268 številki.
Ljibljaia, v sredo 22. novembra 1905
XXX Vlll» leto*
^Ni veak »Uu svašer,  farimSl ua^alj« ia praaaika, tac traUa po poŠti pr^uun m *vstro-ogr»k» 4a*al* m m lat« tU, » fH lata It K, ms Satrt lata I K 60 k, as- aa a«m t K tO k.   Za LJubljano ■ aalujanjaia na dan aa sij? 34 Ky  aa »al leta IS K, aa Satrt lata • X, aa aa m—* t K. K dar kadi aaia panj, plaća aa aaa lata 11 K, aa paf lala 11 K, aa četrt late 6 K 60 h, aa aa ataaaa 1 K 90 h. — Za tuja daiala tolika vac, kolikor aaaSa poštnina. * Pa aaroSta bras istodobna vpaSUjatra naročnin« aa na aaira, — Za oznanila aa plafiaja «4 pater««topna »atit-vrata pa 11 k, ca aa aa aananila tlaka ankrat, pa 10 k, $« aa dvakrat, in pa 8 h, <Sa aa  tiaka trikrat ali  «aearat. — Dopli s' ss as^ade fcrankavatl, — Bakopui t« »a mčaja. — Uredništvo in upravnlatvo Ja v Knafla«ik allaak It. 5, In aiaai aradaištva v L aadatrapja, aaravniitva pa v pritličja. — UpramiStrn naj aa blagevatije pošiljati naročnino, raklamaaila.
aananila, L j. aaatiniatratrvna atvan.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. y»Narodna tiskarna11 telefon it. 85.
Kongres jugoslovanskih književnike?  in časnikarjev.
V Belgradu, 20. nov.
(— ut.) Tiho, nekam skrivnostno se je pripravljal ta kongres.
Do poslednjega časa takorekoč nihče niti vedel ni prav: ali se bo kongres sploh vršil in kdaj ? To je bila velika pogreška sklicateljev. Ne rečem, da so to pogreško storili nalašč, rekel bi celo, da se lahko opraviči, ako pomislimo, da so sklicatelji same esebe, ki imajo ogromnega dela kot profesorji, nradn ki itd. Malo Čuden in nenavaden je način, kako so bili Slovenci povabljeni na kongres. Osem dni pred samim kongresom dobi „Društvo slov. književnikov in časnikarjev" brzojaven poziv na kongres! Brzojav je sicer lepa reč in zelo koristna iznajdba, ali do danes jaz Še nisem slišal, da bi se kak kongres skliceval na tak hiter način.
Posledica tega brzojavnega sklicevanja je bila ta, da se Slovenci niso mogli udeležiti kongresa, Četudi se je mnogo slovenskih književnikov in čas nikarjev želelo udeležiti shoda. Da jaz slučajno ne prebivam v Belgradu, imeli bi te dni zopet jugoslovanski kongres brez Slovencev.
Hrvatje so prišli trije: gg. L j n b a Babic (G j alski), dr. Josip Smo d-laka, urednik spljetske „Slobode" \n Većeslav Wilder, urednik za grebškega „Pokreta", a Bolgarov je prišlo devetnajst in sic^r več časnikarjev kot književnikov.
* *
a
Pa preidimo na sam kongres. Včeraj (nedelja) ob desetih dopoldan smo se zbrali udeležniki kongresa v hotelu „Kolarac", da se medsebojno spoznamo, a bo je bilo to končano, razšli smo se po mestu.
Nekaj nas je odšlo v „Grand Hotel", kjer je g. Gjalski razvijal svoj jugoslovanski program, ki pa meni, ki sem sicer odločen Jugoslovan, ni ugajal. Oziroma ne rečem, da mi program ni ugajal, ali ni mi bil po volji ton, ki ga   je    glasoviti    hrvatski r<*mansijer
[ uporabljal, ko je govoril o Slovencih.
Cas je že, da nas bratje Hrvatje pre-I nehajo imenovati „Kranjce" — tudi v ■ šali bi se to ne smelo delati — nego ! bi na3 morali smatrati enako-) vredne sebi, kar tudi smo!
Popoldne ob treh je se začel sam I kongres   v   veliki    dvorani univerze.
Predsednik   „ Srbskega književniškega I društva," g. M a tavu Ij je najprej v lepih besedah pozdravil goste, a potem j je bilo  per   acelamationem izvoljeno I predsestvo in sicer so  bili izvoljeni: ' Bolgar  Georgijev,   Srb   G 1 i Š i ć, • Hrvat Ljuba Babić (G j a 1 s k i) in ; nominalno — ker ni bil navzoč — I predsednik „Društva slov. književnikov ] in časnikarjev," gosp. dr. Fran ZbaŠ-j nik. Ko je še gospod Gjalski govoril, I naprosil  me  je  odbor,   da navedem vzroke,   zakaj   Slovenci   niso prišli. Mnogi so namreč verovali neki notici „Beogradskih Novina," v kateri se je trdilo, da Slovenci niso hoteli priti, kar so si nekateri — posebno Bolgari — razlagali na ta način, da Slovenci : sploh ne marajo skupnega Jugoslovan-skega dela. Ta notica, ki jo je napisal : belgrajski dopisnik „Slovenca" — ne  vem iz  kakih vzrokov — me je ; ujezila in sem v dosti ostrem tonu na-i vedel pravi vzrok, zakaj je „Društvo , slov. književnikov in časnikarjev" za-! stopano samo po  enem svojem Članu.
Rekel sem, da je osem dni premalo, = da bi se Slovenci  mogli  pripraviti za ) potovanje   v   Belgrad.   Obenem sem \ predložil, da se  v prihodnje kongresi jugoslov. književnikov in časnikarjev sklicujejo vsaj mesec dni vnaprej, a da se povabljenim pošlje istodobno s pozivom tudi delavni program kongresa!
Sedaj se je imelo preiti na dnevni ! red ;   ali   v   tem   se  oglasi zastopnik belgrajskih časnikarjev Adamović in prosi beaede. To je bil buren incident, j Sklicatelji   namreč   niso   povabili na kongres vseh belgrajskih Časnikarjev, | nego samo najboljše politične Časnikarje, a reporterja  nobenega. Vsled  tega so j belgrajski  časnikarji  imeli  v četrtek konferencijo, na kateri so sestavili resolucijo, ki obsoja to postopanje. To : resolucijo je   hotel   gosp. Adamović na
] kongresu pročitati, kar se mu je tudi dovolilo, dasi je bila resolucija, ki je bila natisnjena skoraj v vseh belgraj-: skih dnevnikih, že vsem znana. Na j resolucijo je odgovarjal g. dr. Jovan S k e r 1 i ć čisto hladno in stvar bi se mirno končala, da niso nekateri „reso-lucijonašiu začeli kričati. Ali zmernejši elementi med „resolucijonaši" so se mirno in dostojno vedli kličoč „ živeli gostje- ; na to so zapustili zborovalno dvorano.
0 tem indicentu bom še govoril — danes nimam Časa, ker moram na kongres.
Ko so resolucijonaši odšli, je Čital bolgarski profesor g. Balaščev neko — arheoložko razpravo, ker g. Andrej P r o t i c, ki je imel govoriti o bolgarski literaturi, ni prišel na kongres. Smešno: na kongresu književnikov in Časnikarjev govoriti o — arheologiji! Boljše bi bilo, da se ni nič govorilo!
Deželni zbori.
Gradec, 21. novembra. Po«!. V o s n j a k je interpeliral namestnika, ali hoče odobriti pravila obrt ne nadaljevalne dole vŽostaDju, ki jo je ustanovila ondotna kolektivna zadruga, da že izplačajo podpore država, dežala ter trgovinska zbornica v Gradcu Namestnik je odgovarjal, da pripada odobritev pravil ia take sole naučnemu ministrstvu, ki je z naredbe 4. sept. i 1. vr-elc ustanovitev na znanje ter dovolilo 400 K podpore za leto 1905.
PobI. dr. H r asove t je poročal t imenu posebnega odseka za občinske zadeve o prošnji trške občine Mozirje za izločitev kmečkih ka-tastralnih občin in ustanovitev samostojne trška občine. Prošnji se je ugodilo.
Na predlog posl. grofa Lam-berga je bil spremenjeni lovski zakon sprejet. V debato je parkrat posegel tudi posl. dr. Ploj.
Prošnja mestne občine Radgona, naj se ondotna meščanska šola spremeni v nižjo realno gimnazijo, ne je odstopila deželnemu odboru, da za* devo preuči in poroča v prihodnjem zasedanju.
Na predlog naučnega odseka se je pooblastil deželni odbor, da iz plača iz dohodkov Slatine 15.000 K za zgradbo nove dekliške šole pri Sv. Križu, &ko se zdravilišče izloči od S w. Križa ter doni lastno šolo z nemškim učnim jezikom. (Dosedaj imajo privatno nemško ljudsko šolo.)
Na predlog posl. EinBpicnerja se je dovolila deželnim uradnikom, razen 8. dmovnega razreda, draginj-ska doklada.
Predlog posl. L e n k o t a glede ustanovitve deželne bolniš-nioevSlo v. Bistrici se je izročil GaančnetDU odseke
Predlog posl. Vošnjaka glede regulacije Mislinje v slovenje-grtš&em okraju se je izročil deželno** kulturnemu odseku.
Potem se je začela razprava o proračunu. Pri točki »vodne zgradbe in regulacije« bo je vnela daljša debata, v kateri je posebno posl. gref Lamberg pobijal izvajanja posl. dr. J ur tele iz neke prejšnje seje o regnlsoiji Drave.
Celovec, 21. novembra. V današnji seji so se rešile le gospodarske zadeve lokalnega značaja. V pe tek, 24. t. m., se zasedanje koroškega deželnega zbora odgodi.
Dunaj, 21. novembra. Deželni zbor je sprejel nujni predlog! v katerem se vlada poziva, da prepove prevoz ruskih svinj skoti Avstrijo na Nemško.
Line, 21. novembra. Deželni zbor je sprejel soglasno poročilo ustavnega odseka, v katerem se vlada poziva, da z oz'rom na razmerje z Ogrsko že sedaj vse potrebno priskrbi za samostalnost v drž. sbora zastopanih dežel.
Kriza na Ogrskem.
Budapefita, 21. novembra. Liberalna stranka sestavlja nov program, v katerem zagovarja potrebo razširjenja volilne pravice, obenem pa stoji na stališču, da je splošna volilna pravica za Ogrsko škodljiva.
Radikalni elementi v koslioiji zahtevajo*   naj   se   v   prvi   se|i drž.
zbora, 1 j. 19 decembra, obtoži Fe jervarv, a zopetna odgoditev naj se niti ne vzorne na znanje, temuč naj ostane parlament v permanenci.
Kortfiikt s Turčijo.
Carigrad, 21. novembra. Danes se vrši izredni ministrski svet glede zahtevane finančne kontrole v Maoedoniji. V političnih krogih so poučeni, da bo odgovor na ultimatom zanikajoč. V turških vojaških in verskih krogih se ščuva proti velesilam, Češ, da nameravajo narediti is treh maeeđonskih vilajetov avtonomno pokrajino po vzora Rumelije. V ta namen da hočejo velesile najprej zahtevati za M sce d oni jo fiaančno kontrolo, čez nekaj časa pa odpraviti turško vojaštvo, da bi ostali v deželi le orožniki pod poveljstvom tujih častnikov.
S k o p 1 j e, 21. novembra. Iz vseh delovMaeedonije prihajajo poročila o proti kristjanskem gibanju, posebno med Albanci. Turški duhovniki besno ščuvajo proti kristjanom. Po Prizrendu, Bitci j u in Peču hodijo oboroženi Albanci ter morajo biti vse trgovine zaprte. Gibanje podpirajo turške oblasti. Evropski konzuli v Bitolju so poslali svoje rodbine v Solon.
Dogodki na Ruskem.
Petro grad, 21. novembra. Izredni ministrski svet je sklenil, zakonito uvesti deveturni delavnik ter izdelati zakonski načrt, a katerim se zniža aktivna služba v armadi in mornarici na tri lota.
Osrednji odbor štra.kujoČih delavcev poziva delavce, naj svoje moči hranijo za zadnji odločilni boj zoper carja invlado. Predvsem naj hranijo denar za novi splošni štrajk, ki se proglasi meseca januarja.
Odesa, 21. novembra. Ker še v mestu vedno vlada anarhija z ropanjem, pri katerem pomaga policija, so sklenile a v s t r o - o g r s ka,
Slovensko-nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski io narodopisni doneski. Nabral A. B.
iDalje.)
Pravičnejši Slovencem je bil nemški zgodovinar dr. VVeiss, ki pravi v svoji zgodovini Štajerske (Ein treues hild des Herzogthums Steiermark, Graz 1860 — knjigo je spisal v proslavo nadvojvode Ivana dr. Hlabek, le zgo dovinski del je spisal dr. \Veiss) da *o prišli Slovenci leta 595. v Bistriško dolino na Tirolskem, da je bil pri Ini-kenu vojvoda Garibaldi II. od Slovence? tepen, nakar so prišli Slovenci celo to Lizabe in po celi Inski dolini. Okoli feta 772. se je imenovala Štajerska !-iiar;nti ja ali S1 a v i n i j a (tedaj ne ^avia, kakor pravi Mnchar) „und w ar Tollkommen Blaviaenes Land.u ^gleški kralj in pisatelj Alfred (871 to 901) pa je celo zabeležil: „Siidlich ton den Mahrern auf der andern Seite
der Donau fiingt das Land Charintia (Slavia) an.u
Leta 1493 je potoval po Štajerski Hartman Schedel, ki je zapisal: Das Volk in den Stetten ist gevvonlich teutsch, und das Pawrvolck herdissbalb der Travn (Drave) windiscb. Vedeti pa je treba, da je prišel Schedel le od Gradca do Maribora, da je imel tedaj v mislili menda Štajersko na levem bregu Drave.
