SLOVENSKI
VESM
CELOVEC TOREK 9. MAJ 1989
Letnik XL!V. Štev.34(2457) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
1000 din
P. b. b.
„Dopnnos h
kuttumi
identiteti"
„Medtem ko pouk tujih jezikov odpira pot v druge dežeie in k drugim kuituram, naj bi jezik narodnostnih skupnosti doprinese! k kul-turni identiteti in boijši dru-žbeno-integrativni komunikaciji", je izjavita zvezna ministrica za pouk dr. Hiide Hawliček (stika zograj) v posebnem intervjuju za Slovenski vestnik".
Havvtičkova, ki je v razgovoru z gtavnim urednikom Ivanom Lukanom tudi poudarita, da je zanjo togično, da je v zgoraj navedenem smislu večjezičnost „doprinos tako k odpiranju naše države preko meja kot tudi k boljšemu razumevanju lastne mnogohkosti in raztičnosti znotraj državnih meja.
(/Ju/jr /ur 2. .svru/uj
Predstavniki ZSO na pos pri ministra Haraidu Etuu
ovoru
Delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika dipl. inž. Feliksa Wieserja je v ponedeljek v razgovoru z novim ministrom v Uradu zveznega kanclerja inž. Haraldom Ettlom razjasnila svoja stališča do vrste pomembnih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Težišče razgovora so bila vprašanja sosveta. Zakona o narodnih skupinah. ki ga obe organizaciji odklanjata, ter nova šolska uredi-
tev, ki ločuje otroke po jezikovnih kriterijih. Člani delegacije ZSO pa so tudi zahtevali ustrezno financiranje otroških vrtcev, izobraževanje dvojezičnih vzgojiteljic ter takojšnjo ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije, za katero so se dogovorili že februarja lani. Delegacija ZSO je na razgovoru od ministra Ettla zahtevala tudi podporo za razne druge ustanove koroških Slovencev, kot so npr. mladinski domovi knjižnice, itd.

A



A ".


'i'

- mA
^ -

K







it'


„Dvojezični pouk zboljšuje poklicne možnosti in življensko kvaliteto" je med drugim rečeno v simpatičnem letaku (Izdajatelji: „Iniciativna skupina „Slovenščina, moj jezik", SPZ in KKZ), ki je priložen današnji številki.
Bo dežefni gtavar Haider?___
Odpor prod njcmtL narašča!
Čeprav sta se ob uredniškem zaključku OVP in FPO še vedno pogovarjali o novem deželnem glavarju, je kazalo, da bo OVP podprla Haiderja, zato pa dobila dodatni sedež v deželni vladi. O časovni delitvi funkcije, kot je to OVP zahtevala še na predvečer seje, se sploh niso več pogovarjali, pa tudi izjava zveznega predsednika OVP Rie-glerja pred sejo na Koroškem je jasno pokazala, da se je koroška OVP očitno pripravljena popolnoma vpreči v
Haiderjevo politiko, samo da bi na ta način preprečila izvolitev deželnega glavarja iz vrst S PO.
Bo torej človek, ki je izjavil, da je avstrijska nacija „spaček", ter da „bo Koroška svobodna šele potem, ko bo nemška", dejansko postal deželni glavar? Očitno bi ga zdaj lahko preprečili samo še socialisti, če bi ob glasovanju v deželnem zboru zapustili sejo, tako da ne bi bilo prisotnih zadostno število poslancev (24). Toda tudi sicer
odpor proti Haiderju raste. Sinoči v času pogovorov med OVP in FPO je proti njemu demonstriralo nad 300 ljudi. Demonstracijo je pripravil osebnostni komite, v katerem med drugim sodelujejo tudi mladi socialisti, ZSO, KPA in razne druge skupine. Predsednik JG Peter Kaiser je dejal, da Haiderja ne morejo sprejeti brez protesta, Jože Messner pa je rotil vse demokrate, naj tudi v tem trenutku strnejo sile in se borijo proti politiki, ki se najbolj očitno
kaže v stalnem pritisku na manjšino. Dr. Marjan Sturm pa je že na tiskovni konferenci poudaril, da je prav Haider odgovoren za zaostritev politične klime na Koroškem, demokratične sile pa je pozval, naj se Haiderju ideološko in politično uprejo. Greti Hribernik (KPA) pa je poudarila, da je mesto deželnega glavarja preveč pomembno, da bi ga lahko prepustili človeku kot je Jorg Haider.
