607007 Portorož m Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: OS 676 0 373 Ovsir\o porforoi pori > *f v M h Avditoriju bo 20. in 21. marca Festival malvazije - Zlati okus Mediterana - Istre v', ni st' bo predstavilo okoli 40 vinogradnikov in vinarjev iz slovenske in hrvaške skuri,: (lL’a"'ke doline in Italije. Otvoritev bo 20. marca ob 16. uri. Poizkusili boste lahko V/"rce\ žlahtne malvazije. Katera je najboljša bodo ocenili tudi vabljeni župani. Posebna serija vozil Toyota Variš R’n'B vam daje na izbiro dva Varisa. Variš z notranjostjo v modri barvi za elegantne in cool ter Variš z notranjostjo v rdeti barvi za strastne in ognjevite. Izberite tistega, ki vam ustreza! Posebno serijo Toyote Variš R'n’6 odlikuje posebno bogat nabor dodatne opreme klima, ABS, digitalni 3D-za$lon, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje. progresivni servo volan, meglenke, ekskluzivni pokrovi koles, kromirana izpušna cev, posebne okrasne letvice CD predvajalnik, usnjeni volanski obroč s stikati za upravljanje audio sistema m usnjena prestavna ročica. Variš še m bil nikoli tako posebno opremljen - in po tako posebni ceni! Zapeljite se v ritmu rbythm n-btuesa s Toyoto Varit RnB! v. U -) TOVOTA JEREB Polje 9b, Izola, (05) 61 68 001 Projekt Palače rešen Krajani Portoroža so na drugi javni obravnavi lokacijskega načrta Hotel Palače, ki je bila 2. marca 2005 v Avditoriju v Portorožu kot kaže dokončno sPoznali, da jih nekdo ali lažno Predstavlja ali pa se preveč sklicuje v Njihovem imenu. Z veliko večino so Podprli prenovo in sedaj je na vrsti Piranski občinski svet, za katerega ni več nobenega dvoma, da načrta ne bi sprejel Ze aprila ali maja letos. Velika naložba je Vredna najmanj 30 milijonov evrov bo v temeljih polepšala središče Portoroža, falace hotel bodo začeli obnavljati že to Jesen. Bo predsednica KS Portorož ^stopila? Stran 6 in 7. Aa fotografiji: Predsednik uprave noldinške družbe Istrabenz d.d. Igor avčar govori krajanom. FOTO: FK-primorski utrip. Naša novinarka pela s Heleno Blagne Stran 8 Župani zahtevajo višje plače Številni župani se v zadnjih dveh treh letih ubadajo predvsem s problematiko krpanja občinskega proračuna. Poudarjajo, da država občinam nalaga vedno več obveznosti in (hvala bogu) tudi pristojnosti, vendar pa jim za stroške, ki s tem nastajajo, ne odobri državnih sredstev. To pa ni vse. Večina županov slovenskih majhnih občin (ali tudi velikih le po obsegu) prejema mesečno povprečno po 350 tisoč neto plače, kar je tudi do pet krat naj kot dobijo direktorji v gospodarsko zavoženih v podjetjih, zgodi pa se tudi, da imajo direktorji občinskih javnih podjetij, uradov ali zavodov večje plače kot župani. Kajpak delo za ministra Viranta! Na svoji strani že imajo ministra za lokalno samoupravo, žal pa še vedno ne tistega, ki ima v rokah finance. Toyota Variš R'n'B Živilska industrija d.d„ Industrijska cesta 21, 6310 Izola ov Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Vabilo na spominsko slovesnost v Strunjanu Občina Piran - županja Vojka Šiular, Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran - predsednik Kiccardo Giacuz/.o in KS Strunjan -podpredsednik Sveta KS Branko Trbižan v abijo vse občanke in občane, krajanke in krajane Strun jana, učitelje, vzgojitelje, učence na spominsko slovesnost, ki bo v Strunjanu, v petek. 18. marca 211115 ob 11.00 uri pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja, v spomin na umrle in ranjene otroke ob streljanju italijanskih fašistov z vlaka. Slavnostni govornik bo predsednik ZLSD in evropski poslanec Borut Pahor. Pozdravni govor: Vojka Štolar, županja Občine Piran. Po kulturnem programu bo družabno srečanje, ki ga bodo pripravili mladi iz Strunjana. www.toyota.si f°T0 C0L0R LABORATORIJ tel, Obala 7 Bernardin ®320 Portorož +30 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir C* ■ W primorski uVp 10 let daytonskega sporazuma in 10 let pokola v Srebrenici Alija Izetbegovič, Slobodan Miloševič in Franjo Tudman so pod pritiskom ZDA 11. novembra 1995 v Daytonu parafirali mirovni sporazum o prihodnosti Bosne in Hercegovine. Novico o zgodovinskem dosežku je svetovni javnosti sporočil tedanji predsednik ZDA Bill Clinton. Bil je to v resnici ultimat sprtim stranem naj po treh letih in pol vendarle končajo bratomorno morijo v BiH. Bosno so razdelili na dve etnični ozemlji, eno pod nadzorom Muslimanov in Hrvatov, drugo pod nadzorom Srbov. Za mir so skrbele ameriške sile. Tudman in Izetbegovič sta že umrla, srbska vojna zločinca in hkrati njihova heroja Mladič in Karadič pa se že deset let uspešno skrivata pred Haagom, kjer se že nekaj let (uspešno) brani bivši jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič. Ubogo ljudstvo še danes čuti posledice bratomorne vojne v bivši SFRJ. BiH je glede komplicirane ustave posebnost v svetu, zato še ni pričakovati sprememb, je v Kopru povedal Haris Hrle, začasni odpravnik poslov Veleposlaništva Bosne in Hercegovine. Srebrenica je žal ena največjih tragedij bivše skupne države Jugoslavije. Neverjetno kaj vse starši kupujejo svojim otrokom To kar vidite na fotografije spominja na razstavljeno orožje po policijski raciji, pa na srečo ni. Gre pa kljub temu za pravi arsenal plastičnih pištol, revolverjev, brzostrelk, ruskih pušk Kalašnikov, bomb in mitraljezov, ki jih svojim otrokom kupujejo starši. Čeprav iz plastike, videno na fotografiji ponazarja morilsko orožje, ki ga je v svetu pri civilistih najmanj 650 milijonov kosov, mnogo tudi nenadzorovano. Laserska plastična pištola s plastičnimi naboji stane 14 evrov, pištola Walter 5,99 evra, revolver Magnum model ideal 7,99, jurišna puška iz plastike 6,09 evra... Samo v letu 2004 so v Nemčijo (večinoma iz Kitajske) uvozili za 12,5 milijona evrov teh igrač iz plastike, s katerimi se otroci igrajo in se gredo vojake. Nič ne bi bilo narobe, če te plastične igrače ne bi spominjale na tisto pravo, ki ga otroci vidijo na TV, ko gledajo prave policijske akcije, rope ali vojne spopade. Ali otroka s tem, ko mu kupujemo, pa čeprav le plastično orožje, ne navajamo k agresivnosti in končno, zakaj si otroci sploh želijo orožje, se sprašujejo eksperti. Ko bodo odrasli jim ne bo težko poseči po pravemu, ubijalskemu. Posnetekje objavil nemški časopis BILD, nič kaj težko pa ga ne bi bilo sestaviti tudi pri nas. Zanimiva je tudi zgodba, kako seje nek moški peljal skozi mesto na kolesu s plastično puško (igračo). Za njim se je zapodil kordon policistov z naperjenim orožjem, saj so bili prepričani, daje s človekom, ki se vozi naokoli s »puško« nekaj narobe. -Lzr* Od igrače do morilskega orožja POMEMBNO LETO ZALJUBITELJSKO KULTURO V OBČINI PIRAN V občini Piran delujejo številna kulturna društva in skupine z dolgoletno in bogato tradicijo. Med njimi velja omeniti Mladinski pihalni orkester, ki deluje že 153 let, plesna skupina Metulj in Folklorno društvo val uspešno delujeta preko 40 let, lutkovna skupina 30, Vokalna in gledališka skupina 20 in še bi lahko naštevali. Za področje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Piranu skrbita dve krovni organizaciji. Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, ki so jo ustanovila kulturna društva in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki stajo pred štirimi leti ustanovili lokalna skupnost in država z namenom spodbujanja in razvijanja ljubiteljske dejavnosti. Kljub bogati kulturni tradiciji našega mesta, dolgoletnemu neprekinjenemu delovanju dmštev in številnim uspehom na festivalih in tekmovanjih tako, doma kot v tujini, so se društva vsa leta ubadala z velikimi prostorskimi in finančnimi težavami. V preteklem letuje nakopičenim težavam ljubiteljske kulture prisluhnila županja občine Piran, gospa Vojka Štular in s pomočjo Urada za družbene dejavnosti in občinskih svetnikov pristopila k reševanju težav. Že v drugi polovici preteklega leta je občina pristopila k ureditvi prostorov bivšega samskega doma na Fazanski ulici v Luciji. Deloma so prostori namenjeni za dejavnost šahovskega društva, Farosa , folklornega društva, mladinskega EPI centra in ZKD, deloma pa kot prostori za ureditev garderob plesno akrobatske, baletne in folklorne skupine. Selitev v dodeljene prostore poteka prav v tem obdobju, četudi bo občina tudi v letu 2005 še namenila nekaj sredstev za dokončanje del in ureditev skupnih prostorov. Pred nekaj tedni je občina pristopila tudi k sanaciji in ureditvi Godbenega doma v Piranu, kjer deluje piranski orkester že več kot 140 let. Sodeč po stanju v kakršnem je bila stavba pa je sklepati, da v zadnjih desetletjih ni bila deležna niti nujnih vzdrževalnih del. Celotna investicija je zahtevna, saj poleg sanacije predvideva tudi pridobitev dodatnih prostorov v pritličju . Predvidoma bo realizirana v dveh fazah od katerih naj bi se prva zaključila že v marcu 2005. druga pa v naslednjem letu. Seveda z vsem naštetim še niso rešene prostorske težave vseh društev. Odprto ostaja iskanje primernega prostora za delovanje Likovnega kluba, Portoroškega pevskega zbora in verjetno še koga, pa želja po razstavnem prostoru, kjer bi lahko razstavljali tudi ljubiteljski slikarji in fotografi. Tudi za redno dejavnost (vaje) kulturnih društev bi bilo potrebno še kaj narediti saj so le ta v delovanju omejena ker se morajo podrejati razpoložljivosti športnih dvoran in šolskih prostorov, nemalokdaj pa tudi ne zmorejo plačevati zasoljenih najemnin. Največja želja ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev (in ne le njih) paje pridobiti prostor, kjer bi z organizacijo prireditev lahko svoje delo in dejavnost večkrat na leto predstavili širši javnosti. Sodeč po osnutku letošnjega proračuna namenjenega ljubiteljski kulturi se obetajo nekoliko boljši časi tudi v zvezi s financiranjem redne dejavnosti kulturnih društev. V letu 2005 bodo najverjetneje pripravljeni kriteriji , ki bodo vnesli nekoliko več reda na tem področju in obenem zagotavljali osnovne pogoje za redno delo kulturnih društev. Čudežev čez noč seveda na področju financiranj3 ljubiteljske kulture ni pričakovati, saj Je v preteklih 18 letih s porastom števila društev in skupin ter ustaljeno metodo indeksacije proračunskih sredstev, nastala velika »finančna luknja». Za vzpostavitev normalnega stanja in postopno zagotovitev dodatnih finančnih sredstev bosta potrebni še vsaj dve leti. Seveda pod pogojem, da bo to ne le želj3 kulturnih društev, temveč tudi cilj lokalne kulturne politike. 