Z germanizacijo Štajerske se je začelo po krvavi zmagi cesarja Otona pri Avgsburgu leta 955. Za germanizacijo so delovali poleg cesarja največ dnbovniki. Ustanovila se je marka med Dravo in Muro ter se kolonizovala z germanskimi plemeni, kakor smo že omenili. Med dragimi posestvi je podaril Oton priseljencem gozdove pri Su-Bilu, grad Ziub, Solvo (Sulpa), Lipnico in Udolinidvor.
Dr. Weiss opisuje v imenovani knjigi še leta 1860. za jezikovno mejo tukaj med gorovjem in Muro: Sulpa od izvira do izliva v Muro (med Lipnico in Ernožem (Ehrenbausen) in potem Muro do Radgone ter vzklika pri tem: „Wie wechsein die Grenzen des Lan-
i des nach Aussen   mit   jedem Jahrbnn-j derte und nach  Innen die Spracbgren-| zen bis heute!" Kako pa naj šele vzklikamo   mi po 45 letih! — Potem pravi isti zgodovinar: „In kako ostajajo prebivalci   vkljub   vsem spremembam gospodarji nravnosti in vere   si enaki! Slovanske pesmi so izdajale često Grkom, ki so hoteli v vojski Slovane presenetiti, njihovo stališče; in kdor je bil dandanes dalje časa na Spodnjem Štajerskem in bi ne vedel, da so Slovenci bogati    na   pesmih?    Stari pregovor pravi: nKjer je Slovenka, tam je pesem,« pesem sedaj resna in Žalostna, sedaj vesela in nagajiva, vedno izvajana po trenotku, in zato vedno sveža in prvotna. Temeljne   oblike slovenske ljudske poezije so  pesem  in romanca ali preproste junaške pravljice. Ako pa kaže bogastvo pesmi in napevov globoko čuvstveno življenje, kaže pa bogastvo   pomembnih   preprostih treznih pregovorov  talent  filozofskega opazovanja pri Slovencih." — Sploh je pi satelj imenovane knjige opisal stare Slovence jako laskavo in pravično, seveda sta mu podatke priskrbela največ
I dr.   Razlag  in  Dav. Trstenjak.
— Tudi Mucbar opisuje Slovence po j starih zgodovinarjih prikupljivo ;„Vsi so j bili visoke in gibčne postave, njihova ! spretna moc je bila v vseh vojskah ! strahovita. Velike, vitke slovenske može ! so v Bizancu strme občudovali.u
Pa vrnimo se k ArveŽu in narodni meji. Kar se tiče slovenskega življa tukaj na severu v drugi polovici prete-čenega stoletja sta tako Mnchar kakor Weiss preradodarna Slovencem. Za njunega časa pač ni bilo severno nad Arvežem več Slovencev. Da sta jih pustila živeti do Sulpe, k temu ju je zavedel kak starejši opis in morda tudi to, da do opisanih mej segajo Zgornje slovenske gorice. Mogoče je pac, da so še res bivali takrat ali vsaj nekaj desetletij poprej Slovenci do Sulpe, toda le od izliva Sakove v njo, od tam pa je šla meja skoraj v ravni Črti proti vzhoda do Mure nad ReČjem (Retznei). Sicer se še najdejo tudi danes v tej visokosti posamezni Slovenci, kakor v Križu (Kreuz) in Klunjah (Klein), toda govore tako mešanico, ki je bližja nemščini kakor slovenščini.  Dalje prik.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. (Dalje.) III
V hiŽ.', kjtr (e stan val vitez Peter Strab, je bi* starodavna gostilna, v kateri so se navadno zbirali samo plemenit«!?, drč m bo se je mestjan: in kmetje radi ogibali. V teaa, ko je ležal Juri v Pttrovi sobioi, ao sedeli njegovi prijatelji v prostorni gostilniški sebi, praznili ve ike Vffa Čin t ga furlanskega vina in se prepirali, kaj da je storiti. Eni ho bili za.tr, da se raj Juri pedvrie drugi, da mora počakati, kaka de* jan^a da bodo sl^d.i*. bceedam patrijarhovoga  legata,   najmanj   pa je
bilo onih, ki ao zagovarjali vaior, naj Jari bre£ odlaganja itčne boj.
Kcmolja je sedel poleg Tom&ža Rutinskega in je molče poslušal. Samo enirat je dvignil glave, ko je namreč Peter S^rah omenil pairijarh* v Grade iu, starega sovražnika oglej -strga patriarha. Prtinila ga je m<-sel, da bi Juri najlaglje zmagal, če
angleška, italijanska in Švicarska kolonija, da si ustanove lastne straže.
Sprememba v pruskem ministrstvu.
Berolin, 21. novembra. Ju-stični minister dr. Sohonstedt je odstopil; na njegovo mesto je imenovan predsednik višjega sodišča v Vra t is! a v i 6 e a e 1 e r.
Deželni zbor kranjski.
IX. seja, dne 21. novembra 1905. (Konec.) Vipavske vode.
Nujni predlog* narodno-napredne stranke v tej zadevi se glasi: Deželnemu ortb iru se naroči, da nemudoma poskrbi za popolnitev že iz-gotovljenib načrtov za uravnavo vipavskih voda ter zanesljivo ie v prihodnjem zasedanju predloži dež. sboru zakonski načrt v končno skle panje. Utemeljeval je ta predlog posl. Božič, ki je pojasnil korist, ki bi je imala uravnava za gospodarstvo sploh in zlaBti za vipavski trg. Govornik se je oziral na svoj zadnji govor. Poudarja, da je bilo njegovo ogorčenje* opravičeno in da je tudi prebivalstvo ogorčeno. Raznaša se govorca da se je ministrski koncu lent Markus is rekel neugodno o tej zadevi. To ni resnica. Zadava je taka, da se z dnevnega reda spraviti ne da. Hraskega načrti so ležali 4 leta pri deželnem odbcru, poldrugo leto leže pri Hraskem in živ krst se ne zmeni zanje. Deželni odbor bi se vendar moral za stvar zanimati. A ne, če iz poročila deželnega odbora je stvar isginila.
Referent deželnega odbora, posl. Povše, je tudi danes poudarjal, da je deželni odbor storil svojo dolžnost. (Božič: Jaz ne vidim nobenega dela).
Predlog se je cdkazal pristojnemu odseku
Realka v Idriji.
Predlog, naj se dovoli mestni občini idrijski redna letna podpora ca vzdrževanje mestne višje r.:a ke, je utemeljeval dr. Ferjančič. Oo-čina je bila naravnost prisiljena, ustanov.ti mestno srednjo šolo, ker država ni hotela ničesar storiti. Občina je    -tsnovila šolo in sezidala poslopje,
j veljalo 335 000 K. Amortizo .-o-* tega Dosojila velja na leto nad
O K. Breme je tako veliko, da mora občina pobirati 75% občinsko d oklado. Vsled stroškov za realko ne jre občina posvečevati drugim obziru  zadevam primerne pozor
. Realka dobro uspeva in je na kc it celi deželi. Zato ima tudi de-• dolžnost, da kai stori. Idrija p J j e deželi letnih 60000 K, dežela pa nima prav nobenih izdatkov za Idrijo. Milijoni so se izdaii za vodo It), le Idrija je sama zidala svoj vodovod. Idrija ima torej pravico zahtevati podpore za realko.
Predlog se je odkazai finančnemu odseku
Cesta sfaozi Črno.
Dr. Ferjančič je utemeljeval samostojni predlog, naj deželni odbor zaufckže poizvedbe zaradi zgradDe ceste skozi Crno do kranjsko-ćtajer-ske meje v namenu zveze skozi Lu-čensko dolino do Luč, da stopi v dotiko s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceste na staier sfeh tleh in z interesenti radi pri-spevkov ter o tem poroča v prihodnjem zasedanju.
Predlog Be je odk^zal upravnemu odseku.
Zopet zapisnik.
V imenu ustavnega odsek t (giej vč&rLjšnji članek) je poročat dr Krei
in je predlagal, naj ae sklene, da ae aapianik pile samo v slovenskem jeziku Obenem je nas veto val resolucijo, naj deželni odbor poroda o rabi jezikov. Poroievalee je rekel, da ae a sklepom glede samoalovenskih zapisnikov restituira le stara pravica. Leta 1868. ao bili aapianiki samo slovenski. Takrat je deželni predsednik pisal v ministrovem imenu deželnemu glavarju, naj ae aapianiki sestavljajo v slovenskem in v nemškem jesiku. O tem je bila zanimiva razprava. Dr. Costa je takrat dejal, da dokler Be tako ne bo postopalo na Koroškem in na Štajerskem ter na Primorskem, dotlej je ministrova sahteva krivična. Na dnevni red ee zato ni prešlo, ker kakor je rekel dr. ToroiD, se aapisaiki predlagajo cesarju. Danes bi nam pismo kakega ministra prav nič ne imponiralo. Tisto pismo je dalo povod, da se je sklenilo pisati zapisnike v obeh jezikih. Sklep pa je ustavno napačen, ker ae je storil pod pritiskom vlade. Ča sklenemo danes aamoslovenske zapisnike, obnovimo le nekaj, kar smo že imeli in protestiramo proti ume-Šavanju vlada.
Župan Hribar izjavi, da bo na rodno-napredna stranka glasovala za predlog. Dandanes je uredovanje pri deželnem odboru tako Čudno, kakor da dežela ni slovenska. Leta 1884 in 1886. se je deželnemu odboru odločno naročilo, da bodi uradni jezik slovenski. A kaj vidimo? Deželni odbor uraduje s e. kr. uradi nemški (Glavar: Ni res!) in sprejema od vlade nemške dopise. Naravno je, da bi moral deželni odbor v deželah, kjer prebivajo Slovenci, dopisovati slovenski. Pa tudi tega ne stori; dopisuje jim nemški. Ce deželni odbor tako uraduje, naj se deželni glavar opraviči, kako je to mogoče. Vsled takega postopanja morajo drugod izgubiti vse Bpoštovanje pred nami. Tudi v gm:.tn#m oziru ima to posledice. Ce bi se dopisovalo slovenski, bi pri štajerskem, koroškem, goriškem in tržaškem dež. odboru kmalu morali sprejemati slov. uradnike. Kranjski dež. odbor uraduje z ministrstvi in v rekurzih na višje instance le nemsk*, drugi delamo slovenske vloge. V ministrstvo sprejmejo le izjemoma kakega slovenskega uraduiks, ker se jim dopisuje nemški, ker naši avtonomni uradi premalo spoštujejo slovenski jezik. Jaz tudi v tem oziru grajam deželni odbor. Up*m, da bo g'avar predlagal, naj se da slovenskemu jesiku večja veljava. A kdaj se bo to deželnemu glavarju zljubilo Saj mu danes lahko damo navodil.
Govornik predlaga, naj deželni odbor avtonomnim uradom, koder prebivajo Slovenci, in ministrstvom dopisuje v slovenskem jeziku.
G of Barbo izjavi, da so vsi ti predlogi nasilni in krivični ter da veleposestniki proti temu protestirajo.
Dr. Šuateršič je dejal, da so stavljeni predlogi velikega pomena za razvoj lezikovnega vprašanja. L zapisnikem ni rešeno naredao in je zikovno vprašanje to je prva etapa na potu, po kateri bomo hodili toliko časa, da bo ta zbornica samo slovenska. S samo slovenskim zapisnikom neha biti nemščina cfioijslni jezik dež. zbora. O i slej se bo še bolje vedelo na najvišjem rat-atu, da eksistira slovenska dežela i o da si hoče slovensko liudstvo iavojoveti vse pravice. Župan Hribar - svojo grajo obrnil osobito proti dež.inema glavarju. Menda se je obrnil a napačno airesj. (Hribar: Na edino pravo). Giavar mora storiti, kar sklene večina dež. odbora. Ako bo deželni Odbor Movenski, se mora spremeniti
struktura dei. sbora, polena ae is plenuma ne sme ia voliti dei. odbornik ene slovenske stranke poračunano S Nemei. Dokler vam je ljubše, da Nemci odločujejo, dotlej ao prasne vse ielje glede poslovenjenja dež. odbora. (Hribar in Majaron ugovarjata, da glavar na evojo roko dele in da ima glavar dolinoat, izvrševati eklepe dei. zbora, česar pa ni storil) S cesarsko odločbo ia 1. 1872 je bil eistiran sklep deželni odbora, da mora deželni odbor stavljati vse predloge v dež. zboru samo v slov. jesiku. Cssarski odlok je bil opravičen, ker ima eeaar to pravico glede sklepa dež. odbora. Dei. zbor pa je avtonomen in če sklene, da mu mora dei. odbor vse predloge izda jati le v slovenskem jeziku, se bo moral pokoriti. Zakoni se bodo morali sklepati v obeh jezikih. Za danes zadostuje to, kar predlaga ustavni odsek.
Župan Hribar pravi da poslanec dr. ŠasteršiČ jaše vedno svojega konjička o nemško slovenski ■vezi, dasi se mu je stokrat dokazalo, da nas ta iveza v narodnih rečeh nič ne veže. Sklicujem ae na vse delovanje, ki priča, da smo vedno brezobzirno zastopali narodne interese. Nepravilnega ravnanja dež. odbora ni kriv dež. zbor; glavar ima izvrševati sklepe dež. znora, ne dež. odbor. Krivda zadene tDrej g!avarja. Spravil sem šele danes to stvar na razgovor, ker sem tn šele pred kratkim izvedel. Ali je ŠuateršiČu znano, da sem že dlje časa v zvezi z Nemai, pa izključno slovensko uredujem z vsemi uradi. Kje pa je bilo stališče retorsije takrat, ko se je šlo za sa moslovenske napise v Ljubljani? Vsa klerikalna stranka je h»la zoper aamoslovenske napise. Glavarju se je že namignilo, naj vladi dopisuje slovenski, a je to odklonil.
Giavar se opravičuje, da deželni odbor izvršuje sklepe dež. zbora ne on; on je odgovoren za to, da izvrši, kar sklene dež odbor; dež. vladi in okr. glavarstvom na Kranjskem so dopisuje slovenski, štajerskemu in koroškemu dež. odboru pa se piše nemški. Ćežki in gališki dež. odbor nam dopisujeta nemški. (Veselost) Hribarjeva resolucija ima značaj nujnega predle ga.