Andrej Mohar
PREBERiTE
2 Vestnikov večer v Galiciji
2 Koroška v zrcalu
3 Aktuaina razgovora o šoistvu
4 Zadružni list
6 Prireditveni koiedar
6 Vestnikov roman
7 Teievizijski in radijski spored
8 Presenetijiva zmaga SAK-3:0
10 !et vrtca v Šentpnmožu
Številni otroci, starši, bivši gojenci in prijatelji vrtca so se v nedeljo zbrali v šentprimoškem kulturnem domu in počastili njegovo 10. obletnico.
Potrebo po organizirani predšolski vzgoji slovenskih otrok v škocijanski občini in okolici je pred desetletjem realiziralo Slovensko šolsko društvo ob izdatni pomoči Skupnosti otroškega varstva Slovenije, pokroviteljstvo pa je prevzelo trgovsko podjetje Metalka. Občina, dežela in država imajo žal še vedno mačehovski odnos do vrtca, ki pa kljub temu z velikim prizadevanjem vzgojiteljic in krajevnega sveta dosega zelo dobre vzgojne uspehe.
Na prireditvi so nastopili otroci iz vrtca ter otroška zbora Danice in iz Škocijana. Besedo ob slavnosti pa so povzeli Franci Einspieler, Milena Groblachcr, predstavnika Skupnosti otroškega varstva Slovenije in pokrovitelja.
Sosvet: Dunaj čaka na ugovore do konca maja
Ustavna služba pri Uradu zveznega kanclerja očitno zaključuje postopek za ustanovitev sosveta za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Vsem pristojnim strankam in organizacijam je Urad zveznega kanclerja prejšnji teden posredoval predvideni sestav sosveta in jih pozval, naj do 31. maja 1989 zavzamejo stališče do predloga. 16-članski sosvet bodo - v kolikor ne bo ugovorov - sestavljali: župana Hanzi Ogris in Othmar Baurecht, občinski odbornik Engelbert Ojster (vsi SPO), deželni poslanec Leo Uster (OVP), Hubert Kotschnig (FPO) in državni poslanec Karel Smolle (KEL) kot predstavniki strank. Cerkev je imenovala dr. Valentina Inzka in dr. mag. Anton Korena; ostalih osem članov lahko imenujeta obe osrednji organizaciji koroških Sloven-
cev. Narodni svet koroških Slovencev je, kot je znano, s prenagljeno poslušnostjo imenoval iz svojih vrst že kar osem zastopnikov, čeprav mu po zakonu pristojajo le 4 mesta.
Zveza slovenskih organizacij bo - po izjavi tajnika -aktivno izkoristila možnost za zavzetje stališča in bo po oceni položaja v pristojnih organih izrazila svoje pripombe na sosvet. Naj le opozorimo na to, da ZSO vztraja pri uresničitvi memoranduma s strani vlade še pred imenovanjem članov sosveta, kakor je bilo to dogovorjeno z ministroma Loschnakom in Meis-serjem februarja 1988. Najvažnejša točka pri tem je obvezujoče zagotovilo zveznih in deželnih politikov, da se ustanovi dvojezična trgovska akademija.
AA/Zje nu 2. V/u/;;')
^9. maj 1989


Protesti proti pristajanju Draknov
Haw!ičkova: ^Doprinos h kuiturni identiteti^
CELOVEC.-Komaj seje zvedeto za načrt avstrijskega obrambnega ministra Licha-ia, da hoče lovce prestreznike tipa Draken v bodoče v večji meri namestiti tudi na celovškem letališču - letališče v
Novo društvo
CELOVEC. - V sredo, 10. maja 1989, bo ustanovni občni zbor „Skupnosti staršev za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu/Elternkreis zwei-sprachige Volksschule in Kla-genfurt". Začel se bo ob 19. uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, Mikschallee 4.
Voiitev župana
SELE. - Predvidoma v sredo, 17. maja ob 19. uri bodo občinski odborniki v Selah volili novega župana. Kot je znano, je dosedanji župan Hribernik odstopil, SPO frakcija pa za njegovega naslednika predlaga Engel-berta Wassnerja.
Čestitamo...