8. februarja 2005, na dan kulturneg3 praznika je Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran praznovala 30. obletnico uspešnega delovanja. Za svoje delo in kulturno poslanstvo je leta že 2000 prejela najvišje priznanje občine, Zlati g1* Občine Piran. Ob letošnjem 30. jubileju se po dolgih letih lahko veselimo novih in urejenih prostorov. In če smo v preteklosti velikokrat , tud' javno, kritizirali lokalno oblast, je prav in pošteno, da se ob letošnjem mesecu kulture naši županji Vojki Štular in Občinskemu svetu zahvalimo z3 razumevanje, trud in podporo pr' reševanju težav kulturnih društev. J prihodnost zremo nekoliko bolj optimistično in prepričani smo, da bomo z dialogom in skupnimi močmi uspešno rešili še preostala odprta vprašanja. Vodja Območne izpostave JSKD PVar> Elizabeta Fičur Januarja je umrl Sir William Deakin V Franciji, kjer je bil tudi na zdravljenju, je 22. januarja 2005 v 91. letu starosti umrl Sir William Deakin, eden velikih prijateljev nekdanje Jugoslavije in Slovenije. Novembra leta 1995 je bil nekaj dni na zdravljenju v portoroških termah. Po nalogu britanskega premiera Winstona Churchilla je vodil prvo vojaško misijo pri Titovem Vrhovnem štabu. Maja 1943 seje s padalom spustil na partizansko osvobojeno ozemlje pri Durmitorju in to prav na višku 5. ofenzive, ko se je 20 tisoč Sira IVilliama Deakina je v občinski palač1 v Piranu sprejel tudi takratni žtipan Franko Fičur. Piranska ZLSD ima pomlajeno vodstvo Predsednik je mag. Patrick Vlačič Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva "N primorski uV'p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: SfW3(§7 Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Na volilni konferenci Območne organizacije ZLSD Piran, ki je bila 10. marca 2005 v prostorih KS Lucija, so izvolili novo precej pomlajeno vodstvo. Za predsednika OO ZLSD Piran so izvolili mag Patricka Vlačiča, podpredsednica je postala Barbara Kožar, predmetna učiteljica, podpredsednik pa Alen Radojkovič, dipl. oec. Vojka Štular, ki je podala obširno poročilo o delu stranke v preteklem mandatnem obdobju, ni želela več kandidirati, ker meni, da je včasih težko združevati funkcijo predsednice politične stranke in županje, s svojim znanjem in izkušnjami pa bo, kot je dejala, še naprej pomagala h krepitvi in napredku stranke. Poročilo o deluje podal tudi predsednik Mladega foruma ZLSD Gorazd Sosič. Tajniška dela za stranko bo še naprej opravljala Dragica Mekiš. Izvolili so tudi 9-člansko predsedstvo OO ZLSD: Peter Bossman, Janez de Reggi, Tatjana Kosovel, Loma Lovrečič, Marjan Maslo, Atilio Radojkovič, Darjo Reščič, Mojca Švonja in Vojka Štular. V Nadzorni odbor so bili izvoljeni Rajko Ožbolt, Vinko Barrile in Robert Jakin. Imenovali so tudi delegate za kongres stranke, ki bo 2. aprila v Ljubljani. Delegati so: Mag. Patrick Vlačič, Barbara Kožar in Alen Radojkovič. Ideje za prihodnost socialne demokracije so mladi politiki zapisali v značilni rdeči knjižici. Urednik je Luka Juri, uvod je napisal Igor Lukšič dvanajstimi avtorji pa sta tudi Patrick Vlačič in Sebastjan Jeretič. Na kongresu stranke se bosta za predsedniško mesto ZLSD kot kaže na koncu potegovala le dva kandidata (če ne bodo tam predlagali še koga) in sicer dosedanji predsednik Borut Pahor in njegov protikandidat Aljuš Pertinač. Zbrane v Luciji je pozdravil tudi predsednik izolske ZLSD Lucio Gobbo, ki je pozval k trdnejšemu sodelovanju občinskih odborov ZLSD na Obali in strateškim pripravam na bodoče lokalne volitve. Kot so nam sporočili so bile volitve tudi v Kopm. Za predsednika Območne organizacije ZLSD Koper je bil izvoljen Marjan Križman, podpredsednika sta Ivan Marjon in Luka Juri. Tajnik je Angel Šav. Izvolili so tudi 11-člansko predsedstvo. Novi predsednik Marjan Križman je že takoj po izvolitvi dal izjavo za javnost glede italijanskega filma Srce v breznu (II cuore nel pozzo), novega občinskega glasila in podpore Luki Koper. partizanov prebijalo iz obroča 120 tisoč nj® sovražnikove vojske. Deakin je doživljal tez dneve skupaj s Titom. Zaradi 5. ofenzive je tudi s ^ postal legenda v britanskih krogih. NjeS spemljevalec kapeta Stuart je takrat padel, Tito^ Deakin sta bila ranjena od bombnih drobcev nizkem preletu sovražnikovega letala. SirVViHi^ je bil namreč kot mlad oficir inštruktor in je v° 1 • Center SOE (Special Operations Executive), takr3 britanski vojaško-obveščevalni oddelek za pose zadeve. Leta 1945 je bil prvi sekretar britamUj Ambasade v Beogradu. Leta 1946 se je vr akademski karieri. Leta 1975 je izšla njeg0^ znamenita knjiga Embattled Mountain (T10.^ trdnjava), odlično pričevanje teh legendam dogodkov. Sicer pa je Sir William Deakin nap' ^ kar nekaj zgodovinskih knjig in pričevanj . spominov iz dmge svetovne vojne. Napisal je knjigo Šeto Mussolinijevih dni. Za svoje heroj in tudi znanstveno delo je prejel več priznanj odlikovanj; Vitežki red britanske vlade, Vitez čas^ legije francoske vlade, Red junaka ruske vhL Partizansko zvezdo I. reda jugoslovanske vl p Veliki križ za zasluge od nemške vlade. Imeno je bil tudi za častnega člana Wadham Colleg6 e Anton’s Colege v Oxfordu ter Britanske kraj akademije. Ko je pred leti obiskal tudi Slovenijo in bil tu^ v zdravljenju v portoroških termah, stanoval J Grand hotel Palače. Takrat so ga prišli obiska ,j udeleženci NOB z Obale. Z njim so se srečah,^ prostorih KS Pobegi, je za Primorksi utrip zaP Rozi Kandus. Bivši predsednik Republike Slovenije Milan mu je ob 5o. obletnici zmage nad fašizmom 1 najvišje priznanje - Znak svobode. 23. n°ve, gj v 1995 je Sira Williama Deakina v občinski Pa^ Piranu sprejel tudi takratni župan Franko V pogovoru za Primorski utrip je Sir W Deakin v zvezi z dogodki spomladi leta 1945 izrekel znamenito misel, da bi anglo-arne^ta Titovo vojsko napadli, če se ne bi umaknila iz I ^ primorski u¥p Nekoč prijazen delavski zakon Novembra prihodnje leto bo minilo 30 let od znamenite razglasitve Zakona o združenem delu, ki najmanj sto krat omenja delavca in njegove pravice. Zakon je 25. novembra 1976 sprejela Skupščina takratne SFRJ na seji Zveznega zbora. 1 ■ člen zakona v temeljnih določbah piše o svobodnem odločanju delavcev. Še najbolj spominski je 13. člen , ki pravi, da vsak delavec, ki dela v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina (danes zasebna in ali državna), pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtuljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval osebne in družbene interese in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. In o čem so delavci takrat lahko odločali in ali je bila to le farsa? V 13. členu Zakona 0 zdmženem delu piše, da delavci pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela skupaj in enakopravno: ' s svojim delom sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu in izpolnjujejo svoje delovne obveznosti; ' odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela (podjetja); ' odločajo o zadevah in sredstvih v celoti odnosov družbene reprodukcije; ' odločajo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter v druge oblike združevanja in povezovanja dela in sredstev; " odločajo o celotnem dohodku , ki ga pridobivajo s skupnim delom; razporejajo čisti dohodek (danes čisti dobiček) za osebno, skupno in splošno Porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve v skladu s samoupravno dogovorjenimi osnovami in merili; ' odločajo od delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo; ' Pridobivajo osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki so 8a s svojim živim in minulim delom dali k povečanju dohodka; ' urejajo medsebojna razmerja pri delu. ' s sredstvi združenega dela so dolžni ravnati odgovorno kot dobri gospodarji, v skupnem in družbenem interesu. / 504. členu piše, da individualnega poslovodnega organa (direktorja) na podlagi Javnega razpisa in predloga komisije, imenuje in razrešuje delavski svet podjetja. V delavskem svetu pa so bili nihče dmg kot delavci. “do je lepo, pravijo starejši delavci. Ce dragega ne, imeli smo občutek, daje podjetje uaše in da, čeprav posredno, o njegovi usodi tudi odločamo. Kaj pa danes? Znanstveno delo in pridobitništvo j^andatno-volilna komisija državnega zbora Republike Slovenije ni dala soglasja, da bl Poslanci poleg opravljanja svoje funkcije opravljali tudi zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela. Poenostavljeno povedano: profesor, kije Pred izvolitvijo za poslanca predaval na neki fakulteti tega ne sme več opravljati, kajti s 0 naj bi za pridobitniško dejavnost. Zato, ker je to nezdružljivo s poslansko funkcijo, v1 Pač, kar tako mora biti. Morda tudi zato, da profesor ne bi mogel politično navduševati študente? Tako na primer (če komisija ne bo odstopila od svojih zahtev ali spremenila sklepa), prof. dr. Marko Pavliha v času svojega mandata kot poslanec LDS in Podpredsednik DZ ne bi smel predavati na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. paši državi včasih res gremo pregloboko v formalnost. Razumljivo bi bilo, če ima na Primer poslanec veliko podjetje, od katerega so odvisni politični dejavniki in jih lahko ,el° financira, da ne rečemo podkupuje. Kot smo izvedeli si je komisija premislila in 0 dovolila predavanja profesorjem. Lov še ni odprt Čeprav nas do lokalnih volitev ločita še dobro leto in pol levica na Slovenski obali že razmišlja kako bi najbolje strnila svoje vrste, da bi ohranila tradicionalno prednost