269. številka.
Ljubljana, ? petek 20. novembra 1903.
XXXVI. leto.
sssiis ***Jt d»fi svačer, :f.L?s. nudeča to praznike, ter vetja po poill prejemati aa »vat/^- <. te***« a* vaa lato Bo K, aatvol leta 13 R, za četrt leta 6 K 80 h, aa eden mesec 8 R 80 k Za Ljubljano a poftiiaiijef* p* dom za vse leto 84 K, za po) leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden tids3C 2 K. Kdor hod* ^aso 90 <& ts^s aa celo leto 82 K« aa pol teta 11 K; za četrt teta 6 K 60 h, aa eden meaec 1 K 90 h. — Za tuja dažela tolike 93Č, kolikor znaša poštnina, r- Na naročbo brez istodobne rpoftiljatve 1 aroficino ae ne ozira. - &3 vaaaatia tečaje ae od peteroatopne potit-vrate po 12 h, če ee oznanilo enkrat tiska, po 10 h, de se dvakrat, in pc P ta, <k «« iHkrst ali večkrat Maka tr Dopisi naj ae Izvole* frankovati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Ure4*ia«va In aaravnlttvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravni&tvn naj ee blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanite
t. j. administrativne stvari — Vhod v aredn$tvc )s    Valove olice It, 8, vhod v npravnifltvo pa a Kongresnega trga st. 12.
.Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezna Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Klerikalcem v odgovor.
(Dopis iz učiteljskih krogov.) Iz srede katoliško-narodne stranke, osobito iz ust nje glavnega repre-zentanta dr. Šusteršiča prihajajo čim dalje bolj škandalozne in arogantne izjave glede regulacije učiteljskih plač. Brez razlike vse učiteijstvo je menda na jasnem, koliko upanja je še staviti na klerikalno stranko. Do slej smo bili mnenja, da je med ka~ iciiško-narodnimi poslanci vendar nekaj mož, kateri so pri resni volji, da se mora pomagati učitelj-stvu in da bodo oni v svoji stranki vsaj toliko vpliva imeli, da se ne bode njihova stranka oficijelno izrekla, da ne pripusti razprave o učiteljskih plačah v deželnem zboru. Kakor smo se prepričali iz »Slovenca«, je dr. ŠusteršiČ 8. novembra v Cerknici slovesno oznanil, da se učiteljem ne bodo plače zvišale na noben način. Ta izjava je nečuvena lumparija, ki se je porodila in se goji t katoliško-pravični klerikalni stranki. Kaj mislijo pravzaprav klerikalci? Ali mora kranjsko šolstvo in učitelj* stvo zares trpeti toliko krivic zaradi nekaj pijavk, ki so izsesale že toliko tifčne krvi iz ljudskih mas? Ni pa še dovolj klerikalcem, da nam krvavo zasluženo povišanje plač odbijajo, ne, temveč »Slovenec« prinaša skrajne žalitve na ves učiteljski stan. Od učiteljstva zahteva zadoščenja, ker o no glasno obsoja razbojniško obstruk-0 i j o in šarlatansko delovanje klerikalnih kolovodij in posebno še poslancev dr. S u -s t e r š i č a in Jakliča.
Učiteijstvo naj da za to zadoščenje?! Še premalo ostri smo, tre balo bi, da bi se vse kranjsko učiteijstvo vzdignilo in dalo fizičnega čutila tem brezprimerno frivolnim ljudskim izsesovalcem. Zadoščenje naj dajo klerikalni poslanci za bedo, v kateri Žive učiteljske rodbine. To ladošČenje zahtevamo mi za svoje delo. Potrebo tega zado-ičenja  mora  priznati  vsak pošten
človek, ki vidi, v kakih neznosnih razmerah živi učiteijstvo. Dr. ŠusteršiČ naj kar pozabi, da bi se učiteijstvo valjalo v prahu pred njim in prosilo s solzami v očeh, naj se ga usmili. Tega ne dočaka on, niti kdo drugi, četudi ima blagoslove jcelega sveta! Mi ne prosimo milodara, mi zahtevamo zasluženo plačilo od tistih, kateri imajo hasek od našega dela. To se pravi, mi za htevamo od ljudstva, katerega deco mi poučujemo, naj nas plača. Tembolj glasno in upravičeno zahtevamo, ker vidimo, da ljudstvo prostovoljno in neprostovoljno daje drugim bogate in mastne plače, da isti morejo tem vspešneje samopašiti pri svojem nedelu. Od arogantne osebe dr. Šnsteršiča in drugih mi ne zahtevamo in tudi ne maramo niti pol vinarja, temveč od ljudstva, oziroma zastopnikov ljudstva.
To naj si vsa širokoustna klerikalna gospoda zapomni, da učiteljski stan ni brezpravni stan helotov, ki bi se pustil mrcvariti po ukusu kakega Šusteršiča ali Kreka. Mi nismo paraziti na truplu slovenskega naroda, temveč delavci, ki služimo zvesto svojemu narodu, ki pa nam samo nehvaležnost izkazuje. Mi prisluženega plačila ne bašemo v bisage in naša roka, ki prejemlje to plačilo, ni mrtva roka. Učiteijstvo, katerega plačuje ljudstvo, svoj zaslužek da zopet med ljudstvo, in je isti samo za preživljenje sebe in družine. Zato si vse učiteijstvo svečano prepoveduje, da bi ljudje, ki niso v korist splošnega blagora storili še prav ničesar, s svojo prepotentno ošabnostjo stopali pred njega in zahtevali zadoščenja, katerega so dolžni dati oni sami. Od poštene javnosti pa pričakuje vse učiteijstvo, da ga bode ista podpirala v tem pravičnem boju, zakaj kdor samo mirno gleda in molči, molče pritrjuje tem nepravičnim raz meram. Učiteijstvo pa hoče vkljub silnemu  bombardiranju  ostati pri
svojem delu in pri svojih zahtevah, ne ozirajoč se na levo ali desno. Naša parola je: Mi hočemo zadoščenja in plačila za, svoje delo in tr ud !
Tisza in Korber.
Diplomatje imajo kratko jezo, ki je pa navadno sploh le fingirana, kakor je bila najnovejša afera med obema ministrskima predsednikoma. Takoj drugi dan po ostrih napadih na dr. Korberja se je peljal grof Tisza na Dunaj, obiskat svojega „protivnika" ter mu stisnit roko. Tudi dr. Korber je obisk vrnil in moža sta se natihoma najbrže smejala razburjenju, ki ga je provzrocil na politike njun navidezni konflikt.
Le nemške stranke so tako naivne ali pa — zvite, da hočejo na vsak način vzeti nase žalitev dr. Korberja po grofu Tiszi. Dasi je dr. Korber očitno povedal deputaciji nemških strank, ki mu je prišla izkazovat „sožalje", da on cele zadeve ne smatra tako zelo tragične, vendar se delajo Nemci mesto dr. Korberja še nadalje do kosti užaljene ter izjavljajo, da nočejo prej mirovati, dokler ne da Ogrska popolno zadoščenje Avstriji za Tiszove napade.
Nemci potemtakem zasledujejo svoje posebne cilje ter hočejo iz te afere kovati nekak kapital. Nemške stranke sicer izjavljajo, da stoje na braniku za Avstrijo, ker Tiszov program grozi prevreči celo razmerje do Ogrske. Ravno ta gorečnost se nam zdi zelo sumljiva. Svojo patrijotično žilico so zasledili nemški klerikalci podKatkrei-n o m in Vsenemci pod Schonererjem in vrednimi tovariši, ki pri vsaki priliki demonstrirajo za Hahenzollernce. Takim ljudem bi pač moralo biti celo ljubo, ako jim pomagajo Madjari rušiti Avstrijo, da pridejo čimpreje v obljubljeno deželo pod pruskim orlom. Nemškim strankam ni za Korberja, še manj pa za Avstrijo, boje se le, da bi se po madjarskem nzoru ne začeli tudi ne-nemški narodi v Avstriji vzbujati [ter zahtevati popolno enakopravnost in osvoboditev nemškega vpliva.
Nemške stranke so sestavile interpelacijo, ki jo sprožijo v današnji seji v aferi Korber-Tisza. Pri tej priliki se bo najbrže tudi pokazal pravi namen Nemcev. Nemški klerikalci bi bili skoraj dobili tudi Poljake za podpis ter so že predli okoli viteza Jaworskega. Le odločni nastop Čehov je tudi Poljake poučil, kako smešno bi bilo hoditi Nemcem po kostanj v ogrsko žrjavico. Cehi stoje namreč na stališču, da so napadi grofa Tisza na |Korberja z a-sebna zadeva obeh ministrskih predsednikov. Avstrijski parlament ta zadeva tem manj tiče, ker ni imel nikakih pravic odločevati, ko se je šlo za vojaške koncesije Ogrom. Končno so tudi Poljaki prišli do istega uverjenja ter proglasili nemško interpelacijo za enostransko ter je niso hoteli podpisati.
In tako je Nemcem prepuščeno, da perejo svojega Korberja ter si rešujejo svoje zahrbtne namene.
Sultan proti reformam v Makedoniji.
Ko se je povodom sestanka cesarja Frana Josipa s carjem Nikolajem v Miirzategu med zunanjima ministroma Goluchowakim in Lambs-dorffom dogovorila energična skupna reformna nota na Turčijo v zadevi makedonskih nemirov, se je v diplo-matičnih krogih splošno pričakovalo, da bo Porta končno le uvidela, da se bo le treba lotiti reform, ker bi sicer v protivnom slučaju imenovani velesili — Rusija in Avstrija — te reforme tudi, ako treba, izsilili. V prvem hipu je pač napravila skupna nota velik utis na turške vladne kroge, toda to vznemirjenje je trajalo le kratko časa, skoro je zopet zavladala stara letargija, ki se ne briga za ničesar, ki meče najodloč-nejše protestne note evropskih sil ravnodušno v koš, računajoč na njih medsebojno rivalnost in needinost. Tudi v tem slučaju je tako! Sedaj se poroča iz Carigrada, da je podal veliki vezir ostavko zbog tega, ker se sultan pod vplivom sac je na-j bližje okolice navzlic nujnemu pri-
govarjanju s strani ministrov od« ločno protivi, sprejeti po Rusiji in Avstriji zahtevane reforme Na reformno noto sploh nobeden minister sultana ne sme spomniti. Abdul Hamid računa sedaj s tem, da bi zanesel raz-por med velesile. Zato se je osebno obrnil na cesarja Viljema in na carja Nikolaja brzojavno, da bi mu pomagala, a povsodi je dobil nasvet, naj reforme izvede. V sredo sta izjavila drsgomana ruskega in avstrijskega, poslaništva turškemu zunanjemu ministru Tewfik paši, da izročita reformno noto osebno sultanu v slučaju, da turška vlada ne bo še tekom tega tedna odgovorila na njo, ne da bi bila odgovorna za posledice tega koraka. Ta grožnja je menda kolikor toliko vplivala, zakaj skoro na to je prišel sultanov odposlanec Galib bej, ki ja dragomane povabil v petek k sultanu na avdijenco. Iz rečenoga je razvidno, da je glavna zavora, da se reforme v Makedoniji ne izvedejo, Bultan sam. Takisto pa je tudi jasno, da se iste ne bodo nikdar uvedle, dokler ne bosta Rusija in Avstrija nastopile z dejansko silo. To uvidevate že najbrže tudi sami, da ne bo preje miru v Makedoniji, dokler ne bodo stopili na pozorišče ruski  in avstrijski vojaki!