Župan Hribar: Na Češkem in v Galiciji ni slovenščina deželnonarodni jezik, pač pa na Štajerskem in na Koroškem. To naj v prihodnje glavar uvažnje. Moj predlog je formalno Čisto pravilen in naj se da danes na glaso vanje.
Dr. busteršič pravi, da predlaga Hribar le resolucijo in da se mora dati torej na glasovanje.
Dr. Krek je dejal, da ost njegovega predloga ni naperjena proti nemškemu prebivalstvu nego proti velepo-sestvu, ki sebe zamenjava z nemškim prebivalstvom na Kranjskem. Glede samoslovenskih napisov je rekel Krek, da tedanja klerikalna stranka je nekaj čisto novega in ni v nobeni zvezi s prejšnjo katoliško stranko. (Velika ve-Belost.)
Glavar je naenkrat začel obstruirati. Predlagal je, naj se za pet minut prekine seja. Ker je dovolj, če glasuje za tak predlog 5 poslancev, je to res obveljalo; za glavarjev predlog je glasovalo 5 klerikalcev.
Zbornica je sprejela odsekov predlog glede zapisnika in odsekovo ter Hribarjevo resolucijo glede uradovanja.
Glavar izjavi, da se bo zapisnik pisal slovensko, za nemške poslance pa da se napravi poseben prevod zapisnika v nemškem jezika. (Barni ugo-vori.) To je stvar predsedstva dež. zbora. (Barni ugovori.)
bi gtadeškega patrijarha potegnil na svojo stran ;n provzro&l nov boj med Oglejem in Gradežecn. Zagrizel ee je V tO idejo in ugiba: o njej ter o načinu, kako bi se jo dalo uresničiti, toda ni se mu posrečilo, dobiti rešilno misel. Ko bi Juri ne bil preklet in izobčen, si je priznal Ko-molja, potem bi se dal ta načrt kaj lahko izvršiti, tako pa se mu je to zdelo nemogočo.
Toda Komolja ni bil mož, ki je kako misel opustil eamo zato, ker se mu je zdela neizredijiva. Obupal ni Komolja nikdar. Spomnil se je, da sta med njegovimi razbojniki tudi dva moža iz Ogleja in s tema dvema je hotel na svojo roko poskusiti, da saplete patrijarha v Gradežu v boj s patrijarhom v Ogleju. Skrivaj se je splazil iz sobe in sporočil svoji četi, naj se omenjena razbojnika nemu doma odpravita v Oglej. Tam naj pridobita, kolikor mogoče razbojnikov, dobe naj obleka, kakor jih nosijo vojščaki oglejskega patrijarha in tsko preoblečena naj ta četa na morju in na kopnem napada gradeške pod-
ložnike, a tako, da bo krivda padala na oglejskega patrijarha.
Potem se je vrnil Komolja aopet ▼ sobo in je zopet molče poslušal prepire zbranrh vitezov.
Minila je ura za uro in Jurja le ni bilo. Vitezi se dolgo Časa hibo mogli odločiti, da bi kaj sklenili, ne da je Juri povedal svoje mnenje, ali naposled ao se vendar zedinili, da naj vsak pove še enkrat svoje mnenje in potem naj se glasuje.
»Najstarejši naj govori prvi,« je dejal Tomaž Retinski in obrnivši se k Petru Strahu dostavil: »Ti si najstarejši, torej imaš  ti prvo besedo.«
V tem trenotku je vstopil Jari. Bil je še vedno bled in prepadel, a držal se je ponosno, kakor vedno in nič ni izdajalo, kake bolesti mu trgajo sroe. Odpasal je svoj meč in sedel za mizo.
»Dovolite mi, da najprej jas povem svoje mnenje,« je rekel Juri, ko je sedel med vitezi. »Nsj se enkrat najprej sliši glas najmlajšega.«
Vitezi so molče prikimali. g|   »Treba je, da se nemudoma pri-
pravimo za vse slučaje. Po m.-jem prepričanju sta meč iu sulica zadnji sredstvi, ki jih smemo rabiti. Jaz sem za boj, ali vslio temu ne nasprotujem tistim, ki so v skrbeh sa Bvoje imetje in se nečejo prenagliti ter se nečejo kar v naglici izpostaviti nevarnosti, da izgube svoje gradove in svoja zemljišča. Neprevidno bi bilo, če bi danes vzeli meče v roke in takoj začeli boj, a blazno in pogubno bi bilo, če bi roke križem držali in čakali, kaj da se zgodi. Nabrusiti je treba meče in obleči železne rokavice, šale potem smemo sovražniku ponuditi roko v spravo, odprto ali oboroženo roko. Slišal sem, da je pred davnimi stoletji neki mož učil: »če hočeš imeti mir, pripravi se na vojno.« Ime tega moža sem posabil, zapomnil pa sem si njegov nauk. Pripravimo torej svoje gradove aa obrambo in svoje ljudi ia boj, in kadar bo to storjeno, bomo ponudili spravo. Ljudstvo spozna iz tega, da nismo iskali boja sa vsako ceno in bo vsled tega na naši strani.«
(Dalje pribj
X. seje dne 22. novembre 1905.
Predseduje deželni glavar Detel«. Vlado zastopata deželni predsednik So h w ar z in okrajni glavar Haas.
Začetek seje je bil določen na 10. uro, seveda se je seja aačela šele ob 11. uri. Pravijo, da je imel klerikalni klub sejo, v kateri je D r o b n i 6 imel toliko povedati, da se klerikalci kar niso mogli raiiti.
Po prečitanju zapisnika je zbornica takoj prešla na dnevni red.
Posl. dr. Sohoppl je poročal o prošnji zdravstvenega zastopa v Kočevju, da se ondotni bolnišnioi prizna anaiaj javnosti. Bolniea obstoji Že od leta 1843 ; presidana je bila v letih 1901—1903 Ker je bolniea sa prebivalstvo okrsja velikega pomena, je bil sprejet predlog, naj deželni odbor bolnici izposluje značaj javnosti.
Župan Hribar se je izrekel proti predlogu, češ, da bo imel slabe konsekvenee. Ako reče deželni zbor zdaj da, bo moral vsaki lokalni bolnici priznati taisto pravico. Stroški ia oskrbovanje bolnic naraščajo od leta do leta. Ko je deželni zbor mislil, da je napravila dežela dobro kupčijo s konverzijo zemljiškoobvez-nega davka, takrat se je začelo z vodovodi. Razen potrebnih krajev bo se z ćeli oglašati tudi kraji, ki bi lahko izhajali brez vodovoda, ker imajo dobro pitno vodo. Taka nesreča kakor z vodovodi zna postati tudi z bolnicami.
Poročevalec je tem izvajanjem ugovarjal, češ, da imajo tudi druge male bolnice v deželi značaj javnosti.
Kakor rečeno, je bil odsekov predlog sprejet.
O prošnji prebivalcev is Dvorske vasi za izločitev iz občine Sv Gregor in ustanovitev samostojne občine, se je naroČilo, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanju predloži za konski načrt. (Poročevalec Jaklič)
Točka o prošnji občine O »tet zarsdi Bele poti se je odložila, ker poročevalca Povšeta ni bilo v seji.
0 predlogu posl. Piroa zaradi vodovoda v Kranju je poročal v imenu finančnega odseka posl. dr. T a v č a r. Pojasnivši pomen vodovoda je pripo ročal, naj zbornica sprejme zakon, ki obsega naslednje doiočbe:
Naprava vodovoda za mesto Kranj in vasi: š-nčur, Srednja vas, Luže. TupahČe, U temaže, Visoko, M-ije, Britof, Gorenje, PrimsBovo, Klanec, Huje, Rupa, Voklo in Voglje določa se v zmisla § 4, št. 1» zakona z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116, kot pedtetje, katero je izvršiti iz deželnih sredstev.
~% tehniško podstavo za to podjetje ima služiti po deželnem stav-binskem uradu popravljeni in po c kr. poljedelskem ministrsUu pregledam projekt ter se največji stroški za i«vrš<tev tega vodovoda določajo na 620000 K.
V pokritje stroškov v znesku 620.000 K prispevajo:
1 Državni melioracijski zaklad s pridržkom ustavne pritrditve s 40° 0 prispevkom v najvišjem znesku 248 000 K j
2 deželni zaklad kranjski s 30% priaoevkom v najvišjem znesku 186000 K;
2 mesto Kranj in udeležane vasi s 30% prispevkom v zuesku 186.000 kron, in sicer cdoade od teg* prispevka znesek 127 091 K na mesto Kranj, znesek 58 909 K pa na ude ležeue vasi.
Prispevek vasi porazdeli deželni odbor, »ko se v tem oziru same ne morejo zediniti.
Ako bi stroški tega podjetja ne do*?g)i zneska proračunjenega n« 620 000 K, znižati je prispevke pod 1,2 in 3. razmerno tema, kar se prihrani.
Ase bi se proračunjeni znesek vendarle moral prekoračiti, se vsled t "t?« donesek udeleženih vasi v znesku 58 909 K nikakor ne sme zvišati.
Dr. Šusteršič, ki je svoj Čas v Kranja kandidiral, a je propadel, se je izrekel proti vodovodu, češ, Če se za kranjski vodovod napravi zakon, zakaj se ni napravil za druge vodovode, ki se jih boČe zgraditi. Tudi je izrekel mnenje, da so stroški preuizko proračunjeni.
v
Dr. Žitnik pr«vi, da bo glasoval za predlog.
Posl. Pire opozarja, da bo vodo vod preskrbljeval z vodo ne le mesto Kranj, nego tudi 15 vasi. Država je dovolila 4O°/0 b pogojem, da se gradi vodovod kot dež. podjetje in da dežela zviša svoj   prispevek   od  2."> na 30%.
Kranjska občina je prevzela nase veliko breme; Šla je do skrajnih mej svoje finančne moči. Občina žrtvuje silne vsote za šolstvo, treba bo misliti na kanalizacijo in na neke druge stvari. Zakon je potreben, ker je kranjski vodovod veliko podjetje in ker je treba, da se že zamaše usta onim, ki agitirajo proti vodovodu. Prekoračenja preračunov se ni bati.
Pojasnuje vse okolnosti apelira govornik na zbornico, naj sprejme zakonski načrt.
Poroč. dr. Tavčar je opozarjal, da se za manjše vodovode ne delajo zakoni, nego le za večje. Za kranjski vodovod je že zategadelj potreben zakon, ker ga država zahteva. Prekoračenje proračunov je izključeno; ako ne bo podjetnik izhajal s tem, kar dobi po zakonu, bo sam imel škodo. Kar se tiče vodovodov, se dež. zboru pač ne more ničesar očitati.
Zbornica je potem odobrila zakon. Če le Pavšlarja ne zadene kap, ker je dr. Šnsteršiča brez uspeha oahujskal, da je govoril proti zakona.
0 prošnji posestnikov iz fare pri Blokah za razdelitev skupnih zemljišč je poročal grof Margheri. Sklenilo se je, naročiti dež. odboru, naj nujno poskrbi, da se izvede po dež. agrarski komisiji že dovoljena specijalna delitev zemljišč in naj se če treba dogovori 8 to komisijo glede pomnožitve tehničnega osebja. Pri ti točki je imel svoj deviški govor Drobnič. „Napililw se je svoj govor na pamet in ga je „laj-nalu, da je bilo kar veselje. Med drugim je izrekel tudi krilate besede: „Za živinorejo je treba klaje ali takorekoč futra."
Kmetski poslanec Schvveitzer tega menda ni vedel, ker je Drobnica kfieal bravo.
O dovolitvi 5°/0 naklade na najem-ščino v trga Ribnici je poročal dr. pl. bchbppl. Sklenilo se je dovoliti tako naklado.
Tudi zadnja točka dnevnega reda se je odložila vsled poročevalčeve odsotnosti.
Glavar je naznanil tajno sejo.
Župan Hribar je predlagal, naj se v tajni seji rešijo vsa personahja.
V tajni seji de&elaega odbora se je danes sklenilo: da Be upokojenemu Josipu Pfoiferju poviši pokojnina ter dodeli naslov deželnega svetnika; dt se sistemituieta služb; stenografskega deželnoib r k -gi vaditelja in vinarskega nadzor?>:fca; da se g. deželnemu svetniku Zamiri: dodeli naslov in značaj deželnega nadsvetnika, da se sistrmujeta ineaii deželnega stavbnega svetnika in d • žei-icga svetn>ka s takimi prejet kr kor jih imoio drž-.vr, o---sedmega činovuega razreda, da sa ti mesti odiasts. prvo g. Kiinarju, drugo g. dr Zi*ša>ku, ter da 8v> v priznanje vestnega, veščega ia z-redno trudolsubivega delovanje makneta takoj na drugo DlačilnO stopnjo [Porr*4e valeč p si&nee Hribar); da se slugi SaikotU vstaje šdSt let v službeno   t  b -
Oh oolu ene je g!« var zoptt otvoril sejo.
O pečin)! lupamstva v Cztaiu, da ae obšlnika DOt aBcl* peta streti med okrajne eeete, je poročal poeta« n»c Lieenteob"rg. Pn lajl Be je ugtdiio.
O zgradbi okrajne e*st« Krme/-Ttiišee je poročal isti poročevalec. Po r rat k en priporočilu pcslsnci Koščka se je B^reitl predi«, g Uprav* nega odreka
Nato je deželni glava?1 ztk! u sejo. Prihodnja s^ja no jutri ol) 1 setth dc poldne.
Obč. svet ljubljanski.
Ljubljana, 21. r.o*. 1905.
Predsedoval je kupen Ivan II ri« bar. Za eierovatelja zapisnika jc inu noval   občinska   svetuika   Vi d m ar, u in Žužka.
