147. štev. V Ljubljani, četrtek 23. Junija 1921 PoŠtir/m plačana v gotovini. IV. leto. Velja v Ljubljani in no pošti: telo leto pol leta . . idil Seta »a mesce K 3£0-— „ iao - „ SO — .. 30- Za inozemstvo: etlo leto K 480 - pol leta. . . „ 240 — četrt leta „ 120 — ta mesce . „ 40 — Kg Za Ameriko: celoletno 'olietno . ‘no. 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja *«/, K ■•oSiijajO X. - X, p° P«r*- Slcei 1 mm * *t. j mm šitok piostoi arai 2 K za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frenčišltanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu — štev. 8. Telelon štev. 44. ——.............. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja T60 K. Vprašanjem glede inscratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo — * Rokopisi se ne vračajo. r"1"-"---------1 Ustavotvorna skupščina. Italijanske vojne ladje streljale na Bar. Beograd. 22. junija. Današnjo sejo ustavotvornc skupščine je predsednik dr. Ribar otvoril ob 10, Ministrski predsednik g. Pašič je odgovoril na vprašanje posl. Milana Pri-bičeviča o stanju naših državljanov, ki so zaostali na vzhodu, da bi jim pomagala vlada, da bi se čim prej mogli vrniti v domovino. Na vprašanje poslanca Miletiča o streljanju italijanskih vojnih ladij ua naše mesto Bar odgovori g. Pašič. da je naša vlada takoj po tem dogodku vložila protest pri italijanski vladi. — Predsednik zemljoradmškega kluba *). Lazič stavi interpelacijo glede ze- dinjenja baroške luke s reškim pristaniščem. Ministrski predsednik, g. Pašič odgovori, da ni podpisan noben sporazum med nami in Italijo o skupni eksploataciji Reke in Baroša. Vendar pa ima Reka pravico, da se pogaja z vsemi državami svojega zaledja in ko bo notificirala svojo ustanovitev, potem se bomo mogli odzvati njenemu povabilu na pogajanja za sklenitev sporazuma. —- Na to preide skupščina na razpravo o osmem poglavju, prvi govori narodni socialist posl. Brandner prot! osmemu oddejku. Proti strankarski ustavi. Govor poslanca Brandnerja. Samouprava le na papirju. Beograd. 22. junija. (Izv.) Na današnji seji konstituante je prvi govoril poslanec Brandner. ki se je odločno zavzel za samoupravo ljudstva in za nedeljivo Slovenijo. Govornik smatra za največjo napako vladnih strank, da so pritisnile ustavi pečat strankarstva, namesto da bi- se ozirale na stvarne razloge in prilagodile ustavo toku življenskin, kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer naroda. Narod zahteva najboljšo administracijo in je upravičen v 20. stoletju odločati in kontrolirati državno »pravo, česar se vladne stranke boje. Smo za resnično samoupravo. dočini je samouprava, ki jo obeta vjadni ustavni načrt iluzo-rična. C len %. povzroča upravičen sum. da volitve v oblastno skupščino niso ne splošne in enake, kakor tudi ne po proporcionalnem sistemu. Druga omejitev pravic oblastvene skupščine obstoja v členu 99., na podlagi katerega ima oblastni veliki župan pravico zadržavati sklepe oblastne skupščine in jih predložiti državnemu svetu, katerega postavlja kralj sporazumno z vlado. Ako pomislimo, da se bo po sprejetju ustave pričela ustavna borba in da bo veliki župan o vsakem sklepu oblastne skupščine vidci protipostavni akt. je gotovo, da bo obstojala samouprava oblastne skupščine samo na papirju. Vlada sc tega očividno zaveda, zato je poskrbela s tem. da si je v ustavi zajamčila pravice, da narodu, ne da bi ga vprašala, kratkomnlo vsili velikega župana, kateri bi igral vlogo Gess-lerja. V tern slučaju postavi velikega župana, ne da bi vprašala za mnenje političnih strank, marveč bi ga kratkomalo vsilila narodu, dočim je na pr. potrditev župana ljubljanske obme., ki je izvoljen od 28 proti 19 zastopnikom naroda, odvisna od intrig slovenskih demokratov. Za nedeljivo Slovenijo. Poslanec Brandner preide nato na člen 95 glede delitve oblasti in je proti maksimalnemu številu pod 700.000 prebivalcev: 1. vsled pomanjkanja dobrih, izvežbanih uradnikov. 2. vsled tega. ker bodo oblasti. katerih bo v naši državi najmanj 19, gotovo pa okrog 30 (ker je ustavni odbor sprejel predlog, da naj bo število prebivalstva oblasti najnjanj 500.000). staje ogromne finančne žrtve. 3. je proti maksimalnemu številu pod 700.000, ker bi bila v tem slučaju Slovenija razdeljena. Govornik ie proti delitvi Slovenije iz nacionalnih razlogov. Avstrija nas ni razdelila samo v Srbe, Hrvate in Slovence, marveč je tudi gojila lokalni patrijotizem. Bili smo Kranjci, Štajerci. Korošci. Ta antagonizem bo zopet nastal, ako bi se Slovenija razdelila v 2 oblasti. V mariborski oblasti bi prišli vsled tega do veljave tudi ncmčiirski clpmenti. Demokratska vlada v Ljubljani je namenoma slabo gospodarila, da so biii Štajerci z njo nezadovoljni, samo da bi ustvarila razpoloženje za razdelitev Slovenije. Tudi v interesu Koroške in Primorske moramo biti za nedeljeno Slovenijo, ki je itak mala. ker je zgubila skoraj polovico svojih bratov, da bi ložje izvrševala svojo veliko kulturno misijo. Za nas pojneni Adrija in Gosposvetsko polje to, kar je pomenilo za brate Srbe Kftsovo polje. S to našo bolestjo se mora računati, vsaj dokler ni odrešena Koroška in Primorska. Tudi strah vladnih strank, da bi nedeljiva Slovenija lahko škodovala državnemu jedinstvu, je brez vsake podlage, kaiti vsak dober Slovenec ie ob enem tudi dober Jugoslovan. Tembolj se je vladnim strankam čuditi, da so protivne eni oblasti v Sloveniji, ker so pravice teh oblasti silno omejene, tako da ima vso moč centrala v rokah. Slovenci vemo, da je naša bodočnost v skupni državi z brati Srbi in Hrvati. Nihče naj ne dvomi o našem jugoslovanstvu, če je kako gibanje proti Beogradu, je to le socijalno - ekonomskega značaja, ne pa plemensko. Kadar se popravi administracija v naši državi in se bo potrebam ljudstva zadovoljilo, odpade tudi to gibanje. Koneč-110 ijrosi govornik, da se njegove argumente vpošteva, da se da ljudstvu čim širšo samoupravo. Slovenijo pa se poleg tega pusti nerazdeljeno. Ako bomo primorani glasovati proti ustavi, pade vsa odgovornost na vlado. Antidržavni elementi v teni slučaju nc bomo mi, temveč oni. ki sede sedaj na ministrskih klopeh. Korektura člena 95 in 96, Poslanec Beržič proti bank okradli, Vlada hi se rada pogajala. Beograd, 22. Jun. (Izv.) Na popoldanski iHsJi Jc Izjavil minister za konstituanto