Slovenska politična scena postaja po državnozborskih in evropskih volitvah vse °lj prepoznavna in le redki opazijo stroge delitve na desne in leve, kar se že tudi nazorno kaže na najnižji ravni lokalne samouprave. To ni nič pretresljivega, če ne J odtajali tihi poskusi infiltracije članov vodilne slovenske politične opcije, ki so aslutili svojo priložnost. Na voljo so seveda podjetja z državno lastnino; Luka, asino . Protokolarni turizem, ki jih je mogoče obvladovati kar prek nadzornih organov. Sl smo otroci socializma, a nekateri so se z lahkoto spreobrnili in zbrani v °Jkah v raznih skrivnih kotičkih ob opojni kapljici čisto po gostilniško razpredajo 0 bi se lotili zadnje trdnjave rdečih, pozabljajo pa, da jim je prav država redečih brezplačno šolanje na fakultetah, poceni stanovanja, skoraj nedotakljivo t 0 uPokojitve zajamčeno delovno mesto. Starejši ljudje, ki so s svojimi žulji in VrOm dajali vse od sebe in veliko prispevali, da bi bodoči rodovi uživali človeka So n°i-Oljenje, so danes vidno razočarani je CIaHstično ureditev s samoupravljanjem, ki je bila nekaj posebnega v svetu (žal ' niso doumeli), nekateri zamenjujejo s komunizmom. Vse pridobitve smo so ° ,to za,nenjali za nekoliko vulgarnim kapitalizem, ki v temeljih spreminja pn~a n° P°d°bo države in gmotno stanje naših državljank in državljanov in ki Slej°.. svet°st zasebne lastnine ter se ne zmeni za navadnega odvisnega delavca, ka Postaia po Mancovi teoriji kapitala čisto navadna delovna sila, ki jo °lur>aJSt ncb b° majhen ali velik) kupuje na trgu kot krompir, da ga lahko Sfo ^eSa terga, ko ga ne potrebuje več, prepusti neusmiljeni skopuški državi. sociS>i klavec še nikoli ni bil v tako odvisnem položaju kot je danes. Priče smo le ~e nemu razslojevanju, krepitvi srednjega in višjega sloja prebivalstva in morda bom^e^ab ^et bo trajalo, ko bomo med znanci spoznali milijonarje, vendar jim ne Nekd očitati ali dokazati, kako so prišli do nekoč družbenega premoženja. Po os b° re^ek v tako stanje so nas pripeljale levo usmerjene politične sile, ki so dnižb>nOSVOJ'tv‘ nePrenehoma 14 let vladale in bile nekakšna naslednica prejšnjega prec e~neP1 reda. Morda gre za paradoks, skoraj vse so na volitvah izgubile ne[,f~edi/dpteV‘[° ^asov ‘n nekatere si ne bodo več opomogle. Volivci so pač sila Politi^10 itan-ie na Slovenski obali je obvladljivo. Desna opcija je še vedno nemočna, v vrho° š/bko in malce utopična. Prepričana je namreč, da se lahko čez noč prebije Levic V abJhm °dločili ali sami vložimo Udi,« na °m° spremembe »zaupali« 0bel na odgovoril Sebastjan asanje kakšne so novosti po tem, ko so zbrali 5000 podpisov. Čeprav jim je Ministrstvo za finance konec leta 2004 obljubljalo, da bo študente v začetku letošnjega leta povabilo k skupni pripravi novih sprememb davčne reforme, ministrstvo in vlada doslej resne pripravljenosti za partnersko urejanje dohodninske obravnave študentske in dijaške populacije nista dokazala. Zato so bili študentje prisiljeni v pripravo svojega predloga zakona, ki bo študentom omogočil, da si bodo vsak mesec prek študentskega servisa lahko še naprej zaslužili za pokritje študijskih in življenjskih stroškov v času študija. Obvezna dohodninska napoved Vsak dijak oziroma študent, ki dela prek napotnic študentskih servisov, bo moral oddati dohodninsko napoved. Kljub temu, da ocene govorijo o tem, da bo kar 90 % študentom plačana akontacija dohodnine vrnjena, bo ta denar prejel šele čez več kot eno leto. Položaj večine slovenskih dijakov in študentov ne dopušča te možnosti, saj že danes prejemki ne zadoščajo za pokritje. V Republiki Sloveniji je 104.000 študentov Sebastjan Koki, predsednik ŠOUP: »Veseli smo, daje preko civilne iniciative prišla pobuda, da se o tej problematiki na nek način sploh debatira. V tem trenutku je v Republiki Sloveniji 104.000 študentov. To ni samo problem nekaj 10.000 študentov, ampak je problem bistveno širši, kajti zajema vse družine, kjer imajo študente. V okviru ŠOS, ki združuje vse tri študentske organizacije in pa svet slovenskih klubov, smo bili na nek način spregledani pri spremembi zakonodaje prejšnje reforme davčne zakonodaje. Ta stvar se je nekako dogajala tik pred volitvami in po vstopu v EU, ko je nekako EU z nekimi svojimi direktivami naložila RS, da sprejme ta sveženj davčnih zakonov. Takrat se je državi zelo mudilo, ker so želeli zadovoljiti pričakovanjem EU. Pozabili pa so na bistvo, na tiste, kijih bo ta zakon zadeval. To niso samo študentje, ampak vsi državljani RS,« je poudaril Koki. V tujini boljši pogoji za študij V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je SOS poslala 29. januarja 2005 in nato še enkrat dopolnjenega 3. februarja 2005 Državnemu zboru Slovenije, je med drugim napisano nekaj utemeljitev in predlogov, zakaj se ne morejo strinjati s sprejetim zakonom. »Predlog je bil narejen zelo strokovno, pregledali so ga razni strokovnjaki. Omejili smo se samo na tiste bistvene zadeve, ki so pomembne za študente,« je dejal Koki. Študentje bodo kreditirali državo Zakon o dohodnini predpisuje odvajanje 12,5 oziroma 25 - odstotne akontacije dohodnine iz naslova študentskega dela. V praksi le manj kot 4 % študentov letno zasluži toliko, da morajo plačati dohodnino. Vsi ostali (96%) bodo torej po novem iz tekočega zaslužka plačali 12,5 oziroma 25 % akontacije dohodnine, ki jo bodo v povprečju čez več kot leto dni dobili nazaj. Dejansko bodo brezobrestno kreditirali državo s sredstvi, ki jih nujno potrebujejo za tekoče preživljanje. Pri tej ureditvi se niso upoštevali nujni stroški, kijih ima študent v času študija. Po raziskavah, ki so jo opravili v ŠOS, znašajo samo posredni stroški študenta v študijskem središču med 90.000 in 120.000 tolarjev, v to pa niso všteti neposredni stroški šolnin za izredne študente, stroški študija v tujini... Država v povprečju krije manj kot 23 % obogateti, je zmotno. Dejstvo je, da študentje delajo zato, ker je to ključen način za pokrivanje stroškov študija in za osamosvojitev (tako finančno kot izkustveno) posameznika od družine. Če bo država v prihodnosti zagotovila ustreznejšo socialno ekonomsko politiko za študij bo smiselna tudi drugačna obdavčitev študentskega dela,« pojasnjuje ŠOS v predlogu, ki ga je naslovil na Državni zbor RS 3. februarja 2005. Dosegli bodo nasprotni učinek »Študentje bodo morali še več delati. Na primer nek študent, ki zasluži s svojim delom 100.000 SIT dela neko določeno število ur. Sedaj bo moral delati 12,5 oziroma 25% več. Posledično pomeni, da bo 25 % manj časa posvečen študiju. Študentje, če bodo želeli preživeti in študirati bodo torej morali delati več,« ugotavlja Koki. tega zneska (štipendije), ostali znesek pa se razdeli na pomoč s strani staršev (30 %) ter lastna sredstva študentov (37 %), prevladujoči delež predstavljajo dohodki iz naslova občasnih in začasnih del. »Vprašajte se, koliko družin v Sloveniji je zmožnih dajati študentu 120.000 SIT na mesec zato, da bo lahko normalno študiral?«. Delež pomoči naše države je bistveno manjši kot v skandinavskih državah in državah Beneluksa, nesorazmerno visok v primerjavi s članicami EU pa je delež stroškov študija, ki odpade na starše in študenta (raziskava Euro študent 2000). Hkrati velja tudi poudariti, da v primeijavi s tujino pri nas ni urejena bivanjska problematika študentov (število postelj, kijih zagotavlja država, se v nasprotju s številom študentov vsako leto zmanjšuje; 15 % vseh študentov), da naša država nima ustrezne štipendijske politike, da nima ustrezno urejenega subvencioniranja prevoza, da so cene študijske literature v primerjavi s tujino kaj nekajkrat višje in da tudi v nekaterih drugih pogledih slovenski študentje niso v enako ugodnem položaju kot njihovi kolegi v tujini (študijski pripomočki, obvezne študijske ekskurzije/tedensko delo..). Prek študentskih servisov dela 94 % študentov Po podatkih ŠOUP se kar 94 odstotkov slovenskih študentov poslužuje dela preko študentskih servisov. Dosedanja davčna politika je študentu omogočala, da si je lahko z lastnim delom stroške študija vsaj v določenem delu kril sam, po na novo uveljavljeni ureditvi pa bo moral za dosego enakega standarda delati več kot do sedaj, kar posledično podalj šuj e čas študij a, saj je časa za študij manj. Po novi ureditvi se bo povišala tudi obdavčitev prihodkov od najemnin, ki jo bodo najemodajalci prevalili na študente, kar bo seveda dodatno povišalo stroške v času študija. »Prepričanje, da želijo študentje v času študija delati in da je možno na ta račun neopravičeno Dohodninsko napoved bo po novem zakonu prvič potrebno oddati marca 2006 za leto 2005. Kaj je dohodninska osnova (x)? V dohodninsko osnovo se štejejo vsi obdavčljivi dohodki dijaka ali študenta (npr. nakazila študentskih servisov, pokojnine, avtorski honorarji, dividende...). Iz dohodninske osnove so izvzeti tisti dohodki dijaka ali študenta, ki so v zakonu izrecno izvzeti ali oproščeni dohodnine. Kako si znižaš dohodninsko osnovno? VRSTE DAVČNIH OLAJŠAV, ki jih lahko dijak oz. študent upošteva v svoji dohodninski napovedi: OLAJŠAVA ZNESEK oz. STOPNJA splošna olajšava 564.400 SIT posebna osebna olajšava 1.200.000 srr normirani stroški 10% dohodka olajšava za različne namene do 2% dohodka 107.