Župan je uaiaaml, de jc 10. avg t. 1. umrli Jue. Staudacker zapusii mestoiiu revežem -00 K.  Se je bva letno vzelo na znanje. G?*arJft$a ti* rjr<ž, gimnazije
Ohč. svetnik Ž u že k je stavil Bajni predlog glede zgradbe II. drž gtmoi zite v Ljubljani.   V svojem utemelje vauju je navajal,  da so pretekla skoraj tri leta, odkar je mestua občini naučnemu  erarju priskrbela itavbič na Del C rttovem svetu, a država se ic vedno ne gaue, da bi zgradila krvav, potrebno poslopje za II. drž. gimna/.i ki je na*taujcua zasilni« v preteč io v vseh ozirib pomanjkljivem prit nem poslopju.   V nekdaniih kabin jat je natlačenih po 30 Jo -tO učem Pri tem so sobe tesane, da mora včafl že dopoldne goreti luč, a to amva petrolejka za celi razred.  Ventilacija je slaba m nezadostna,   sploh so prostori ^lede   higijeuiČaih   zahtev   pod niči Vrhutega je  stlačena v  tem poslopju licealua knjižnica, ki šteje kakih 45.000 knjig, vrednih nad 1 milijon.   Za kaz-ueuce se zidajo palače, šolsko mladim' pa se tako zauemarja. — Predlagal ja. naj se župaua naprosi, naj  nemu !<' 1 stori potrebne korake pri naučnciii nistrstvu, da se vsaj leta 1906. sacst| graditi novo poslopje.
OhČ. svetnik Prosenc se je pri družil poročevalčevemu utemeljevanja Češ, da smo se Že prepričali, da drtaV* tako malo stori za Slovence. (Klici: Nič' Navajal je statistične podatke o r*z
w ^•M^ajia
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 268, dne 22. novembra 1906.
inerju davkov v posameznih avstrijskih krono vin ah, ter dokazal, da dežele, ki razmeroma plačujejo najmanj davkov po razmerju prebivalstva, imajo tudi največ analfabetov. Tako ima n. pr. Nižja Avstrija le 4%, Galicija pa 52% analfabetov. Omenil je tudi učiteljsko vprašanje v naši deželi, ter apeliral, naj bi deželni zbor vendar kaj storil za potrebno in vredno naše uči-teljstvo, saj je Že v ta namen izdani denar za deželo plodonosno naložen.
Poročevalcev predlog je bil soglasno sprejet.
Še en nujni predlog.
Isti poročevalec je še nujno predlagal, naj se zavrne priziv Matije Grenka proti stavbnemu dovoljenju, ki se je dalo njegovemu sosedu B luni auer j n v Kolodvorskih ulicah glede prizidave in prezidave njegove hiše. Orehkov priziv se je zavrnil.
Prošnja prodajalcev premoga.
Podžupan dr. vitez Bleivveis je poročal o prošnji prodajalcev premoga, naj bi ae razveljavila določba, ki jim nalaga, da mora na vsakem vozu biti decimalna tehtnica. Poročevalec je izvajal, da tehtnice ne morejo biti natančne vsled tresenja na vozu in vsled vremenskih vplivov. Prodajalci pa se ponujajo zavezati, da bodo premog doma vestno tehtali, ter imeli vreče zašite in blombirane. Predlagal je v imenu policijskega odseka, naj se tozadevni § opusti, naroča pa se mestnemu magi stratu, da po svojih organih nadzoruje prodajalce premoga, oziroma njihove uslužbence.
ObČ. svetnik Šubic se je izrekel proti opustitvi imenovanega Češ, da tehtnicam ne more škodovati toliko ne tresenje, ne vremenski vpliv, ker se ne gre pri tem za miligrame, temuČ le za kilograme. Določba škoduje najbrže le barabski tatvini premogarskih hlapcev. Stavil je protipredlog, naj se tozadevni paragraf ne razveljavi. Njegov predlog je bil sprejet, istotako tudi drugi del poročevalčevega predloga glede stroge kontrole.
Ponudbi za odkup mestnega sveta.
Obč. svetnik dr. Stare je poročal o ponudbi Ferdinanda Staudacherja za odkup dveh stavbnih parcel v Nunskih, oziroma Levstikovih ulicah. Obč. svet je sklenil svoječasno, da proda mesto svoje štiri parcele na onem zemljišču po 10 K mJ. Ponudnik pravi, da bi gradil dve vili z vrtovi, ter ponuja 17.144 K t. j. 8 K za m-. Sklenilo se je, da se ponudba odkloni, ter zdržuje prvotno določena cena.
Emanuel Zelinka, predstojnik kurilnice v Št. Petru ponuja odkup mestnega stavbišča pod gozdom tivol ske graščine. Ponudba se je istotako odklonila, Češ, da so poprej še druga stavbišča na razpolago.
Žrebale  mestnega loterijskega posojila.
Obe. svetnik L en če je poročal o 40. žrebanju mestnega loterijskega po aojila. Izžrebalo se je 600 številk v znesku 84.580 K. Poročilo se je vzelo na znanje.
Preosnova   c. kr. umetno-obrtne strokovne Sole.
Poročal je obširno obč. svetnik SenekoviČ. Ravnateljstvo imenovane šole navaja v svojem poročilu, da se je Šola v 17 letih svojega obstoja čim-dalje lepše razvijala. Šola šteje danes 5 različnih oddelkov, v katerih poučuje 17 stalnih učiteljev. Država pa name rava vse take šole preosnovati v šole ža stavbne in umetne obrtnike ter je za to že skrbljeno v proračunn za leto 1906. Koristi bodo od preosnove večje, ker bo namenjena v prvi vrsti za obrtne pomočnike in mojstre, ne pa le za dečke, ki se po dokončani šoli cesto niti ne posvetijo obrti. Predlagal je, naj se občinski svet že sedaj izreče, da bo tudi napram preosnovani šoli prevzel iste materijalne obveznosti, kakor jih ima za sedanjo Solo.
Obč. svetnik Šubic je navedel le par opazk. Dosedanji zavod ima ža dva tečaja za pomočnike in mojstre, stavbni tečaj za zidarje, kamnoseke i. t. d. in javno risarsko šolo. Naval na oba tečaja je tolik, da so morali pri stavbnem tečaju letos zavrniti 36 prosilcev; javna risarska šola ob ne deljah ima prostora le za 25 risarjev, a letos je bilo sprejetih 43, odklonjenih pa 36 prosilcev. Razen teh naj hi pre osnovano šolo obiskovali po dve leti taki dečki, ki dorastejo ljudski šoli ter gredo <*<mdaneg navadno za dve leti v realko, n "»stopijo h kaki ,obrti.
Šolanj- ~ " *er tudi ne
more • * r*ni
stan, ^
dveh letnikih. — I je bil sprejet
Dotacija na barjanski teli.
Občinski svetnik J. Dimnik je poročal o uporabi dotacij za 1. 1904/05 na Šoli na Karolinški zemlji. Ker so tozadevni računi v lepem redu, se je poraba odobrila.
Računski sklep mestna klavnice aa I. 1904.
Poročevalec  podžupan  dr. vitez
Bleivveis.
Dohodkov je bilo 48.006 K 95 h, stroškov 31.140 K 38 h, tedaj prebitka 16.866 K 58 h. Ker je v mestni klavnici investovana glavnica 385.577 K se je obrestovala v letu 1904 a 4 37 %. Zaklalo pa se je leta 1904 govedi 4338, prašičev 9450, telet 7421, kozlov in ovac 2314, kozličev 2014, konj 71, Skupaj 25.608 glav. Uvozilo se je 50.576 kg mesa. — Obračun se je vzel odobruje na znanje.
Računski   sklep mestnega vodovoda aa I. 1904.
Poročevalec obč. svetnik Šubic. Vode je bilo vzdignjene 1,404.948 1. t. j. povprečno na dan 3850 1, ali na vsakega prebivalca povprečno 100 1 na dan.
Poročevalec je poudarjal, da stopnjujoča se poraba vode govori o visoki kulturi. Dohodkov je bilo 157.976 K 89 h, stroškov 123 014 K 9 h, tedaj prebitka 34.962 K 80 h. Obračun se je vzel odobruje na znanje.
Vodovod za Šiško.
Poročevalec obč. svetnik Šubic. Ze pred leti je prišlo upraviteljstvo vodovoda do zaključka da je treba nove Črpalnice ali na drug način pomnožiti vodovod. Zgraditelj vodovoda inž. Smreker se je izrekel za drugo cev, ker se je pri dveh strojih bati tolikega pritiska, da bi zuala edina cev vodovoda počiti. Mestna občina ne bo obremenjena, ker je zadosten fond. Upraviteljstvo je sprožilo misel, naj se druga cev napelje iz Kleč skozi Šiško da se da tej občini tudi priliko dobiti vodovod za primerno malo odškodnino. Na tozadevno ponudbo je odgovoril občinski zastop Spodnje Šiške, da dovoli polaganje cevi po svojih cestah le, ako se privatnikom povrnejo vsi stroški da napravi mestna občina Šiški vsaj 6 vodnjakov in na vsakih 300 m po en hidrant. Ako pa bi si napravila občina Šiška kdaj svoj vodovod, izgubi mestna občina vse pravice do svojih naprav v tej občini. Taki pogoji seveda niso bili sprejemljivi. A vsa nadaljna pogajaaja in posredovanja okrajnega glavarstva niso imela boljih uspehov. Zato predlaga direktorij msst nega vodovoda: Občinski svet skleni soglašujoč se z razlogi mestnega magistrata.
1) Glede na stališče občinskega odbora v Spod. Šiški se pretrga s to občino vsako nadaljno obravnavanje o polaganju novih vodovodnih   cevi po ozemlju te občine.
2. Upraviteljstvo mestnega vodovoda se naroča, da napravi načrt in proračun za polaganje druge vodovodne cevi od zajemalnice v K lečah pa do vodohrambe v Tivolskem gozdu in sicer tako, da bode nova cev ležala kolikor možno poleg sedanje.
3. Gosp. županu se naroča, da primerno obvesti o tem sklepu c. kr. okrajno glavarstvo.
Predlogi so bili sprejeti z dodatnim predlogom obč. svetnika S e n e k o-viča, naj se izpelje nova cev po Bleiweisovi cesti do vodohrambe, oziroma od tam po Marije Terezije cesti v mesto.
Ostale točke, v kolikor se niso odložile, so se rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. novembra.
— Predrznost dr. Suster-sića je velika ia mož se Časih igra z ognjem kakor kak otrok. Tudi bridka izkušnja Življenja ga če ni spametovala. Sele nekaj let je tega, kar je slovesno razpisal 1000 kron nagrade, če se mu dokažejo očitanja glede žlindre. N o i n m i smo dokazali vsa očitanja in sodišče je v vseh instancah potrdilo, da je bil dokaz doprinese n. Celo osel gre samo enkrat na led; dr SusterŠič je zdaj čel že drugič na led. Zopet je razpisal 1000 K, dasi ve, da tak razpis ni vreden piska-▼ega oreha. A vilic tema mu bomo tudi to pot posvetili kakor pri žlindri.
— Gesta v selski dolini. Piše se nam: Ker se deželnotborsko zasedanje bliža Že konou, pričakovalo se je vedno nestrpneje, da se bode naš deželni poslanec Cočo v Franoe zbudil is dolgega spanja in se malo pobrigal za novo eesto med Po-droitom in Petrovim brdom,
bi se malo popravila ali pa po-r na saprla, ker je nevarna ia i* živino. Bati se je kake vetje
^dno je, da se čočov France k meni sa Selško dolino,
ki jv Mazila pri tej vožnji,
sedaj k blago na Gorioo.
Pa saj mu ni E**fc*»itt, ker on ni
poslanee volileev, ampak dr Š u a t e r-iiia. — Opaaovalee.
— Klerikalci Iti socijalni cfemokretj«   ao   si   že na«
vikriit Klerikalci in soeijaloi de-mokratje vodijo skupen boj aa splošno in enako volilno pravico. V sladkih objemih se tope njihovi voditelji, kadar se spravijo nad naio stranko in se kosajo t zabavljanjih. Da se to prijateljstvo že krha, pokazalo se je na nedeljskem shodu v Trbovljah. Tam je prišlo po »Slo-venševem poročilu do precej ostrih besedi med klerika'ci in soeijalnimi demokrati in če Že »Slovenec« kaj takega poroča, moralo je biti še vse drugače hudo. Sicer pa ne preteče dolgo, ko si bosta obe adaj skupno nastopajoči stranki v laseh, to pa takrat, ko bodo socijalni demokratje sposraU, da so klerikalcem v boju sa tlišno vol 1 io pravico le za šta-fažo; ko jih klerikalci ne bodo veš potrebovali, ne bodo se jim več tako s'adke besede za nje zlivale is uat.
— Za postranskega učitelja patja na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je imenovan koncertni vodja »Glasbene Matice« g. Matej Hubad.
— Iz davčna službe. Dav-kar g. Josip Oblak je premeščen od daičnega referata okrajnega glavarstva v Ljubljani k onemu v Kočevje.
— Repertoir slovenskega gledališča- V petek se ponavlja uvratna Dickens Sotčathanova veseloigra »Mala D ar rita s gospo Kreisovo-PoloČkovo in g Lierom v glavnih dveh vlogah. — V nedeljo sta dve predatavi: popoldne »Deseti brat«, zvečer nepreklicno zadnjič velika ruska opare »Pikova dama« — V torek, dne 28 t m. sta dve predstavi: popoldne delavska drama »Jernej Turazer, avečsr opera »A i d a«. — Drama študira Bozdčjhovo veseloigro »Gospod sveta doma«, opera pa pripravlja Roasmijevega »Brivca se vil j s k ega« in opereto »Zvonovi k o r n e v i 1 i s k ia.
— Slovensko gledališče.