Trif-kovič, da ic vlada sklenila, da se člena 95 In 96 vrneta ustavnemu odboru v korekturo. Stavi tozadevni predlog, ki ga skupjcj. na sprejme enoglasno. Nato je govorilo Jc več govornikov, med njimi poslanec Beržič, k| je vladni večini očital, da je tekom dveletne dobe ustvarila s svojo partizansko politiko naravnost neznosne razmere. tako, da sc ul čuditi, ako obstoji gibanje proil Beogradu. Rešitev valutne retornio na škodo posestnikov kron, tvori prvi korak k temu gibauJu, drugič pa centralizem, ki se izvršuje in ki bo postal občuten posebno 3 sprejetjem ustave. Ustavno delo dokazuje, da je politika meščanskih strank popolnoma bankokratieiia. Ako se bo ta reakcionarna ustava sprejela, bila bi to nai-več-ia nesreča za narod. Beograd, 22. junija. (Izv.) Minister Pribičevič Je bil pooblaščen, da glede glasovanja zn ustavo vodi razgovore z opo-zicijonalniml strankami, socijalnlinl demokrati, republikanci tn narodnimi socialisti. PROTIČ NA AGITACIJSKEM POTOVANJU. Zagreb. 22. junija. Dopisnik »Ri-ječi« avlja, da se g.. Stojan Protič nahaja na agitacijskem potovanju v Vojvodini in da poizkuša pridobiti del radikalcev za svoj ustavni načrt. VOJNA ODŠKODNINA JUGOSLAVIJI. Beograd, 22. junija. (Izv.) V pon-deljek dopoldne se je v Parizu po daljših konferencah z zastopniki francoske vlade in do konferencah med zastopniki posameznih zavezniških držav posrečilo našim delegatom v Parizu, dr. Kumanudiju. dr. Jankoviču in Dragotinu Protiču doseči sporazum glede .vojne odškodnine. Glasom tega sporazuma dobi naša država kot vojno odškodnino 5% celokupne vojne odškodnine, pol %. katerega bi morala še dobiti v ta namen, se nain bo odbil od naših vojnih dolgov. S tem so naši delegatje izpolnili vse od vlade jim dane insirukcije. nakar so zapustili Pariz in odpotovali v Beograd. LIKVIDACIJA KOMPENZIJSKUI POGODB Z ČEŠKO. Beograd, 22. junija. Binaučno-go-spodarski odbor je sklenil, da se s predstavnikom češkoslovaške države vrše pogajanja radi likvidacije kompenzacijskih pogodb. IZJALOVLJENA GRŠKA OFENZIVA V MALI AZIJI. Atene. 22. junija. (Izv.) Grška vlada je daijc časa pripravliala velikopotezno ofenzivo v Mali Aziji, ki bi imela zapričeti te dni. Ta ofenziva pa je izostala, ker so kemalisti v pričakovanju grških priprav koncentrirali velike množine vojaštva. Vsled izostale ofenzive vlada v Grški veliko razburjenje. Atene, 22. luolja. Poslanici Franclje, Italijo ln Velike Britanije so storili pri gr-šk| vladi kolektivni korak hi ponudiil posredovanje zaveznikov v grško-turškem sporu. Minister za zunanje posle Baitazzi Je odgovoril, da bo ministrski svet prouči! predloge. 60.000 MADŽAROV JE ŠE V RUSIJI. Budimpešta, 22. junija. Na današnji seji narodne skupščine Je opozoril poslanec Kari Huszar zlasti na to, da je v Rusi]; sedaj še najmanj 60.000 vojnih ujetnikov, k) sc pridržujejo tam po krivici. Njih življenje Je človeka nevredno, trpeti morajo strašen teror In nobenega upanja ni, da bi se še letos vrnili domov. Poslanec Je po. zval ministrskega predsednika, naj narodno skupščino pouči o stanju zadeve vojnih ujetnikov in da pojasnila o vladnih korakih. NAPADI S1NFA.JNOVCF.V. London, 22. junija. Blizu Tipperaryja so siuiajnovci napadli tri angleške častnike na potu k igrallšču za teunis, Jih odvedli in ustrelili V Carnarvonu so siuiajnovci poročnika, ki se jc peljal z družbo v avtomobilu na Izlet, potegnili iz voza, ga postavili k zidu in ga ustrelili. Brigadnl general Ilambcrt, katerega so siuiajnovci vračajočega se od teunisa, obstreljevali, Je umrl. Pri Ne\vbridgeu so napadli udeležn:-ke pri pogrebu umorjenega redarja; eden izmed napadenih ie mrtev. FRANCOSKE ZAHTEVE GLEDE RUS1JF. London, 22. junija. Kakor doziiava Reuterjev urad, Je vlada kot odgovor na zadnjo francosko noto o francoskih zahtevah od Rusije ponovila Lloyd Gcorgeyo zagotovilo, da bo Velika Britanija podpirala francoske- zahteve, ako se bo dosegel splošen sporazum med Rusiio in zapadnimi velesilami. KRIZA POLJSKE VLADE. Varšava, 22. junija. Minister za notranje stvari Skolskj in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Dombro\vski sta zaradi nesoglasij v svoji stranki (nacilonalaa Hudska zveza) podala demisljo. Režim obznan. Prihaja doba policijskega režima nad Jugoslovanskim ljudstvom. Gospod Pribičevič je skicnU ln ministrski svet Je pritrdil naredbi o redu 1 ra-du. Državljanske pravice veljajo samo še za vladajoče. Delavno ljudstvo mora delati trpeti In — molčati! Pravica Je pridržana onim, k| delajo krivico. Ustava bo sprejeta, če tudi za drag denar. Meščanska vlada Ima pa slabo vest. Dobro ve, da z ustavo niso konsolidirane razmere v državi. Ljudstvo Je nezadovoljno h> bo oziovotjeno še bolj, ko se prične ustava tevajatl. Vladajoči vedo, da obračun za njihovo protiljudsko početje ne izostane. Zato se ne strašlio nobenih sredstev zatreti ljudsko voljo. Prvotno so vladajoči grozili z vojaško diktaturo, če ne bo sprejeta ustava. Vedno večjo opozicijo so strašili in strašili. Z ju-deževlmi zlatnik) podkupljena opozicija Je utihnila. VeHko opozlcljonalcev Je pa fee ostalo. In kar Je še hujše za vlado, ostal je n c podkupljen narod, ki se dobro zaveda krivic, živo čuti teror ln bič meščanska buržuuzlje. Proti temu narodu in tej večinski opozicija nastopa boj slučajno vladajoča klika, da sc obdrži in vlada v dobrobit posameznikov na škodo splošnostl. Kakšen Je zakon o redu 1 radu? Z ječo In zaporom kaznuje nova oto-znana vsakogar, ki bj sc drznil govoriti ali zapisati, da Je današnje ustavno stanje krivica, ki se mora odpraviti. Prav nič ne izpreraenl, če se pri toni govori le o nasilju in terorističnih aktih. Označba je elastična ln prav lahko uporabna za vsakogar, ki Javno razpravlja o ustavnih krivicah. Smo proti vsakemu terorju. Ravnotako smo pa tudi proti terorju vladajočih. Teror rodi protlodpor. Zgodovina sprlčuje, da ic v tem slučaju tudi protlodpor vedno zmagali Čemu izjemne naredbe! Dovolj sred* stev ima kazenski zakonik na razpolago,! da zabrani vsako nasilje. Izjemne naredbe so znak absolutistične dobe, M ne pozna svobode. Svobode si pa ne damo vzeti. Če jih pade sto, tisoč v boju, bojevali se bomo, ker smo prepričani, da bo načelo socljalne In politične pravičnosti zmagalo. Prepoveduje se vsaka manllcstacifa proti državo In ustavo tvornim organom. Vendar ne misli gospod Pribičevič, da t>o prepovedal manifestacije proti svoji patentirani »državotvorni« stranki, kj hoče biti ustavotvoren organ. Že dane9 lahko povemo, da so zastonj vse naredbe v varstvo policaj-demokratizma. Padel bo, ker le gnjll ln brez zaslombe v narodu. Delavsko ljudstvo hoče nova obznansf popolnoma pritisniti ob steno. Prepoveduje vsak štrajk. Ne samo, da je socijalnl del ustave protlsocilalen, sedal se odvzema delavstvu še zadnje orožje, ki ga Ima v, varstvo svojih socilalnlh In gospodarskih pravic. V nobeni kulturni držav) se no preprečirjo štrajkov z ječami In puškinimi kopiti. Povsod se priznava štrajk kot nujno posledico današnjega kapitalističnega gospodarstva. Noben najbolj zakrknjen fevdalec ne bi mogel nastopiti proti štral« ku, dokler se vrši v mejah socilaluega I« gospodarskega boja. Lažl-demokracija I« to storilal Takoj za delavstvom govori obztiana o razbojnikih. Hvala Bogu, da pri nas ni raz!