je odvisno marsikaj.
Z Dunaja se je poskušalo in se še poskuša strašiti merodajne kroge na Cetinju s tem, da ima Srbija namen odstraniti črnogorsko dinastijo In Črnogoro kratkomalo Inkor-poriratl. Seveda je to Intriga, ker v Srbiji na tako rešitev vprašanja noben razsoden človek ne misli. Črnogorska dinastija ni Srbiji In Jugoslovanstvu čisto nič na poti — dokler vodi narodno politiko in se ne vdinja Dunaju. Zato Srbija tudi stremi samo za tem, da se med njo In Črnogoro sklene samo carinska vojaška ln diplomatična zveza, kar bi bil predpogoj za skupno nastopanje nasproti inozemstvu.
To želi narod obeh kraljevin In kakor se zdi. so temu načrtu naklonjeni tudi najmerodajnejši krogi na Cetinju, ki uvldevajo, da je nemogoče, da bi Črnagora še na dalje nasto-
: pala nasproti Inozemstvu kot popoV-
I noma posebna država, na Cetinju | uvidevajo, da mora biti črnagora močna v čim tesnejši zvezi s Srbijo in zato je upati, da bodo pogajanjem, radi razdelitve novega ozemlja, ki so se tako lahko brez vsakih težav dokončala^ sledila nova pogajanja, ki bodo Imela mnogo dalekosežnejši namen In pomen.
BREZUSPEŠNI TRUD.
Belgrad, 27. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Avstro-ogrska diplomacija se sedaj na vse kriplje trudi, da bi ustvarila
—	zvezo med Bolgarsko ln Turčijo, s čemur misli paralizirati srbsko-
črnogorsko-grško-rumunsko zvezo,
ki sicer še ni perfektna v polnem svojem obsegu, ali so dani vsi predpogoji za njeno realiziranje.
Tem naporom avstro - ogrske diplomacije ne pripisujejo tukaj nobene važnosti, ker je evidentno, da So obsojeni ravno tako na neuspeh, kakor je doživela popolen neuspeh avstro - ogrska dipl°macHa takrat, ko se Je trudila, da bi ustvarila proti Srbiji zvezo med B°lRars*{o in Ru-munljo. Za tako zvezo ni na Turškem nobenega razpoloženja, ker Turčija, ki s Srbijo I« Qr?'J° niti nt= meji več, nima nobenega 'nteresa na tem, da bi podpirala bolgarske želje po revanši, posebno že zato ne, ker bi s tem ojačila svojega naravnega nasprotnika, Bolgarsko. Ze zato te naravnost a prlori možnost kake zveze med Bolg .ko In Turčijo, četudi je naravno, da sl Bolgarska take zveze zeli.
Drugi vzrok, ki onemogoča tako zvezo, je Pa čisto rave: Bolgarska ln Turčija k kor
I	tudi druge balkanske države rabite veliko denarja Avstro - Ogrska jima ne more dati posolila, ker sama nima denarja. Franclja Jima pa ne bi dala niti vinarja, ako bi se poskušale združiti proti Srbiji in Grški, ki sta njeni naravni zaveznici. Tudi
Bolgarska sama ne bo mogla računati na naklonjenost francoskih finančnih krogov, ako bo preveč govorila o revanši, ker za. vojne priprave proti Srbiji francoski finančniki ne bodo dajali — to je sigurno
—	denarja in Bolgarska se bo morala strezniti, ako računa na finančno naklonjenost Francije, ki ji je sedaj bolj kot kdaj potrebna.
Iz vseh navedenih razlogov so tukajšnji merodajni krogi vzpričo truda avstro - ogrske diplomacije da ustvari bolgarsko - turško zvezo, popolnoma hladni in samo konstatl-rajo dejstvo, da se avstro - ogrska diplomacija iz dogodkov, ki so se razvijali od lanske jeseni do danes, še vedno ni ničesar naučila, temveč zasleduje na Balkanu še vedno en sam cilj: uničiti Srbijo. Tega se pa tukaj nihče ne boji, četudi vsakdo priznava potrebo boljših odnošaijev med Srbijo ln sosednjo monarhijo, ki so pa boli v Interesu monarhije kot Srbije.
Odgovorni urednik Radivoj Korenfe. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. uri zvečer.
Čevljarskega pomočnika za
boljša dela sprejme takoj Ivan Šober, Škofjaloka. Delo trajno.
778—4
Hiša z lepim sadnim vrtom in vr-
(oin za zelenjavo se proda, eventualno odda v najem. Ravnotam se proda lep bernhardinec. Poizve se pri »Kankertu« v Sp. Šiški. 779-2
Dober glasovir se radi odpoto-vanja ceno proda. Stari trg 22, II., vrata levo.	780-1
IfcLTTSLla,.
Za vsa ljubezniva sočutja povodom mučne bolezni in smrti naše nadvse ljubljene mamice, stare matere, gospe
Marije Breceljnik
kakor tudi1, za prekrasne darovane vence ter za mnogoštevilno častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
Sp. Šiška, 27. avg. 1913. Žalujoči ostali.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini L dr. vcleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Zastonj dobi panama slamnik
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40-—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck J E kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
I^egova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost.
d em 45/25.M8
„Učiteljska tiskarna“
=s= v Ljubljani =:
r. z. z o. z.
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. vv
:: Litografija ::
Telefon itev. 118.
V	zalogi ima šolske, županske in različne
druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene.
:: Stereotipija ::
Cek. račun štev. 76.307.
OPTIK IN SPECIALIST sar LJUBLJANA
Šelenburgova ulica
K. JURMAN
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi, /f"
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. ' ^ yl