Politične vesti.
— Češki deželni zbor bo baje znova sklican 28. decembra t. 1.
— Občinske volitve v Pragi. V četrtek so bile dopolnilne volitve v mestni občinski svet praški Voljeni so 1 Mladočeh, 1 Staročeh in 1 narodni socijalist. To je prvi socijalist v občinskem svetu v Pragi.
— V ogrskem drž. zboru se sedaj razpravlja o predlogi glede novincev. Opozicija obstruira z dolgimi govori. Govorila sta Kossu-thovca Szederkenvi in BedOkazjr. Na to se je seja prekinila do danes.
-r-
LISTEK.
V zobeh.
(Dalj5.)
Prosil jo je, naj odloži slamnik in zatrjeval, da ne uma, kako ja mogoče jesti s pokrito glavo.
Smejaje mu je odvračala , da svojega slamnika niti ne čuti na glavi. Da bi ja ne zval trmaste, je vendar vstala izza mize, se postavila pred zrcalo, ki je viselo med obema oknoma nad umivalnikom, in snemala pokrivalo. Stresla si je nekoliko bujne lase, ki so se vkljub vsi slam-nikovi lahkoči vendar le nekoliko potlačili pod njega robom. Obrnila se je naposled in položila slamnik na posteljo za seboj. Kakor da je stopila na opolzlo kalo je odstopila naglo. Z nemim pogledom je motrila svoj ideal — Dr. P.
On je bil bliskoma vstal in se ji približal: Duša!
Naslonila se je ob umivalnik in zaihtela. V grlu jo je dušilo. Srce se ji je krčilo. Kri ji silila v možgane . ..
Kazimir! Njen obupno šepetajoči
glas.
Umel je hipoma kaki oblutki jo trpinčijo; slutil jih je že oni moment, ko jaj je razkazoval fotografije. Ne ljubo mu je res bilo takrat, saj je znal s čim se sobarica toliko obotavlja.
Jeli smel kaj opomniti? mogel?
— on?
Sedaj mu je postajalo prav tesno krog srca. Pa potajil ae je, da ne ume njenega položaja in vprašal naivno: »Ilonka, kaj ti je naenkrat?«
»Kazimir! Hotela bi ti reči: Kam si me pripeljal — toda ne — — sama sem kriva . . . uh!«
»Česa duša?«
»Da sem tukaj.«
»Čemu?«
»čuj Kazimir! Nočem se ti kazati naivno, uglobiti se moram v reakcijo in govoriti s teboj prosto, ko še nikoli — kot nisva še nikoli
— ne?«
»Da, Ilonka govori!«
»Zakaj je sobarica odgrnila to le tukaj?? A? Kazimir povej!«
»Zakaj? Kdo ve? Po kovčeku je izpoznala najbrže, da ava tujca. Vsak
se utrudi na potovanju. Eden ali drugi lahko počine, mislila je.«
»Ne, ne Kazek! Ne zagovarjaj jo ostudnico. — Ako bi to mislila, odgrnila bi bila obe.«
»Da, pa ker je na oni moja sablja in Čepica, pripravila je samo to «
»Nikar me ne tolaži s tem! Ona je pokazala s tem, da ima najslabše mnenje o meni. O meni!« zajokala je.
»Ne joči Ilonka. Kaj hočeš, od sobarice ni drugega zahtevati.«
»Pozvoni, prosim te, da jej povem, kar ji gre, da se bode sramo vala  in  v prihedje ne  imela take sodbe o ljudeh, ki jih ne pozna.«
»Pomiri se! Ne pokvari mi dneva, duša! Glej, toliko časa nisva se videla. Zaradi tebe le sem prišel na Reko.«
»Zaradi mene?«
»Da! Pa pustiva to!«
»Da, da pustiva in idiva od tukaj. Meni je tako tesno v duši. Tako neprijetno mi je med temi stenami. Stud me prijemlje nad samo seboj. Zdi se mi, da iz vsaoega kota preži name skriti zmaj. In vsi tisti obrazi tam  po onih podobah — vai imajo
nekaj odurnega v sebi, polni cinizma so in zlobe. Glej kako hudobno se smeje oni tam, ko da se krohoče nad mojo žalostjo.«
»Pa Ilonka! Ne glej tja. Ne oziraj se okrog. Mene glej!«
»Tebe. Ah! Tudi ti se mi vidiš drugačen. Tako grd se mi dozdevaš«.
»Grd. Hvala za poklon! Ha, ha! Grd praviš?   Kakor vedno menda!«
»Ne, ne, danes niti Kazimir niti •
»Pa kaj me je tako spaČilb?«
»Ne vem! Tisti naočniki, z onim črnim obrobkom, tako slabo ti pristo-jajo, predočujejo ravno to, kar nisi.«
»Kakšnega pa ?«
»Brutalnega! Slabega! — Pohot-neža.«
»Tudi to še. Haha, ha! No vidiš, kako se če&to Človek moti. Nataknil sem jih le zato, da bi ti ugajal!«
»Meni ugajal? Se le z onimi nelepimi naočniki.«
»Da!   Pa lahko jih zamenjam, saj imam s seboj ščipalnik«, govoril je dalje dr. P., le  da bi spravil po govor na drugo strugo«
»Natakni si ga tedaj!«
»In ta ti bolje ugaja?«
»Ves drugi si, Kazek!«
»A to le zato, ker je z zlatom obrobljen, kaj ne dušica? Žensko in zlato, to sta dve nerazdružljivi prijateljici.«
»Vse nal Sedaj pa odideva je-li Kazimir? čakaj, da vzamem še klobuk!«
»Ostani! Kam se ti mudi? Kam naj ideva sedaj. Glej jedva dve uri je. In taka vročina«
»Kazek!«
»Ilonka!«
»Pokliči mi samo ono bestijalno postrežnico, da jej zasolim par gor-gih, tako da bode pamtila, kadar bodo drugi pošteni ljudje zašli med te stene.«
»Kaj je treba tega? — Ilonka, ne razburjaj se toliko, lahko jej vseeno pokažsmo, da nismo to kar meni«
»Pa kako?«
»No, tako, da se od tu oddaljil in sedeš k meni«
»Za hip se je potolažila in sto* pala za njim.«
On je sedel, a ona stoječa ob njem se ga je oklenila z obema rokama krog vratu i n nagnila Črno glavo na njegovo ramo.   (Koaac pmil)
— V zadevi vinske klavzule poroča »Tribuna«, da Italija ne bode sklenila z Avstrijo trgovinske pogodbe, ako se ta klavzula izroči.
— Odnošaji naSrbskem. Urednik »Ogledala«, Pera Todorovic. pristaš Obrenovićev, čegar list je bil radi razžaljenja kralja Petra večkrat zaplenjen, je pobegnil v Zemun. — Kralj Peter je baje bolan. Zadela ga je sicer le lahka kap, vendar so dvorni krogi o njegovem stanju v velikih skrbeh.
— Nameravan atentat na carja? Iz Berolina se poroča, da je prinoezinja Elizabeta hesenska umrla na zastrupljenju. Strup je bil baje namenjen carju Nikolaju in je postala mlada prinoezinja samo žrtev tega atentata.
— Italijanska kraljevska dvojica v Londonu. Na čast gostoma je priredil lordmayor v palači Guild Hali banket, na katerem se je kralju Viktorju Emana elu III. izročila krasna adresa. V svojem govoru je nato kralj nagia-šal prijateljsko razmerje med Italijo in Angleško, ki je tem prisrčnejša, odkar je Italija našla v osvoboditelj-nih bojih simpatično oporo na Angleški.
— Na daljnem vztoku. Iz vzhodnje Azije dohajajo vznemirju-joče vesti. Kitajska vlada je podkraljem in guvernerjem brzojavno ukazala, da naj nabirajo denarna sredstva in vojake, ker je mogoče, da se bodo v najbližjem času pretrgale diplomatske zveze z Rusijo.
— Panamaški kanal. Med državnim tajnikom Zedinjenih držav, Hayem in med državnim tajnikom nove ljudovlade Panama se je sklenila pogodba glede zgradbe pana-maškega kanala. Združene države plačajo Panami 10 milijonov dolarjev in obdrže absolutno suvereniteto nad kanalom.
— Vstaja na otoku Haiti. Pred glavnim mestom otoka, San Domingom je 17. t. m. divjal ljut boj. Uporniki so napadli mesto, ne da bi se jim bilo posrečilo, prodreti vanj. Tujci so v veliki nevarnosti; združene države so že poslale svoje bojno brodovje proti Haiti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20 novembra.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 24. nov. t. 1. ob petih popoludne izredno javno sejo, v kateri se bodo rešile ostale točke zadnje seje.
— Iz Škofje Loke se nam piše: Poročalo se je že o shodu, katerega je imel dr. Žlindra pretečeno nedeljo v Škofji Loki. Na ta shod je tudi znani rogovilež iz Selc, Tomaž Blamaža, pripeljal nekoliko svojih ovčic in kozlov. Prišla sta med dru gimi na shod znana ošabneža Prevca iz Studena in Cešence, devičnik znani mlinar Prevodnik iz Selc, znani kon suic Blaznik iz Selc (Blaznik je bil menda za stenografa pri shodu), kle-petavasti in vsegavedni Šoršk izpod Hrušove gore. Da ni manjkalo klerikalnega župana Coča, je umevno. Zadnje imenovani se je zelo jezil na »Slovenski Narod« — da bi mu le ta jeza preveč ne škodovala! Čoč se je menda hotel zelo prikupiti dr. Žlindri — on ve že zakaj! Samo enega smo pogrešali na shodu, naj-Enačajnejšega moža iz Selc, znanega vzorkatoličana FertiČarja.