>o}u|kov. Zato gremo lahko preko tega, Vihru obznanc bo odšla. Ljudstvo bo ostalo. Ostala bo pa tudi jugoslovanska dr* žnva, če ji (udi danes delajo prav stabd službo obznašl radikalno - demokratska klike. Država ne temelji na obznanab, ampak v narodu. Nesoglasja v klubu Samostojnih kmetov. Predsednik Drofenik odstopil. Beograd, 22. Junija. (Izv.) V klubu samostojnih kmetov vlada že dalje časa ue-s<>glasnost. Člani kluba ne soglašajo z dr, Vošnjakom In Drofenikom, ki sta popolnoma na strani demokratov v pogledu razdelitve Slovenije. Predsednik Drofenik je moral odložiti svoje mesto, ker se Je zavzemal za ljubljansko in mariborsko oblast. Za norega predsednika Je bil Izvoljen poslanec Rajer. Treba jc naglasil), da J« klub Izvzemšl dr. Vošnjaka ln Drofenika proti delitvi Slovenije, in se samo primoran pokorava dispozicijam vladnih strank. Lei tako sl Je mogoče razlagati govore članov, kluba v konstltuautl, ki so se vprašanju delitve, oziroma nedelitve Slovenile, popolnoma izognili. Italijanski parlament. Poslanec Wilfan za pravice slovenskega jezika. Fašisti divjajo. Rim, 22. JunlJa. (Izv.) Pri včerajšnjem zasedanju so objasnil) vodja fašistov Mussolini, nemški poslanec von VValter iz Bo-cena in primorski posianec Wllfan s v (rje programe ln podali tozadevne Izjave. Poslanec Walter se Je izjavil proti izvedbi mirovne pogodbe, ki pusti, da se Je Tirolska razdelila, kar ni nlkaka somoodločba narodov. Poslanec dr. \ViIlan Jc naJprvo ugotovil, da Je od niega zastopano ozemlje slovensko ter je zahteval, da se mu prizna pravica, v italijanski zbornici govor/tl v svoje«i Jeziku, Ko je končal, so lašistl BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 22. junija. Beograd: Valuto: dolarji 35—35.20, francoski Iranki 292—291, Ure 180—182, leji 55—57, levi 40—15, marke 54—54.25, avstrijske krone 5—5.10, uapoleondorl II8- -118.50. Praga: Valute: Marke 103.50, švlc. franki 1223,50, lire 362, franc, franki 582.50, funti 271, dinarji 201, avstr, žigosane krone 1020, poljske marke 4.50. Dunaj: Valute: dolarji 682—6S6, marke 986.50—992.50, funti 2577.50 do 2397.50, franc. Iranki 5540—5580, lire 3150 —3470, dinarji tisočaki 1877—1897, dinarji stotak! niso notirall, poljske marke 41—16, žvic. franki 11650—11700, češke krono 946.50—952.50, ogrske krone 278.50—281.50. Zagreb: Devize: Berlin 209—210.50, Italija 725—734. London, izplačilo 511— zagnali velik krik lu tuljenje. Predsednik zbornice jc poklical poslanca dr. \Vllfatrj k redu. Ko Je nato VVlifan med drugim kritiziral zadržanje italijanske zbornice tor konstatlral, da se kaj takega v Jugoslaviji ne godi, je pripomnil ministrski predsednik Glollttl, da poslanec VVIlian s svojim nastopom nikakor ne koristi svojemu narodu. — Fašisti so začeli takoj vpiti proti dr. VVillanu: »opica, osel, Hrvat Itd« . -Pred zbornico Je bil postavljen na cesti močen kordon, ker so nameravali lašistl priredit! veliko demonstracijo. «•*•»»«•* ..i« ‘.'aminiumi •_ ^ru.-tnnv-jcanBSMtL I 546, ček 452—544, Newyork kabel 144 25. —145.25, ček 142.25^143, Pariz 1178—. 1182, Praga 200.25—200.50, Švica 2445-* 2460, Dunaj 21.15—21275, Bukarešta 59— 61. Valute: Dolarji 140—140.50, avstrijske krone 22—0, carski rublji 32—0, 20 kron v zlatu 462—464, napoleondori 483—495, nemške marke 213—215, romunski leji 224—226, Italijanske liro 728—730, če£k161). + Nemško blago, k| j0 oproščeno vrednosti. Izlšla je naredba osrednje vlade, s katero se vse blago, ki je bilo na poti uredba o plačevanju 50% vrednosti, oprošča tega plačila. Za dokaz služi železniški ati parobrodni tovorni list. + Državna posredovalnica za delo. Prt vseh podružnicah Drž, posredov. za dek> v Ljubljani, Mariboru. Ptuju In Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednu od 5. do 11. junija 1921 dela 284 moških ln 159 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 301 moških in 176 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 246. Promet od !. januarja do 11. junija 1921 izkazuj e 14318 strank ln sicer 7280 delodajalcev in 7083 delojemalcev. Posredovani so je izvršilo v tem času 3634. Dela Iščejo: pisarn, niočt, kovinarji, peki, mlinarji, mesaril, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, sedlarji, trgov, sotrudnikl, prodajalke, dninarji, dninarice, polj. delavci, polj. delavke, perice, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlap c L dekle, monterji, kleparji, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, delavci in delavke v opekarno, stavbni ključavničarji, opekarjl, služkinje. kuharice, sobarice, vaicncj, vajenke itd + Kr, italijanski *aazujtt v Zagrebu obvešča sonarodnjake, da aa temelju člena 249 st. ger mn inske mirovne pogodbe poteče dne 16. iulijn t. I rok, do katerega se Imajo avstrijski vladi predložiti zahteve za povratek imovine, ki so bile predmet razlastitve v področja bivšega avstrijskega cesarstva in ki še danes obstojajo. + Trgovinska poeodba med Polja*! lit Romuni. Pogajanja poljske ln romunske delegacije za ustvaritev trgovinske pogodbe so končana. Skoraj v vseii točkah se ie ostala samo teritorijalna vprašanja ln vpra-Sanšanja glede uporabe glede uporabe romunskih pristanišč po poljskih, kakor tudi nekatera manj važna vprašanja + Katastrofalen rotažaj danske industrije. V Ropenhagnu se je vršil pretečem teden velik kongres danskih industrija* cev, kjer se ie razpravljalo o kritičnem