Ušiji in Joziju Uranku iz Galicije čestitamo k rojstvu hčerke Veronike, novoro-jenki pa želimo zdravja in veselja!
***
V Bilčovsu sta se poročila mag. Kristijana Kruschitz in Fridi Ogris. Želimo jima vse najboljše!
Ostra kritika
PLIBERK. - Ker je v pli-berški občini mnogo križev in drugih znamenj, ki bi jih morali obnoviti in ohraniti, je Enotna lista pri zadnji občinski seji kritizirala pristojnega mestnega svetnika mag. Grilca, saj njegov oddelek že tretje leto zapovrstjo ni izrabil sredstev za vzdrževanje in obnovo teh znamenj. Očitno čaka na škodo, ki jo bo - če sploh še - mogoče odpraviti le z znatno višjimi stroški.
Zeltwegu bodo preuredili, ker ne ustreza za ta, v Avstriji nezaželena letala -, so se proti tej nameri že začeli protesti. Najprej so to odločitev ostro kritizirali prebivalci celovškega predela Trnja vas. potem Komunistična partija Avstrije, naposled pa je tudi celovški župan Guggenber-ger izjavil, da so celovški politiki proti temu načrtu. V koliko bo ta protest zdržal, bomo še videli. Upati je, da bodo celovški mestni politiki vsaj tako dosledni kot njihovi štajerski kolegi.
Več prijav kot so pnčakovaii!
CELOVEC. - Vpisovanje v novo ustanovljeno konfesionalno privatno ljudsko šolo Mohorjeve družbe je preseglo pričakovanja. V šolo, v kateri bodo približno v istem razmerju poučevali v obeh deželnih jezikih, se je vpisalo preko 40 otrok. S tem so bila pričakovanja prekoračena, je v razgovoru za Slovenski vestnik dejal direktor Mohorjeve dr. Koren. V prvem razredu bodo imeli celo paralelki, računajo pa tudi z drugim in tretjim razredom. Otroke lahko prijavite še do 14. maja.
Posebna vožnja
BELJAK. - Mestna in okrajna organizacija Avstrij-sko-jugoslovanskega društva Beljak prireja ob 125. obletnici železnice v Beljaku 20. maja 1989 posebno vožnjo s arnim vlakom iz Beljaka v kofjo Loko. Odhod bo ob 8. uri z glavnega kolodvora v Beljaku (možnost pristopa v Ledincah in Bačah), ob 12. uri pa je predviden sprejem udeležencev v Škofji Loki. V pozdrav jim bo zaplesala folklorna skupina „Tehnik", nato pa bo v mestu kosilo in kulturni spored. Povratek bo ob 17. uri. Cena za celoten izlet znaša za odrasle 390, za mladino pa 170 šilingov. Prijavite se lahko na kolodvoru v Beljaku.
( /\'a<7f:/)crw:)<? s 7. stran:')
V intervjuju je ministrica Hawličkova v zvezi s prijavami k dvojezičnemu pouku priznala, da so narodnostne skupnosti v Avstriji v težki situaciji, da pa za šolsko področje lahko ugotavlja, da se je število prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem-v primerjavi s splošnim nazadovanjem števila rojstev - dvignilo tako v relativnem kot tudi absolutnem številu (1983/84 - 1064 učencev; 1988/89-1150).
„Čeprav bi bila naloga deželnega šolskega sveta, da javno opozori na možnost in potrebo po prijavi k dvojezičnemu pouku v ljudskih šolah, smo si pomagali sami, ker od odgovornih ne pričakujemo ničesar več," tako je dejal Hanzi Tomažič, ko je utemeljeval, zakaj je iniciativna skupina „Slovenščina, moj jezik" skupaj s SPZ in KKZ izdala letak, ki v strnjeni obliki predstavlja prednosti učenja več jezikov.
Letak sta poleg Slovenskega vestnika v zadnjih dneh svojim izdajam priložila tudi Nedelja in Naš tednik. Sodelavci iniciative in člani osrednjih kulturnih organizacij pa bodo v osebnih razgovorih s posameznimi starši šoloobveznih otrok konkretno razlagali prednosti znanja slovenske materinščine, oz. več jezi-
Na vprašanje, na kakšen način bi lahko pri nemško govorečih štarših dosegli še večjo pripravljenost za prijave svojih otrok k dvojezičnemu pouku, pa je ministrica Haw!ičkova odgovorila, da so jeziki narodnostnih skupnosti „brez dvoma atraktivna možnost za dijake, ki imajo drugačen jezikovni izvor".