člen zakona nalaga delodajalcem, da Davčni upravi RS in Inšpektoratu RS za delo najpozneje na dan nastopa dela dijaka ali študenta dostavijo izvod napotnice na prej omenjeni službi. S tem naj bi se povečal nadzor nad zlorabami dela na črno oziroma zlorab študentskih napotnic, ki se jih posoja sorodnikom, znancem, in se služi na račun kakšnega procenta, ki ga dobi. »To pomeni, da bodo prejeli letno 8 milijonov napotnic. Vprašali smo jih, če se sploh zavedajo kaj to pomeni? Nimajo niti prostora, kam bi dali te napotnice, kaj šele, da bodo teh 8 milijonov napotnic resnično pregledali in obdelali. Po drugi strani pa niso namenili niti tolaija, da bi povečali število inšpektorjev na ta račun. Strinjamo se, da je potrebno povečati nadzor, urediti neko sinergijo med študentskimi servisi, inšpektoratom za delo in davčnim uradom, da bo steklo to informiranje bistveno hitreje in da bo potem nadzor dejansko večji. Ne nameravamo ves čas poslušati očitke, kako se prek študentskih napotnic pere denar, zlorablja. Zlorablja se jih zato, ker ta stvar ni urejena tako kot bi morala biti. Urejanje na način, ki ne bo pomagal bo pripeljal do tega, da se bomo čez leto ali dve ponovno soočili z isto težavo. Samo to bo, da bodo študentje za 14 mesecev brezobrestno kreditirali državo. Državi posojali denar, in nanj čakali 14 mesecev«, dodaja Koki. Aleš Bržan, predsednik MSMOK »Sam mislim, da akontacija dohodnine ni niti tako napačna stvar. Seveda v določenem odstotku, ki naj bi bil kolikor toliko normalen. Je pa vsekakor za državo najenostavnejši sistem. Sedaj je to deljenje akontacije na 12,5 in 25 % morda malo smešna stvar glede na to, da je še isti dan prišla rešitev, namreč to, da se deli napotnice. Za zneske na napotnico, ki bodo manjši kot 74.000 SIT bo znašala akontacija 12,5% od davčne osnove. Za zneske na napotnico, ki pa bodo večji kot 74.000 SIT bo znašala akontacija 25% od davčne osnove. Tako, da je to zelo preprosta rešitev za študenta saj je logično, da če bo presegal za določeno delo 74.000 SIT bo preprosto vzel dve napotnici in delil zneske. Zato pravim, da je vse to zelo nesmiselno. Pojavil se bo tudi ta zadeva, da se študentom ne bo več dalo delati priložnostna dela, ker bo še manj zaslužil, kot bi sicer lahko. Tisti študentje, ki pa so prisiljeni delati, bodo od sedaj morali delati več. Pristop je dejansko napačen«. OBRAZLOŽITEV DAVČNIH OLAJŠAV (Y): SPLOŠNA OLAJŠAVA Dijaku oz. študentu se prizna zmanjšanje letne dohodninske osnove (za leto 2005) v višini 564.400 SIT pod pogojem, da ga starši v svoji napovedi dohodnine ne uveljavljajo kot olajšavo. Če bodo starši študenta ali dijaka uveljavljali v svoji dohodninski napovedi (za leto 2005) kot vzdrževanega družinskega člana, bo študent oz. dijak izgubil splošno olajšavo v višini 564.400 SIT. Po letu 2005 bo splošna olajšava znašala 591.900 SIT. POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA... ... v višini 1.200.000 SIT se lahko uveljavi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: > obdavčljivi letni dohodki dijaka ali študenta ne presegajo 1.600.000 SIT. > olajšava velja do dopolnjenega 26. leta starosti, prizna pa se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa, > nerezidenti in osebe brez statusa dijaka ali študenta te olajšave ne morejo uveljavljati. NORMIRANI STROŠKI... ... so stroški, kijih dijakom in študentom ni potrebno dokazovati, saj se po Zakonu o dohodnini kot olajšava vedno priznajo. Dohodninsko osnovo predstavljajo dohodki od študentskega dela, znižani za 10%. OLAJŠAVA ZA RAZLIČNE NAMENE Dijak ali študent lahko z računi za šolnine, strokovno literaturo, priklop na internet, ipd., ki se glasijo na njegovo ime, uveljavlja 2% znižanje dohodninske osnove. STOPNJE OBDAVČITVE Z dohodnino se obdavči samo tisti del dohodninske osnove, ki ostane po odbitku davčnih olajšav. (X-Y) znesek stopnja obdavčitve do 1300.000 16% od 1.300.000 do 2.540.000 33% ... j | S 33% in nadaljnjimi razredi se obdavči samo tisti del dohodninske osnove, ki preseže prejšnji razred. PRIMERA IZRAČUNA ENKRATNEGA NAKAZILA PREK NAPOTNICE GLEDE NA RAZLIČNO STOPNJO AKONTACIJE: Primeri: nakazilo, manjše od 74.000 SIT 1. zaslužek na napotnici 74.000,00 2. normirani stroški (10 %) -7.400,00 3. osnova za obračun dohodnine 66.600,00 4. akontacija dohodnine (stopnja 124%) - 8.325,00 5. nakazilo dijaku aU študentu na transakcijski račun (74.000,00 - 8.325,00) 65475J» Primer 2: nakazBe, večje od 7A000 SIT 1. zaslužek na napotnici 2. normirani stroški (10 %) 3. osnova za obračun dohodnine 5. nakazilo dijaku ali študentu na transakcijski račun (74.001,00 -16.650,23) Projekt Palače hotel je rešen Po izjemno enotnem pozivu krajanov Portoroža ter podpori investitorju Istrabenzu naj čimprej začne s prenovo starega hotela Palače ni več nobenega dvoma, da lokacijskega načrta morda že aprila ali v začetku maja po skrajšanem postopku ne bi sprejel tudi piranski občinski svet. Podporo za sprejem lokacijskega načrta so že na javni obravnavi, ki je bila v Avditoriju 2. marca 2005, izrekli kar štirje občinski svetniki; Gašpar Gašpar Mišič (neodvisni), Ivan Dekleva (LDS), Bogdan Lulik (ZZP) in Aldo Babič (SLS) in skorajda vsi prisotni krajani Portoroža. Razpravo je uvodoma povezovala Jerneja Segulin, županja Vojka Štular pa je v pozdravnem nagovoru poudarila skupna prizadevanja in interes za dokončno rešitev problema, ki se vleče že 15 let, odkar je hotel zaprt in vidno propada. Kaže, da je pri tej dolgi in na trenutke zapleteni zgodbi ostala osamljena (ali nasedla?) predsednica KS Portorož Nada Kozina, ki se je vedno sklicevala na Portorožane, kar pa se vsaj v Avditoriju ni izkazalo za resnično. Slišali smo poznejše komentarje, da bi morala preprosto odstopiti. Med njena modra vprašanja, ki jih je bilo kar nekaj, sodi tudi tole: »Ali je hotel Palače prodajni artikel«? Z javne obravnave lokacijskega načrta za območje Hotelov Palače 2. marca 2005 v Avditoriju Portorož. Planski oziroma urbanistični dokument, ki je nastal na podlagi programa, ki so ga napisali na Uradu za okolje in prostor Občine Piran, ob upoštevanju vseh zakonskih podlag, predstavlja možen urbanistični oziroma gradbeni poseg v prostor v tlorisnih višinskih in volumskih gabaritih ter s tem predstavlja temelj za bodoče projektiranje. Gre tudi za dosežen družbeni interes partneijev v tej zgodbi; Občine Piran, Istrabenza in nosilcev urejanja prostora ter seveda javnosti. Investitor ne uničuje zelenih površin in jih ne zmanjšuje temveč jih bo ohranil in celo povečal. Stanje objekta na osnovi analize, ki sojo opravili, je naravnost katastrofalno, zato j e bil enoten poziv Portorožanov v Avditoriju ta, daje treba čimprej začeti s prenovo povsem na mestu. Toni Kambič, maser v Termah GH Palače, predsednik sindikata gostinstva in turizma Hotelov Morje. Globoko podpiram investicijo in našega investitorja! Nujno potrebna tudi garaža Na vprašanje Portorožanke češ, da bo garažna hiša večji poseg kot prenova starega Palače hotela j e Boris Kočevar odgovoril: »Dejstvo je, da smo se v občini Piran odločili tudi na podlagi planskih dokumentov, da bomo skušali v čim večji možni meri umikati promet z javnih površin in da bomo te javne površine namenjali pešcem, zelenim površinam, kolesarskim stezam, pločnikom, parkovnim površinam, kopališčem in tako naprej. K sreči je tudi investitor tukaj predvidel, daje potrebno zgraditi garažno hišo, objekt, kamor bi umestil in usmeril avtomobile, s katerimi prihajajo v Portorož gosti ali obiskovalci. V planskih dokumentih natančno piše v katerih območjih in dostopih se bodo ti objekti tudi gradili. Pri tem ne gre za nikakršno manipulacijo. Projektanti, kakor tudi mi izjavljamo, daje ta objekt (garaža) temu kar je zapisano v prostorskem aktu tudi namenjen in bo tak tudi ostal«, je povedal Boris Kočevar. Resnica je, da je v ožjem središču Portoroža veliko premalo parkirnih mest. Samo pogledati je treba kako je kraj natrpan s pločevino. Zanimivo pri tem je, da je bilo govornice strah, da parkirna hiša ne bo rentabilna in pa, »lahko bi se zgodilo, da bi jo predelali v apartmaje«. Krajan Zdešar »Ne bi se poglabljal v strokovni del, v delo strokovnjakov, ampak bi bolj osredotočil na drugi segment. Doslej nisem od nikogar ne slišal ne videl projekta komu je ta hotel namenjen? V končni fazi se verjetno ta objekt dela za nekega končnega uporabnika, ne za tisto pavšalno publiko, ki trenutno prihaja v Portorož, ki je na ravni (da ne bom preveč grob) sindikalnega turizma. Sami vidimo koliko je Portorož poln in kaj nudi. Mislim, daje prvenstveni cilj ovrednotenje in prodaja tega objekta skozi prodajo in storitve. Mislim, da bi morala biti narejena študija ciljne orientiranosti. Torej komu je ta objekt namenjen in ga s tem ciljem tudi ustrezno umestiti v prostor, hvala«. Edvard Lesnik Nikogar ne bo treba seliti »Istrabenz je na javni dražbi kupil štiri zazidljive parcele, z namenom, če jih bo potreboval za potrebe selitve ali nadomestne gradnje hiš okoli starega hotela Palače. Kot ste slišali danes, lokacijski načrt ne posega na okoliške hiše - in če poenostavim, nikogar ne bo treba seliti. Teh parcel ta trenutek ne bomo rabili. Kar se tiče vprašanj, ki jih je postavil gospod Zdešar, torej o namenu hotela - mi jasno vemo komu j e namenjen ta hotel, komu ga bomo tržili, po kakšni ceni. Namen in cilj je bil tudi razpisan v razpisni dokumentaciji, ki gaje objavila občina. Piše, da je hotel namenjen zahtevnejšim gostom, da mora imeti pet zvezdic in da ne more biti nikakršen sindikalni turizem. Glede malce demagoške izjave, ki se pojavlja, da se gremo masovni sindikalni turizem bi rad javno povedal, da temu ni tako. Portorož je kot celota v letih 1991/92 imel povprečno porabo na gosta 32 nemških mark, danes imamo 68 evrov«. Ploskanje. Ena od zadnjih zaposlenih v hotelu Palače: Istrabenz naj čimprej začne s prenovo » Na hotel Palače gledam nekoliko nostalgično. V glavnem, odkar je hotel zaprtje Portorož polovičen. Apeliram na investitoija Istrabenz, za katerega izgleda, da je dovolj resen, da po vseh teh letih pogovarjanja in dogovarjanja čimprej začne s prenovo«. »V svojem imenu, v imenu sodelavcev, pa tudi v imenu velikega števila ostalih gostinskih in turističnih delavcev na Slovenski obali in v Sloveniji globoko podpiram investicijo in našega investitorja. Odkar smo zgradbo zaprli (23. 9. 