položaju danske industrije. Po sklepu tega kongresa naj trgovska zbornica zavtevj od vlade, da ii pomaga iz tega katastrofalnega položaja. + Povišanje telelouskili pristojbin * Avstriji. Kakor se uradno poroča, bo moralo prometno ministrstvo v bližnjem času zvišati brzojavne in telefonske pristojbine. Besedni tarif za brzojavke v tuzem-stvu se bo zvišal za navadne brzojavke na štiri krone, za časopisne brzojavke na dve kroni in najmanjša pristojbina na štirideset kron. V prometu z Nemčijo, Švico, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Madžarsko se bo zvišala besedna pristojbina na šest kron, oziroma na tri kreme, najmanjša pristojbina pa na šestdeset kron. V prometu z Italija se bo zvišala besedna pristojbina na devet j kron, oziroma na 4.50 K, najmanjša prist-Jj-| bina na 90 K. Za drugo inozemstvo se Se-i le pred- kratkim povišane pristojbine ne bo-! do povišale. Telefonske pristojbine za !n"' zemskl promet se bodo zvišale za 200%, telefonske pristojbine na Dunaju za 80 do 150%, zunaj Dunaja pa za 100%. V telefonskem prometu s Švico se bodo pristojbine močno povišale, ker se doslej še al primemo vpoštevala tečajna razlika med krouo in švicarskim frankom. V prometu z Madžarsko se bo po vzajemnem sporazumu valuta zlatih frankov vzela za podlago pristojbinskih računov. V prometu s Češkoslovaško in Poljsko pa se bodo računale tuzemske pristojbine z gotovimi pribitki. Dnevne vesti. I Nas novi podlistek M. Zevaco: ! začne izhajati prihodnji teden. Koroško« — Uredništvo Jugoslavije. V Vašem cenjenem listu z dne 22. t. m., v članku »K vprašanju, ljubljanskega Kasinovereina« sc nahaja ta-le pasus: »Io tiiso potrdil le različni strankarji, temveč je izjavil s sv > }o častno besedo tudi dr. Šmalc, da je Iskal s prijavnico 25 univerzitetnih profesorjev zaman g. Btenca, kar je le ta tudi sam priznal in se izgovarjal s tem, da je imel dopust. — Prosim, blagovolite popraviti to netočnost po resnični moji Izjavi, ki je Ma ta-le: »O. Bitenca sem Iskal v soboto do določenega termina s prijavno listo 25 kandfdatov, med temi so bili vseučlllš-ki profesorji, slovenski pisatelji In odborniki Slovenske Matice, a ga nisem našel.« Z odličnim spoštovanjem dr. Matej Šmalc. Zgorajšnji popravek lojalno priobčujemo. V hipni stilizaciji včerajšnjega članka je naš poročevalec izpustil r,slovenski pi-in odborniki slovenske Matice«, kar gfe ea dejstvu, da gospod Bitenc ni bil na *RS$em mestu, ničesar ne Izpremeni. Podporniki edlnstva in iilihov fond. Ministerstvo prosvete je poslalo v Ljubljano »bagatelo* milijon dinarjev za »podpornike ediustva«. Na račun, ki ga bo položilo odgovorno mesto o toni fondu, so razni boritelji za edinstvo naroda zelo radovedni. Kolikor smo zvedeli dosedaj, je dobilo nekaj voditeljev nekaterih organizacij po par sto kron, neka akademija (tega imena pa pri nas že dolgo nismo slišali) pa bale 400.000 K. Kam je šlo ostalo, vemo pa tako malo kakor o tej »akadem-#«. Za pojasnilo bi bili zelo hvaležni, kajti ta denar je denar naroda. — Naše kulturno delo v Parizu. »Jugoslovanska Sekcija Instituta Slovenskih Nauka« v Parizu, katere »Kulturni Odbor« zadnji čas posebno deluje, tiska kot najnovejšo Izdajo »Sedanjih vprašanj« (Ouesti-ons contemporaines), knjigo »Naučni život Jugoslovana«, ki jo je spisal na francoski akademiji znanosti g. Louis Leger. — Kranjska Industrijska družba na' Jcsenicah je baje nacionalizirana, toda !e v (oliko, da s poslovenjeno firmo na zunaj siepi slovensko javnost. Notranji ustroj pa Je ostal nemški, uradništvo je nemško la družba si drzne narodnim tvrdkam in zavodom na slovenske dopise nemško odgovarjati. Zaradi »nacionalizirane« industrijske družbe bi si morale naše trgovske tvrdke in zavodi držati nemške dopisnike ali vsaj tolmače, samo, da ostanejo nemška nacionalni uradniki v službi pri družbi. V očigied naši malomarnosti in popustljiva-sti si naduti tujci brez skrbi privoSCaJo taka krvava Izzivanja. — Razpuščeno društvo. Društvo »Zarja« na Brezovici je razpuščeno iz državnih Mteresov. — Nov odvetnik v Slovenjgradcu. O. dr. Ferdo Pirnat je položil odvetniški izp.t ter je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Slovenjgradcu, kjer Je že dosedaj vodil pisarno polt. dr. Rajha. — Umri ie na Dunaju dvorni svetnic dr. Viktor Urbantschitsch, rodom iz Gorenjske. Pokojnik Je bil izredni profesor hi vodja klinike za ušesne bolezni. Izdal ;e tudi učeno knjigo o zdravljenju ušesnih bj-‘ezni, ki je prva čna knjiga te stroke. — Pazite na otroke. V ljubljansko bolnico so pripeljali težko ranjeno 61etno Franico Kršičcvo iz Borovnice. Otrok Je vtaknil bojo v kolo, ki mu Jo Jc zdrobil d. — V Hostah Je padel z drevesa 121etni sin ključavničarskega mojstra v Novem Vod-matu » si zlomil roko ter pretresel glavo. Poškodbe so težke. Slab kup. V nedeljo se je vršila v Po-drečah pri Kranju veselica. Od te veselice je pa ostalo v sodčku še nekaj vina In Jakob Mohorič, posestnik iz Podreč ga Je ponudil Josipu Rozmanu delavcu od ravno tam, rekoč: tu v sodčku ie gotovo ostalo še pet litrov vina, kdo ga kupi? Rozman dvigne sod in po teži je takoj spoznal, da je v sodu še več kot 5 litrov vina. Zbra’1 so denar in plačali vino Mohoriču. Pri točenju pa so dognali, da je bilo vina več kot 10 litrov in to je Mohoriča tako pogrelo. da je zagrabil za poleno, s katerim ie bil podložen sod in udaril ž njim Rozmana po desni roki. Ko se mu je Rozman postavil v bran, zagrabil je Mohorič za nož m ga trikrat sunil v hrbet. — Zglasila za sprejem v I. letnik drž. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani sprejema ravnateljstvo v nedeljo, dne 10. Julija t. 1. od 8.