— Žitnikov shod. Od Sv. Lovrenca ob Temenici se nam piše: Vsled resolucije, katero je predložila občina Velika Loka na deželni zbor, je priredil poslanec dr. Žitnik shod v »hištrni« Št. Lovrenskega žup-nišča. Že ob 3. uri popoludne je bilo videti, kako so možje glavice skupaj stikali, ena gruča tu, druga tam, eni za, drugi contra. Celo ženice so obstale pred cerkvijo, a le od daleč opazovale ta »špas«. Razburjenost je bila res velika, kolikor se je dalo pri tem drvenju sem in tja razumeti. Gosp. dr. Žitnik je govoril nekaj o kompromisu med katoliško in med napredno stranko, kojega pa je zad-
nja po dvamesečnem pogajan)u vrgla. (Op. ured.: Ali se j* dr. Žitniku sanjalo ali kaj?) Nadalje je govoril o delovanju v deželnem zboru in pogreva), da so narodno napredni poslanci delali obstrukoijo, slednjič pa je razpravljal o raznih davkih in stroških in to nekako tako, kakor da bi bili vsi sloji davka prosti, samo kmet je obremenjen Takoj v začetku so se čuli medklici: Ni res! De lajte itd., kateri ao postajali vedno ostreji, tako, da je moral dr. Žitnik z govorom več« krat prenehati in ga sploh popolnoma končal ni. »Slovenec« piše o budalosti in nevednosti tu kajšnjih liberalnih kmetov. Tako oči tanje ni nič druzega, kakcr izbruh nejevolje, če se upa kmet ugovarjati, je to neumnost in budalost, če pa molči, no potem je pa vse v redu in zaupanje je zagotovljeno. Res je, da so bile nekatere opazke neumestne, a tol:ko nam pa mora dr. Žitnik vendar pripoznati, da so imeli kmetje v marsičem tudi svoj prav in da niso bili ugovori kar tako brez vsakega pomena. Nekako v sredi razprave so se pristaši narodne stranke odstranili, misleč, da je vsled nasprotovanja konec govora. Učitelj je ostal sam med njimi in se mu je preklicano slaba godila. Ko bi ne bil cdjenjai znašel bi se bil gotovo pri vratih, da bi Bam ne vedel kdaj. Nesramnež! I/dah ste se! Vi ste resolucijo sestavili! tako je kričal nad njim poslanec in ni veliko manjkalo, da mu ni v tej razburjenosti prisolil par krepkih zaušnic. Učitelj se je branil in ugovarjal, a kaj hoče sam, vse je tiščalo vanj in neko suhoparno revša se je celo zagnalo proti njemu, da ga ven vrže. »Slovenec« se norčuje iz njegove modrosti, češ, kar dve muhi na en udarec, kmetu davek znižati, učiteljem pa plačo zboljšati. V resnici je pa rekel, da se s pomnoŽitvijo poslancev kmetu ne bo pomagalo, naj se poišče drugih virov, da se mu breme olajša. Ali ni tako prav. Koliku ogromnih stroškov se skuje tam na Dunaju! Mar se li kranjskega kmeta nič ne prime? Menimo, da je istotako prizadet, kakor vse druge dežele. Za zvišanje plač se ni učitelj kar nič poganjal, kar bi bilo v taki družbi tudi preneumno in le trdil, da je klerikalna stranka nasprotna učiteljstvu, da naj pokaže naklonjenost do njega v dejanju, ne pa samo s sladkimi dopisi, nasprotno pa je zvedel od g. poslanca isto, kar od dr Šusteršiča, da Žitnik ne bo nikdar glasoval za zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja potom povišanja deželnih naklad. Kar se pa tiče izjave, kdo da pije deželi srčno kri, ni zanj tako velika blamaža, kakor jo »Slovenec« popisuje, ako pomislimo, kako porogljivo se je obnašal pokojni g. Kiun , kadar ee je vložila kaka peticija za zvišanje učiteljskih plač in kako živo slikajo klerikalni poslanci na sedanjih shodih stroške za vzdrŽavanje šolstva, da nas imajo res vsi skupaj za prave pijavke kranjske dežele. Nato so se vrnili volilci napredne stranke, nastali so zopet borni prizori in raz pršili smo se na vse kraje. Tak je bil torej šentlovrenski shod, buren, poln ugovorov in medklicev, kakor nikdar poprej. Vsega tega bi ne bilo, izostalo bi vsako ogorčenje, kajti g. dr. Žitnik je bil pri nas do sedftj dosti priljubljen, da pa gineva tudi proti njemu zaupanje, je krivo delovanje v deželnem zboru.
— Županska volitev v Postojim. Postojina ima novega župana. To je občečislani g. Gregor Piki. Pozdravljamo to izvolitev, ker je g. Piki znaČajen, delaven in nese bičen mož in ima torej vse vrline za župansko mesto. V občinski odbor je prišlo tudi nekaj mladih moči. O volitvah ne mislimo govoriti. Pojavila se je pri njih neka struja, ki je bila naperjena proti podžupanu gospodu Ditrichu. G. Ditrich ima kot dolgoletni občinski svetovalec in podžupan velikih zaslug in je njegovo ime za vedno zvezano z važnimi in pomembnimi napravami v Postojini. To je dejstvo. Sicer pa je naše mnenje, da osebna nasprotja ne spadajo v jav-
nost. Postojne i so vedno skup držali, dajali so vedno izgled slo ž-nos t i. Na Slovenskem je le malo krajev, kjer bi bili narodnjaki tako edini in solidarni kakor so Postojnci. Naj bi tako bilo tuli v prihodnje!
— Skandal! Iz Medvod se nam piše: Ciovek bi niti ne verjel, ko bi se sam na lastne oči ne pre pričal«. Tako so se izrazili oni dan popotniki na tukajšnjem kolodvoru, ko so opazili v čakalnici III razreda ca zidu nabita velike lepake s sledečim napisom: — »Zar Forderung der off j,ntlichen Gesundheitspflsge wjrd dringend ersucht in deri B*hn hofraumen, Stiegen, Treppen, eto. das Ausspuoken zu unterlassen« — in edino le v blaženi  neinšć.ni, niti
ene slovensko besedice. Z\ Boga svetega! smo li na Kranjskem ali tam kje v Rajhu? Kaj bi se zgodilo, ko bi v Beljaku ali Celovcu, kjer je precej Slovencev, nemško-slovenske lepake nabili — raztrgali bi jih ko cunje — ifi tukaj v Medvodah poleg slovenske stolice, bele Ljubljane, v čisto slovenskem kraju krasi že več mesecev tukajšnjo postajo oni nemški napis, ne da bi se kdo ganil. Tako žaljenje naroda, od katerega ima gorenjska železnica dosti dohodkov, je višek impertinence. Kdo da je to breztnktnost zakrivil, ni znano. Viak, bodisi Nemec ali Sioveato mora takoj sprevideti, da se z napisi v ljudstvu čisto tujem jeziku nič ne dosege, raje nasprotno, to naj si zapomni tudi načelnik v Medvodah- »Man muss sich den Verbaltnissen der Bevolkerung doch accornmodiren« izrazil se je neki nemški častnik, ko je čital te lepake. Toliko merodajnim organom v pojasnilo s prošnjo, da se ti lepa a i nemudoma odstranijo ter s slovenskim«, oziroma slovt?nskonemškimi nadomestijo, sicer mine tudi Medvodčana slovenska potrpežljivost. D i x i.
— Katoliške maše za protestanta. Grof Hartenau, bivši bolgarski knez Aleksander, po rejstvu princ Battenberg, je umrl pred nekolikimi leti v Gradca kot protestant in bil tudi po obreda lutrske vere pokopan. Vsako obletnico njegove smrti imajo pav graški rimskokatoliški stolni cerkvi slovesno mrtvaško opravilo za njim. Za umrlim krivover-cem edino izveličevalno cerkveno opravilo ! Seveda prav dobro plačano! Da bi prostovoljno molili zanj, ne motilo bi nikogar. Da pa samo za lepe denarje katoliški svečeniki za drugo-verca molijo, v tem ko katoliški siromaki po svoji smrti ne dobijo ne mase, ne duhovniškega spremstva, to je čudno katoličanstvo ! V Lutrovej dobi so peli o plačilu odpustkov: „Wie das Geld im Beutel kiingt, die Seele in den Himmel springt." Katoliška cerkev po svojih duhovnikih v resnici z vsakodnevnim delovanjem še vedno uči, da se nebesa dajo kupiti. Le maše plačujte, pa ne večnih, ampak da za nje sporočeni denar duhovnikom ostane pa bodete ročno prišli v nebesa! Berač, ki ne moreš plačati, pa pridi, kamor hočeš. Je to krščansko ?
— Družba sv. Cirila in
Metoda je imela svojo 147. vodstveno sejo 12 novembra 1.1. v druž-binih prostorih »Narodnega doma«. Navzoči: Tomo Zupan (orvomest nik), dr. Dragotin vit. B l e i w e i e-Trsteniški, dr. Frančišek Stor, Luka Sveteo (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubtc in Anton Zilogar (tajnik). Svojo od sotnost sta opravičila: mestni župan Ivan Hribar in gimnazijski prof. Martin Petelin. Prvomestnik otvori sejo ob 3 uri popoldne. Sprejme se na znanje, da je imela družba 12. novembra t 1. 35.686 K 67 vin. stro škov in 35 394 K 19 vin. dohodkov; torej 292 K 48 vin. primanjkljaja. Odbornik dr. Fr. Stor je izročil pri tej seji zbirko 32S K, katero vsoto je nabral pri shodu slovenskih odvetnikov dne 25 oktobra 1903 v Ljubljani in 1500 K od zapuščine pokojnega Luka Kende. Ko so se rešile došle vloge in se je sprejelo več nasvetov v zboljšanje družbinega gmotnega starca, zaključi prvomestnik sejo ob pol 6  uri /večer
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v nedeljo, dne 22 t. m, v areni »Narod nega doma« zabavni večer a sledečim  sporedom:    1.)   Potujoča kon-
certna kapela, komičen peterospev s apremljevanjem glasovirja. Zložil Morie Peusohl. V tem peterospevu nastopi pet društveni kov v vlogah »Kljunač«, »Hrustavc*, »Pelinovec«, »Žoabljar« in »Zamašek«. 2) »Po-Btresček«, komičen kuplet. Zložil A Saohs. Proizvaja neki društvenik 3) Pri zabavnem večeru sodeluje iz prijaznosti društvena godba. Vstopnina 40 h v korist godbe. 4) Prosta zabava.