1990 op.p.) je ta del kraja degradiran. Tako, da si vsi zaposleni želimo prenove hotela Palače. Nov objekt bo omogočil 120 novih delovnih mest, ki jih v tem času ni enostavno dobiti. Poglejte kaj se dogaja v Sloveniji in kaj se bo še dogajalo. Podpiram Portorožane, saj vem kako je to. Vendar pa, roko na srce. Nagajanj s strani nekaterih Portorožanov je že vsa leta kar nekaj. Kapital je že bil, kapital je odšel. Kaj če se Istrabenz umakne s tega mesta? Kapital ni steklenica Coca-Cole, ki jo daš v hladilnik. Pa še nekaj: hotel Palce je muzej, je kulturni spomenik, vendar je tudi prodajni objekt, ki nam daje delo in kruh.»Aplavz. Valter Piki, predsednik komisije za prostor portoroške krajevne skupnosti je naštel deset točk - sklepov, v katerih j e na prvo mesto postavil naj se prenova hotela začne čimprej. Strinjajo se tudi s prizidkom, vendar naj bi bil manjši od predstavljenega. Očitno se s prenovo ne strinja tudi arhitekt Tihomir Stepanov, ki želi, da objavimo v Primorskem utripu njegov projekt. Ana Hafner je predlagala referendum za prizidek. Dragica Mekiš, članica sveta KS Portorož je predsednici Sveta KS Portorož očitala, da ni predstavila stališč sveta krajevne skupnosti, ki so podpirala predlagani načrt. Vesna Nahtigal, članica uprave Hotelov Morje je poudarila, da bodo ustrezno usposobili tudi kadre za vodenje in delo v vrhunsko prenovljenem Palače hotelu. Andraž Eller »Tudi jaz sem Portorožan in se strinjam s prenovo. Vprašam se v čigavem imenu govori predsednica KS Nada Kozina, ki se venomer sklicuje na Portorožane?« Bogdan Lulik, občinski svetnik ZZP Naša stranka podpira prenovo starega hotela Palače. Romea Žbogar, Hoteli Palače Zavlačevanje zaradi ozkih interesov? Uslužbenka Hotelov Palače Romea je mi zbranimi v Avditoriju kritično posegla v dogajanja v času priprav na obnovo starega hotela Palace.«Kot sem razumela gre ozke interese posameznikov in sto majhnih razlogov, zaradi katerih bi se lahko vse skupaj vleklo še v nedogled. Ne odobravamo zavlačevanja, kajti ogrožena je prihodnost Portoroža«. Mauro Belac, podpredsednik g.i.z. Forum za gostinstvo in turizem Portorož, krajan Portoroža Člani združenja podpiramo prenovo hotela Palače »V fommu je združenih 14 gostinskih lokalov v Portorožu. Letno ustvarimo milijardo tolarj e v bruto prihodkov. Skupaj neposredno zaposlujemo okoli 200 delavcev, z zunanjimi, občasnimi vaiževahimi Žbogar pred v in dragimi servisi pa blizu 300. Gostinstvo je bilo in bo pomemben del turistične ponudba. Ne moremo se namreč znebiti občutka, pri nekaterih krajanih še vedno vlada miselnost, kako je to neka združba objestnih in neodgovornih obrtnikov, ki se ukvarja z neko motečo in nikomur potrebno dejavnostjo. Podjetniki podpiramo investicij6-Verjamemo, da bo prenovljen stari hote Palače dal novega vetra v jadra turizma-za katerega vsi trdimo, da je glavna gospodarska dejavnost v občini. Člani združenja podpiramo prenovo hotel Palače, ker je že skrajni čas, da se portoroška sramota zaključi. Podpiram0 prenovo v takšni obliki, ki zagotavlja lastnikom še sprejemljivo ekonomik0’ sicer prenove ne bo. Če investitorju zabijemo preveč omejevalnih količk°v okoli novega projekta, bo od njega odstopil. V takem primeru bo denar, skupaj z zamujenimi priložnostmi, odse dragam, v bolj prijazna okolja. Tega si bodočnost usmerjeni in razmišljaj00 krajani, ki morajo do upokojitve še tr° delati, gotovo ne želijo. Forum za gostinstvo in turizen1 brezpogojno podpira in pozdravu prenovo hotela Palače in vse ostale v razv J usmerjene investicije.« Aplavz. Aldo Babič, občinski svetnik SLS Čas nas preganja, potrebne s° odločitve »Čutim dolžnost, da kot občinski svetnik obrazložim svoj glas na občinskem svetu. Hotel Palače je kulturni in zgodovinski biser tega mesta in mu pečat in podobo že skoraj sto let. Ko86 tem vprašanju odločamo verjamem, bilo o tem že veliko povedanega. daj6 Tudi predsednica KS Portorož je povedak* nekaj grenkih resnic, vendar, na žalost ^ čas preganja, da sprejmemo odločitve-so težke in lahke, vendar v vsak primeru morajo biti odgovorne, z- ^ odgovornostjo trdim, da ni več časa podaljševanje agonije tega hotela. Sev^. se investitor zaveda, da morajo sredstva, ki jih vloži, povrnjena. Iz sledi, da je ob tem tudi nadomes^ gradnja (stari bazen) že sedaj sestavni obstoječega prizidka. Z velikim vese sem ugotovil, da je investitor upos večino pripomb, ki smo jih dal . občinskem svetu, ko smo tudi mi Pre -u pripombe krajanov in krajank investi . Zaključim z mislijo: Zberimo poguma, podprimo ta projekt - in u da bo dal nov sijaj in nov zagon nas turizmu in podobi Portoroža.« Nada Kozina, predsednica Sveta KS Portorož: Današnje zahteve so druga^n kot pred sto leti »Zavedamo se, da so današnje zahteve drugačne od tistih pred sto leti. Pristajamo na prizidek, vendar naj bo manjši in . njsov potisnjen nazaj. Sprašujemo zakaj kartografskem delu lokacijskega jg upoštevane naše zahteve s0 v zmanjšanega gabarita prizidka, sestavnem delu izražene kot M- m W (Nadaljevanje s 6. strani) Možnost. Opozaijamo, da se s povečanjem hotelskih zmogljivosti povečajo že sedaj Pereči problemi; parkiranje, cestni promet, življenjski pogoji krajanov, onesnaženje m°rja. Gradnja parkirišč odpira problem odvoza izkopanega materiala in nevarnost Poškodb na hišah v bližini gradbišča. V tekstu lokacijskega načrta je nakazana hiožnost cestne povezave s prostorom, kjer haj bi zrasel mestni trg. Pričakujemo, da P° investitor pustil odprto to možnost, ki Je v interesu krajanov. Lokacijski načrt bi moral vsebovati tudi analize kot je Predpisano v odloku o dolgoročnem Prostorskem planu občine. Lokacijski hačrt naj upošteva deklaracijo o zeleni občini, ki govori o »mehkem« sonaravnem htrizmu, o zmanjšanju števila turistov, o Okoriščanju obstoječih zmogljivosti in razbremenjevanju že pozidanega prostora. NaJ upošteva tudi slovensko deklaracijo 0 trajnostnem razvoju, v kateri piše naj huazem temelji na naravnih vrednotah, naj ne Posega nasilno v naravo in hkrati naj zagotavlja dohodek predvsem domačemu Prebivalstvu. Naj imajo prednost zasebne sobe pred hotelskimi silosi. Varstvo naravne in kulturne dediščine prepoveduje Posege, ki bi zmanjšali vrednost dediščine, konservatorske smernice, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine so °bre in zagotavljajo, da bo hotel Palače hranil dominantno vlogo v prostoru, fcakujemo, da jih bo investitor spoštoval«. Jvan Silič, ^rektor Turističnega združenja Portorož, ®'1,z- Občine Piran ^ Portorožu so Vel>ke potrebe po 1 0 d o b n i h " 0 1 e 1 s k i h fRoglji vostih, saj J,e v.obstoječih otelih komaj 42 “ Posteljnih fm°.gljivosti. To par J® sedaj sredi rt°roža je res težko ponujati na ^stičnem tržišču«. ^eš Dobravc, lrektor marketinga Casino’ Portorož priložnost tudi za j ažno hišo. Kraj, takšen kot ■Je’ ne bo mogel več dolgo Zdržati "Želel bi postaviti p aJ dvoje. r v i 5 ^Posredni e0s®dje smo Pari'n leta Fark>rali na a k o Jovanih _ ^ala P°vršinah za starim hotelom hig0Ce; .Sedaj je priložnost, da z garažno samo6-lrn°ta Problem. Mislim, da bo kraj §rari 86 Pr'dobil in tudi zato podpiram resnh*°' Povedanoje bilo precej splošnih Portol V zvez’ s trženjem destinacije Bre? °Z' Lahko ugotovim samo nekaj, dam °ganaš kraj samo izgublja. Mislim, Podn?1?110 VS*’ ®e zlasti krajani Portoroža, tega ne 1 ta Projekt in se zavedati, da brez kasa"raVZai)rav destinacije Portorož ni. 'horam301 zrnanjkuje in mislim, da se tudi ot? Vs’ zavedati, da lahko ta hotel, ek0no. ,’rrorebitnih dilemah turistične PotHo”1^6’ zaživ' in to samo z našo združ(T*°' .krav tukaj se lahko vidi česar i.Vanie konkretnih sinergij, brez bostamraj,Portor°ž *n občina Piran ne ogla več dosti časa vzdržati.« l«!Dek,eva’ Odbora svetnik LDS in predsednik za urbanizem in prostor Srenje '^-jen Sj&S ^ ouprava ^Pravite): I0/!*®svet meje imenoval za ?Prernljam Portorož. Zelo dobro °kacijs. Potek, ne samo sedanjega nraCalgVa®rta, ki ga danes i ^atrnodr^0' ^uPanja Vojka Stular seje raZen Za °^ o®ila, da lokacijske načrte S O umakne in tako imamo sedaj v obravnavi samo lokacijski načrt Hotel Palače Portorož. Dobro se spomnim kako j e potekala razprava v tej dvorani za prvi lokacijski načrt. Bilo je ogromno pripomb in sugestij. Smatram, daje vse upoštevano in je dobro izpeljano. To kar danes poslušamo je bilo v javnosti povedano že najmanj dva krat. Tudi v Hotelih Morje smo o tem razpravljali in takrat ni bilo človeka, ki bi temu nasprotoval. So bili kakšni pomisleki, vendar najmanj 95% prisotnih je bilo navdušenih nad sedanjim lokacijskim načrtom. Tukaj nisem slišal, da bi kdo nasprotoval, torej je prav, da se z obnovo čimprej začne«. Igor Bavčar, predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz KS Portorož je bila najbolj težaven sogovornik »Samo po ____________________ sebijejasno, da je to izjemno zahteven projekt, pri katerem se še danes srečujemo z nekaterimi neznankami, ki bodo znane šele potem, ko bo ta lokacijski načrt sprejet. Mi se natančno zavedamo tveganja, v katerega se podajamo. Če bi se sedaj odločili, da je potrebno s temi vprašanji še dodatno odložiti že začeto prenovo, celoten projekt, potem bi se resno vprašali o tem, ali je smiseln vložek, ki ga ima danes Istrabenz v turističnih kapacitetah v Portorožu. Današnja razprava me prepričuje o nasprotnem. Mislim, da smo v tem času naredili velik korak naprej in smo v diskusiji z vsemi zainteresiranimi ta projekt spremenili, ga dodelali. V bistvu, kot se reče, poslušali pripombe in spravili projekt na raven, ki nam to ekonomiko še zadovoljuje. Prepričan sem, da bomo v takem duhu tudi nadaljevali in upam, da po sprejemu tega lokacijskega načrta lahko računam s pospešeno dinamiko, v kar je ne nazadnje prepričala tudi KS, ki je bila na tej poti najbolj težaven sogovornik, ko pravzaprav s svojo prvo točko pričakuje, naj s prenovo nadaljujemo.« Ploskanje. Krajanka Portoroža: Kdo bo odgovoren, če do prenove ne pride? »Govorim v imenu svojega moža, ki se ni mogel udeležiti javne obravnave. Ker so bili nekateri v anketi proti, imam vprašanje: Kdo bo odgovoren če do prenove ne pride. Kaj se bo zgodilo, če investitor gre in ostanemo brez prenovljenega hotela Palače? Ko že toliko govorite o prizidku. Kdo doma ga nima?