—12. ure Vnanji učenci se lahko zglasijo tudi pismeno. Učenci (učenke), ki so dovršili s povoljnim uspehom 4. razred srednje šole (liceja) ali nastavni razred meščanske šole, se sprejmejo brez izpita. Sprejemni izpiti za ostale — ako bo še kaj prostora — se bodo vršili 9. in 10. septembra. — Prošnia Iz Koroške la Mežiške doline: Da utrdimo našf' mladini ljubezen do domovine, ji moramo dati priliko, spoznati svoj narod. Ako hočemo to doseči, moramo skrbeti, da se mladina izuči kake obrti v domovini. Zato se obračamo na V»e obrtnike m trgovce, ki rabijo obrtni hi trgovski naraščaj, da se pismeno obrnejo na podpisani urad. Učenci bi morali imeti seveda ceio oskrbo pri svojem gospodarju. Mlad In« sn ranim* osobito z* ključavni- čarstvo In mehaniko, zato se prosi, da se omenjeni obrtniki na to ozirajo. Mladina je iz Mežiške doline in deloma tudi iz zgubljene Koroške. Dopisi naj se pošiljajo raa uredništvo lista. Ljubljana. = Conite Begouen. V torek se je pripeljal v Ljubljano slavni publicist in znanstvenik grof Be^ouen. Na kolodvoru so ga pozdravili v imenu pokrajinske vlade poverjenik za uk in bogočastje dr. Skaberoe. v imenu univerze pa rektor dr. Riz. Zupančič in prof. dr. Zolirer. Gosp. grof je gost ljubljanske univerze ter stanuje v hotelu »Unionu«. Iz Ljubljane odide na Gorenjsko in Dolenjsko, odkoder se poda na Šajersko. Vsa njegova pota so posvečena znanstvenemu nroučavanju. Slovenci smo veseli in ponosni, da nas je obiska! preizkušen zagovornik. = Conite Begoucn bo imel v petek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer v zbornici univerze (deželni dvorec) predavanje o prehistorični umetnosti. Predavauje je javno in za vsakega prosto. Vendar se občinstvo vabi. da si zagotovi prostor v dvorani. kjer so sedeži numerirani. v četrtek ali petek dopoldne (od 10. do 12.) na univerzitetnem sekretariatu Za galerije ni potreba posebnih vstopnic. Prepričani smo. da bo občinstvo znalo ceniti odličnega znanstvenika in iskrenega prijatelja našena naroda ter napolnilo preda-valino dvorano. Afera Kovač - Kogoj. Matij Kogoj, skladatelj in kritik v Ljubljani Je svoječns-lio precej ostro ocenil opernega pevca Leopolda Kovača iz Ljubljane. Kovač se Je čutil užaljenega in je smatral kritiko kot osebno in pretirano slabo. — Zadostil 3e dozdevni krivici s tem, da Jc 13. aprila t. 1. osebno napadel Marija Kogoja prod dramskim gledališčem, in.sceni ral tragedijo na cesti, in pretepel svojega kritika. Zaključila sc Je cela zadeva pred okrajnim kazenskim sodiščem tako, da Je bil f-t-opold Kovač obsojen zaradi prestopka zoper telesno varnost na 600 K globe, Uojko Trbuhovič pa kot soudeleženec, ki je pri isti priliki odstranil Kovaču ovire in mu dajal pogum na 200 K globe. Nerazdelno plačata oba Kogoju za bolečine, zdravniško spričevalo In očala 654 K, za ostalo odškodnino pa le savrnilo sodiS&e toZnfka na pot civilne pravde. — Samomor srbskega akademija. Slušatelj filozofske fakultete na ljubljanskem vseučelišču O brado v lč Milan iz Lozice v Srbiji, o katerem smo poročali, da se Je ustrelil v Loku zaradi pomanjkanja ln bede leži še vodno težko ranjen v bolnici. Cela zadeva še ni popolnoma pojasnjena >n se še ne ve ali se Je Obradovič ustrelil sam, ali pa Je bil ustreljen. — Živega kanarčka Je naAel dr. Murnik Viktor v Knafljevi ulici. _ pobegnila le od svojih starišev na Blciweisovi cesti 5t. 15 181etna hčerka Marija Zajc. Sumijo, da Je šla v Gorico. — Od oddelka za zaščito dece v Ljubljani ie pobegnila 121etna Zore Ivanka, rojena Primorka. Dekleta so zasačili svoječasno na glavnem kolodvoru v Ljubljani, kjer Je ukradla ženski ročno torbico s 700 kronami denarja _ českosioveuska s po rt ovni XI. do-voluje si tlmto z vati všechny, o česky šport se zajimajicl Cechy v Ljubljani, do ustanovujlci schuze, konane ve Ctvrtek dne 23. června o 8.5 hod. večer v restau-racl »Narodni dom« s nasledujiclm programom: Volba predsedy, mistopredsedy, po-kladnlka, ieduatele (sprave domu), 4 členu vyboru a kapitana: volne navrhy a ruzne. Ustavujlcj vybor. — Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo sc obrača do cen], gg. trgovcev in zavodov s prošnjo, da zopet pokažejo svojo naklonjenost do tega toil potrebnega društva in mu blagovolijo nakloniti primerne darove za srečelov povodom veselice dne 3. julija. V to od društva pooblaščeni člani se zglase pri njih tekom prihodnjega tedna. Denarnih prispevkov člani ne smejo sprejemati. — Odbor. — Na liceju v »Mladiki« so razstavljena ročna dela in risbe gojenk v dneh 23, 24 in 25. junija. Razstava bo otvorjena v četrtek 23. t. m. ob 11. uri. Častito občinstvo je vabljeno, da sl ogleda v času od 8.—13. in 15.—19. ure. — V soboto dne 25. t. m. se pridruži tej razstavi razstava kuhinjskih izdelkov licejske gospodinjske šole. Podrobnosti bodo še priobčene. •— Vojaški koncert na vrtu hotela »Union« v Ljubljani se vrši v četrtek dne 23. t. m. od pol 8. do pol 11. zvečer. — Krajevna organizacija NSS za dvorski okraj priredi v soboto, 25. t. m. zabavni večer v restavraciji »Zlatorog« v Gosposki ulici. Na sporedu so pevske točke in godba tamburaškega orkestra »Bratstvo« ter nastop slavnega indijskega čarovnika Nyaya-Sahiba, ki se na potu v Italjta ta večer ustavi v Ljubljani. Maribor. Osebna vest. Dr. Leopold Le-nard je prejel iz ministrskega pred-sedništva brzojavno obvestilo, da je prevzet v Beogradu v državno službo ter se vabi, naj se čimpreje predstavi na svojem novem službenem mestu. Da počasti tuk. podružnica Jug. Matice svojega zasluženega odbornika in vnetega narodnega delavca pred njegovim odhodom iz Maribora. mu je priredilo v sredo večer poslovilni večer v restavraciji Narodnega doma. Izpred mariboske porote. Viničar Josip Exerl iz Rožpoha, ki je dne 2. februarja v Gornji Sv. Kungoti brez povoda ustrelil 7 vojaško puško posestnico Marijo Sori. mater 8 otrok, ie bil v pondeljek obsojen od porote na smrt na vešalih. — Vodja okrajne bolniške blagajne v Zg. Radgoni, 24-letni Josip Spavzapan iz Gorice, ki ie poneveril v škodo bcluiške blagajne v dobi od 30. junija W2() do 11. februarja 1921 okrog 30.000 K, je bil v torek pred poroto obsojen na 18 mesecev težke ječe. Avtomobilska zveza Mar^jor-Lju-tomer. Ker nova družba, ki je uvedla začasni avtomobilski promet med Mariborom in Ljutomerom še ni dobila zaprošene koncesije, je pred kratkem opustila že uvedeni in nujno potrebni ustrezajoči avtomobilski oroniet na tej progi Tako so Si Gorice zopet odrezane od Maribtvra. Ust avl ten ni samo osebni promet, ampak tudi pošta se dostavila v šeni lenarškem okraju tako neredno in počasi, kakor morda niti v Albaniji no. Ali je res ni oblasti, ki bi tem skrajno čudnim razmeram mogla od-pomočlV Mariborsko gledališče uprizori v četrtek »Orfei v podzemlju«, v soboto pa kot častni večer tenorista Šimenca opereto »Caričlne amacon-ke«. Ce!?e. CoOska evangeljska občina. Minulo nedeljo je bil z običajnimi slovesnostmi od seniorja Frica Maya , uveden v službo vikar Gerhard May. Nemške hišne