Veliko pa bo odvisno od tega, ali šolsko okolje omogoča doživljanje plodnega medsebojnega prepletanja različnih jezikov in kultur, ter da to
kov.
V imenu SPZ je Helga Mračnikat izrazila obžalovanje, da doslej še noben vodilni politik ni pozval k prijavam k dvojezičnemu pouku. Janko Malle, tajnik SPZ, je pozdravil dejavnost iniciativne skupine, ki zbuja optimizem in je usmerjena v bodočnost, poudaril pa je tudi potrebo po širjenju slovenskega pismenega jezika na vsa življenjska področja, sicer obstaja nevarnost, da slovenščina obtiči v arhaični obliki in se ne razvija. Nužej Tolmajer, tajnik KKZ, pa je obžaloval, da „kljub dialogu" še ni kakih izjav politikov v prid dvojezičnemu pouku! Predvsem je opozoril na pomen osebnega stika s starši in na potrebo učenja jezikov na vseh ravneh izobraževanja.
upošteva tudi pri pouku.
Predsednik Koroškega šolskega sveta pa je na vprašanje o vrednosti dvojezičnega pouka v intervjuju za „Slo-venski vestnik" odgovoril, da „čimveč jezikov se mladi človek uči, tem boljše je to zanj na njegovi življenjski poti." Na vprašanje, na kakšen način bi se doseglo še večje število staršev, ki bi prijavili otroke k dvojezičnemu pouku, pa je Kircher odgovoril, da je to „možno le z demon-strirano strpnostjo enih in drugih."
Sosvet...
(/VaJa/jevaH/e .s 7. stran:')
Predsednik NSKS Matevž Grilc in državni poslanec Karel Smolle pa sta v ponedeljek izrazila upanje, da bo sosvet čimprej ustanovljen. Ob tem sta prepričana, da bodo po ustanovitvi uresničene tudi obljube, ki sta jih dala ministra Loschnak in Neisser. Zvezi slovenskih organizacij sta očitala, da je najbolj zavirala „rojstvo" tega sosveta, in vztrajala na tem, da NSKS imenuje vseh 8 članov. Grilc si je celo upal trditi, da „tisti, ki ne imenuje članov za sosvet, tudi nima pravice, da bi se pritoževal".
Časopis „K!ešče"
Najmanj 4 krat naj bi izšel novi „Časopis za slovensko mladino", ki ga izdaja iniciativna skupina „Slovenščina, moj jezik". Pisan je izključno v slovenščini, spodbujal naj bi k doslednejši uporabi slovenščine.
Prijave: Starši, odiočate o prihodnosti svojih otrok!
,,Z" - največja hranilnica
CELOVEC. - Avstrijska bančna ustanova „Zentral-sparkasse und Kommerzial-bank" s sedežem na Dunaju je s spojitvijo s „Villacher Sparkasse" konec lanskega
OGLAS
Prodam avto Ford Taunus 1600 (letnik 1975), zelo dobro ohranjen, preko zime stal v garaži. Podrobnejše informacije pod telefonsko številko 0 4237-2225 (dopoldne).
leta postala največja hranilnica na Koroškem. To je na tiskovni konferenci pretekli teden v Celovcu izjavil namestnik generalnega direktorja dr. Alfons Haiden. Dejal je, da „Z" dosega regionalni bilančni volumen v višini 14,6 milijarde šilingov, ter da ima na Koroškem blizu 147.000 kontov, od tega je 70 odstotkov hranilnih vlog. Korošci so pri „Z" vložili 9,6 milijarde šilingov.banka pa je izposodila 8,7 milijarde šilingov, od tega 73 odstotkov gospodarstvu.
Srečanje z braki v Gaiiciji
V prisrčnem vzdušju je konec aprila potekal četrti diskusijski večer z bralci Slovenskega vestnika. V gostilni Ženki v Podkanji vasi (Wil-denstein) se je zbral manjši krog najzvestejših bralcev in s člani uredništva razpravljal o ..Občinskem portretu Galicija", ki so ga prejela vsa gospo-dinstva v tej občini.