« (Smeh in ploskanje). Gašpar Gašpar Mišič, neodvisni svetnik »Zaupajmo strokovnjakom in rešimo to portoroško sramoto« Franc Pirc Ob tem, da nekdo vedno govori v imenu krajanov... »Ni res, vsi skupaj želimo, da gre stvar naprej. Jaz sem prvi, da končno gre tako kot je«. Mag. Niko Trošt, Istrabenz O dialogu in demokraciji.. »Potem, ko nam je dal občinski svet popravni izpit smo se seveda zamislili, usedli in odgpvoma ravnali. Podprli smo korekten dialog s KS, svetniki. Imeli smo neformalno diskusijo, ki jo je vodila županja 22. decembra. Prišli smo z novim osnutkom in začela seje kvaliteta, mislimi uspešno in daje proti koncu. Bilo je rečeno iskati kompromise v poslovnem in proizvodnem smislu, predvsem pa glede kvalitete razvoja, življenja, valorizacije kraja in vsega skupaj. Mislim, da imamo podobne, skoraj iste cilje, da kulturno dediščino, se pravi te vrednote, ki so enkratne, znamo izkoristiti in boljše, na nek način v širokem smislu unovčiti. Bistvo je v tem, da se sedaj pogovarjamo o lokacijskem načrtu. To je tisto, da povemo arhitektom kaj je možno in kaj ne. Nekaj mesecev smo zgubili, vendar merjeno v petdesetih ali več letih to ni veliko«. Krajanka Bukovškova iz Portoroža nehote razkrinkala naravo glasila Portorožan V Avditoriju je dejala: »V zadnjem Portorožanu piše, daje Igor Bavčar na okrogli mizi, ki sta jo organizirala Radio Koper-Capodistria in PN izjavil, da se naj sokrajani, ki ne želijo bivati vzporedno z hoteli in jim tako bivanje ni všeč, izselijo, mogoče tudi v Philadelphijo«. Bukovškova je zadevo seveda tudi komentirala. Igorja Bavčarja takrat ni bilo več v dvorani. Navedbe so ostro zanikali predstavniki Istrabenza in tudi županja Vojka Štular, ki so bili prisotni na okrogli mizi in postavili na laž tudi predsednico Sveta KS Nado Kozina. Članek ni podpisan. V precej pikrem nepodpisanem članku glasilo KS Portorožan res navaja ali komentira Philadelphijo, kar spominja na izjavo Miloševiča o izgonu Slovenije iz Jugoslavije. Ugledni nekdanji minister za evropske zadeve Igor Bavčarje, kot so povedali, rekel tam nekaj povsem drugega. Anton Nino Spinelli »Prosim vsaj malo optimizma!« Grafični del prostorskega načrta Grafični del prostorskega načrta Hotel Palače je predstavil Gorazd Kobal iz projektne skupine Prostor. Dejal je, da se je večina pripomb nanašala na ureditve ožjega priobalnega pasu in prizidek ob starem hotelu Palače glede na njegovo prvotno zarisano velikost. Prizidek je zmanjšan in pomaknjen v notranjost za 18 m proti severu. (Klet, mezanin in štiri nadstropja). V prvotnem predlogo je bila predvidena deviacija Koprske ceste na Obalno cesto. Po novem predlogu se ohranja obstoječa trasa. Nujna je bila tudi povezava novega dela z obstoječim Grand hotelom Palače tako, da je možno koriščenje že obstoječih programov v GHP. Hotel se prometno povezuje z novim predvidenim uvozom. Stara cesta je predvidena za obnovo v širini, ki omogoča dvosmerni promet. Drugi večji poseg na obravnavanem območju je predviden na severozahodnem delu ureditvenega območja. Tam je predvidena največ tri nadstropna garažna hiša z okoli 640 parkirnimi mesti za obiskovalce. Predvidena so tudi parkirna mesta za obiskovalce cerkve. Predvidena je tudi obnova Cvetne poti za dvosmerni promet z obojestranskim pločnikom. Bistveno je povedati: prenovljen hotel ne bo zavzemal večjega prostora kot ga zajema stari. : ?: r 'apŠ Maketa novega hotela s prizidkom /Lili 3 Mag. Igor Okorn Investitor ne posega na zemljišča, ki niso v njegovi lasti »Gre za popravljen, spremenjen in usklajen predlog po pripombah, ki so bile dane na osnovi prve obravnave tako na občinskem svetu kot tudi s strani javnosti, KS in ostalih zainteresiranih. Na osnovi teh polemik in razprav je bila opravljena ponovna analiza vseh dosedanjih gradiv. Gre za študije, ki so bile narejene od leta 1989 naprej. Gre za preveritev vseh variantnih rešitev, dobronamernih sugestij laične in strokovne javnosti. Investitorje dal pripravljavcu lokacijskega načrta zelo jasno navodilo, da z načrti ne posega na zemljišča, ki niso v njegovi lasti. Zeli upoštevati zgodovinski pomen tega kulturnega spomenika. Želi poudariti in postaviti v ospredje staro palačo oziroma stari hotel Palače. Želi zadovoljiti programskim potrebam in ravni storitev, ki jih zahteva hotelski objekt s petimi zvezdicami in več ter želi zadovoljiti pogojem ekonomike ter ne najmanj pomembno, da želi kakovostno izboljšati tako ožje območje kot tudi širše območje Portoroža. Gre za turistični projekt širšega družbenega interesa, projekt prenove kulturnega spomenika in gradbeni poseg v prostor. Vse to je treba združiti, kar ni lahko Gre namreč za tri območja urejanja. Omejil seje na območje starega hotela Palače: Gre za prenovo, dozidavo in nadomestno gradnjo hotela z rušenjem delov objektov in dozidavo delov objektov, gre za izvedbo povezave s termami v GHP, navezavo na program obstoječih Hotelov Morje, za sanacijo in ureditev parkovnih zelenih površin s poudarkom na oblikovanju parka, za celovito prenovo in urejanje infrastrukture z prenovo in ali devijacijo stare ceste in kar je izredno pomembno, za urejanje kompletne eneigetske in komunalne infrastrukture (sitem kanalizacije in kanalskega omrežja, prenova elektro energetskega omrežja in javne razsvetljave, nov povezovalni cevovod, novo telefonsko omrežje in pripravo terena za morebitno bodočo plinifikacijo) in to ne samo na ožjem območju hotela Palače in ne samo za potrebe tega hotela, pač pa za vsa stična območja in prebivalce, ki živijo na tem ožjem območju. Gre tudi za rekonstrukcijo in spremembo prometnega režima Stare ceste. Predvidena je navezava Stara cesta-Koprska cesta in sicer tako, da bo omogočen dvosmerni promet. Tako se spreminja in izboljšuje tudi prometni režim na cesti v zaledju hotela in se omogoči povezava s središčem Portoroža. Kakšne so zahteve o oblikovanju starega hotela Palače? Poudaril je, da je pripravljavec lokacijskega načrta jasno zapisal, daje potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo kulturne dediščine in sicer pristojnega zavoda -Območne enote Piran in da je potrebno pri arhitektonskem oblikovanju dozidave hotela Palače upoštevati odnos do starega hotela Palače in obstoječih arhitektonskih značilnosti pri obstoječih objektov. Ena od bistvenih stvari je, da je možno ta prizidek preoblikovati znotraj danih gabaritov, oziroma ga samo zmanjševati, bodisi z uporabo drugačnih arhitekturnih prijemov, kar je stvar nadaljnjega projektiranja in arhitekture bodočega projektanta. Glede oblikovanja zelenih površin je posebej poudaril temeljni dokument, katerega mora upoštevati investitor, torej varovanje naravne in kulturne dediščine. Zelene površine bodo izvedene z avtohtonim rastlinjem in zato je potrebno še posebej izdelati projekt zunanje hortikulturne ureditve in ga predstaviti ustreznim organom, ki ga bodo gred realizacijo potrdili. Ce bo prišlo do posegov, izkopavanja avtohtonega grmičevja in dreves bo treba to presaditi oziroma nadomestiti z novimi. Povedati je treba, daje skoraj 1/3 dreves v parku pred Palače hotelom že zelo bolnih. Kako bo potekal postopek Javna obravnava je trajala do 4. marca. Do vključno tega datuma je bilo možno vpisati pripombe ali predloge v knjigo pripomb ali pa jih oddati na Uradu za okolje in prostor Občine Piran. Vse pripombe bo urad evidentiral in jih glede na stališča, kijih bo zavzel, tudi predstavil Občinskemu svetu. Ta se bo sestal predvidoma že aprila ali v začetku maja in ni več bojazni, da ne bi potrdil lokacijskega načrta, saj so se o podpori v portoroškem Avditoriju že izrekli kar štirje občinski svetniki: Gašpar Gašpar Mišič (neodvisni), Ivan Dekleva (LDS), Aldo Babič (SLS) in Bogdan Lulik (ZZP). Klavdij Mally je dejal, da bo Upravna enota Piran takoj zatem izdala investitorju tudi gradbeno dovoljenje. Kot vse kaže bo Istrabenz, kljub težavam zaradi nasprotovanja peščice ljudi, ki se spretno skrivajo za imeni Portorožanov in naj bi podlegli tudi nekaterim neizbranim arhitektom, uspel začeti s prenovo hotela Palače že to jesen. Od tu naprej nastaja nova zgodba. Zgodba o modernem Portorožu. Pri tem pa je treba poudariti tudi naslednje, kar ni bilo najbolj jasno: 1. ) Organizator javne razgrnitve in javne razprave o lokacijskih načrtih je (bila) občina in ne krajevna skupnost Portorož, kot so nekateri akterji želeli prikazati krajanom; 2. ) Prostor ali kraj razprave je lahko kjerkoli na območju lokalne skupnosti; 3. ) Na javni razpravi se ne odloča, ampak prisotni dajejo le pripombe in predloge; 4. ) Organizator oziroma nosilec javne razgrnitve in razprave je dolžan voditi zapisnik o javni razpravi, do pripomb zavzeti stališča in ta skupaj s svojimi pripombami (kajti lahko gre za kolizijo interesov in neupravičene zahteve), posredovati najvišjemu organu lokalne skupnosti - občinskemu svetu, ki dokončno odloča. Zamišljeni nad dogajanji, ki so šla v nasprotno smer? Besedilo in fotografije: Franc Krajnc Presenetljivi rezultati ankete o prenovi hotela Palače Ali je Svet KS Portorož resnično predstavljal voljo krajanov? Ljubljanska raziskovalna družba C ATI je februarja 2005 opravila anketo med Portorožani in jih spraševala kakšen je njihov odnos do prenove starega hotela Palače Naslov ankete: Odnos krajanov do prenove starega hotela Palače. Čas anketiranja: 23. 2. - 27. 2. 2005 Število anketiranih: 506 Naročnik ankete: Istrabenz hoteli Portorož Na prvo vprašanje ali dobro poznajo problematiko prenove starega hotela Palače je pozitivno odgovorilo 61% vprašanih. Prenovo osebno podpira kar 98% vprašanih. Kar 97% vprašanih meni, da zavlačevaje s prenovo starega hotela Palače traja predolgo. 95 % vprašanih meni, da prenova tega hotela pomembna za razvoj Portoroža in njegovega turizma. 70% vprašanih meni, da bi prenovo hotela zaradi kultumo-zgodovinskega pomena morali delno financirati izjavnih sredstev. 