redo najdemo še vedno v raznih celjskih hišah celo v slovenskih. Skrajni čas bi že bil. da bi se isti zamenjali s slovenskimi. Čudimo sc. da slovenske stranke tega ne storijo same. Cvetlični dan priredi poverjeništvo organizacije vojnih invalidov v Celju v korist invalidom, vdovam in sirotam na dan 29. junija. Preko 30.000 kron čistega dobička je prinesla zadnja velika prireditev podružnice Jugoslov. Matice v Celju. Podružnica Družbe Sv. Cirila In Metoda v Gaberiih pri Cellu ima danes v sredo 22. t. m. zvečer v Sokolskem domu svoj redni občni zbor. Stanovanjska In stavbena zadruga v Celiu ima danes v sredo 22. svoi občni zbor ob polu 8. uri zvečer v Narodnem doimt. DRUŽBA SV. MOHORJA V NEVARNOSTI. Družbi sv. Mohorja preti nevarnost, da ne bo mogla več delovati za Slovence po svojem prvotnem namenu. Družba je bila ustanovljena za vse slovensko ljudstvo. Nad 90% vseh družbenih članov biva v Sloveniji, kjer naj )e tudi sedež Družbe. V vodilih opravilnega reda Družbe se izrečno imenujejo dosmrtni člani, torej člani vse Slovenije, kot tisti, ki odločujejo o imetju in vodilih družbenega opravilnega reda. Dosmrtni člani mora’o torej odločiti, koliko in kako se morajo pravila in vodila izpremeniti, da bo Družba ostala tudi vnaprej voditeljica in vzgo-| Jiteljica vsega našega naroda. Zategadelj j se pa družbeni odbor ne sme več voliti po i celovških družbenikih, kakor tudi Družba ne more imeti še nadalje svojega sedeža v Celovcu, kjer ni ne zadosti slovenskih literarnih ljudi in ne svobode. Upali smo, da bodo vsi odborniki ostali pri svojem prvotnem sklepu glede premestitve družbenega sedeža na Prevalje. Žal, da dobivamo iz Celovca povsem j neugodne odgovore. Nastal je spor, ki ga ‘ ie treba poravnati in to čimprej, da se na-| rodno imet;e, nabrano med vsemi Sloven-| ci, ohrani slovenskemu narodu. Zato se zdaj razpošiljajo poverjeništvom potrebna pojasnila in glasovnice za dosmrtne člane V mestih se naslavljajo tiskovine na posameznike, kolikor so znani naslovi. Poverjenike in dosmrtnike pa prosimo, da smatrajo sodelovanje pri tej Izredno važni zadevi za svojo narodno dolžnost. Dosmrtni-ki naj se čimprej zglase pri svojih krajevnih poverjeništvih, da nam poverjeniki nemudoma morejo vrniti podpisane glasovnice. Slovenska zmaga na Koroškem. Sedaj je ugotovljeno, da ie Koroška slovenska stranka dobila pri volitvah v deželni zbor nad 10.000 glasov ter so vsled tega izvoljeni za deželne poslance dr. Mišič. Kraiger in Vošpemik. Pred vojno so imeli koroški Slovenci le po 1. največ 2 poslanca. Kako respektira koroška uprava mednarodne pogodbe. Učiteljica Helena Seti-na v Apačeh Je šla dne 14. maja 1921 s pravilnim potnim listom v Šmihel pri Pliberka. Pri orožniški postaji (Hrustu) lo orožnika ustavijo, da sc legitimira. Zahtevali so »Impfzeugnis«. Ker ga ni Imela ji pravi orožnik, da se mora ali vrniti, ali pa bode 42 dni kontumacirana. Tako so lo prisilili, da Je šla nazaj črez meja Slovenski delavci se še vedno odpuščajo. Slovenec Filip KaJtenhauser Iz Blata Je bil zaposlen na kolodvoru v Pliberku. Na dan slovenske zmage pri občinskih volitvah občine Blato dne 24. aprila t I. le ustrelil parkrat iz možnarjev. Dne 27. aprila t 1. pa ga nahruli pri delu delavski paznik Lubas radi tega, češ, držiš s temi »črnimi (Slovenci), a kruh Je pa le dober soc. dem.« Bil Je od dela odpuščen. NASTOP ~KONSKRVAT!STOV~GLASBENE MATICE. Prvi nastop konservatorlstov Olasbe-ne Matice v Ljubljani sc vrši v petek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Letos pretečeta dve leti odkar si le Glasbena Matica ustanovila svoj konservatorij, ki se bo sukceslvno — tekom let — v ccloti Izgradil. Nastavke za vse stroke in oddelke konservatorija že ima. Kor traja konservatorijsko izobraienje po raznih strokah 6—10 let in se mora notranje-mu delu posvečati največja pozornost, do smeli po sklepu konservator ijsk ega sklepa Javno nastopati le gojenci zadnje«* event. še predzadnjega letnika In to i razloga, ker morajo resne študije v inter-Hum mimo in brez hrupa potekati. Veiba-nju in nastopanju gojencev pa bo dana možnost In obveznost čim večkrat v letu nastopati v internih vajah in priredbah pred učiteljskim zborom in gojenci. V petek nastopi v Ljubljani prvič v večjem obsegu orkester gojencev. Svlralo bo 49 m> čl, izmed teh je 45 domačinov - Slovencev, gojencev konservatorija in le 4 sodelujoči so poklicni glasbeniki. Izvajal! bodo londonsko I1aydnovo sinforajo, orkestralni stavek gojenca kompozicijskega oddelki P. K. Kolba in izvršili spremljevanje klavirskega solo - nastopa. Orkester gojencev Je v letošnjem šolskem letu sledeče st-stavljen: 12 I. gosli, 9 IL gosli, 4 viole, 4 čeli, 2 kontrabasa, 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 tagota, 2 rogova, 2 trompeti, 2 pozavni in 2 tolkali. Z dovoljenjem vojaških oblasti in kapelnika dr. Čerina se kot gojenci konservatorija vežbajo tudi vola-ški elevi. Oni so in nastopajo kot gojenci konservatorija. Važnost in potreba gojitve in Izobraževanja v orkestralni stroki, leži na dlani. Gojitev komorne glasbe na konservatoriju pa se dokumentira z Izvajanjem 2 stavkov Borodinovega kvarteta. O resnem delu ln stremljenju konservatorija Glasbene Matice naj se občinstvo samo blagovoli prepričati. Sokolstvo. Sokol I. izdaja železniške legltimac?1e za znižano vožnjo v Osijek onim, ki so »e priglasili do 15. t. m. v četrtek in petek od 16.—19. ure v društveni sobi. Ljubljanski Sokol izdaja železniške legitimacije za zlet v Osijek onim, ki so se priglasili, v sredo in četrtek od 18. do 20. ure zvečer v odborov! sobi v Narodnem domu. S&iorfr m turistika. Francoska nogometna reprezentanca Je prispela včeraj po;>oldue v Ljubljano. V moštvu je 6 francoskih interna-cijonalcev. Današnja tekma proti reprezentanci Slovenije Je prva tekma s Francozi v .Jugoslaviji. Pričetek tekme ie določen na pol 7. uro, torej tako kasno, da JI bo vsakdo mogel prisostvovati. — Da ne bo pri blagajnah navala, se priporoča, nabaviti vstopnice v predprodaji pri Kancu ln Pe-valcku v Zidovski ulici. Blagajne na prostoru sc otvorljo ob pol IS. uri. Gfedališee In glasba. Pevski zbor Glasbene Malice. Clanj pevskega zbora, ki še niso bili prelzkuie-ni iz petja, naj pridejo zanesljivo danes, četrtek 23. t. m. ob pol 9. tiri zveder v dvora!'