— Slovenski tamburaški klub „Triglav" priredi v nedeljo 22. novembra zabavni večer s plesom v salonu »Pri raku« Krakovski nasip štv. 4.
— Slovensko pevsko društvo ,,Šte panja vas" v fite-panji vasi je imelo svoj prvi redni občni zbor dne 14. listopada 1908 Predsednikom je bil izvol|en g. Josip Brioelj; podpredsednikom g. Pavel Balog; tajnikom g. Iran Bricelj; blagajnikom g. Ivan Anžič; odborj niki gg. Peter Bajda. Ivan Hren in Franc Levo; pregledovale« računov gg Ivan Po v še in Peter Anžič; pevovodja g. Pavel Balog; arhivar g. Ivan R e m ž g a r. Društvo si je nabavilo nov harmonij od tvrdke Jos Lenarčič ter to tvrdko vsakomur najtopleje priporoča.
— Novi bankovci po 10 K. Na mesto sedaj v prometu se naha-jajoČih bankovcev po 10 K se bodo v najkrajšem času izdelali novi. Glavni vzrok za to je^ da se sedanji bankovoi dado zelo lahko ponarediti. Načrti za nove desetake pa se ne bodo, kakor doslej, izročili umetnikom, marveč risarjem avstro-ogrske banke, ki so kot strokovnjaki najbolj sposobni, narisati take bankovce, ki se dado zelo težko ponarejati. Vrhu tega se bodo porabila vsa tehnična sredstva, ornamentalne risbe bodo kolikor mogoče komplicirano izvedene in vzel se bo za bankovce takšen papir, ki bo vsako ponaredbo zelo oteževal.
— Pevski zbor obrtne zadruge v Novem mestu priredi v nedeljo, 22. t. m., zvečer v gostilni »pri Slonu« svoj prvi koncert. Petju sledi ples. Pevski zbor ima lepo Število dobro izvežbanih pevcev. Čisti prebitek je namenjen v podporo starim, onemoglim obrtnikom. Zanimanja med občinstvom je mnogo, zlasti ker se je temu zboru prorokovala smrt predno je še nastopil. Spored se razpošilja z vabilom vred.
— Zašel in vsled utrujenosti umrl. Posestnikov sin Janez Kobal iz Bele pri Podkraju je šel v nedeljo, 24 m. m, zjutraj v grad Lueg pri Bukovju po opravilih. 15let nemu dečku je bila pot skozi gozd do cilja dobro znana, a vendar je zašel, vračajoč se od logarja Meierja proti domu — vslei geste megle. — Domače je začelo skrbeti, ker dečka zvečer še ni bilo domov, zato so po slaii takoj 15 oseb, ki so ga pa iskale brezvspešno celo noč in celi drugi dan. — Šole proti večeru dobili so ga šentvidski kmetje, vračajoč se iz svojega gozda. Pod neko skalo blizu šentvidske gozdne poti je ležal na trebuhu popolnoma premočen — mrtev. Veliko je moralo biti trpljenje dečka, ko je blodil obupano po gozdu, iskajoč rešitve, katero pa mu je podelila smrt, ko ji je zato daroval svoje izmučeno srce. S.
— Iz Metlike. Belokranjski vinogradniki prirede v nedeljo, dne 22. novembra t. 1. v Metliki v Čitalničnih prostorih prvi vinski semenj ob 2. uri popoludne. Uljudno vabimo vse naše nekdanje in nove kupce na ta semenj, da se prepričajo o izbornem letošnjem pridelku z novih trt. Obenem hočemo pokazati tudi vis. c. kr. vladi, da je glavnica, katero nam je dala kot brezobrestno posojilo, v naših vinogradih bogato naložena. Belokrajina bode ta dan pokazala, da nikakor ne zaostaja za drugimi vinorodnimi dežalami. Torej, piijatelji dobre vinske kapljice, pridite 22. novembra v Metliko, kjer bodete najgostoljubneje sprejeti. Tudi za prenočišča je ptujcem preskrbljeno.
— Turški tobak v plamenu. V noči 18. t. m. se je na južni železnioi blizu St. Ilja vnel to vornega vlaka voz, v katerem je bilo 80 zabojev dragocenega turškega tobaka. Voz s svojo dragoceno vsebino je popolnoma zgorel. Škoda je zelo velika.
— V Bučarjevi gostilni v Kostanjevici se vrši v nedeljo 22 t. m. otvoritvena veselica novega vrtnega salona. Program: petje, ples ter prosta zabava sploh. Vstop prost. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— Radeski diletantje priredili so na Martinovo nedeljo veselico v prid revnim šolarjem in fondu za prireditev dramatiških predstav. Čisti dobiček znaša 60 K, za kar gre zabvala vrlemu radeškemu občinstvu.
— Požar.   Juriju Krisoheju v Ašelicah pri Čremošnioah je 14. t. m. pogorela koča do tal.   Kočo je zažgal štiriletni sin Marije Krische. Na klopi v sobi je našel nekaj vži-
galic, katere je vzel in se ž njimi igral zunaj pred hišo, kjer je bil« zložena praprot. Ko se mu je posr . čilo vžgati žveplenko, jo je vtaknit v praprot, ki se je mahoma vnela in jela goreti, ž njo pa tudi koča. Škoda znaša 600 kron, zavarovalnina pa samo 300 kron.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda ,Pivka' v Št. Petru na Krasu ima v nedeljo, 22 t. m., ob 5 uri popoldne v prostorih gosp. Ivana S^ila^a 8V°j občni zbor.
— Nesreča. V Prevoju se js zvrnil miatilni stro| 3 voza na p-j-sestnikoveg.i sina Maksa Kotnika in ga hudo d">3k -dovaL
— Utopljenec v Savi. V Savi "pri Šmarci, v občini boštanjaki, so 17 t. m. našli mrtvo moško truplo. Midli se, da je utopljenec identičen b tovarniškim delavcem Ivanom Mrakom, ki se je meseca oktobra ponesrečil v Hrastniku.
— Nenavaden srnjak. V Kočevski Reki je untrehl preteklo soboto pošUr Verderber nenavadnega srnjaka. Cela glava od rogov preko oči je pokrita z neko mehko, hm-stancu enako snovjo, ki je prera.-čena s kožo in dlakami, da je glava vi deti, kakor da bi bila ovita v kako mrežo. Verderber je dal Brnjaka pre parirati in ga podan gimnaziji v Ko čevju.
— Kako je prišla Kranjica na Kanarske otoke? Marij« Gerstenfeldova z Dolenjskega se je napotila v Ameriko, ker ji je njen brat pisal, da ji je tamkaj pre-skrbel dobro službo. V Ženovi, kan se je pripeljala po železnici, se ni vedela kam obrniti. Zato je prvega m kega, katerega je srečala ogovorila in, ne nadejajoč se ničesar zlega, prosila, da bi ji oskrbel vse potrebno za voŠn
v Severno Ameriko. Tujec je bil takoj pripravljen  in je   peljal dekleta najprvo v neki hotel, potem k nekem a agentu v bližini  kolodvora,  kjer ji j t kupil, ko je pregledal njene dokumente, vozni list III. razreda  v „ Ameriko* za 190 frankov, za svoj trud pa si je za računil 10 frankov. Na to je tujec peljal dekleta na parnik družbe „La Velo* — „Savoiau, kateri je odplul ne v verno Ameriko, kamor je   dekle nameravalo, ampak v Južno  Ameriko v — Buenos Aires. Na parniku je  hudo trpela  vsled   nadležnosti in nesramnosti sopotnikov  v  III.  razredu, da je že skoro okupala. Na srečo  se je za njo zavzel neki Nemec iz  Meiiina v Nemčiji, ki je plačal za njo 50 frankov, da se je mogla peljati v II. razredu in je bila s tem rešena propale družbe v III. raz. V razgovoru s potniki druge kajute, ki so bili večinoma Nemci, je šele izve dela, da se pelje v Baenos Aires in ne v Severno Ameriko. Po nasvetu svojega zaščitnika je zato Marija Gerstenfeldova zapustila v pristanišču Las Palmas na Kanarskih otokih  parnik   „Savoia*, ne da bi se ji bila vrnila preveč plac potnina  v  Buenos  Aires,   dasi  so M nemški potniki krepko  zavzeli za Po posredovanju teh jo je sprejela neka nemška  rodbina,   da   sedaj slu/: Marija   Gerstenfeldova   v Las Palmas  na  Kanarskih otokih. Kakor vse kaže, je bil oni „vljudni mož"   v  Ženovi, kateremu je prišlo dekle v roke, kak trgovec z dekleti iu jo je hotel spraviti v [zloglasno  hišo v Buenos Aires v Južni Ameriki.  Le po srečnem naključju je  dekle  uteklo tej grozoviti nevarnosti. Strašna usoda takih samim sebi prepuščenih iu neizkušenih deklet v takem položaju je znana. Naj bo doživljaj Marije Gerstenfeldove našim kmetskim   dekletom, ki  hočejo v Ameriko, v svarilen vzgled!
— „Napad na Slovence v Celju pred sodiščem." Pod tem naslovom smo v št. 265 z dne 16 novembra priobčili dopis iz Celja, v katerem se je sodnemu tajniku g. Karolu Grebencu očitalo, da se trese pred celjsko nemškutarsk > kliko in da se trudi, da bi isti koli kor mogoče ustregel. Od zanesjive strani so nam poroča, da je to oči tanje neosnovano, kar s tem lojalno zabeležimo.
— Občinske volitve v Mariboru. Pri včerajšnji občinski vo litvi iz III. razreda je bilo izvoljenih devet kandidatov nemške stranke iu en socijalni demokrat
— Šaleška čitalnica v Šoštanju ima svoj redni občni zb r v nedeljo, dne 22 novembra t. l.f ob 3. uri popoludne z običajnim spore dom v prostorih gospoda Hajšterja v Šoštanju
— Mariborčan prijet v Reki. Te dni je prijela policija v Reki Josipa Hika iz Maribora, katerega je mariborsko aodišče zasledovalo radi tatvine 800 K. katere je vzel mariborskemu pekovskemu društvu. Izročili ga bodo mariborskemu Bodišču.