Snoči smo imeti v gledišču lep večer, ki nam je nudil dokaj užitka, ne samo da je igra ki se je vprizorila, vrlo zabavna, marveč tudi igralo se je za naše razmere vobče prav cobro. „Mala Dorrit*, ki jo je po Dickensovem romanu presadil znaai pisatelj Schon-than iz angleškega in epskega na nemško iu dramatsko, je prav ljubka in vrlo zabavna veseloigra, ki mora imeti uspeh, ako se le količkaj dobro igra. Naravnost prekrasno je orisan značaj mlade Dorrit, nepokvarjenega, naivnega iu srčno dobrega dekletca, okoli katere Be suče vse dejanje in ki daje vsi igri poseben kolorit, pretkan s Čarobno solnČno svetlobo. — V zaporu Marskalsea kjer se zapirajo na željo upnikov dolžniki, ki ne poravnajo svo-svojih dolgov, živi William Dorrit Že dolgih 18 let. Nihče ne ve, zakaj ga njegovi upniki drže v zaporu in vrhu tega še plačujejo zanj, dasi je jasno, da ne more svojega dolga nikdar po plačati. Denar posojen Dorritu, je iz gubljen, čemu si povzročajo njegovi upniki še vrhutega nepotrebne stroške. Dorrit sam tega ne ve in se tudi ne briga za to. Ze zdavua se je uživel v v svojo usodo in zdi se mu celo, da da je srečen, zlasti ker uživa med svojimi tovariši neko avtoriteto, ki ga usposoblja, da igra v jetnišnici prvo vlogo iu nastopa, kakor da bi bil pravi gospodar v hiši. Njegovim sojetnikom je to samo v zabavo. Dorrit, ki seveda ne razpolaga z mnogimi denarnimi sredstvi, se je tekom svojega bivanja v jetnišnici navadil, da nadleguje vsa koga za „darilca" z neko suvereno nesramnostjo, katere pa sam niti ne opazi, ker se je uživel v prepričanje, da je povsem umljivo, da njega vzdržujejo drugi. V tem krogu je Dorritova hčerka Amy solnce, okrog katere se vrti vse. Saj je tako dobra, tako ljubezniva in tako ljubka, da so vsi 'prebivalci Mar-shalsea kolikortoliko zaljubljeni v njo. V njo se zaljubi tudi mladi Clenuam, ki je iskal doslej naslade samo v uživanju. Njena neprisiljena ljubeznivost, njena srčna dobrota in nepokvarjenost ga osvoji popolnoma, da se jame Živo zanimati za njeno in njene rodbine usodo, da se izneveri svoji ljubici Ines in ne miruje preje, dokler se mu ne posreči iz starin dokumentov dokazati, da je William Dorrit edini potomec Japleta Jeremije Dorrita in dedič njegovega ogromnega premoženja. Clennam se nato kot skromen mož, ki hoče pokazati svojo nesebičnost, umakne s po-zorišča. V nekem morskem kopališču, kjer živi Dorrit kot kak indijski Nabob, se sestane z Amy iu se uajdete njuni srci. — Vloga „Male Dorrit" je kakor ustvarjena za uaivko, ki najde v njej obsežno polje, da pokaže vse svoje
igralske in umetniške sposobnosti in vrline. O gospe K reis o vi je znano, da ji prijajo najbolj naivne vloge, ki jih ume igrati z umetniško dovršenostjo 5 ni se torej čuditi, da je bila včeraj v vlogi „Male Dorrit" v svojem elementu in igrala s tolikim umetniškim žarom in vzbitom, da je nas, rekli bi, naravnost očarala. Kot prava umetnica se je vglobila v vlogo in oživela v značaj, zato je tudi igrala neprisiljeno, realistično in vlila v svojo gro toliko toplih tonov, da je morala vsakogar ogreti. Naivno, nepokvarjeno, dobro in skromno dekletce A<ny je našlo v njej kar najizbornejšega interpreta. Živahnost in temperamentnost v igri, umetniško izraževanje čuvstev ter naravna neprisiljenost v kretanju, to so lastnosti, s katerimi se odlikuje ga. Kreisova vobče, katere so jo odlikovale včeraj še posebe. Pravi užitek je bil štediti njeni igri. Enakovreden drug ge. Kreissove je bil g. L i e r v vlogi Williama Dorrita, ki ga je igral z nedosežno virtuoznostjo in rutino, pogodivši najmanjšo črtico v nje govem značaju. Tudi g. Dobrovol-nemu je treba izreči pohvalo; igral je Živahno in s polnim umetniškim umevanjem, da je nas docela zadovoljil. G. Danilova je bila v svoji vlogi ljubosumne Ines dobra, a tudi g. Danilu moramo izdati spričevalo, da je nam ugajal, ker je igral svobodno in se ni lovil za besede. Ostale vloge so postranske, ki v igri ne pridejo toliko v poštev. Omenimo tu le vlogo Burnisha, ki je bila v rokah g. Verovška, ki je s svojo priznano spretnostjo ustvaril iz Burnisha prav karakterističen tip. Kakor smo že v uvodu naglašali, se je vobče prav dobro igralo in želeti je samo, da bi se dramsko osobje vselej potrudilo tako, kakor snoči, potem bi pač odpadla neljuba dolžnost ocenjevalcev, izrekati graje. X,
— Dragtnjske doklade dež. uradnikom. Ftosneni ois^k |e szlentl n»87eto ?ati dri. zbvru, naj dovoli dež, uradnikom drag n;ske doklade in s'c^r 20°/« uradnikom nižjih »r«t, 16% uradnikom srednjih vrst in 8% uradn'kona v;5 ih vrat
— Gluoost klerikalne kritike. — Že pred več kakor 14 dnevi je predaval prof. Wester o Ellen Keyevi in njenih nazorih o vzgoji. A stvar nekemu klerikalnemu kritiku še sedaj ne da miru. Grozno ga mora ščemeti zavest, da se je tu pred izbranim ob Činstvom govorilo o moderni ž enaki in modernih idejah, dočim se tam nekje v zakotju hotela Union ki o h as ari tercijalkam in devičnicam o »srednje veškem napredku.u In zdaj se je pisarček oglasil in zabevsnil napreda vatela in Ellen Kevevo samo in na stvarno poročilo v „Laibacher Zeitung." In končno se zadirkava v predavatelja, češ da je prepisal vse iz Ellen Keyeve. Zlobuejša glupost ko ta trditev sploh ni mogoča. Predaval je o nazorih pisateljice : torej kje drugje naj zajme snov ko iz spisov pisateljice same? O treseglavi Glupoglav!
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Dvajseto druž Dino upravno leto 1905. sa bliža svojemu konou in gotovo bi bilo častno sa naše podružnioe, ko bi mogli trditi: Družba je imela ob svoji dvajsetletnici 151 delujočih podružnio — niti ena izmed njih ni spala. Žal, da te sodbe glavno vodstvo ne more izreči še letos v »Koledar-Vestniku« za leto 1906. A veliko pa nam je do tega, da se v prihodnjem »Koledar Vestniku« za leto 1907. s večjimi prispevki kakor je to bilo dosedaj, izkažejo vsaj one podružnice, ki so to letošnje leto delovale tako, kakor jim je velevala njih domorodna lju bav. Zato prosimo vse svoje podruž-viee in njih Častite odbore, da sigurno še pred potekom tega leta — to je pred 31 decembrom 1905 — vpošljejo vse svoje prispevke, ki so jih nabrale sa letes in svoje eventualne blagajniške preostanke od prejšnjih let v vodstveno blagajnioo s priloženo položnico o. kr. poš no hranilne g* urada. Preostajajoče položnice pa naj se ohranijo blagovoljni prihodnji uporabi. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 30. novembra 1905
— Akademija. Prijateljski se stanek se vrši v sredo, danes teden 29. t. m. ob S. uri zvečer v hotela Ilirija. — V soboto 25 t. m. predava v »Mestnem domu gosp. dr. Fran Novak o temi »Ugovori meščanstva zoper splošno in enako vollno pravico?« Zatem je prihodnje predavanje v Ljubljani v nedeljo 3. decembra t 1. Predava g. dr. J. D e m š a r o temi »Spolne bolesni in sakon«.
— Prešernova alika. Gosp. Jernej Btborec, trgovec s papirjem v Ljubljani, je založil velik, izredno okusno isdelan portre Prešernov. Sliko je napravil češki slikar M. MsrČep v Zttrrebu. Pesnikov portre je visok 41 cm, slika v l*»pem, modernem okvirja pa meri 62 on v širokosti, 80 cm pa v dolgosti in stane 12 K brez okvirja, z
okvirjem pa 20 K. Slika bo v okras vsakemu salona. Ogleda se jo lahko v iiložnem oknu gospoda Banovca na Marijinem trga. Kdor hoče imeti res okusno sliko našega prvega pesnika, naj si jo naroči pri Dahovcu
— Zabavni večer« V soboto, dne 2 decembra, priredi pevski zbor •G asbene Matice« v veliki dvorani »Narodnega doma« pri pogrnjenih mizah svoj letošnji prvi zabavni večer, pri katerem sodeluje slavna ljubljanska društvena godba. Na sporeda so poleg godbenib točk točke mo škega in mešanega zbora in veleza-nimiva burka. Po končanem sporedu ples. Podrobnosti objavimo prihodnjič.
—   Slovenskega trgovskega    društva „Merkur"
slavnostni občen zbor se bj vršil ob priliki društvene petletnice, v nedeljo, dne 26. novembra t. 1. ob 1 .11 uri dopoldan v društvenih prostorih po sledečem sporedu: 1. Pozdrav društvenega podpredsednika g. Alojsija Lillega. 2 Ob petletnici, govori gosp. dr. Fran Windtsoher. 3. O potrebi slovenske višje trgovske Šole, govori gospod Karel Mtsglič. 4. Predlog o izvolitvi častnega Člana.
— Zveza pekovskih de« lavcev v Avstriji, krajna skupina Ljubljana je vložila na zadrugo pekovskih mojstrov v Ljubljani prošnjo, naj bi na dan otvoritve drž. zbora 28. t. m. vse pekovsko delo v Ljubljani bilo končano do 8. ure zjutraj in da bi imeli pekovski delavci potem cel dan prosto. Občinstvo se naj opozori, da ta dan ne bo izdelovalo domačega kruha in ga nosilo v peko. Zadruga je tej prošnji docela ugodila.
— Odbor zadruge pekov in kolačnikov za Ljubljano in Spodnio Šiško naznanja s tem slavnemu občinstvu, da je v svoji seji z 21. t. m. sklenil prošnji zveze pekovskih delavcev v Avstriji, oziroma krajne skupine v Ljubljani, ugoditi, da ne bode nobeden pekovski mojster v torek, dne 28. t. m. sprejemal tujega kruha v peko in da sploh ta dan ne bode, kakor običajno, popoldne svež kruh, in to radi tega, ker hoče vse delavstvo imeti ta dan praznik, ker bodo napra vili velikansko manifestacijo za splošno in enako volilno pravico.
— Poročil s» je 20 t m posestnikov sin gosp Roman Maver z gdčno. Ano Roje, oosestmkovo hčerko i« Zožsmberka. Č stitamo!
— Vinska semnja v Po« stojni in v Krškem. Meseca decembra se priredita zopet dva semnja in sicer v ponedeljek, dne 4. decembra v Postojni, v sredo, dne 6. decembra, t. j. na dan sv. Miklavža, pa v Krškem. V Postojni se bodo prodajala kranjsko-vipavska, v Krškem pa dolenjska in spodnještajerska vina. Na obeh semnjih bo deželni vinarski potovalni učitelj predaval o umnem kletarsvu. Za Vipavsko dolino se je priredil vinski semenj v Postojni radi ugodnih Železniških zvez na vse kraje. Upamo in prosimo, naj bi tudi ta semnja, zlasti v Postojni pose-tilo mnogo resnih kupcev, kajti ta vina so letos res prav dobra, tako da zaslužijo mnogo višjo ceno, nego se sedaj plačuje.
— Iz Žužemberka se nam
piše: Tukajšnje gospice so priredile dne 18. t. m. v prostorih g. Fi. Modica plesni venček s šaloigro: „PrviČ pri fotografu", šaljivo pošto itd. v prid Šolski zastavi. Šaloigra je zanimala splošno in igralke so rešile svoje vloge prav dobro. Zlasti se je odlikovala kot igralka gospica Cerkova. Tudi druge točke so bile zabavne. Ko se je nato razvil ples, ki je trajal do jutra in prosta zabava, je zavladalo veliao veselje in z vsakega obraza se je videla zadovoljnost. Največ zaslug sta si pridobili gospici Kutnarjeva in Sedejeva, ki sta z drugimi gospicami lahko ponosni na tako imenitno veselico, ka* kršne Že dolgo ali pa sploh še ni bilo v Žužemberku. Akoravno ni bila udeležba posebno velika, se je vendar zbrala najboljša družba iz tega in okolice, tako, da se prirediteljicam lahko Čestita, s prošnjo: Napravite nam še tako lepih večerov !
— Zivinozdravniako prodavanje na Blokah. Dne 19 novembra t. 1. imel je gospod okrajni živinozdravnik Majdič ii Logatca v tukajšnji šoli predavanje. Pred vsem je gospod župan J. Modio s kratkim nagovorom predstavil došlim poslušalcem gospoda zdravnika Msjdiča, nato je gospod Majdič poslušalosm, (oila je velika soba natlačena posestnikov bloške fare), predlagil in jih poučeval o živinčrejt ter natančno pcdrobnjeval posamezne točke. Poslušalci so ga verno poslušali in so dobiti takoj prepričanje ia njegovega predavanja, da je njegov pouk v resnioi koristen in važen za vsakega živinorejca. Vsled tega se imenovanemu gospodu zahvaljujemo za tako koristen p >uk ter želimo, da bi nas ■ mala zopet obiskal ter nadaljeval taao koristen pouk sa nas živinorejce.
—   Krvavo ženitovanje.
Vdova M. Okorn iz Sooartna pri Litiji se je v nedeljo omoiila. Na ienitovanjn je nastal pretep med dru trom Andrejem Roparjem in bratoma Okorn, sinovoma neveste. Rupar je bil z nožem težko poškodovan na roki, nakar sta brata Okorn gostilno, v kateri se je vršilo ženitovanje, s kamenjem bombardirala in razbila veš šip. Orožništvo ju je aretovalo in izročilo sodišča.
— Obatreljen je bil pretekli teden delavee Josip S e p i č iz Saoarčne pri Boštanju v nekem gozda od Karla Maaerja iz Radne, da bo je t gradil na tli. Vendar je pozneje dobil to liko moči, da je vstal in šel naprej. Mauer je pa posneje v Vrhovem v gostilni Ivana Kržana začel razgra-j-t', ker ni precej pijače dobil in grozil, da bo streljal in že pomeril s puško. Gostom se je posrečilo ga razorožiti, nakar je Mauer pobegnil proti Radečam.