54% vprašanih meni, daje predlog novega prizidka k hotelu primeren, 30% vprašanih meni da ne, 16% te problematike ne pozna. Kar 57% vprašanih meni, da prizidek ne bo imel nobenega vpliva na bivalne pogoje krajanov. Na vprašanje Portorožanom, ki so bili zajeti v telefonski anketi, ali naj krajevna skupnost Portorož podpre nov predlog prenove hotela Palače, ki vključuje odmaknjen in znižan prizidek ter druge prilagoditve, je kar 74% vprašanih odgovorilo z DA. Očitno je anketa pokazala še nekaj povsem drugega. To, da Portorožani niso bili dovolj dobro informirani o resničnih prizadevanjih investitorja, da so bili v strahu, ker naj bi jim investicija poslabšala bivalne pogoje, venomer pa jim je bila predstavljena nekakšna nevarnost objestnega kapitala, ki ga zanima samo dobiček. Kdo ima pri tem največ »zaslug« in koliko so pri pripravah in snovanju zahtev KS zares imeli besede krajani Portoroža, kdo je govoril in pisal v njihovem imenu in ali je predsednica Sveta KS Nada Kozina na to občutljivo temo sploh kdaj sklicala zbor krajanov ter ali je Svet KS sploh kdaj povabil na pogovor investitorja, ki si je to vsekakor želel, saj bi tako prihranili veliko vroče krvi, bodo kot kaže v KS Portorož še lahko razčiščevali. Helena navdušila publiko v portoroškem Avditoriju S prvo damo slovenske pevske estrade zapela tudi novinarka Primorskega utripa Breda Krajnc Helena Blagne Zaman j e začela svojo tradicionalno koncertno turnejo po Sloveniji, ki se bo končala konec pomladi 2005. Eden od njenih koncertov je bil tudi v torek, 8. marca 2005, ob dnevu žena, ki je bil prelit s polno energije. Helena je bila zelo sproščena. Kot je povedala sama se med Primorce vedno rada vrača, ker jo na Obalo veže veliko lepih Portorož. Tu seje rodilo veliko lepih pesmi od Vrnimo se na najino obalo (skladba, ki je leta 1989 zmagala na Melodijah morja in sonca, ki jo je zapela v duetu z Nacetom Junkarjem). To pesem publika tudi po 16 letih zelo rada posluša in stajo zapela tudi v Avditoriju. Koncertni večer v portoroškem Avditoriju je povezoval Boštjan Poglajen, kije za Heleno spesnil in recitiral pesmico, s katero je napovedal njen prihod na oder: » Spet prišel je 8. marec, zdaj napolnimo kozarec. Ko bili smo tovariši in tovarišice in osvajali lepotice, častili praznik smo vseh žena. Danes spet imamo ga. Nagel si na prša pripnimo, naj skrbi odidejo mimo. Naj vsak mačo zgrabi za krtačo in svoji ljubici podari še plačo. Da nihče ne ljubi kot Slovenec spoznaš, ko na posteljo pade stenec. Takrat jočem jaz in jočeš ti, da ubeživa bolnici. Oče moj bi rad bil vsaj nocoj, da videl bi vse tri tvoje ljubčke, ki ti kradejo poljubčke. Na sodni dan bo krivec znan in takrat se ve pela vam bo Helena Blagne Zaman«. Helena je pričela z venčkom njenih uspešnic z njene zadnje zgoščenke HEL 1, plošča, kije dosegla zlato naklado. Z njo sta na odm zapela tudi Mare Možina in Nace Junkar, znanec z opernih in zabavnih odrov in hkrati njen dolgoletni prijatelj. »Radi se vračamo, vedno pa imamo pred tem občinstvom malo treme. To je občinstvo, ki nam je dalo vse kar vsak pevec pričakuje. Dokler se nisem pojavil in zmagal s Heleno, leta 1989, potem še sam, do takrat nisi pevec v Sloveniji,« je dejal Nace, kije s Heleno odpel nekaj uspešnic. Helena je na oder povabila tudi Patrika Grebla, direktorja Avditorija Portorož, kije že v Ljubljani na Heleninem velikem gala koncertu strašansko blestel in seje ponovno izkazal. Tokrat na svojem terenu in ponovil pevski triumf. S Heleno sta odpela pesem Sinatre, My way in požela velik aplavz. Greblo je Heleno že povabil, da projekt s sinfoničnim orkestrom in sto članskim zborom ponovi tudi za publiko portoroškega Avditorija, kar je tudi z veseljem sprejela. Helena je ob koncu večera poskrbela tudi za presenečenje. Namreč na oder je povabila Bredo Krajnc, novinarko Primorskega utripa, hkrati njeno veliko oboževalko, kije z njo že prepevala na Bonifiki v Kopru pred slabimi dvemi leti, ko je bila njena gostja. Tudi tokrat sta skupaj zapeli znamenito pesem Mačo, kije Bredi še posebej pri srcu. Nad nastopom energične Primorke j e bila publika zelo navdušena. Ob koncu je Helena ženskam prisrčno voščila za praznik, 8. marec: »Drage moje ženske, jaz vam želim, da bi bile kos temu strašnemu tempu, ki nas preganja v zadnjem času, da bi bile ljubljene, da bi bile spoštovane in upoštevane. Želim vam, da se ne bi prehitro umikale ne iz poslovnega, niti iz domačega dvorišča, vključno z menoj. Vsem moškim, ki pa ste pripeljali svoje dame na moj koncert, vse moje spoštovanje in lepa zahvala z moje strani vaši lepi gesti«, je v nabiti dvorani Avditorija končala svoj uspešen nastop primadona slovenske estrade. spominov, predvsem pa njene velike zmage prav na odru Avditorija Univerza na Primorskem Koliko mora biti stara, da ne bo več tako mlada ? Za univerze velja čim starejše so, tem večjo veljavo imajo. Primorska univerza se doslej lahko pohvali predvsem z nežno mladostjo in številnimi prostorsko odprtimi problemi, zato je bil nedavni prvi obisk ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana v Kopru predvsem dobrodošel. To pa naj bi bilo tudi vse, saj njegova izjava, da pač ni dovolj državnega denarja (zaradi stabilnosti proračuna in priprav na sprejem evra) in da so k snovanju univerzitetnega kampusa poklicane predvsem tudi občine pove, da bo primorska univerza še dolgo samo le mlada. visokih strokovnih šol na Obali, ki sestavljajo tretjo slovensko univerzo, takšen kampus težko uresničljiv. Minister se je v Skipperju v Marini Koper sestal tudi z zaupniki univerze Ministra zanima kakovost študija, toda ta je pogojena predvsem tudi z objektivnimi (materialnimi in prostorskimi) možnostmi, katerih pa žal ni veliko. Če pogledamo v kakšnih prostorih domuje rektorat, bi nam moralo biti malce nerodno, ko pride na obisk v Koper kakšen predstavnik starejše uglajene evropske univerze. Univerzitetni kampus (nekoč smo govorili o dveh, treh), torej nekakšno prijetno okolje, v katerem bi se družili študentje, je za zdaj lahko le ponižna želja, čeprav je treba kar resno vzeti ponudbo izolske županje Brede Pečan. Izolska občina bi Univerzi na Primorskem namreč bila pripravljena ponuditi ustrezno komunalno opremljeno zemljišče -za študente, se razume. Če naj bodo predavalnice v neposredni bližini kampusa, ali obratno, je ob sedanji prostorski razdrobljenosti fakultet in Minister Jure Zupan in zaupniki univerze na srečanju v restavraciji Skipper v Kopru. FOTO: Primorski utrip. - predstavniki gospodarskega okolja, ki univerzo tudi gmotno podpira. Res pa je, da nekateri , tudi če bi hoteli, zaradi svoje revne bilance, ne morejo seči v žep. Univerzo na Primorskem J6 spočela država in je zatorej v prvi vrsti dolžna zanjo tudi skrbeti, občine pa le po svojih močeh. Interes, da bo univerza pošiljala na trg sposobne m izobražene kadre, mora imeti predvsem primorsko gospodarstvo. Ali imaj primorske občine v svojih proračunu predvidena sredstva za financiranj prenove starih objektov na Titovem trgu, v katere bi se končno želel3 vseliti univerza? Banka Koper Uspešno prilagajanje novim razmeram Rezultati poslovanja banke Koper d.d. v letu 2004, ki so jih predstavili na novinarski konferenci 7. marca v Kopru, so glede na razmere na trgu denarja in zaradi že občutenega vpliva evropske konkurence, ugodni. Banka Koper d.d. je leto 2004 zaključila z bilančno vsoto 333,3 milijarde tolarjev, kar je za 27,3 milijarde oziroma 9% več kot konec leta 2003. To predstavlja ogromen kreditni potencial banke. Zagotovila si je 6-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem sistemu. Struktura aktive bilance stanja se je med leti 2004 in 2003 nekoliko spremenila, predvsem v prid deleža kreditiranja nebančnega sektorja. Tudi struktura pasive je doživela spremembe; bistveno se je povišal le delež dolgov do bank, kije porasel z 10,3% na 16,4%. Poznajo se tudi spremenjene varčevalne navade in razvoj kapitalskega trga. Finančni rezultat kaže, da je banka Koper po nerevidiranih podatkih lani zabeležila 42,870 milijarde tolarjev prihodkov in 36,825 milijarde odhodkov. Najvišji delež prihodkov (38%) predstavljajo prihodki od obresti, med odhodki pa prevladujejo t.i bančne rezervacije. Čisti dobiček je znašal 4,604 milijarde tolarjev. Predsednik uprave banke Koper Vojko Čok je predstavil pomembne poslovne dogodke in aktivnosti Banke Koper v letu 2004 , med katere sodijo konsolidacija poslovne mreže, PJeI1(L osrednje bančne stavbe v KoP okrepljeno trženje in bančni marke ter novosti na področju sodobnih o , kartičnega poslovanja. V letu « ^ bodo krepili tržne pozicije, sl. ,j bančno ponudbo, posodah J upravljanje odnosov s komite aktivno upravljali s kreditnim' drugimi tveganji, prodali ■,s£ določene kapitalske deleže v pod) J krepili finančni lizing vsem obstoj6^ ,g in novim komitentom, aktualna F' tudi že poslovna kartica v oK.. t sistema ACTIVA, Acitiva - v Business Electron, ki predstavlja ^ produkt v slovenskem bane prostora. Vlario L. Vilhar azstavlja v Ljubljani Jaš znani slikar, kipar in Sra!