— V Ljubljanico padla je
včeraj ob polu 10 uri dopoludne aluŽ kinja Marija Novakova, službujoča pri kavarnarici Mariji Hutterjevi na Zaloški cesti št. 15, doma it Vnanjih Gorio in utonila. Šla je za hišo na breg Ljubljanioe prat perilo. Pri pra-
nju ji j«  spodrsnilo  in je padla v vodo  in  ker ni bilo nikogar blizu, a bi ji bil pomagal, i* utonila.
— Akadem. tehn. društvo »Triglav" priredi v soboto, dne 21. nt.vembrs t. J. ob 8. uri ticečer v dru^tvenjh prostorih svoj III. redni
bČni zbor.
— Prepodeni tatovi. V Tolminu je bilo 11 t. m. v poštni bla-gajni,  kakor je  bilo obče anano po
rtru. okoli 60 000 kron denarja. Ker b  je   poštar  bal,   da  bi se ta svota kradla,  je   prenočil   v  uradni sobi moči pa   je slišal,   da so neznani ovi zares sii ušali ulom'ti na pošto. Ker je  takoj  vst*l in vzbudil ljudi, 0 tatovi pobegnili.
—   Mednarodna pano-parna   nam   nudi   ta  tt*den zopet p -v  = velez&nimivetja.    Rtaatavljeno e svetovno mesto Patj?;, ki p* nam že povsem  drug.j lioe kakor Rim a Neapolj, ki smu si ju  ogledali v .rvjšojih serijah   Tu ne vidiš ozkih, en*nh ulic, temveč same široke ulice, rostrani tra:1 in  z  gostim drevjem bsenčena letališča, okrašena z raz-n mi   spomeniki   se    nudijo tvojim čem.  Iemed stavb moramo omeniti red   vsem   cerkev    Notre Dame, ii^stno hišo ob Seini s krasno slavnostno   dvorano, justično   palačo s krasno uro. veliko opero, Paatheon, ?aiačo   Luksemburg    z znamenito knjižnico in cerkev D6rne des Inva ides,   z   grobom   sla^uega N*po!e-oa  I.   Seveda  ne  em*mo pozabiti vetovDoananega   E ffl ivega stolpa s krasnim  razgledom na mesto P*riz. — Prihodnji teden bomo pa obiskali azatavo v Budimpešti 1 1896
— Ljubljanica je vsled z».i ■ >a deževja narasla za   2 50 m nad
lormalom. Tudi Sava in stranski potjki so znatno narasli.
— V električnem vozu je lorodila včeraj popoludne delavca žena I. P. Namenjena je bila v
b Inišnico, pa je popred porodila. Prenesli so jo v bolnico.
— V Ameriko ss je odpeljalo anes ponoči z južnega kolodvora 46 osffb. in sic*r 11 Slovencev in 35 Hrvatov.
— Izgubljene reči. Branjevk« \oa ZajČeva, stanujoč* v Merosodnih u'icah št. 1, je izgubila včeraj opo-udne na poti od PogaČarjevega trga 62 frančiškanski most, po Marijinem
traru, \Volfovih uliaah, Kongresnem rgu, skozi Gradišče, po Igriških uii ah, Rim»ki in Tržaški cesti do tobačne tovarne srebrno  žensko uro.
— Tedenski izkaz o zdrav-renem stanju mestne občine ljub
ljaaske od 8 do 14 novembra 1903. Število novorojencev 17 (==23-559'00)i umrlih 21 (=28 09»/et), mej njimi jih e umrlo za vratice 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1. vsled nezgode 1, za raz-čnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 7 (=33 3° o), iz zavodov (=47 6° o) Za infekcioznimi boleznimi bo oboleli, in sicer za tifusom iz luj h občin v bolnico prinesena 2. za vratico 3 osebe.
— Razpis učiteljskih služb. Krškem   okraju   se razpisujeta
novo ustanovljeni učni mesti na pa Kan štirirazrednih ljudskih šol v Kostanjevici  in  v Mokronogu v začasno n«mcš5enje. Prošnje je do 24.
m. vložiti pri okrajnem šolskem Bvetu v Krškem.
— Hrvatske vesti. Nemci t > r e m u bodo začeli že s 1. prosincem prih. 1. izdajati v Rumi svoj list, ki se bo zval „Synnier Bote". — 0 s j e-can na Javi. Dr. Aleksander Uiser, ki je pred več leti izvrševal v Oseku zdravniško prakso, je stopil ca Nizozemskem v službo in je bil kot vojaški zdravnik prestavljen v Batavio
a otoku Javi. — Novo društvo, deželna vlada je potrdila pravila p o d-trnega društva za gojence deželni gluhonemnici. Predsednikom aovega društva je bil izvoljen škof dr. bapar, tajnikom pa ravnatelj Muha. - nP o d r a v a cM tednik., Virjan-.Podravacw bo začel izhajati vsak fcden; dosedaj je izhajal dvakrat na siesec. — Tečaj za analfabete dvorili so pred kratkim v Zagrebu v Pučkoj knjižnici za Savsku cestu i eio Horvate". V tem tečaju poučuje iz-ajatelj „Hrv. Naroda", Gmajner. — 0 kron mesto 2 vinarjev je dala uharica v kavarni „Zora" nekemu be-iču, ki je zmoto hitro opazil in jo od-uril z svetlim zlatom. — Obstrelil ' obe nogi je Franjo Cesar, graščin-ki logar v Bisagu, 19-letnega gonjača L Torkovića, ki je omrl včeraj zjo-raj, ker je prepozno iskal zdravniške omoči. — Povjestni spomenici lob. kralj, grada Zagreba. Ne-morno delavni zgodovinar Ivan Tkal-ic je izdal deveti zvezek zgodovine aesta Zagreba (od 1. 1384—1440). V m zvezko pripoveduje o posestnih razarah v omenjeni dobi. — Javna kop ščin a z obširnim sporedom se o vršila 26. t. m. v Djakovu. Tudi v opovaću v kriškem okraju bodo pri-edili v kratkem javno skupščino. — 2-letni ca pastirova nj a. Pred-čeranjim je preteklo 52 let, kar je bil
imenovan škof Josip Juraj Strossmayer Škotom bosensko sremske škofije. — O tetralogiji „Finiš reipubli-caeu, ki jo je spisal hrvatski pesnik dr. A. Tresić-Pavičić, prinaša ruski list „Novoe Vre m j a" zelo laskavo kritiko. — Novi zdravniki v reški bolnici. Reški magistrat je imenoval sekundam, zdravnikoma mestne bolnice dr. Marka B urica in dr. Hermana S i k i e a, a začasnim sek. zdravnikom je imenovan dr.  Franjo Šterk.
1 Najnovejše novice. Sneg je zapal v dunajski okolici. — Gro fica Lonyay je baje toliko okrevala, tla gre prve dni meseca decembra na daljše bivanje na franoo sko ali italijansko morsko obrežje. — Z glavnikom je izpraskala oči v Scatniki na Ogrskem pocestnica B a u e r kmetskomu fantu Schmiedu, ki jo je hotel posiliti. Sohmied je vsled tega umrl. — Veliko poneverjenje so razkrili v ogrskem ministrstvu notranjih zadev. Višji uradni nadzornik Kadar je v teku Časa vzel iz blagajne nad 100 tisoč kron ter jih pokrival z napačnim vknjiževanjem. — Dve ladji sta trčili skupaj vDevonportu. Ribiška ladja se je pri tem potopila z vsem moštvom. — Grozna ljubosumnost. V pariškem orfeju je igralec Mamtllj svoji tovarišioi Paque rette iz ljubosumnosti iztaknil z mečem obe očesi. — Vojaška zadeva v Bi le k u pride pred vojno sodišče šeie koncem prihodujega meseca. — Sebe in svojo nevesto je ustrelil v Šopronu orožniški poročnik Ferdinand Roth, ker so bile zakonu nepremagljive ovire.
* Orjak« Nemški zdravniški listi poročajo o nekem osemletnem dečku, ki tehta 58 kg. Visok je 160 cm ter meri v obsegu čez prsi 87 cm. Celo telo mu je v primeri s tem razvito, a ravno tato lepo so razvite tudi njegove duševne moči. Roditelji tega orjaškega dečka so srednje velikosti in slabe telesne konstitucije.
' Dvakratni solncni zahod imajo vsak dan v angleškem mestu Leek. Zahodno tega mesta je visoka gora z dvema vrhovoaaa. Zvečer za ide solnce za to goro ter nastopi tema. To je prvi solncni zahod. Prižgejo se plinove svetilke in navidezno je nastopila noč. Toda čez dobro uro se pokaže solnce zopet v odprtini med obema gorskima vrhovoma, in zopet je dan ter se luči privijejo. Cez nekaj časa igine solnce za drugim vrhom, in sedaj šele nastane prava noč.
' Izginilo denarno pismo. Na progi Celovec - Dunaj je zginilo denarno pismo z 40000 K, ki jih je oddala celovška banka J. Suppan. Par dni po oddaji pisma je dunajska trdka, ki je bilo pismo na njo naslovljeno, obvestila celovško banko, da piamo ni došlo Preiskava teče pri celovškem državnem pravdmštvu, pa tudi graška in dunajska policija se bavita z zadevo.
* S kostanji se je zastrupila v Budimpešti rodbina krojača Elije Scho ssb er ge r j a, obstoječa iz gospodarja, žene in štirih otrok. Gospodar je že umrl, ostali pa so v bolnišnici.
Praznoverje na Ruskem. V neki vasi minske gubernije je mlada učiteljica pletla ob petrolejski svetilki, ki se je prevrnila ter se je užgaift učiteljici obleka. Prileteli so kmetje, toda nobeden ni priskočil nesrečnici na pomoč, ternuČ so po kleknili ter začeli glasno prepevati pobožne pesmi, križati ae ter govoriti razne zakletve. Valed tolikega praznoverja je učiteljica v pričo cele množice ljudi v najgroznejših mukah izdihnila.
* Zaigrana lena. Kakor po roča *Nowa Reforma«, zaigral je v Krakovu   neki  strastni   kartač ves svoj denar in končno še svojo prisotno ženo. Ko se je srečni dobitnik po svršeni igri  hotel  približati do bljeni ženi, začela ga je ženska ob delavati z zaušnicami, da se je naglo pobral.   Potem se je spravila žena nad svojega mož« ter ga tako hudo zdelala, da so ga morali v bližnji bolnišnici  obvezati.   Tak  je slabi, nežni spol v svoji jezi!
