Mežnar, župnik in tat.
Pred nekaterimi leti sta živela dva mlada, jako zvita ter neustrašljiva tatova. Nekega večera se domenita, da gre3ta j eden po tele, in drugi po orehe, ter se bosta v mrtvašnici snidla. Tisto noč se pripeti, da gre mežnar pozno v noč mimo tistega pokopališča. Ko pride blizu mrtvašnice, pozove svojega kužeka, ki je preganjal mačko, katera je čakala na svoj plen. Pes se je predaleč oddaljil od svojega gospodarja, da bi slišal njegov klic; zatoraj začne mežnar žvižgati in ga klicati: „Prebiraž — Prebiraž— Pre-biraž" — ! Tat v mrtvašnici, ki je donesel orehe, misli, da se njegov tovariš šali z njim, se odzove: „Ne prebiram, od kraja jem!" Mežnarju se dozdeva, da sliši glas, pozove še glasneje svojega „Prebiraža", ker so se mu začeli lasje jeziti na glavi. Bil je namreč jeden izmed junakov, kateremu se pri vsakem najmanjšem šumu hlače tresejo. Ko je tat zopet slišal glasneje klicati: „Prebiraž !" se tudi on zadere: „Ne, od kraja jem !" To je bilo že preveč za mežnarja, po-
žene se v beg, da prisopiha ves zasopel v farovž ter naznani gospodu župniku, da v mrtvašnici duhovi strašijo in morda pomoči iščejo. Gospod župnik, natančen v 3Voji službi, pokličejo gospoda kaplana, da grodo z mežnarjem pogledat, kaj da to mora biti. Gospoda kaplana slučajno ni bilo doma, za-toraj so se morali gospod župnik odločiti za ta posel. Ker so težko hodili, moral jih je mežnar nositi „štuporamo" (na ramah). Ko tat v mrtvašnici zapazi bližati se nekaj belega, misleč da prihaja njegov tovariš s teletom, gre nasproti in vpraša: nKje bova si ga klala ?" Gospod župnik misleč, da sta mežnar in tat zmenjena, da jih ubijeta in župnišče oropata, niso marali delj Časa obstati na mežnarjevih ramah, ampak se ga oprostijo in tečejo z mladeniško [hitrostjo proti larovžu. Mežnar vdere tudi za njimi in tat misleč, da je tovarišu tele ušlo, mahne še ur-neje za njima. Tako so se podili do farovža, kjer vdere j o gospod župnik v farovž in za-pahnejo duri za seboj. Mežnar ostane ves pogubljeni na pragu, in tat videč to pomoto, se vrne držeč za trebuh v mrtvašnico, kjer še sedaj čaka svojega tovariša, ako še ni prinesel teleta.