Glavni urednik Ivan Lukan je navzoče uvodoma seznanil z namenom občinskih portretov, ki naj bralcu v občini in na južnem Koroškem ustva-
rijo živ in celovit vpogled v občinsko dogajanje, hkrati pa časopis približajo bralcem. Lukan pa je opozoril tudi na širino Slovenskega vestnika, ki je časopis za vse koroške Slovence, in izpostavil željo Slovenskega vestnika po aktualnosti. Dvakratno izhajanje časopisa omogoča aktualnejšo poročanje, vendar pa slovenski časniki na Koroškem še vedno ne morejo loviti korak z dnevniki v nemškem jeziku. Zato bo za še boljše informiranje ljudi v
slovenskem jeziku potrebno še veliko naporov, je dejal Lukan.
Diskusija je tekla predvsem o možnostih samostojnega političnega in narodnostnega delovanja v Galiciji, kjer žal ne deluje nobeno samostojno slovensko prosvetno društvo ali gospodarsko podjetje. Marsikaj je bito izrečenega o delovanju političnih sil in o zgodovini slovenske narodne skupnosti v občini.
/m Moua/ Mal /9<S9 AaAe/; J/e FAcr/: Azu'. Frz:'eAa/:gjAerecA//g/e/: Im GeAaugjAere/cA Je.s M/aJer A e;7e/;- 5c A a/ge .se/ze.s /ar KZ/rr:/er: rv/eJeru/r; J/e MogAcAAe/7, /Ar K/uJ zam 5/o-sverJ.scA- Azrv. zu'e/.spraeA/ger: ZVn/err/eA/ aa-z/:/r:e/Je/:. D/e Au/ue/Je/age s/a J voa 5cAu/e za .Sc/? a/e verjcA/eJe/:, tverJea feJocA voa J/e.se/: AeAan//ZgegeAe/:. M/; Jer Ar;rr:e/J/:r;g zaa; zrve/.s/:raeA/ge/: Z/n/err/cA/ er/r;ogA'eAe/: J/e FAeru /Arerr: K/a J a/e/a a ar J/e MogAcA-Ae/7 Je.s Er/eraea.s e/aer zweJea .SpraeAe, jou-Jera /a Kara/ea a a e/; Jas Keaaea/eraea e/aer zrveAe/: KzJ/z/r aa J Jam// verAu/zJe/z aucA Jaj Ae.s.sere Keaaea- aaJ V e r.s' fe/: ea /e ra ea Je.s (j/owe/:/jcAjpracA/ge/:) /VacAAarrz. Azv.s A/:-/a/? Jes zlame/Je/ermme^zam zrve/spracAzge/; Du/err/cA/ /ZzAr/e Jer ,,5V" m// Fraz: Da/er-r/c/a.sm/a/s/er Dr. D J Je /Azu/zeeA Ja.s/b/gea-Je /rz/evzerv, /a Jem J/e Zrve/- aaJ MeAr.spra-cA/gAe/7 voa K/a Jera Jea .SeAsverpzz/zA/ A/7Jez.
Unferr/c/7/sm/r:/sfer/r; Dr. /-///de Rau/Z/ceA
Die Sprache als Beitrag zu kuitureHer Mentitat
Slovenski vestnik: 5eAr ge eAr/e Fraz/ D a /errze A /sr/; /a/-.s/er. ILe/eAe/; Wer/ Aa/ J/e Zrve/-, /m op/Zma/ea Fa// J/e MeAr.spraeAzgAez/ /ar K/a Jer, Aeso/zJer.s Aez//z F;7:/r/7/ /a J/e Gr;:/;JjcA/z/c aaJ /m GraaJ-jcA/JaAer?
Frau Minister Haw!icek:
Grundsatzlich mochte ich zwischen einer Mehrspra-chigkeit unterscheiden, die auf den Erwerb einer Fremdsprache abzielt und einer solchen, die sich um eine Volksgruppensprache bemiiht. Wahrend der Fremdsprachunterricht We-ge zu anderen Landern und Kulturen eroffnet, soli die Volksgruppensprache zu kuitureHer Identitat und einer besseren gesellschaftsinte-grativen Kommunikation beitragen. Es steht ftir mich auBer Frage, daB in diesem Sinne Mehrsprachigkeit so-wohl ein Beitrag zur Offnung unseres Landes tiber die Grenzen hinaus nach auBen ist, aber auch zu einem besseren Verstandnis der eigenen Vielfalt und Differenziertheit innerhalb des Staatsganzen beitragt.