' Oienes natakar. Znani zaveznik grofa Szaparjja, Martin Die-nes, je brž pognal tisočake, ki mu jih je dal na pot grof. V New Yorku je hodil okoli ondotnih Madjarov, kip« niso hoteli o njem ničesar slišati. Bil je že v hudi bedi. Tedaj je po naključju srečal bivšega topničarskega nadporoČnika Kronfelda, ki je pred leti moral zaradi poneverjanj zbežati v Ameriko. Tam je poročil postarno vdovo, ki je imela dobro idočo go stilno. Na ta način je postal »lepi Muki«, kakor so imenovali nadporoč nika, rejeni gostilničar. Z Dienesom sta se poznala še iz Budimpešte, kjer sta prekrokala noči. In Kronfeld se je Dienesa usmilil ter ga aprejel za natakarja aa osem dolarjev tedenake plače.
' Nosrečni korzeti  V Z e
lenzigu ho obhajali veselo poroko. Ko so sedeli gostje najbolje volje pri miži, zatemnil se je obraz sestri mlade neveste ter je nezavestna padla e stola. Poklicani zdravnik je konstatirah da je zaradi premočno zadrgne-nega korzeta zadela mlado damo kap na možgane. In konec je bil veaelju.
' Samomor iz ljubezni. V Berolinu   je   umrl   nedavno krojač Silapo t y »sk i. ki je bil zelo izobražen Njegova žena   ga  je strastno ljubila in   g«   nikakor   ni   mogla pozabit« Njena žalost je bila temveČja, ker ji je bila tudi sestra neozdravljivo b lu« Ia dogovorili  sta se za prostovoljno smrt. Na grobu moža, oziroma svaka sta ae zastrupili
" Nove italijanske poštne znamke. Slavnemu slikarju M cleitiju je poverilo italijansko posvno ministrstvo napravo načrtov za nove poštna znamke. Michetti je načrte napravil in se b)do skoro pričele nove znamke tiskati v Tunnu. — To v znanje nabiralcem znamk.
* Časnikarstvo v Ameriki. Pri Kolumbija-vseučiliŠču so začeli graditi krasno palačo, kjer se bodo za milijonsko ustanovo izobraževali časnikarji. Z novo fakulteto se bo ameriško časopisje povzdignilo na popolno višino, časnikarstvo postane važni in odgovor-uostni poklic, kateremu se bodo posvečale najboljše moči. Blis Carman piše v „Literary Worldu: „Ako je veliko predpisov in ovir, ki otežujejo mlademu dijaku, da bi postal zdravnik ali odvetnik, ne sme tudi za bodočega žurnali-sta biti manj ovir. Odgovornost je vsaj tolika, zato tudi varnostne odredbe ne smejo biti manjše. Čim višje stoji časnikar v javnem spoštovanju, tembolj koristno se bo razvijal njegov poklic. Časnikarstvo si lahko predstavljamo v ravno toliki važnosti kakor zakonodaj-stvo in sodnijski poklic v narodu ali hierarhije raznih veroizpovedanj in v resnici tudi nima časnikarstvo manjšega vpliva."
* Na smrt obsojen, ne da bi vedel za to. Sioro neverjeten slučaj se je pripetil te dni v veliki kaznilnici v Madridu. Tam je bil že leto dni zaprt neki Cuellas, ki ga je p rotno sodišče že pred tremi meseci obsodilo na smrt. Ker je bil pa bolan, pri sodbi ni bil navzoč, ravnateljstvo mu je pa pozabilo nazna niti obsodbo. Slučajno je pa mož dobil v roke nek časopis in Čitai tam, da mu je smrtna kazen pre-menjena v prisilno delo. Ker je mislil, da je to kaka pomota, prosil je k sebi kaznilniČnega ravnatelja, ki mu je šele vso stvar razložil. Cueilas ja v jezi svojo dolgoletno ljubico 20kr»t zabodel z nožem, ker ga je varala in mu zapravila tudi ves nje gov prihranek.
* Brisalke seboj! „Mirko, da ne pozabite brisalke vzeti seboj !u — tako je naročal poročnik svojemu slugi, ko sta odhajala na manevre. PoroČni-kova mati je svetovala svojemu sinu, naj na manevre vzame saboj lastne brisalke. Poročnik, ki pa spominu svojega sluge ni preveč zaupal, ga je na vsaki postaji opomnil, češ, naj ne pozabi vzeti seboj brisalk. Po končanih manevrih je po ocnik zopet vprašal za brisalke, hoteč se prepričati. Če jih ni 4uga kje pozabil. Sluga Mirko je pa z vidnim zadovoljstvom privlekel pre-•ejsDJi zavitek na dan, ga odprl in 21 brisalk seboj jih je vzel le 6) se je pokazalo pred očmi začudenega poročnika. Sluga je bil namreč poročni-kova povelja napačno razumel in povsod, kjer sta prenočevala v resnici pobral vse brisalke, tako, da je imel ubogi poročnik polno dela, da jih je zopet vrnil pravim gospodarjem.
* Spalna bolezen. S^daj so sasledtii provzročitelj \ grozne bo-lezui, ki grozi ponekod v Afriki prebivalstvo (popolnoma iztrebiti. Ta b •lezen obstoji v tem, da napadeni trdno za»pe ter s-» ne prebude več. B lezen nastane vsled pika ne kega komarja, Kako grozno razsaia ta bolezen v Afriki, dokazujejo naj boij poroč'U, oa je v Ugandi umrl) 8000 oseb, južna pokrajina Busoge pa je že skoraj hrez ljudi.
' Besen Madjar v Parizu. Mladi ogrski grof Korniss, ki je dovršil na Dunaju medicinske študije, je nadaljeval v Parizu okultne znanosti. Lani se je platoničuo zaljubil v neko ogrsko grofico, ki je živela v Parizu do blaznosti. Letos je grotica naglorna umrla. To je mlademu grofu popolnoma zmešalo pamet. Cele noči je klical duh pokojnice ter se ž njo razgovarjal, včasih pa tudi streljal, da so bili sosedje v neprestanem strahu. Te dni pa je popolnoma zblaznel. Tekel je z nabitim revolverjem na hodnik, obstrelil v [roko nekega akademika, mlado hišinjo v vrat, hišno oskrbnico pa v prsi ter hotel leteti na ulico. Tu sta ga zgrabila dva moža, vendar se je grof ustrelil v sence ter takoj padel mrtev.
* Napoleonova smrtna posteljna Postelja, ki je na njej umrl Napoleon na otoku Sv. Helene, se sedaj v Parizu prodaja. Postelja je iz medovine ter jo je cesar Napoleon podaril grofu
Motholonskemu, ki je bil ž njim na otoku. Grofica Motholonska, zadnja tega imena, hoče sedaj posteljo prodati. Grofica ima tudi jedilno opravo, ki je bila nekdaj Napoleonova. Za posteljo zahteva 30.000 f. štrl. Skoraj gotovo jo kupi n ki ameriški nabiralec Napeleonovih relikvij.
• Grof in gledalisčna igralka. Lepota je bogastvo, se navadno pravi. Mlada dunajska gledali-ščna igralka D. L. je bila lepa, živahna in mikavna, a premoženja ni imela. Lansko zimo se je zagledal v ujo neki šlezijski aristokrat večkratni milijonar ter sklenil z njo intimno „prijateljstvo." Nedavno je ta bogataš padel z avtomobila ter se smrtno pobil. Njegova prijateljica je prihitela k njemu ter mu s čudno požrtvovalnostjo in milino stregla. Bogataš je kmalu spoznal, da zanj ni več rešitve. Nekaj ur pred smrtjo je zaželel pri polni zavesti, da bi se rad z igralko poročil.JHitro so mu željo ustregli. Ob enem je napravil pravilno oporoko, v kateri je zapustil celo svoje milijonsko premoženje svoji nevesti, številnim sorodnikom in sedmim bratom pa niti krajcarja ne.
* Na tr-i milijone rubljev odškodnine tožena železnica. Nedavno je mesto Bobrnjeko na Ruskem skoraj popolnoma pogorelo. Dokazalo se je, da so zažgale iskre iz lokomotive Liban Romenski. Vsi prizadeti meščani so vložili proti železnici tožbo na odškodnino v skupnem znesku 3 milijone rubljev. Te dni se je vršila tožba posestnika hiše, ki je začela prva goreti. Železnica se je sklicevala, da je stala hiša preblizu železnice, in odtod vsa nesreča. Sodišče pa je dokazalo, da dimniki lokomotiv niso imeli varnostnih priprav ter železnica tudi ni ugovarjala stavbi imenovane hiše. Železniška uprava je bila obsojena ter bo gotovo še v ostalih slučajih.
Telefonska in brzojavu; poročila.
Dunaj 20 novembra. Danes je poslanska zbornica tako polna, kakor mal kdaj Tudi na galeriji je vse polno občinstva. Vsa pozornost je bila obrnjena na odgovor, ki ga je napovedal ministrski predsednik na interpelacijo zastr^n Ti-szovega nastopa. V tej za devi sta bili vloženi dve interpelaciji. Eno so vložili levičarji, katerim se je pridružil tudi K a -threin. Ta interpelacija zavrača TiszDva izvajanje, protestira proti njih tenu in vprašuje Korberja. kako je njegovo stališče napram izjavi T.<sze. Drugo interpelacijo so vložili dr. Stranskv in tovariši V tej interpelaciji se pojasnjuje razloček med Korberjevim in Ti szovim stališčem in se zahteva, naj Korber nasvetuja kroni kon sttuc'jonalno vladanje s parlamen-taričnim ministrstvom Ministrski predsednik Korber je takoj odgovoril na prvo interpelacijo. Govoril je jako ostro, mestoma jako osebno in mestoma tudi jako zafrkljivo. Bistvo njegovih izvajanj je bilo, da zavzema on popolnoma korektno stališče. Dejal je, da tudi Tisza stoji na stališču nagodbe in da to, s čimur se je glede armade Tisza zadovoljil, je zgolj formalnost Tudi je rekel, da za Tiszove „vspehe" ni izvedel šele iz razprav v ogrskem parlamentu, nego da je tudi že prej nekaj vedel o tem (Klo-fač in Fressl sta tu začela Koibirja motiti kličoč: »Proč z nemškim armadnim jezikom !u) Končno je Korber rekel, da si je za slučaj, če obvelja imenovanje „tujec" za ministrskega predsed nika ene polovice te monarhije, treba zapomniti, da je Tisza uvedel rabo tega izraza. Levičarji so Korberju živahno ploskali. Stranskv je prosil prezidenta grfa Vetterja, naj vpliva na Korberja, da odgovori tudi na interpelacijo dr Stranskega, kar je Vetter obljubil Potem se je začela razprava o vladnem programu. Prvi je govoril dr. Herold, ki je rekel, da mora vlada ustvariti druge razmere v državi le na ta način, da odstopi. Dr. Barnreither je govoril jako stvarno. Češkega agrarca Zazvorko inpaWolfa ni skoro nihče poslušal. Okrog VVolfa so stali 1* štirje poslanci.