^La iblikovalec Mario L. Vilhar iz J' . j iraznuje visok osefflde:’ ivljenjski jubilej. Njemu u tjegovemu dolgoletn ^ v imetniškemu ustvaijalnemu de v ast so v Vodnikovi domač 1 vjubljani. Vodnikova cesta ^ idprli 108. razstavo njegovih v i jo bo mogoče ogledati do£mP-_/ hjava za javnost Lucijski borci protestiramo in pozivamo k spravi! Člani Krajevne organizacije Zveze borcev NOB Lucija, zbrani na volilni skupščini IS. marca 2005 v Luciji, ostro protestiramo zoper namerno Zgodovinsko pogojeno in usmerjeno delovanje tržaških desničarskih sil, katerih osnovni namen je zavajanje italijanske javnosti ter enostransko Prlkazovanje tragičnih dogodkov med drugo svetovno vojno ter po osvoboditvi Trsta. Borci obžalujemo vojne grozote, obžalujemo tragično množično povojno Izseljevanje ljudi iz Istre, Dalmacije in z Reke. Obžalujemo nedolžne žrtve fojb. Ponovno se sprašujemo kdo jih je zakrivil; napadalna, agresorska fašistična Italija, ki je zasedla skoraj tretjino slovenskega ozemlja in Povzročila nemalo gorja, njeni vojaki pa so pobijali nedolžne ljudi, požigali Pomorske vasi in se hkrati zahvaljevali svojemu duceju in njegovemu Prijatelju Fuehrerju - največjima zločincema - ali pa naj bi bili krivi Partizani, ki so se na poziv OF organizirali v enotnem boju zoper agresorje Za osvoboditev domovine? Italiji se je po vojni, kljub temu, da je njena fašistično obarvana predhodnica sodelovala v najbolj mračnih napadih na tuja ozemlja in pobojih ljudi, uspela predstaviti svetu kot nedolžna žrtev. Nemški generali so v glavnem plačali za svoje zločine, italijanski ne. O eksodusu in fojbah je bilo že veliko napisanega. Bilo je tudi veliko osebnega Maščevanja, sovraštva in obračunov, za katere nihče ni mogel vedeti. Toda P° 60 letih je menda res že časa, da si združeni v Evropi priznamo grehe in napake, si sežemo v roke in si oprostimo. Zato tudi mi borci iz Lucije Pozivamo predsednika Italije in Slovenije, da se ob 60. obletnici tragičnih dogodkov poklonita spominu na žrtve in tako tudiformalno udejanjita spravo 'ned nekdanjimi sovražnimi narodi, danes prijatelji v skupni Evropi. Pfiznati moramo, da so bile fojbe; kraška ali istrska brezna, grozljivo dejstvo ,n hkrati dolgo varovana skrivnost, vendar teh nečloveških dejanj v nečloveških časih, ki jih prinaša vojna, ne moremo naprtiti partizanom, ki s° sf častno borili za osvoboditev izpod fašističnega in nacističnega jarma, 'iasih borcev-partizanov ne moremo istovetiti s člani Odbora za zaščito poroda (OZNA) in s Korpusom narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ). Fizični 1kvidatorji, če so to bili, so bili izključno prostovoljci. Spet smo pred zS°dovinskim vprašanjem: ali niso nacisti sprva gradili koncentracijska aborišča za potrebe iztrebljanja svojih političnih nasprotnikov, torej lastnega nar°da in ali niso tudi italijanski partizani metali v fojbe italijanskih fantov 'fašistov? Bm II cuore nel pozzo (Srce v breznu), predvajan na italijanski »Dan sPomina« ki ga je naročila in plačala italijanska državna televizija RAI NO, je precizno, prefinjeno in dognano delo (čeprav brez umetniške vfednosti) kako se zariti v duše Italijanov. Je opomin ali opozorilo, da se a‘ijanske desničarske sile, ki ne morejo pozabiti fašizma in se tudi 60 let P° vojni ne želijo odreči nameram ali željam po vrnitvi v istrske kraje. Lahko Vrnejo, vendar le kot poslovni partnerji in dobrodošli turisti! fojbah je tudi danes bolj malo znanega. Praznina v resnici dopušča °Mišljijo. Napihnjene številke so uporabno sredstvo za aktualne dnevne Polnjene potrebe, kar tržaška desnica tudi s pridom uporablja in uveljavlja. e zeli nas ne kot prijatelje, ne kot poslovneže. am° pogled v zloglasno bazoviško fojbo pove, da v tej jami ni končalo na ls°če nedolžnih Italijanov, pač pa med spopadi ubita skupina 20 nemških v°jakov. l °va vojska je osvobajala Trst pred nemško zasedbo in se je morala ^akniti iz mesta na zahtevo anglo-ameriških sil, ki so že takrat po tihem °dpirale Italijo, kajti partizanska vojska ni hotela sprožiti še ene morije. Lu 19. marec ob 20. uri Nas?SERGEL0PEZ Grarij?''' bodo Serge Lopez (gitara), Jacky Konc J6an ^Eas) in Pascal Rollando (tolkala), in Do teži k odkrivanju glasbe z jasnimi namigi arabskZaVam* mec* ljudskimi kulturami Španije, 'foprovf®3-SVeta 'n Mediterana z jazzom in c | Herman Pečarič v Piranu °tvorh ’ marca °b 19. uri Pubijkac- razstave in predstavitev monografske zaledja SLOVENSKIH ^°tografov) (skozi objektive primorskih Projg^11’ na8°vor: Vojka Štular. Predstavitev Publika '■ Eea *irok. Predstavitev monografske °b j g ,-9®- Salvator Žitko. Predhodno okrogla miza Ce ' • Razstava bo odprta do 7. aprila 2005. tfripravi^ k°rekcii° s*l|ba in govora Portorož Za življenjsko uspešnost - p do izobrazbe k nam^E°^0 začeli izvajati v centu aprila 2005 in z §ovomn n ockasErn gluhim in naglušnim osebam Svoje "Jezikovno motnjo, ki bi rade izboljšale V*t|jučevanZn°Sti pr* iskanju zaposlitve in pri 111 Zanirniv^'rV ^mzb°- Programje pester, sodoben focialnj skl f brezplačen, podpirata ga Evropski i °rrnativ ‘er Ministrstvo RS za šolstvo in šport. ®b5 ob ,^n° srečanje bo v petek, 18. marca auha i„ ‘ Ur‘ v zbornici Centra za korekcijo “J/6746 7f1',0ra Portorož, Sončna pot 14/a. Tel.: °trebnanajavVsak delavnik med 8. in 15. uro. G|edai!čle gimnazijcev Italije in Pirana hri "Sce Tartini Piran,17. marca ob 10.30 vetličarna !assiflora Liminjanska 78, Lucija V Gledališču Tartini v Piranu bo 17. marca 2005 ob 10.30 uri srečanje 200 dijakov iz italijanskih in slovenske gimnazije. Prišli bodo iz Torina, Verone in Trsta in dijaki Gimnazije Piran. Spremljala jih bosta univerzitetna profesorja. Srečanje sponzorirata Fondacija San Paolo iz Torina in Občina Piran. Glavni organizatorje mreža šol, povezana v Projekt Evropa Klub. Slovenske šole delujejo v povezavi s projektom »Različnost kot harmonija in napredek«, je v obvestilu za medije zapisala ravnateljica italijanske gimnazije Antoni Šema Portorož, Daniela Paliaga. Razstava slik v Casinoju Portorož Pred nekaj tedni je svoja najnovejša slikarska dela v prostorih Grand Casinoja v Portorožu razstavljal akademski slikar Jure Cihlar, že v četrtek, 17. marca ob 20. uri pa si bodo ljubitelji tovrstne slikarske umetnosti lahko ogledali dela Ljuba Radovaca. Umetnik beleži vse kar vidi in odpira svet brez omej itev, je v recenziji zapisala umetniška kritičarka Katja Zajko. Večer poezije v Izoli Mestna knjižnica vas prijazno vabi na večer poezije PESEM V MOJEM SRCU, ali ustvarjalnost Izolanov tretjega življenjskega obdobja, v četrtek, 17. marca 2005 ob 19. uri v učilnici knjižnice Ulica OF 15, v Izoli. Odličen koncert v Piranu Duo Baldini Bernstein Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, v soorganizaciji Ljudske univerze iz Trsta - Unija Italijanov, je povabila v goste dva odlična glasbenika, ki sta se predstavila publiki v dvorani vedut Tartinijeve hiše v Piranu 25. februaija 2005, kjer je tudi sedež skupnosti. Virtuoza Emmanuele Baldini (violina) in Benjamin Bernstein (viola) sta igrala odlomke iz del slavnih glasbenikov Wolfanga Amadeusa Mozarta, Bohuslava Martina, in Georgea Friedricha Haendla. Navdušena publika ju je kar tri krat poklicala nazaj na oder. Violinist Emmanuele Baldini, rojen v Trstu, izhaja iz družine glasbenikov. Bnejamin Bernstein seje leta 1971 rodil v Parizu. Veliko nastopa po Evropi. Prejel je že številna priznanja. Koncert sta gmotno podprli Ministrstvo za kulturo RS in Avtonomna pokrajina Friuli-Venezia-Giulia. x T Semenarna Vanja Tel.: 05 6777 335 Tel.: 05 6777 334 Fax: 05 6770 927 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenama-ceigolj.si m Odhajate na službeno potovanje? Morate plačati račun v trgovini ali restavraciji? Potrebujete gotovino z bankomata za poslovne namene? Bi radi mimogrede kupili nekaj, kar potrebujete pri delu v delavnici ali pisarni? Prva debetna poslovna plačilna kartica v Sloveniji« 1C Banka Koper ritem vašega uspeha Poslovna enota Piran, Obala 114, 6320 Lucija« agenciji: Piran in Portorož Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6000 Kop®r http://www.ban ka-koperS' ISTRABENZ HOTELI PORTOROŽ razpisujejo natečaj Zbudimo Palače Namen natečaja Zbrati želimo zanimiva pričevanja in fotografske ali druge slikovne zapise o nekdanjem življenju za pročeljem starega hotela Palače, v času od nastanka do zaprtja hotela. Kategorije: 1. ) pričevanja 2. ) fotografski material ali drugi slikovni zapisi Pričevanja in fotografski material ali drugi slikovni zapisi naj se nanašajo na: • zanimive dogodke • zanimive osebnosti • hotelsko osebje Vsa dela naj bodo opremljena z letnico dogajanja in s čim več podatki o osebah, ki so vpletene v dogajanje. Kdo lahko sodeluje? Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki hranijo zanimiva pričevanja in fotografske ali druge slikovne zapise. Pogoji sodelovanja Sodelovati je mogoče v obeh kategorijah, prvo nagrado je mogoče prejeti le v eni kategoriji. En avtor lahko sodeluje z več različnimi deli. Rok za predložitev del Pričevanja in fotografske ali druge slikovne zapise je treba poslati na spodnji naslov po priporočeni pošti ali po elektronski pošti najkasneje do 15. aprila 2005. Zadnji veljavni datum na kuverti ali odposlani elektronski pošti je 15. april 2005. Dela naj bodo opremljena s polnim imenom, naslovom in telefonsko številko pošiljatelja. Razglasitev Vsa pravočasno prispela dela bo ocenila posebna komisija. Glavno merilo pri izboru zmagovalcev bo dokumentarna vrednost prispelih del. Razglasitev zmagovalnih del bo 25. aprila 2005. Nagrade 1. nagrada: vikend paket za dve osebi v Grand Hotelu Adriatic v Opatiji 2. nagrada: Thalasso program za eno osebo v Termah Palače 3. nagrada: večerja "Palače 1912" za dve osebi v restavraciji Mediteran v Grand Hotelu Palače Avtorja oz. lastnika zmagovalnih del bosta predstavljena na slavnostni podelitvi nagrade, ki bo 13. maja 2005 v Hotelu Slovenija v Portorožu. Na prireditev bodo povabljeni vsi sodelujoči, na njej pa bodo razstavljena vsa pričevanja in fotografije. Informacije in prijava Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. Obala 55 6320 Portorož Za vse dodatne informacije ali pojasnila vam je vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na voljo ga. Neda Grča, 05/671-72-92, e-mail: info@ib-hoteli.si www.istrabenz.si/zbudimopalace TRADICIONALNA ČISTILNA AKCIJA V OBČINI PIRAN POMLAD 2005 BO POTEKALA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V SOBOTO, 9. APRILA 2005 OBČINA PIRAN IN JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN MARINKO BABIC SPET PRESENEČA ZNANI LUCIJSKI PODJETNIK, KI JE PRED DNEVI DOŽIVEL SRČNI INFARKT, JE PRINESEL V UREDNIŠTVO ODLOČBO UPRAVNEGA SODIŠČA-ODDELKA IZ NOVE GORICE GLEDE IZPODBIJANJA TOŽBE O OBRATOVALNEM ČASU RESTAVRACIJE. GROZI Z ZAHTEVKOM ODŠKODNINE OD OBČINE PIRAN 200 MIO SIT.