Siovenski vestnik: /a M/J &ara/ea, a/jo /m Fere/cA Jej M;7z JerAe//e/:.s/7;;Jge.se/ze.s, /rAr/z ztve/ Vo/Ajgrappe/: ver-seA/eJcrzer ^prac/zea aa/ e/a aaJ Je/u.se/Ac/; 7err//or/um. D/e j/orvea/jcAe Fo/A.sgr;:ppe /.s/ a/s J/e A/e/rzere von Ae/Je/z e/7:e//; s/arAea /l.s'.s/m//a//oa.s-JracA aa.sge.se/z/, Jer aac/: /a Jea /taa:e/Jeza/Jea zam z rve/.sp rac/: /ge/; Z7/;/err/eA/ zam AajJracA Aomm/. Kaaa J/e .SeAzJe J/e.sem DracA ea/-gegeauJrAea, o/; a e JaAe/ m:7 Jer Po/:7/A Azrv. m:7 Frz/jcAe:-Jaagea Jer FoAAAer /a Koa-/7/A/ za gera/ea?
Frau Minister Haw)icek:
!ch glaube, daB unter Be-riicksichtigung der tiefgrei-fenden Veranderungen, die in den letzten Jahrzehnten nahczu alle gesellschaftlichen
Bereiche erfaBt haben, eine generalisierende Verwen-dung des Begriffes „ Assimila-tionsdruck" zu MiBverstand-nissen ftihren muB. Das heiBt allerdings nicht, daB die schwierige Situation zu iibe-sehen ware, in der sich ver-schiedene Volksgruppen - allerdings aufgrund sehr kom-plexer Wirkungszusammen-hange - befinden. Immerhin ist aber ftir den schulischen Bereich festzustellen, daB sich trotz einer allgemein rticklaufigen Geburtenent-wicklung die Zalil der An-meldungen zum zweisprachi-gen Unterricht in Karnten in relativen und absoluten Za-hlen gesteigert haben (1983/84 - 1064 Schiller; 1988/89 1150 Schiller).
Dariiber hinaus haben die Gesprache und Vereinbarun-gen auf politischer Ebene in den letzten Monaten gezeigt, daB in wesentlichen Fragen der Schulentwicklung ein be-achtlich breiter Grundkon-sens besteht, der es erlaubt, auch unterschiedliche Auf-fassungen in einem gemeinsa-men KompromiB zu bertick-sichtigen.
Siovenski vestnik: F//reaA-
cAersvez.se s/cz'g/ m Jer: /e/z/en .///Aren J/c ZoA/ Jer FAerrz, J/e /Ar KmJ zum zsve/jpracA/-ge/? Du/err/cA/ /mme/Jeu. Au/ ive/cAe Ar/ Ao/mfeu uocA meAr JeM/JcA.spracA/ge EAer/; zu emer Aume/jM/rg /Ares KA:Jej zum ziee/jpracA/geu D/:/err:cA/ mo//v/er/ iver Jen?
Frau Minister Hawiicek: Volksgruppensprachen kon-nen ein durchaus attraktives Angebot auch ftir Schiller sein, die eine andere sprachli-che Herkunft besitzen. Dies wird allerdings nur dann der Fali sein, wenn im schulischen Umfeld ein fruchtbares Ineinandergreifen der ver-schiedenen Sprachen und Kulturen erlebbar ist und dariiber hinaus in unseren Schulen ein Unterricht gebo-ten werden kann, der dieses erlebbare Umfeld in den Unterricht anschaulich einbe-zieht. Ich glaube, daB gerade die vielfiiltigen Bemiihungen im Bereich der Lehrerfortbil-dung, die sich in den letzten Monaten entwickelt haben, schon bald entsprechende Friichte tragen werden.
Daj GejprJcA m/7 Frau Z/u-/crr/cA/.sm/m.s/er Dr. 7///Je /AovAceA /Z/Ar/e CAe/reJaA-/eur /vau F. EuA/m.