Po Wolfu pride na vrsto socialni demokrat dr. Ellenbogen, na kar se seja zaključi.
Dunaj 20. novembra. Cesar pride jutri sem in sprejme v av-dijencah Koerberja in Tiszo Tudi bo jutri pod cesarjevim predsedstvom seja kronskega sveta.
Budimpešta 20. novembra. Tudi danes se je v poslanski zbornici primeril napad na Korberja. Opozicija je interpe-lirala, čemu je Tisza včeraj obiskal Korberja. Tisza je odgovoril, da je storil le svojo dolžnost, četudi mu to ni bilo prijetno.
Madrid 20 novembra. Tu so bili republikanci priredili pet ve likanskih shodov. Po teh shodih so bili veliki izgredi pred jezuvitskim kolegi-j e m.
Poslano.*)
Gospodu K. Kauscheggu v Ljubljani.
V »Slovenskem Narodu« št. 200 z dne 31 avgusta t. L, smo nekoliko pojasnili g. Kauscheggu postopanje njegovega graščinskega oskrbnika g. Jakliča v Radelci.
Obljubili smo mu, da bodemo o izidu kazenske obravnave poročali, katero je imel radi tega, ker je Mirijo Rupar s težio okovano palic) sunil v prsi in jo pošaodoval. Prva obravnava se je vršila pri c. kr. okrajnem sodišču v Krškem; obso jen je bil na mesec dnij zapora, oziroma 300 K globe, Mariji Rupar pa bi moral plačati 35 K za bolečine
Mirijo Rupar je zastopal g. dr Slano iz Novega mesta; prvič je prišel k obravnavi njegov konoipijent, drugič pa sam dr. Slane V#led tega so stroški precej narasli. Toda g. Jaklič je hotel imeti še nekaj več stroškov.
Pritožil se je na prizivno sodišče v Novo mesto. Toda obravnava pri c. kr. okrožnem aodišču se je končala popolnoma v tistem smislu, kakor v Krškem, namreč: G. Jaklič mora plačati globo 300 K, Mariji Rupar 35 K za bolečine, g. dr Slancu pa za stroške baje 300 K. K temu še pridejo atroiki za lastnega zagovornika, ki tudi ne bodo majhni!
Med tem časom pa je bila obsojena tudi Marija Rupar pri prvi instanci na 4 dni zapora in 20 K odškodnine, ker jo je Jaklič pred tremi leti videl, da je po graščinskem gojzdu pobirala suhljad. Pri prizivni obravnavi dno 26 oktobra t. 1. pri okrožnem sodišču v Novem mestu pa je bila popolnoma oproščena.
Pred nekaj dnevi je g. Jaklič nosil neko pismo okrog in ga kazal ljudem, Čfeš, da je od Vas dooil »pn-znalno pismo« za svoje umno gospodarstvo, (?) in trdil, da Vi tegat kar smo mi pisali v »Slovenskem Narodu«, ne verujete.
Če ste to Vi pisali, ali kdo dra^i, je nam vee eno. Trdimo pa lahko, da bi bilo v Vašem interesu, ako ae iznebite te pijavke Vi, — mi pa bi ž njim izgubili enega prepirljivega človefta v občini, kar bi nam bilo v veliko radost in zadoščenje.
Jaklič sedaj govori, da če ga tudi Vi odslovite iz službe, — mi se ga še ne bodemo iznebili; on bode še slej kakor prej imel vplivno beaedo pri občinski upravi in v odboru do svoje smrti in sicer a pomočjo Vašega virtlnega glasu
Radovedni smo, kaj Vi, g. Kau schegg porečete k temu? Cas bi že bil, da bi se na kak način to s^re menilo, zakaj vsaka reč se na svetu enkrat začne, in tudi enkrat konča, ali to Jakličevo tiranstvo me<i nami pa menda ne bode imelo nikdar konca.
Pa če Že nečete zaradi na<t izvršiti spremembe v oskrbništvu, storite to v svojem interesu!
Saj menda vendar že strni uvi dite, da ste oškodovani vsepovsodi in da boste tudi v bodoče še trpeli škodo, ako ne napravite konca takemu gospodarstvu!
Več dobrih opazovalcev.
*) Za vsebino tega spisa je uredniBtvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. Upravni
avet parobrodne družbe avstrijskega Llojda razpisuje za leto 11*04 do bavo raznovrstnega) mesa. Ponudbe je vposlati omenjenemu upravnemu svetu do 5. decembra t. 1. Pogoje kakor tudi podrobnosti glede množine in kakovosti mesa naznani tudi pisarna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Listnica uredništva.
Gospod, ki nam je pisal pod napisom <tGlas iz občinstva" ter se podpisal „Student", naj se oglasi v našem uredništvu, ker bi dotični gospod, kateremu smo pismo izročili, rad ž njim osebno govoril.
gatare na sopilih
Ise pri redni porabi Rogaške slatine zdatno olajša.
Umrli so v uubljam:
Dne 18. novembra: Marija Lavrenčič, trgovčeva žena, 44 let, Šubičsve ulice It. 3, ApoPlexia cerebri
Dne 19. novembre: Ivan KruSnik, kaj-žar, 62 let, Radeckega ceista St.ll Demen-tia senilis. — Fran Krajnik, glavnikar, 31 let. Cesta na južno železnico, kron. pljučna pthjsa. - Fran \Veiseitl, c. [kr. računski svetnik v p. 63 let, Škofje ulica it. 4, Apo-plexia cerebri._
Borzna poročila
Ljubljana**
„Kreditna banka"
Uradni kurzi dunaj. borze 20
Kaločbenl papirji.
fa\°/a majeva renta   .  , . 4-2* o srebrna renta
v Ljubljani.
novembra 1903-
_ , avstr. kronska renta . IV,    „   zlata       „ . * - a ogrska kronska „ 1%     n    zlata „ i6/o posojilo dežele Kranjske il/i°/o posojilo mesta Spljeta
!*/«•/• » » Za£* *1t°.0bo8.-herc. žel.[pos. 1902
V!a CeSka dež. banka k. o.
«W ž. o.
4Vi°/» zast. pis.gal. d. hip. b.
V/o P86*-  kom. k. c, z
10«/0 pr......
4»/ie/o zast. pi8. Innerst. hr.
iVA   »    i.   ogr- CQntI' deželne hranilnica
•!*/»•/« zast. pis. ogr. hip. b. aWs9/t ob'- QSf- lokalne žo-»essnice d. dr. . . •
4Vi°/o n čeg*e i*10"- banko i«/t prior. Trst-Poreč lok. žel. i°/t .; dolenjskih železnic B»/.        jož. žel. kup. »A V»
Srečke«
Srečke od ieta 1854 . . ,      ,,   ||    1880l/i . • *     h   »«    1864 .  . . tizske .  . ... aemlj. kred. L emisije
v        p   U' » r grške hip. banke .
.,    srbske a trs. 100'—
j. turske . ... Basilika srečke . . Ereditne P    . • .
Inomo&ke 9 Krakovske «... Ljubljanske        m       . . Avstr. rud. križa  „ ...
C/gr«    n     m a       • »
Rudolfove K   . .
Saicborske u   . ,
Dunajske kom. ....
Delale«.
Južne železnice • . . Državne železnice, . , , Avstr o-o grške bančne del. A.vstr. kreditne banke . . Ogrske . , iivnoetenske , Premogokop v Mostu (Brux) AJpinake montan .... Praske želez. ind. dr.    . .
BimsrMnranvi.....
Trboveljske prom. družbe . Avstr. orožne tovr. družbo Ce&ke sladkorne družbe .
O. kr. cekin ,.....
80 franki . . . « p • • 80 marke .......
Sovereigna......
Marke ........
Laski bankovci. ....
rtublii    .   . •.....
Dolarji ........
Žitne cene v Budimpešti.
dna 10. novembra 1906. Ormlm.
Pšenica za april . ;. . aa 50 kg K 7*74 Rs .   april    .    .   .    . 60   ,   „ 672
Konusa   „ april 1904 . .      60   „   , b 36 Oves     „    april   .   .  . n 50 .   . 550 Efoeativ. Nespremenjeno.
Heteorologično poročilo.
Viiina njkd morjem 800*1.  Sradnjl *r%aml \Uk 784 0 mm
Denar	Blago
10046	100 65
10O30	100 50
100-45	100 65
120 55	120 75
98 30	98 50
11865	118 85
99 25	100 25
100 —	—•—
100-~	—•—
100 30	10130
10010	10015
99'60	100 60
101 25	10225
1C6-	107-
101-	102-
100*25	101-25
100 20	10120
100'—	101-
10025	101-25
98 50	
99 50	100 35
305	307-
100 65	—-—
169 -	173-
185 25	187 25
264 ~	268 -
165 —	167 -
296 ••-	301 —
289 —	293 -
266 -	270 —
89 -	94-
142 25	143 25
18 801	1980
473—	482 —
82-—	87 -
79—	8150
71 —	75-—
53 25	6425
26 65	2765
66 50	68-
80 —	84 -
5(2 —	520 -
81-50	82 50
666-60	667-50
1621 —	1631 -
67175	672 75
739 50	740 50
262 —	263 50
700 —	703 —
398 25	399 26
1840 -	1850 —
47750	478 50
390 -	394 —
378 —	379 —
145 —	149 —
1135	11*39
19 06	19-08
23 45	2351
23-93	24 03
117.10	11730
9525	9645
253 -	264 —
484	5 —
o S5	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	g? S •*	Vv*rovi	Nebo
19.	9. zv.	733 7	39	si- sTzhod	dež
20	7. zj. S. pop.	735 0 732 6	BI 58	brezvetr. si. jzahod	oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 56g. •sormale: 2'8°. ivlo^rina v 24 urah : 24 4 nim, Včeraj popoludne nevihta.