«- št. 14. Mali oglasi. IPrcd® se: TRGOVSKA HIŠA za vsako podjetje pro« da pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3. 1099 HOTEL 20 sob, mesarija, trgovina pri kolodvoru. POSESTVA po 4, 8, 13, 25, 30 In 34 oralov e pohištvom in vsemi kulturami. DVE TRINADSTROPNI HlSl najlepšl V Mariboru 400.000 din. AUTOMAT vGramonela« na 2 valjarja, dobro ohranjen. Igra zelo glasno, se proda. Cena iako ugodna. Vinko Ambrožič, Gor. lx>gatoc 1098 RADI SELITVE se ceno proda dobro ohranjen klavir. Na ogled v trgovini Stergar, Leskovec pri Krškem. Istotara Je na prodal čez 700 komadov različnih nad 20 let starih znamk vseh držav. 1097 SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE umjetničke, hlstorlčke, Ijubavne Itd. Papir svake vrsti uz vrlo jeftine cijene no« dl Ceškojugoslovenska knjižara J. Uerejk, Zagreb. 1°®2 PREVZAMEM VEČJO MNOŽINO HLODOV za takojšnje rezanje proti plačilu pod ugodnimi pogoji na svoji žagi. Ivan Šiška, parketna tovarna in parna žaira v LJublJt* ni, Metelkova ulica 4. 1080 Kup! set BALIN . KROGLE nove ali stare, kupi takoj R. Herzog, z4 stilničarka »pri Levu«, Gosposvetska ce« sta štev, 16. S&uilfee: KROJAŠKI POMOČNIK, dobro izvežban in vajenec se takoj sprejme pri A. Medvedšek, krojač, Loke št. 20 pri Trbovijali. 1096 SPREJMEM VAJENCA s primerno naobrazbo Kunc Franc, foto* grafskl atelje, Ljubljana, WoMova ulica. 1098 VEČ MEHANIKOV za dvokolesa ln otroške vož’čke se spre]* me. F. Batiel, Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 4. 1097. SPREJMETA SE dva učenca za trgovino s primerno šolska naobrazbo in pošteno vzgojo. Sprejme »e tudi zanesljiv hlapec. Nastop takoj. Frano Majdič, Kranj, trgovina s špecerijskim n kolonljalnim blagom, delikatesami In deželnimi pridelki. 1067 2 MLADA PRIPRAVNA DELAVCA sprejmem, katera bi izučil v papirni stro> ki. Prednost imajo on!, ki so se izučili kakega obrta ali dovršili obrtno šolo. Karto-nažna tovarna J. Bonač sin Ljubljana. 1068 VEČ ČEVLJARJEV za prvovrstno delo sprejme takoj v služba tvrdka Dragotin Roglič v Mariboru, Koroška cesta 19, proti prvi mariborski tarifi. Ponudbe na tvrdko. 1078 URADNIK VELIKE TOVARNE, vesten v zaračunavanju plač, prejemanki in oddaji blaga želi spremenit! neodpov©. dano službo Cenjene ponudbe pod: »Zanesljiv« na upravnlštvo »Jugoslavije« 1085 GOSPODIČNA IŠČE UČITFLJICO ZA SRBOHRVAŠČINO. G.avno je konverzacija. Cenjene ponudbe pod »srbohrvaščina* na upravo lista. 1US9 Razno.: RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražlte cjenlke ruskih originalnih knjiga od ČeSkojugoslovenske naklade J. Heretk, Zagreb. % 10SI JIRASEKs FILOZOFSKA I11STORIJA. K 30.—. Sjajni historički I ljubavni roimn. Upravo izašao. Naručite sl odmah kod C&-škojugoslovenskc naklade J. Herejk, Zagreb. 10S0 SOBO event. s hrano išče uradnica. Ponudbe na upravo lista pod »J 30«. SPREJEMAJO SE v popolno popravo, dvokolesa, otročji vo-žički, razni stroji In deli. Emajliranje z ognjem In ponikljanje. F. Batjel, Ljubljana, * Karlovška cesta štev. 4. 1095 MESEČNA SOBA v Ljubljani za 3 odrasle osebe se išče za takoj. Ponudbe pod »Učiteljstvo« na Atoma Comoany, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trs 3 maj Zelena luč. Tujec, ki je bil dospel z večernim .vlakom iz Kodanja, je stopil v vežo odličnega hotela »Pod Lipami«. Ravnatelj hotela e zvedavo pomeril suhljati, gladko obriti došlečev obraz ter njegovo visoko postavo. »Američan«, ga jc določil sam pri sebi. Njegov pogled se je srečal s pogledom dveh hladnih, sivovišnjevih oči. in miren glas imi je rekel z rahlim ameriškim prizvokom: »Jaz sem Mr. Sanderson iz Novega Jorka. Ali sta moji sobi rezerirvani?« »Da, Mr. Sanderson.« se jc vneto vteknil vratar. »Številki 45 in 46. Vašo brzojavko iz Kodanja smo dobili snoči.« Sanderson je pokimal. »Sicer pa imamo tudi že pismo za vas. Izvolite.« To rekši je azročil Američanu po-ilolgast ovoj, ki ga je ta pogledal in spravil v žep. »Najrajši bi šel takoj v svojo sobo.« »Prav ,Mr. Sanderson. Dovolite, mi. da vas spremim osebno v vaše prostore.« Ravnatelj je krenil naprej, odprl vrata v dvigalo in povabil Američana vanj. Takoj nato je šinilo dvigalo v zgornje nadstropje. V enem izmed klubnih naslanjačev. ki so se košatili ob stenah veže, je sedel starejši gosood v smokingu; po kretnjah, držanju in vsem ostalem se mu je poznalo razločno, da je bil nekdaj oficir. Z izrazom najglobljega zanimanja je gledal velik časopis. Ko je Mr. Sanderson povedal svoje ime, se je stari gospod naglo ozrl v novo-došleca. Neopazno je nagnil časopis na stran in sledil tujcu z očmi. dokler ni izginil z dvigalom vred. Nato je vstal, krenil počasi k stopnicam, ki so bile tik zraven dvigala, ter se napotil v prv onadstropje. Zgoraj je srečal ravnatelja, ki se je vračal v pritličje. Stari gospod mu je lahno pokimal z glavo in odkorakal brez naglice po hodniku, s pogledom uprtim v številke sob. ki so se vrstile mimo njega brez konca in kraja. Pred številko 45 se je ustavil, ozrl se naglo in portkal. »Come in.« Stari gospod je odprl vrata; še hip, in stal je pred Mr. Sandersonom, Američanom. »Mr. Sonderson iz Novega Jorka?« »Da.« »Prav. Hotel sem vas obvestiti, da bo gospod Wendland čez kake četrt ure tukaj.« »Uvala vam, gospod nadzornik. Kaj še?« " »Hotel je obkoljen. Jaz sedim spodaj v veži, v drugem klubnjaku pri dvigalu. Naročeno mi je. da naj vam bom na razpolago, ako bi me potrebovali.« »Hvala vam, gospod nadzronik.« Po teh besedah je stari gospod odšel. Američan si je bil dal prinesti tople vode in je baš izkladal svoj kovčeg. ko je pozvonil sobni telefon. »Gospod Wendland je tu,« je javil vratar. »Pravi, da je dobil pismo, v katerem mu sporoča Mr. Sandeson, da želi ž njim govoriti. 'Je li resnica? »Ali right, vratar; pošljite ga ga gori.« Začulo se je rahlo brnenje dvigala; nekdo je nekje zaloputnil vrata; v naslednjem trenotku jc potrkal sobni strežaj na številki 45 in spustil tujca noter. Obilnemu in ši-rokoplcčnemu gsopodu je utegnilo biti nekaj več nego štirideset let. Črte njegovega obličja so bile nekam vznemirjene in v njegovih očeh se je izražala neutajljiva razdraženost. »Ne poznani vas. Mr. Sanderson,« je izpregovoril. ne da bi se bil predstavil. »Pravzaprav sc čudim samemu sebi. kaj me je premotilo, da sem se kar tako odzval povabilu neznanega človeka. Danes opoldne dobim na vsem lepem pismo, ki mi veli, da naj sc oglasim nocoj ob osmih v tem hotelu pri gospodu Sandersonu, Ali ste mi pisali to pismo vi ali kdo drugi, mi je neznano. Vsekako pa ne razumem, kako morejo ljudje tebi nič meni nič razpolagati z mojo osebo, in vas nujno prosim. „Mr. Sanderson. da mi to razložite. Ccsa želite od mene? Kdo ste? In končno — odkod veste moje ime?