— Akademija. V Novem mestu bo predaval v soboto, 25. t. m., o pol sedm<b zvečer v čitalnični dvorani g pmf J. i Reisner »o streli«
— Bralno in pevsko društvo v Toplicah lepo napreduje.
V nedeljo, dne 19. t. m, je priredilo društvo zopet predavanje. Prtdaval je g. učitelj Gregore »o oliki«. Predavanje je bilo vseskozi dobro in koristno. Naprosili bodemo g predavatelja, da to   še enkrat ponovi.
V nedeljo, dne 26 t. m., priredi dru stvo veselico s petjem, deklamacijo, igro in OTnsto zabavo.
— Slovenska zmaga. Pri občinsk h volitvah v Gjtovliah na Štajerskem je na celi Črti zmsgala slovenska stranka. K zmsgi so pripomogli krepko vrli Ž*lčani.
— Nadgeometer trgovec perutnine. N<dg ometer M*rtny je iz Maribora prestavljen v Brežic« disciplinarnim potom. »M^rburgeros« javka, lakaj se tako zaslužne može pošilja iz Maribora. No, Martinv.eve zasluge obstoje v tem, da je delal propagando za vseoemške cilje in da se je pečal za svoj žep s trgovino perutnine. Vsled tega je vladal v njtgovem uradu vzoren nered. Seveda slovenščine rti zmožen.
— „Soštanjska narodna godba1' priredi 25 t. m. koncert v Celju, 26 t. m v Maribora, 8, 9 in 10 decembra bo pa kcnoertirala v L j u b l j » n i in v Trsu.
— Slov« izobraževalno in zabavno  društvo „rsaprej1*
V Gradcu priredi v soboto 25 t. m. zabaven večer s petjem in tambu-r&njem. Lišal: Seinfelrter B erbaile.
— Razveseljivo dovoljenje. Višja  deželncsudnc predsedstvo v Gradcu je dovolilo sodnemu pristavu Oswatisoba v Brežcab,  da se sme udeležiti ustanovitve cndotnega »turnferajoa« in prevzeti tudi mesto »Turnw4rtac Ioaplioite so mu še dovolili, da sme pri vsaki pnpravni priložnosti javno peti *Wa«nt am Rbeinc,   »BisKsroklied«   in druge iujskfijcče pesmi. N. vsak način je to dovoljenje vredno Tsega avaže-vanja in mora nas Slovence le ras veseliti, ker, kar je dovoljeno ntm š*im in nemšfcutarskim e. kr. urad nikom, se tudi siovenskfm ne da zabraniti, ampak se bodo slednji mogli t raz  vsakega zadržka udeleževati narodnih prirejanj in vstopati v na rodna društva.
— Kap je zadela carinskega upravitelja Fr. Matbeuzeta v Beljaku.
— Umor. V Podgorju na Koroškem je zaklal kmetski fant Binder tovariša Reiohmana po nekem pre-p5.ru v gostilni.
— Umrl je v Soik&nu 85 let stari Mihael Komel, brat pokojne ga majorja io slovenskega pisatelja Andreja p). Komela Sočebranskega.
— Samomor. Predvčerajšnjim je skočila v s jČo , kjer se steka Grojnica vanjo, neka mlada gospodična. V bližini se nahajajoči otroci bo sicer začeli klicati na pomoč, ali rusrečnica je že izginila v valovih
— Novi državni poslanec za Trst. Ker je poslanec Soara-manga odložil mandat ter ga noče sprejeti proglašen je za kandidata asesor mestne delegacije dr. P i-t a o o o.
— Um  je  otemnel nekemu
trgovcu vsled izgube njegovega dragega sorodnika. Trgovec je prišel v Trst in se ondi v nekem hotelu v sami srajci in spodnjih hlačah usedel na oknov prizidek v tretjem nadstropju tako, da so mu noge visele na ulico. Moža so rešili iz nevarnega položaja na ta način, da so spodaj na ulici razpeli široko plahto, dočim se mu je zgoraj neopa-ženo bližalo pet mož, ki 80 ga zgrabili s tako hitrico, da ni mogel izvršiti samomora. Dal se je čisto mirno odpeljati v bolnico in se ondi legitimiral.
— laepned tržaškega popotnega sodišča. 26 lumja t. 1. 1« nastal pri  usnjarju Franu Grana taliija v Trstu cg«nj. Ker se je Bplo šn i sumilo, da je Grauatelii sam za*
žgal, sedel je včeraj pred porotniki, i njim pa tudi njegova tena Elisa in Anton Brunner, njun uslužbenec Sodišče je obsodilo Granatellija na 3 leta težke ječe, dočim sta bila ostala dva obtoženoa oproščena. 26. julija je Anton Sluga iz Javorij pri Pod« gradu svojega očeta Ivana umoril s tem, da mu je a krivcem prereaal vrat. Vzrok je bil ta, da je Ivan S uga, ki je pred tremi leti prepustil Bina Antonu gospodarstvo, vsled rasnih sporov s tem sinom preklical izročitev in gospodarstvo izročil svojemu mlajšemu »inu. Anton Sluga je bil zaradi hudodelstva uboja na bližnjem sorodniku obsojen na 1 2 1 e t težke ječe.
— Prevroče krvi je bil v ponedeljek v Trstu 25 etni Mazza reno Mioheli is Jokina Italijanski konzulat je vsled rojstnega dne kraljice Marjete razobesil italijansko zastavo. To pa Miofceliju ni bilo všeč, zato je začel razgrajati pred kontu latom in zahteval, da se odstrani zastava in nadomesti z rdečo. Vročega socijalista je policija pograbila in odvedla v zapor. Na lica mesta se je nabralo ogromno 1 udi.
— Nasilni vojaki. Zakonska Fran in Aoa Kline m Iv Fab-jan so se peljali z vozom s Fabja novim bratom is Tomaja v Trst Ko so prišli plizu O jam, stopili so pred konja trije vojaki in j h a silo ustavili. Z golimi bajoneti so grozeč prisedli k družbi in veleli pognati, kar se je tudi zgodilo. Med potjo so pa začeli vbjaki poželjivo gledati Kliočevo ženo in ko je na vprašanje nekega vojaka, če je to Klinčeva gubica, odgovoril njen mož, da je njegova žena, odvrnil je vojak: »Vaša žena ali v«ša Ijnbies, noooj bo naša!« Ker bo začeli vojaki nato steiati roke proti Ktinčevki, zigrozil je njen mož, da ustreli vsakega, kdor bo še uganjal k?ke neumnosti. Vojaki so 89 na to zbali, ko je pa prišel voz na Opčine, izročil je Kline nasilneže orožnikom. Ne rečemo, da niso tržaški izletniki prestali velik strah vsled obnašanja teh vojakov. S tem pa še ni rečeno, da bi se morala •Edinost« skoraj jokati, ko poroča z znanim jadikovanjem take m enake dogodke, ki so v Trstu in okolici precej vsakdanji.
— Svetilni plin je eksplodirali 24tetm kovač Fjriua.i Ličen izlsoie pri Piracu je Šel v Trstu z gorečo svečo v klet. Koaa*| je odprl vrt t«, nastala je silna eksplozija svetilnega plina, ki se je vsled sveče užgal in ožgal Ličena po obrazu ia rokah, da je moral iti v bolnico.
— Napadena poštna patrulja. Kakor se nam poroča is Višegrada v Bosni, je bi.a med Prjepoljem in Plevljem napadena poštna patrulja. En veja k je bil Ubit, drugi pa ranjen.
— Zadruge l&rojačev itd. izredni občni zbor bode v nedeljo, dne 26. t. m. dopoldne ob pol 10. ari v mali dvorani „Mestnega doma" po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo na Čelstva. 2. Prememba pravil. 3. Pristop k bolniški blagajni „Zveze obrtnih zadrug (poroča načelnik zveze). 4. Dopolnilne volitve. 5. Raznoterosti. Na-Čelstvo zadruge prosi cenjene dane, da se tega shoda udeleže v obilnem številu.
— Nesreča. Včeraj | opoldne je šel 5:etm postreščkov sin Anton Hribar po Elizabetni cesti v otroški vrtec. Na razpotju Eiizabatoe caste in Streliških ulic je šel dečko čez cesto, a baš tačas je pridirjal za njim neki neznani vosnik in podrl dečka pod konje in vez, potem pa dirjal dalje. Hribarja, ki je na čelu in desnem stegna znatno telesno poško dovan, so oddali v otroško bolnišnico.
— Pobegnil je snoČi iz hleva na Dunajski cesti umobolni Anton PavliČ iz Klanca pri Kranju, katerega je pripeljal njegov oče z namenom, da ga odda v blaznteo. Tekel je po Dunajski cesti, kjer sta ga prijela dva policijska stražnika. Nesrečneža so petrm oddali v b?aznico.
— Tatvina« Danes ponoči je bil ukraden iz nekega hleva na Dunajski cesti posestniku Franu Pavlicu iz Klanca pri Kranju zelenorjav suknjič, v katerem je imel neke listine, vreden 14 K.
— Pes je ugriznil dne 20 t m. na Privoau 5tetuo Pavlino Vogel-nikovo in joteleano poškodoval. Last nik psa ju znan.
— Pobalinstvo  V petek po noči je neki slizovec polil z rdečo barvo novo napravljeni reklamni na pis na hiši v Kolodvorskih ulicah št. 7 mizarskega mojstra gospoda Fr. Fajdtge.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 37 Slovencev in 18 Hr vatov. 6 Slovencev je prišlo iz W*at-faiskega, 84 Hrvatov in Macedoocav ji pa prišlo iz Pruskega in Gornje Avstrije.
— Ljubljanska druatvena godba priredi jutri zvečer v hotela
»Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert s a člane. &a četek ob 8. ari. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Vojaški koncert bo jutri s večer   v   Kolodvorski restavraciji (Sobr*y). Zadetek ob V,8. uri. Vstop nina 50 vin.
— DomaČi M8ramel" bode konoerloval danes zvečer v restavraciji »Perles«, Prešernove ulioe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. — Jutri avečer se vrši koncert v kavarni »Prešeren«. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor je imel vč«-raj dopoldne svojo redno sejo. Dr. Ha ram baš i o in drugovi so vložili nujni predlog, naj se izvoli odsek 11 članov, ki naj Še tekom tega sabor skega zasedanja predloži zbornici načrt zakona o splošni, enaki, di rektni in tajni volilni pravici. Dr. Frank je utemeljeval svoj predlog glede uvedbe splošne in enake vo hine pravice. Nato se je razpravljalo o Htrambašićevem predlogu, ki se je izročil kombiniranemu odseku, v katerem bodo zastopani tudi predla gatelji. Dr. Harambašić jo inter-peliral vlado radi postopanja policije pri demonstracijah v Zagrebu. Zagorac pa radi dogodkov pri kopriv niški volitvi s zahtevo, naj se nova volitev nema loma razpiše. Pri tej priliki je prišlo do burnih prizorov med poslancema dr. Harambaš ć m in dr. Starčev o »m. Pr.hodnja seja bo v četrtek. — Shod hrvatskih Židov. V nedeljo bo priredili hrvatszi Ž'dje v Zagrebu shod, ki bo je bavil s interkonfesionainim zakonskim načrtom, ki ga je v tem zasedanju podložila vlada saboru. Soodu je predsedoval dr. H u gon Spitzer iz Osjeka. Shod je sprejel resolucijo, tiZajočo se ureditve interkonfesijona -nega vprašanja na Hrvatskem, ter izrazil svoje ogorčenje radi preganjanja Ž dov na Ruskem. — Zo-petna otvoritev hrvatskega vseučilišča. Na banov ukaz je bilo včeraj zopet otvorjeno hrvatsko vseučilišče. Popoldne so bila že običajna predavanja.
— Za t i s a o v n o svobodo je govoril v  proračunskem odseku hr vatskega sabora posl. pl. T o maš) 6, ki je ostro kritikova! postopanje vladnih  orgauov  v  zadevi konfiskacije časopisov  ter  nagl*šal,   da   bi   b J. bolje, da bi se listi sploh ne plenili kakor da potem  izhajajo popolnoma beli, kar javnost  bolj razburi kakor oajostrejŠi članek  n-ir.o « hu;skajoče vsebine. — Res, na Hrvatskem je že skrajni čas,  da se uvedejo evropski odoošaji napram časopisju!
— Sprememba v vodstvu zagrebškega gledališča. Kakor se poroča iz Zagreba, je imela vlada namen izročiti vodstvo hrvatskega gledališča »Društvu hrvatskih književnika«; v imenu druStva bi imel že ta petek prevzeti umetniško vodstvo gledališča dr. Stjepan pl. Miletić, ki bi bil takorekoč društveni eksekutivni organ. Dr M lete j9 bil že pred leti intendant hrvatskega gledališča, ki ga je pod svojo upravo dvignil na višek umetnost ! Ko je odstopil, je bil predmet ostrih napadov. Sedaj je dobil zadoščenje, da se je tudi v odločilnih krogih uvidelo, da se mora gledališče voditi v pravcu, ki ga je začrtal on, in da ga ni sposobnejšega moža na Hrvatskem za vodstvo gledališča, nego je cn — Miletic Žal, da je izvedba vladnega načrta, da se na čelo gledališča zopet pokliče dr. Mdetic, za sedaj onemogočena. Dr. Miletić, ki je obenem predsednik »baveza hrvatskih sokolskih družtva«, je namreč obolel, zadela ga je namreč lahka kap. Nadejati se je, da skoro okreva ter zavzame mesto, za katero ni nihče med Hrvati bolj spo soben nego on!
* Najnovejše  novice. —
Car nevarno bolan? G ar je baje v neprestanem razburjenju, da mu ne pomaga nobeno pomirjevalno sredetvo več.
— Za velikega vojvodo luksemburškoga je proglašen princ Viljem, ki mu je vojaštvo že priseglo zvestobo
— Protisakonskemu načrtu o zavarovanja privatnih uradnikov se je izreklo •iruStvo zavarovalnih uradnikov na Dunaju, češ, da je zakon popolnoma nezadosten.