1080 krm
ako je go^atiga! Brezakrbao rodbinska »ra«e jaatdi knjiga o pra-obilem blagoslovu oarok. Z ve« tlaeč sakvalaiasjai pošilja diskretno sa 90 h v avstr. onamkah gospa
A. li»«apa, BarlTn S Vf 9S0 Linden-8tram 50^
Angeljnovo milo
JVtarzel jsko (belo) milo.
(972 - 66J
sta najbolj koristni ŠtedilOJ mili      T(WM m,,a
za hišno rabo! = Pavel SeeiTiann
Dobivate ju po špecerijskih prodajainicah.
Ljubljana
Vedno svete
praške krvave
* jetrne klobase #
!»»•• (2909- 6)
O. Ir*:t*£txxn<§*ei{sa§fc*ji.
trgovina z delikatesami in zajtrkovalna soba.
IJiibljMiia. jflestnl trg nIcv. 19. -
Ccs. kr. avstriiske    ^   državne železnice.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhoi lx Llubljans juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlai v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monat.ov », I^jubno, Čez Selzthal v Aussoe Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, fffti Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monakovo. L ju-bno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C-jno, Ge-nevo, Pariz, Čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direatni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni via> v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monako vo. (Direktni vozovi I. in 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Kovomebto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v l<juuljane jaž. kol, Prcga i« Trbiža. Ob 3. uri 2o m zjutrpj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomoet, Franzensleste, Solnograd, Lmc, Steyr 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di rektm vozovi 1. in U. razreda Monakovo-Trst;, — Ob 7. uri iz m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dupoiune otobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago tairektm vozovi l m II razr.\ FraLicove vare, Karlove varo, Heb, Marijino vara, Plzen, Budijevice, Soinograd, Lmc. Srejr, Part;? Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zbil ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne GSobDi vlak z Dunaja Ljubna, Seiathaia, beljaka, Ceiovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zenstesta, Foniabia. — Ob b. uri 61 m zveCer obofcn- ViUk z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smo-hora, Celovca, Pontabla čre^ Sei.uLiic iij Inomesta v Solnograd. — Pia^*^ Novaka maata ia Kočevj*. Osebni viaki: Ob ». uri 44 m zj. a Kovega mekita m Kočevja, ob 2. uri '62 m popoldne iz Stražo, Topno, JSL.uc^t nt ti h Kočevja ul ob b. mi 35 m zvečer istotako. — Cdbod is Ljucljane drž. kol. v Sasffift Mešani viaai: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m in o t 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Pr*hod v Ljubljano drž. kol. n ^asanika. Mešani viaki : Oo 6. uri 49 m ^jj.traj, ob 11. uri 6 m do:>oiudrio ob 6. un 10 m *n ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeijab in praztiifcjh in samo v oktobru — Cas pri- in odhoda je označen po srednjeevropsktm času, ki je za 2 min. pred krajevnim časum v Ljubljani. * J719
OPO&O
(IznaJđilclJ I*. Herrniuiiii^Zgciriija PoUk»v»)
ie najboljše, vsa pričakovanja prekaSa-oče itredi«tvo za ra&t law. katero ni ikako sleparstvo, ampak skozi leta z lenavadnimi vspehi iakušena in zajam-ena neškodljiva tekočina kl zabrani izpadanj« las In odHlranl prali aje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi ?e čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja   Cena steklenice 3 K.
Dobi se v vseh mestih in večjih kra-iih dežele.
m« zalojra In raspoNlljatev v 1J ubijani pri gospodu
Vaso Petričić-ii,
V zalog;! imata tuđi gg. V. pl. Trit-hurz;, t. K»mr. C Mark > ljub-IJanl m g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v ]to>rni mestu v lekarni pri „Andriju".
Preprodajalci popust. (213-30)
Z odličnim spofitovanjem
(3022-2)
Veronika Kenda.
/e^^-"" ---- -
Naznanilo in priporočilo.
Veronika Kenda
trgovka s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2
priporoča b!. občinstvu, prsebno c. gar. učiteljem, pisarnar** in
zavodom i. t. d. svojo
bogato založeno trgovino z vsakovrstnim papirjem in papirnimi izdelki, šolskimi potrebščinami in šolskimi zvezki Iz tovarniške zaloge Jos. Petriceve, kakor z vsemi y to stroko spa-dajočimi predmeti po izvanredno nizkih cenah.
Velika Uber trgovskih ln posti* nih knjig po tovarniških etnah.
Obenem si dovoljujem naznanit', da se mi je povodom r tvoritve konkurza nad premoženjem g Jos Petriča pomotoma zatvorila za nekaj dni moja prt dajalna, ker se je mislilo, da je ta trgovina njegova last, da se je pa z dovolilom o. kr dež. sodišfia v Ljubljani ta trgovina zopet otvorila, ker sem doprinesla dokaze, da ;e vsa ta trgovina moja izključna laatnina.
Ljubljana, 19 novembra 1903.
Haira i Nnr-Ynt
samo 6 dni vizijo zanesljivo najhitrejši brzoparoiki
»Francoske prekomorske irnibe".
—» Edina -direktna in najkrajša črta.
Veljavne vozne llate in brezplačna po-JuhiiIIh daje edino (2—24)
oblastveno potrjena potovalna pisarna Ed. Šmacda
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne „pri Figovcu".
Mednarodne panorama.
v Ljufcljaiii — Fogačarjev trg*.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
V soboto, 21. novembra 1903
zadnji dan razstave :
O al nedelje 22. novembra 1903 do sobote 28» novembra I9G3:
Milenijska razstava
v Budimpešti 1896.
Nihče naj ne zamud', sleherni teden ogledavati te velezanimive slike ca steklo, ki jim ni primere in ki bo nalaSč napravljene za ta zavod. Vstopnina je, dasi so negativi stali mnogo denarja, zelo nizka. Vsem društvom, viftjim učiliščem in ljudskim Šolam bodi obisk teh zemljepisno urejenih potovanj priporočen prav posebno.
Popolno namestilo potovanja.
Najlepši potni spomini.
Te fotografije na steklo so napravljene nalašč za Panoramo international.
Sarija 40 vin.    Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. IO sarij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.)
Vsak teden v nedeljo nova razstava:
Vani* d»n — tu«11 oh nedeljah Iu prttaiillLlh — odprt« od O. do 19. aro dopoldne In od v. do O. uro popoldne.
Z odličnim spoštovanjem
30*3) rsLTrxia\t«lj*tTro.
Rokodelci in obrtniki
ki se hočejo izobraziti
za Izurjene agente
dobijo brezplačno pojasnilo in obenem ; | stopstvo. Ponudbe ood M. j. 3304 rja g. L. Daube A Co , Frankfurt a. M. S
Kupi se
„ Ljubljanskega Zvona " št. 1. in 2. leta 1898.
Upranlštvo „Ljubljanskoga Zona",
Gospodična
ki je izvršila trgovski kurz žfli v-piti kot btagajničmrka ali kontorigtinia. Vešča je slovenščina in nemščine
Ponudbe se prosi pod MVrtnica' poste restante, Ljubljana. (2932-
Sprejrr^ejo se
pod   jako  ugodnimi pogoji
solidni in spretni
at aa te it
D
zavarovalni
Ponudbe  naj   se nošlj«^ zavarovalni  potovalci"   na up ništvo »Slov Naroda«. :942f>
Izvrstna fina 11
vina v buteljah
done w tir*f§;«»<viaaf
Sđtnund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ul?c
Primerno božično darilo
čudovito ceno! 500 komadov za gld. 180
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizi ura z verižico, natančno idoča, za kar leta jamči, 1 moderna svilena kravata za spode z lepo iglo, 3 komadi ff žepnih cev, 1 eleganten prstan za gospode ali <' s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantn; damska broža, zadnja novost, 1 prefe žepno toaletno zreake in etui. i ff. u mo&njiček za denar, 1 Itajaj nožek s pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 na; gumbi, vsi iz double zlata s patenti: zaklepom, 2 venca (150 kosov) pnsti^ • entalskih biserov, prekrasen damski ; za na vrat, na r. ke ali za v lase, 5 Šaljiv predmetov, ki vzbujajo pri mladih in sti veliko veselost,  1 jako koristno navi sa sestavljanje pisem,  iO predmetov, trebmh aa dopisovanje, in Se čez 300 r■>. predmetov, ki so v domačiji neobhodna
trabni. Vse skupaj z uro vred, ki tega denarja vredna, velja samo gld. I Razpošilja proti poltnemu povzetju, a.: (30SB)       »e denar naprej posije
centralna razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov A|8.
NĐ.  Za neugajajoče se vrne denar je torej izključen.
triu
el na e -k
I
-ti tin ne roi re po za tre ra1 da da
P
zo
od
d;
d r< pr< oni boi m (j bo»
na za p rs trd zla prt
Kavarna in restavracija v jvicanji".
V soboto, dne 21. in v nedeljo, dne 22. novembra
velika pojedina klobas,
Jetrat, krvav« in pečene klobasa lastnega izdelka.
Za mnogobrojni obisk prosi z velaspoŠtovanjem
(3034-l) Fric Novak, rastavrator
U
Jfaznanilo in priporočilo.
Podpisani Daznanjam domačemu kakor tudi potujočemu p. n. ob-I n J! činstvu, da otvorim v  nedeljo,  dne 99. t. m.
fflaV" v Zatičini nasproti kolodvora
popolnoma na novo urejeno, staroznano
gostilno pri „3Fahirju".
Točil bodem edino le pristna dolenjska, istrijanska in vipavska vina, kakor tudi vedno sveie pivo. — Postregel bodem vsaki ča» z različnimi gorkiml in mrzlimi jedili.
Na razpolago bodo različni domaći in tuji časopisi, kakor tudi čedna prenočišča-
Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča ^3033 -i)
r
Postrežba točna.
u
Ignacij Hrast
» » i 1 li k .»r
<3)m &    m w^mt ****
Izdajatelj in oJc »vorui urednik: Dr. Ivan Ta v ća*.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne-.
tod
08 /a
„N ilei že H. ha
dei aru lur mo Pa
rit hv
Z
sla sv sa je
Ki
je na ra: ca pn no Vo
4706
24