« Mr. Sanderkon ni trenii z obrazom. S prijaznim smehljajem jc pogledal razburjenega gosta in mu vljudno pokaza lstol. veleč: »Ali ne bi rajši sedli?« Napol zlovoljno se je spustil gost v naslanjač in napeto pogledal Američana v obličje. »Vi ste lastnik penzionata na Viktorijini cesti?« je povzel Mr. Sanderson z mirnim glasom. »Da,« je odgovoril gospod in jezno srdito namrdil obraz. x Izvrstno. Nedavno tega jc stanoval pri vas neki gospod —.« »Pri meni je stanovalo mnogo gospodov,« ga je osorno prekinil lastnik penzionata. >V mislih mi je določena oseba. Vojaški atašč Sanno.« Lastnik penzionata. ki se je spet pripravljal na resast odgovor, je z odprtimi usti pogledal Američana. V naslednjem hipu je hotel skočiti na noge; toda Mr. Sanderson mu je položil roko na ramo in rekel mirno: »Le sedite, gospod Wendland. Rad bi vas vpašal še marsikaj.« V pogledu, ki ga je uprl Wend-land v Američana, sta se prelivala osuplost in strah. Nato je dejal z negotovim glasom: »Kdo ste. Mr. Sanderson. mi je znano. In kaj nameravate. tudi ne vem. A to. da omenjate vojaškega atašeja Sanna. mi priča, da veste nekaj o stvareh, ki sc tičejo mojih nazasebnejših razmer. Kako je to mogoče, ne razumem; niti ne razumem, kam meri najin razgovor. Preden vam odgovorim. vas moram potemtakem pro-. sili, da mi pojasnite, kai nameravate s tem zasliševanjem: da jc ves najin pomenek zasliševanje in nič drugega, mi jc namreč jasno kakor beli dan. Govorite, ali pa ne zinem uiti besedice več. Kdo ste. Mr. Sanderson?« Američan je mirno pogledal gosta s svojimi hladnimi sivimi očmi ter rekel počasi: »Kaj nameravam, zveste v teku razgovora. Vprašali si e me tudi, kdo sem. To vprašanje mi je dokaz, da dvomite o pristno-' sti mojega imena. Vaš dvom ni povsem upravičen. Povedati vam hočem svoje pravo ime; nemara vam bo že znano.« Gospod Wend'and sc jc polugla-sno zasmejal. »Ne vem. odkod naj bi vas poznal,« je odgovoril osorno. »Z Ameriko nimam nikakih stikov. In če se nepišete baš Woodrow VVil-. son ali Thomas Edison, vam lahko novem naprej, da mi je vaše ime naj-brže povsem neznano.« (Dalje prih.) G t > u Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko zalogo jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, eev-jarakega orodja, rinčic In zapon sa čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in noSivkov ler vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje pri oblastveno poverjeni stavbni in/cncr Nsjveija iebira 1 Nizke eeuel NA VELIKO IN MALO 1 gyg jn g*?pšenično krušno, nekoliko grenko po 740 kron. Koruzo za km po 48C kron, dokler zaloga odda tvrdka Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta Štev. 81. LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica Stev. 7 B peclje!. slsvbcno podieljc za betonske, fcelezobclonake in vodne zgradbe. Izraba vodnih sil* Tovarna usnja v Radečah sprejme takoj treznega in zanesljiv, dnevnega taii-irtiii Prosto stanovanje. Oženjeni brez otrok, ki so v podobnih službah že služili, naj stavijo svoje ponudbe na gornji naslov. Gradbene podjetje Ing. Duhii, Ljubljana, Resljeva cesta 9. 8e priporoča za vsa v to stroko »padajoča dela. • • lil m\ za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: ka šukfeve p8oi€e, vsako vrsto asbesfa, kcSn-gsrila, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trojno veliko zalogo JiEriiieMjiti LiftifoSiana. CZ=E Obnovite naročnino tako/, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi j italijanski 400 yardov od 24/50, znamke „Kuna“, oucent a 75 K, dalje znamka „Milder“ od 10/60, Copati: Aida, Maria, Geisho, Tripoli i. t. d. Pa vol a za kvačkanje, podvlake (Muterfaden), trakovi za čevlje, robci in drugo kratko blago. Nudimo po najnižji dnevni ceni; veletrgovina kratke in pletene robe t Promet tehn. in imJust. pocSfefjs dr. z o. z. v Ljubljani' <5ra«*Iže 9. jako poc&nl zaradi premenjene dispozicije proda *1RI 1 električ. motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown-Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost ZAGREB, Jeločicev trg 33 dvori&Če. Proda se večje posestvo,! obstoječe iz treh stavb. Poizve se v Rožni dolini št. 150 pri Ljubljani. Oglas. Nabava ovsa (zobi). Pozivaju se intresenli da stave Komandi Dravsko divizijske oblasti pismeni ili ustmene ponude za izporuku ovsa (zobi) franko intendantsko slagalište i to: za Ljubljano 120*000 kg, za Maribor 110.000 kg, za Celje 20.000 kg. Zakljucivanje pismene pogodbe 30. juna pro podne 11 intendanturi Drav. div. obl. — Slagalište imaju želez-ničko pruge. — Prodaja u vojničkim vrečama ili alarinfuza. — Uslovi mogu se videti kot divizijske intendanture. — Rok izporuke od l.jula do 10. jula t. gotl. — Kavcija 10 */„ ponudjene cene. — Ponudbe biljegovati sa 2 dinara. Komanda Dravske d!\iz!fslre oblasti. E. broj 9147. — BaKe3$EBM5£Ki6K3P2Ji' ©eSas. Mava 118 isrosa pelmina n Dtavsks fiiiajie oiilasl. Gadje gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahlo za malenkostno svoto 14 kron pri Jffl 11111" t Minil Pozivajo se svi zainteresovani, da podnesu svoje pismene ili usmene ponude 25. juna ove godine do 11 ča-sova pre podne bilo intendanturi Dravske divizijske oblasti, bilo Komandantu Vojnog okruga u Mariboru, pošto če se toga dana zaključivati pismena direktna pogodba za isporuku 20.000 kilograma petroleuma. Prodaja franko Intendantsku slagalište Maribor u sudovima (bacvama ili malim kantama) ponudjaca, predaja 15 dana po odobrenju pogodbe. Izmed svih interesovanih vrsice se uzja pogodba licitiranja. — Uslovi stoje na uvidjaj kod Intedanture Dravske divizijske oblasti i Komande Vojnog okruga u Mariboru. — Primaju se ponude od 1.000 kilograma i više. — Ponudbo snabdeii sa telesom od 2 dinara^ — Kavcija 10 o o od vrednosti ispomke a za strane državljane 20 Dravska divizijska oblast. E. broj 9145. UDiMO: "9% filavnEhe, Sasrsa zaponke, koKeisa sapanke, Kole, vliUe, 2i£ce, lesno rosno; Psrftim, »«0*81® sa ferhe. puder, fer^lsKtfKe; Ve2i