— Za pol milijona ponarejenih bankovcev kroži po Ogrskem. Ztprli so ^0 članov družbe ponarejalcev.
— Velika nesreča na morju. Blizu francoskega metta S * nt Molo je trčil angleški parnik »H idfc« ob skalo ter se Uko naglo potopil, da ae je le malo oseb rešilo na vrh jamborov, ki ao ostali nad vodo. Pa Še od teh jih je večina zmrznila, preden je prišla rešitev. Utonilo je blisu 100 oseb.
— S petrolejem politi tabak. V Arad je ddspelo 10 vagonov režijskega tabaka. Najbrže iz maščevanja je nekdo polili ves tabak s petrolejem. Škode je 25 000 K.
— 39 delavcev je zgorelo v Giasgovu v skupnem stanovanju.
— Zaradi brnakih izgredov obsojeni Čehi bodo baje vsi pomiloščeni.
— Nesreča na morju. Blizu Dubrovnika se je razbila ladja • G^naroo«, ki je vozila 700 ton sadja. Tudi kapitan in dva mornarja so utonili.
— Ubegli turški častniki. V Belgrad je prišlo peš več turških častnik, v, ki so pobegnili od turške armade, ker že več mesecev niso dobili plače. Poskusili bode svojo srečo v Avstriji.
— Zangleškimparnikom »H i 1 d a« se je potopilo 123 oseb. Le šest oseb se je rešilo.
— V blaznosti. Na Dunaju je ustrelila 22ktna Katarina Sshrei-ber svojega očeta. Pri policiji je rekia, da je njen oče zarotnik, ona pa je cesarjeva hči.
Književnost
— „Balkanska Vila". Znani
hrvatski komponist F S Viifcar v Zagrebu namerava pod gornjim naslovom izdati zbirko fantaz j na temelju hrvatskih, slovenskih, srbskih in bolgarskih narodnih n^pevov in tj v zveskib, izmed k tofih bo imel vsak okoli 50 tiskanih strani. C-na vsakega zvezka bo le 2 K. Da bo mogoče založnika vedet*, koliko zvezkov naj da tiskati, naj mu vsa ona pevska društva, ki se mislijo naročiti na te zvezke, ti naznanijo najkasneje do 1 deoembra t. 1. Opom niti j«, da bodo samo ona pevska društva imela pravico do iz?»jan;a teh glasb, ki bodo za vse svoje pevce in pevke naročila partiture.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave y Novem mestu.
J iže M ar inč iz Bučaro pri Vilma je bil svoje dni drsgonsfci podčastnik. Februarja mea^ca t. 1. je stopil v Krškem kot poštni sel v službo. Pri tem je pa odpiral pisma došla iz Amerike, k>r je mislil, da oajda v njih denar. R-s je dcbil v nekaterih male svote. Doigo časa rou niso mogli priti na sled, naposled so ca pa vseeno pnj^h in mu dofcazaii o|6govo sieparatvo. M*nnč dejanja ne taji. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe z en m postom vsa& rres--c.
Barbari Višnjevar iz Radeč je imela tako bolno nogo, da vsled gnilobe ni mcgel nihče pri rje) ostat«. Naposled se ji je posrečilo, da je dob'la neko Lenčko Kav še k iz Gorenje Vugi pod Kumnm Ta ji je stregla proti odškodnini 2 K. Ta plačilo se ji je pa zdelo prenizko, zato je bolnici ukradla tri branil nične kmižioe, na katerih je bilo skopaj 3600 K m razleiila denar med avoje hčere in zets. A med! temi je nastal prepir in kreg in tožbe in tako se je izvedelo za Len čkino hudodelstvo. Kavškova cd ločno taji, da bi bila denar utradU, ampak trdi, da ji je rajnka podarila hranilne knjižice. Ker njen zagovor nič ne velja, je bila obsojena na tri leta težke ječe s enim postom vsak mesec
fslefonska ia feriefaim poročila
Žalec 22. novembra. Vrli narodnjak, veleposestnik Rudolf S e n i c a, I. občinski svetnik v Žalcu, je danes umrl. Pogreb bo v petek dopoldne.
Gradec 22. novembra. V nocojšnji nočni seji je dr. Hrašo-vec ostro kritikoval upravo dež kopališča v Dobrni, dokazujoč, da bo ta uprava kopališče še uni čila.
Dunaj 22. novembra. Imenovanje dr. Fofta sekcijskim šefom v železniškem ministrstvu se razglasi pojutrišnjem.
Dunaj 22. novembra. Perma nentni obrtni odsek je sklican na ponedeljek, dne 27. t. m.
Dunaj 22. novembra. V petek pride Fejervary z ogrskimi ministri semkaj, da se udeleže konference zaradi skupnega proračuna V nedeljo bo kron-ski svet, na katerem se bo razpravljalo o stroških za nove topove.
Praga 22. novembra. Posl. Urban je v dež. £boru sprožil predlog, naj se stroški za ljudsko
šolstvo razdele po narodnosti. Za sedanje dež. zbora se zaključi jutri.
Brno 22. novembra. Moravski deželni zbor je danes odobril pro računski provizorij, nakar je bilo zasedanje zaključeno.
Budimpešta 22. novembra. Sklicanje nadomestnih rezervistov pod zastave se vporablja za silovito agitacijo proti koaliciji. Socijalisti poživljajo koalicijo naj nabira prispevkov za podpore tistih redovin, katerih reditelji morajo k vojakom.
Pariz 22. novembra. Sultan se še vedno ni vdal zahtevi velesil. Za zdaj se sodi, da se bodo velesile omejile na to, da okupirajo glavne turškeotoke na obrežju Male Azije.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do-mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz. prašek", ker vpliva na prebavjjenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen □Cinek. Škatljica velja 2 K. Po poStnenj povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateT na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah ni deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 7—16
Če a
O^nja  ln   vloma variir t>lae:**Jiilee llealt} Litvm Dunaj XVII 3. 12
SO.000 jih <e t rabi od leta lSšO. Izdelek
prve vrste, ki se je obneiel sijajno. Ceneje nego povsod drugod.
„Le Dčlice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod   1079- 17! Glaroa zaloga: Dunaj, I, Piedlasrgasss 5.
Proti pratiajerrt, luskinam in izpadanju las
deluje najboljiif priznana
Tasi-cliiiB tiifiira
katera ottx-c-|»*-nJe la«l««e, odstranjuje  luske in prcprreuje lzp»-
t Mtefitlenieu z cmodoni t 14.
ftazpoFilia se z obratno po5to ne manj kol dvis steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravii, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičmti ."•i?vez, svežih mineralnih vod i. t. d.
D&& lekaraa Milana Leuatebl i Ljiljan!, Bulina cesta ii. 1
poleg novozgrajenega Fran Jo&efcvsga lebiL mosta 21—
Kožuhovina!
za gospoda in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, I.,   »»B 18 Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vuliSče za damske plašče, iakete in moške koiuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Darila.
UpravniStvu naSega lista so poslali:
Družbi  sv.   Cirila  In Metoda : Gospo-dr. Andrej   Kuhar,  c   kr.  notar v Trebnjetf poslal K 2510, kot na plačani globi in stroški" iz neke kazenske zadeve. —  Skupaj K Srena hvala! Živeli t
leteorologičao poročilo.
F duš u*d motita Sv-Ji   Bnduji (racal tl±k 7*6*0 *
1 Novemb. j	Čas opazovanja	Staiijo baro-nijtra v mm	i	Vetratl	Nebo
n	9, av.	7398	61	si sever	de:
22	1. vi	738 l	53	si. svzh.	oblaček
	8. pop.	7J8 7	72	breavetr.	ae:
Srednja vodralftnja tempera tora - 60k norma!«: 2 4'. — Padavina v mm 266
■H
Spominjajte se dijaška In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kskor tudi pri nepričakovanih dobitkih.—
Borzaa poročila.
Ljubljanska kreditna banka11 v LJubljani.
\ adm kurai dan. bora« 21.
majeva renta .  .  . • srebrna renta . . *v8tr. kronska rattta
•    Slltl B odrska kronska »  . • „    »lat«       „   . . posojilo de?el* Sran|jka
, posojilo mesta Bnrjat
2 .-a
i ii
»i
0    <-ad&r ,
lioo.-nert. iei. po«. lflos
(Seska, de*. banka k. e.
„«.•.-
sst pismi gal. o. hip. b. pe<t   sam.   k,   o. s.
1C% ar..   .... -
sast. <pisma lunerst. hr. „     .    egrtke cen.
dež. br.......
s, piB. ogr. hip. Dan. . ob*.   9gr.   lokalnih le
• •»>.:!!•:• d. dr.....
obi. češke ind. i>*nke . Trst-Pore* lok. Sal. doi. žel.
novembra
99 80 99 66 99*0 11805 96'45 113-46 99-60 100-60 100--
ICO 60
»9-76
9975 10040
pr*or
prior«
hdL žel. kap. Vi
svit! 031. bi Sel. j. o.
wU'eekxc
SraSka *d L 18S01«, .   . . ?  . 1864 .   .   . >
<99m. fcsec. 1. •«!»*Je
»       ■>   **• • *gr. aip. nick? . srbske a fra, lOP -barake   . .
■<-Aoiiik3. Sraska i
LiiaasBri * Krakovski *
;olj saška
rud. kriea , ...
Ogr.    b     • 0    .   . .
SassMeve »
tSetmisko i    .   , c
fctsoa. s
DrŠavae <e!«^-j :e . . J »atr.-ogrsfc* ikaeaa daiaiee
jlvatE. kredit;.-* bask.r   . . r?ke       Q »- •
v *n*o£okop v Mssn* (Bribt) i.>r::r,k» wont*^   ..   ,   ■ . I rii-tie šsi. :a«r. dr. .   . .
/. etošas to*??, drušb« . • <bka atadkoafto sručbe
*r. tekii .... . traftkJ. ,..«.»•
tiari*     .   . » .
DeSavJI. . .
- ti
106 05
loo-Bo:
I
100—I 100-—
9t 60 10025 99*90 99-601 316 26 t' 0'70
190 45
599 — ibo 65
296 — 296 — 261-101 — 247 40 24-90 472 — 79 -91 -64— 62 75 3 25 50
72 — 629 -
» 906.
100 — 99 75
100* -
1182b
95 65 113-65 101-—
101*60 100-—
101 60
100 — 99 85
101 40
107-06
101*60
100 io l?0 30
U 0 50
101 2
100 -3 7 26 10170
192 301
16 V »02
36 v
i 09 ! 48 S6 482 84 $8
70 54
35 04 73 640
45
65 5 > 60
40
90
75
25
121 SO   122- 0
s 8a-— 1688-S?3-— 783'-i47'— 679 — ( 634 —
r635 — s:v2 50 284 - -&84 — 157 -
1 49 19- 6
2349» V3 981
11^*50 P5 65
853 75| 4-84{
6J9 1547 «74 784 248' 6&:i 635 ■£645 533 287 58"« .59
11 9 23 24 117-
Hlobus
"Čistilni eksfrahf
8
Sprejmem
gostilno na račun
zunaj mesta
proti Dolenjski strani ali pa v Šiški.
Fonadbe se prosi na Fani KuSiO, Selo št. 7 pri Ljubljani.       3741 i
Dr. H. uit. Porenta,
primarii dobrodelnega ea
voda v Trstu, »pričuje da ja s presenetljivim sigurnim uspehom proti želodčnim težkofiam in fireves-jHj nim boleznim uporabljal
želodčno tinkturo
C. Piccolija
lekarnarja Ljubljana, Dunajska cesta
1 steklenica \ ei ja 30 vin. in se vnanja naroČila točno izvršujejo. I 372B 1
najboljši čaj na svetu,
3C53-17
Dobi se povsod.
Indra Toa Import Company, Triest.
rodna pasor
50
57
iS 57 06 7 l 65 75
Žit?**? cen« * Budimpešti.
tgte 22  novembra 190o. Tv^jt aaaim« mtea as april 1906      .   ,  100 a   - 17 Rž        „april   .... „ 100 „   „ 14-
»?t»8    R  r.J«'   1906 100 13*
O^es     , april  .....  100, ,   „ 14 Slabo vzdržno.
16
18
42
Podružnica h Berolina.
Ljubljana, Pogačarjev trg. FotoplastišKa umetnika razstava I. vrste
Zadnji dan razstave s
V soboto, dne 25. novembra 1905:
Dežela in ljudje v
Argentini]!
... da Panorama international izvrstno izpolnuje svoio plemenito nalogo, seznanjati ljudi na lahek in cen način z   sam, kar je v prirodi,
in da vsled tega tisto tudi učitelju pri nazornem pouku služi kot dobrodošel pomoeek, se s tem potrjuje.
Zato pa zasluži Panorama international da jo tudi vzgojitelji pod p i raj o najizdatneje.
V Litomericah, 7. avguata 1&05.
K   B. Kottert,
B734 ravnatelj giuhonemnice.
Absolviran jurist
želi takoj vstopiti
Kot notarski Kandidat.
Ponudbe in event. pogoje sprejema nprav. »Slov. Naroda"._3738-1
Zavarovanci
pri aiiirrf kitiisfelit družimli
se prosijo radi pojasnila oddati naslov pod diskrecijo na upravništvo „Slov. Naroda44. 3733
Jutri, 23 novembra 1.1.
KONCERT
„šramel "-godbe.
Začetek o!) 9. uri.  Vstopnha prosta.
Natalijski vrelec
iz Francovih varov
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen za
idealno vodo
priporočajo odlični zdravniki proti protiuu, revmatizmo, tvoritvi peska in kamna v ledvicah in mehurja, kot
izborno zdravilno vodo
in obenem kot
slastno in okusno namizno == vodo. ==
Glavno  zalogo   v Lmbljani ima gosp. Mihael Kastner, velezaloga rudninskih voda 37^7—1
G'avni močvirski odbor javlja
prežalostno vest, da je njega večletni zaslužni Član, gospod
Ivan Artač
posestnik v Notranji Gorici
dne 21. novembra po dolgi bolezni preminul. 742
V Ljubljani, 22. novembra 1905
ska restavracija.
Jutri v četrtek
Jutri v četrtek
Točijo se pristna dolenjska, štajerska in avstrijska vina, potem plzer:sko (Urquell), Reiningh^usovo in Polansko pivo iz Sal-
vaterjeve kieti (Monakovo).
Vstopnina 50 vin.     Začetek ob polu 8. uri zvečer.
Za mnogobrojen obisk se priporoča      Josip Schrey.
*740
BMniHarka
za trgovino z mešanim blagom, ki je kot taka  ali  kot  prodajalka že
službovala, se takoj, »prejme.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 3724—2
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 3408—10
Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
Sode
vinsfce od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni  2681 27
Fran Cascio
ALBUM
CITRE.
Najcenejše muzikalije za citre. 30 r**heij»h   *v««vo» (p^ 18 da 19
strani
K 1*20 netto. Zahte«a|te
ts^novnifct*  za«t- ni in<ii o citra h in strunah! 3497—8
ANTON KI ENDL
Dunaj, 8 1. Neudeggergasse 6.
Veliko stanovanje
z balkonom se odda s 1. februarjem,
malo stanovanje in prostor za malo prodajalnlco
pa takoj. — Ravnotam se proda lepa
1t> 1 a   «l J ti &l
(Wertheimerica\ 2 velika soda po 30 hI in 5 barigel.
Pojasnila v Spod. Šiški pri J. Vodniku. 3683—3
Zahvala in priporočilo.
Usojam se naznanjati, p. n. občinstvu, da sem se s svojo obrtjo iz Židovskih ulic Št. 1.
elil
cesto Štev. 5
se zahvalim obenem svojim p. n. naročnikom za v polni meri mi izkazano zaupanje in prosim, naj me kot doslej, podpirajo tudi v bodoče. Zagotavljam vse p. n. naročnike, da si bom kakor doslej prizadeval, da s hitro, najcenejšo in najfinejšo izvršitvijo zadovoljim vse.
Z odličnim spoštovanjem
3688 3
Josip ^aunihar.
Lepo pripravno   3875 3
stanovanje
v pritličju  s 3 sobami  in pritiklinami se odda v Spod. Šiški, Kolodvorske cesta št. 181 za februar 1906.
Akviziziterji
se sprejmo za jako dobro uvedeno zavarovalnico za življenje pod zelo ugodnimi pogoji. 37U-3 Predstaviti se je od 9.—11. ure dopoldne v Gosposkih ulicah št. 15, v pisarni na levo.
Doktor Juris
v sodni praksi želi vstopiti kot konci pijent pri kakem odvetniku ali notarju.
Dopisi  pod   „Stajerc"   na uprav. „Slov. Naroda". 3725—2
A'oznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem svojo gostilno „na Pošti'* je oddal v najem. 3713—3
Vik- pl- IsOur^bach
Gradec pri JLitiji.
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah Jm m   HI "A" I   1433 30
Pred škofijo št, 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Spretnega
gkviziierjn
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3611—5
3888808888888888888
Zenitna
ponudba.
NaduČitelj, star 27 let, bi se   rad   poročil  z ljubeznjivo mladenko v starosti do 25 let, >K ki   je  primerno  izobražena in © ima   nekaj   premoženja.   Po- § nndbe, Če mogoče s sliko, ki se takoj vrne,  na upravništvo ^ Slovenskega     Naroda*4 pod „Predpust I906".      3371 4
Ljubljanske, kreditna banka w Ljubljani"
Potrtega srca javljamo vaem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS ljubljeni oče. oziroma stari oče, brat, stric in ta3t, gospod a743
finlon Černivec
danes v sredo, dne 22. novembra t L ob 3 410. uri dopoldne, po dolgi mučni bolezm previden s svetimi zakramenti, v 84. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega rajnkega prenesejo se k večnemu počitku v petek, dne 24. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 6 te v. 7, na pokopališče k jv. Krištofa.
Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev.
VeDci se hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, 22. novembra 1906.
Žalujoča rodbina Grošel.
Brez vsakega drugega obvestila.
^edružrrtnca v CELOVCU.
Kupuj«? In prodaja
vse vrste rent, sastavnih pisem, priioritet, komunalnih obbgacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-   Rezervni zaklad K 200.000'-.
ZaiiMlava li tbk&iiptuli laji prsdulni os vratoostaft papirji
izžrebane vrednostne  papirje in    5Za.T-aaru.3e srečke proti
vnovčujo zapalo kupone! Vinkuluje in deviokuluj« Kw ko m p t in Inkauv m**n*r
vojaške ženitninske kavege.
ikjf    Humih naro^llH
Podružnica v SPLJETU.
C£^^   llrnarnf   vloai« sprejema
v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti □godnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne v!oge do dne vzdiga. 8—135
Promet s čeki in nakaznicami.
3595—8
Anton Sare
Sv. Petra cesta It. 8.
Specialist za
opreme nevest.
Veliko znižanje cen!!
Ker bom zmanjšal svojo veliko zalogo, bom nastopne pre<l- §
mete popolnoma razprodal: Sukneno In suHnatu krila, use tkanine, muze, I moderce, posamezne namizne prte In serulete, brisače In platno u kosili, dalje I damske srajce, hlače In korzete, tudi posamezne modele domskega perila. I
Jlfakup se prav izplača!       prosim poslužite se prilike. I
07
16
Štev. 13895.
Razglas.
3732
Dne 2. januarja 1906 ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (na Kongresnem trgu) XVIII. žrebanje obveznic 4°/0 kranjskega deželnega posojila.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 12. novembra 1905.
o
o
Jzvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
Sanatoge «.
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela, dobiva se po lekarnah in drogerijah Brošure pošilja gratis iD franko Bauer & Cie, Berlin S W. 48   Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, I Fleischmarkt 1.
izdatno znižane cene!
ne rute!!
Sare
Sv. Petru cesta štev. 8.
37,5-1
' v^    v^ v^ v^ 4^ v^ v^ v^ 4^ v^ v^ v^ v^ v^ 4^ 0^ v^ v^ v^
• •••••   t   c *
Ernest  Hammerschmidta  nasledniki 3474—52 trgovina železnln ln Uovln
Valvazorjev trg št. B — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Vela zaloga M sto orodja is ine oprave.
Slavnemu p. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice si usojam vljudno na znaniti, da sem ss*w€»m»I1 moderuo
mizarsko delavnico
i Ljubljani v Motih ulicah št. I
Posebnost!    l/.delovanje   pohl»t>»   v slogu kraljev Ludovlka XIV., XV. ln XVI. kakor tudi v an*le»l« «-■» eio*;u.
Prevzemam pa tudi izvršitev vsakovrstnega tudi na|lln ajsfoaj* |»©-hl».%a  In drugih iiilsarslalli del. - I%ajt»»lje» ln najuolld-nejsa Izvršitev. Dolgoletno delovanje v Inozemstvu osobito w   ^arliru   las Iiondonu
3677—3
mi omogoča zadostiti tudi naJrazsoinejSIm zah- 1
tovarn p. n. čč. naročnikov po zmernih cenah. Priporočuje* se za
obilna naročila beležim z odličnim epoštovaDjem - SJŠr
Ant.  ROjina, mizarski mojster.
^vN - -----~ —
izurjen v izvrševanju moškega in ženskega obuvala, se takoj sprejme.
JOŽEF ČERHE, Spod, jjftj 38.
Poslano.
G$. trtoucem in obrtnikom
vljudno naznanjam, da imam v zalogi Še nekaj tisoč ličnih
*w reklamnih
skladnih boledarleu.
Koledar je kot pripravno novoletno darilo jako priljubljen in ker je na njem vtisnjena tudi firma, je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naroČilu od 25 komadov naprej se vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jib na zabtevo rad dopošljem. 3717—2
V založbi imam tudi
za urade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
i iTL
i zalog
bozic
In
Dovoletili razglednic.
Ivan Bonač
trgovina s papirjem
Pariški svetovna razstava 1900.
s^PARlS^S-
Sveto«:.«t>iavRa ustna voda.
OoDIva as povaoa.       3664- 6
01
JCrasno izbero
l^0Rf«^eljc
xa dams i« deklice
kakor tadi
manufakturno blago
g
vsakovrstne preproge
i. t. <SL p rlp tran
Schu^siS?
Iijubljana
Spitaiske nlicr> štev. 7
500O000C
Solidno blago. y   Nizka cene. n
KvxKy.xx>c<xxyx^oo<:xxx>LX.xxx> v;
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
Usojam se preč. p. n. občinstvu javljati, da sem 6. t. m. pričel 8 plesnim poukom in sicer: strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodovin bodo vsak ponedeljek in petek ob polu 8. zvečer. Tečaj za boston in druge moderne plese za lanske učence bo vsak četrtek od 8. do II. zeČer. — Pripravlja se tečaj za otroke in mladeniče.
DnmerKkl boston, angleški boston In boston parlsienne.
Posebne ure se dajo ob vsakem času za vse stare in moderne
plese po labki in bitro pojmljivi metodi, za zasebnike, za družbe, v dvorani in v zasebnih hišah. — Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v hotelu ,,pri Sionu", soba 73.
Z odličnim spoštovanjem 3674—3 Juliji Morterra, plesni učitelj.
Podpisani si usojam vljudno naznaniti, da sem odprl lokal za svoj
32:2:033.3fei o"b:rt
na Turjaškem trgu štev. 1, trakt proti Bregu
(bivši ,9Kaloliškl dom^)
ter prosim slavno občinstvo najvljudneje za dobrohotno naklonjenost.
Skrbel bodem za solidno delo, priložen kroj ter primerno ceno. Po 2oletnem praktičnem delovanju v tej stroki upam častitim naročnikom vsestransko ustreči.
Prosim tudi slavno občinstvo; da bi uvaževalo domaČe in reelno delo, ter se priporočam za mnogobrojno naročbo z velespoStovanjem
3689-3
I*. ZADNIK, krojač.
Kdor ima
(okrogel les) jih lahko nemudoma proda po sledečih cenah:
Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični Čevelj po 30 kr.
Jelkove Borove Bukove Hrastove
28
n n 28 „ n n ^8 „ „    -     28 -
28
. 26 .
t? 25 „
m o2 -
„        frize (deščice) na kvadratni meter..........98 .
vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana.
OdpoŠiljatve in ponudbe nasloviti je na: 3737—1
Parno ža§o in tovarno parketou v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6.
Ces. Kr. avstniske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izkrca. Iz ^oz3Q.egra- red.©*,
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju?.. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 in peuočt oso, flak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inom ost, Moaakovo. Ljubno, cea Selmth&i v Aussec, Solnograd, čez Kleir.-Rei£ing v  Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstettei:.
— Ob 7. uri 5 ir šjutrpj osebni vlak v Trbiž, Poctabel, Beljak, Celovec, Morau, Maaterndor. Franienfifeste. Ljubno, Dunaj, čea Selstha v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifuug v Stejer, t Line, Budejevice, Pisen, Mahjiue vare, Heb. Francove vare, Prago, Lipako. čet Amatetren na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, LJnbno, Sehniial, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inornost, Bregenc. Curich, že-ceva, Pariz, čez Aocstetten na Dunaj. — Ob 8. uri 68 m popoldne osobni vlak « Trbiž. Šmohor, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Čez Klein Reining v Stejrr, Line, Budej,"ice, Plzen, Marijino vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (v Prago di-rek te i vos I. in II. razr.). Lipako, na Dona} Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobT vlak v   Trbiž, Beljak,   Fransensfeste, Inomost,   Moc&kovo  (Trst-Monakovo direktni   voz I
H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ajutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje, ob 1 uri 6 m pop istotako.
— Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst jirekc. voz 1., Ii. ras,). Inomost, Franzensfeste Šcinogr&d Line, Stevr, I&l, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz,  Beljak. Ob 7. ori VI m zjutraj osobni vlak ia Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dnnaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos  I.  in  II.  razreda j, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, PL. ■
Budejevice, Line, Stejrr, Pari* Ženeva, Our;h, Bregeue Inomost, Zeli ob Jeaeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno. Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne oseoru vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka. Celovca, Malega Glodnitza, Mo^akove^a, Inomosto, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlal s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Murnoa, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez be lz t hal od Inomosta in Soinograda, čez K)em-Reiflirg iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih v&rov, Heba, Francovvih v^r^.v, Pragi. Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. un 44 m ziutrs, osobni vlak iz Novega mesta ■ Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Noveg* mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. ivecer istotako. — ODHOD IZ UU3LJANS drž kol > KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur; 28 m zjutraj, ob S. uri f> m popoldne, ob 7. uri 10 m Kvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v okt-brn. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA MeSani vlaki: Ob 6. ari 4* m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam > ob ledeljab nraznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski ca* >e sa 2 min. pred krajevnim časom v Ljubli   i ■
otuoriteu trgouine.
Usojam  si vdano javljati,   da sem
»11
na Mestnem trgu štev. 17
(Kcndova hiše) m rde rno opremljeno
trgovino z Minami m urami
ir± opozarjam najvljudneje na svojo bogato zalogo vseh v to stroko spada-jo2ih predmetov. Imam v zalogi zlatnino in »l*ebnniflO vseh vrst in za vsak okus, tudi najmodernejže izvršitve, ravnotako zaročne iu porozne prsiane, jiedilno orodje itd.
Preci^Jj
kupujem In zamenjujem zlato, srebro In drage kamne.
Priporočam svoje podjetje kar najbolj blagohotuosti častitega obČiD-8tva in je zagotavljam obenem, da se bom vedno trudil, da si opravičim s strogo pravičnim poslovanjem izkazano zaupanje.
0gT Moja stara trgovina ua Mestnem trgu 13 (prej E Kottek) bo poslovala dalje kakor doslej.
Z odličnim spoštovanjem .
3711-2 Josip Eberle.
Popravila in nova dela se izvrše najhitreje in najceneje.
izdajatelj in odgovorni vtdnik: Dr. Ivan Ta?iar.
Lastnina Id tisk „Narodns tuftam«*
1762
D+++38$C
04