VESTMK
Widerstand gegen Haider ais Landeshauptmann wird starker
Der Widerstand gegen ei-nen Landeshauptmann na-mens Jorg Haider nimmt in Karnten konkrete Formen an. ' Nach der „Initiative Karntner Kiinstler und Intel-lektuelle gegen das FPO-Grenzlandjahrbuch", die erst vor wenigen Tagen vor einer Wahl Haiders zum Karntner Landeshauptmann gewarnt hat, stellte sich nunmehr eine weitere Gruppe, das „Perso-nenkomitee ftir ein demokra-tisches Karnten" der Offent-lichkeit vor. Durch Kundge-bungen (die erste fand ge-stern abend vor der Landes-regierung statt), sowie anderen demokratischen Mitteln will dieses Komitee aktiven Widerstand und aktive politi-sche Aufklarungsarbeit gegen Haider praktizieren".
Dem Personenkomitee ge-horen unter anderem Dr. Marjan Sturm, Sekretar des
Zentralverbandes s!oweni-scher Organisationen, Peter Kaiser, JG-Landesobmann und zukiinftiger SPO-Abge-ordneter im Karntner Land-tag, Andreas Scherwitzl, SJ-Landesobmann, Angelika Hodi, Greti Hribernik, Ger-not Leissner, Markuš Leeb usw. an.
Zentraiverband bei Minister Ett!
Eine Delegation des Zentralverbandes s!owenischer Organisationen in Karnten unter Ftihrung von Obmann Dipl.-Ing. Feliks Wieser legte gestern im Bundeskanzler-amt in Wien dem neuen Kanzleramtsminister Ing. Harald Ettl die Position des Zentralverbandes zu wichti-gen Fragen der s!owenischen Volksgruppe in Karnten dar.
Beirat in Anhorungsphase
Der Volksgruppenbeirat filr die slowenische Volksgruppe in Karnten ist die Pha-se des Anhorungsverfahrens eingetreten, welches mit 31. Mai 1989 befristet wurde. Vom Verfassungsdienst des Bundeskanzleramtes wurden in diesem Zusammenhang alle betroffenen Parteien und Organisationen zur Stellung-nahme aufgefordert, gleich-zeitig wurden auch die derzeit nominierten Mitglieder be-kanntgegeben.
Danach werden - sofern keine Einspriiche erfolgen -dem 16-kopfigen Beirat die Biirgermeister Johann Ogris und Othmar Baurecht, Ge-meinderat Engelbert Ojster (alle SPO), LAbg. Leo Uster (OVP), Flubert Kotschnig (FPO) und NRAbg. Karel Smolle (KEL) als Vertreter der politischen Parteien an-gehoren. Die Kirche hat ftir den Beirat HR Dr. Valentin Inzko und Dr. Mag. Anton
Koren nominiert. Die restli-chen acht Vertreter stehen den beiden Zentralorganisa-tionen der Karntner Slowe-nen zu, wobei der Rat der Karntner Slowenen in einem Akt vorauseilenden Gehor-sams alle acht Mitglieder aus dieser Organisation nominiert hat. Dies obwohl ihm laut Gesetz lediglich vier Mitglieder zustehen!
Der Zentraiverband s!owe-nischer Organisationen wird laut Auskunft seines Sekre-tars - aktiv in das Anhorungs-verfahren eingreifen und sei-ne Position nach Beratung in den zustandigen Gremien der Offentlichkeit bekanntge-ben. Wie erinnerlich, besteht der Zentraiverband auf der Erfiillung des Memorandums seitens der Bundesregierung vor Besetzung des Beirates, wie dies mit den Ministern Loschnak und Neisser im Februar 1988 vereinbart wurde.
,,Motivation durch demonstradve Toleranz"
Der .S/oveujA/ vej//:/A j/e/Ae J/ejje/Ae/; Frageu ///:cA an Je/: Am/j/Z/ArenJeM FrZ:j/Je/:/e/; Jej	F /:/: J e j jc A: Jr/;/e j	/Z/r
KZ:r/:/e/;,	7/,S-D/r.	//o/ra/
Kar/ K/rcAer. .Se:7:e Aa/rvor-Ze/: aa/ J/e gej/c/Ae/: /vage/; /m De/a:7.'
„Zur ersten Frage, wel-chen Wert die Zwei- oder im optimalen Fali die Mehrsprachigkeit der Kinder, beson-ders beim Eintritt in die Grundschule und im Grund-schulalter hat, kann ich zu dieser Frage nur meine Zu-stimmung erteilen. Je mehr Sprachen ein junger Mensch
lernt, umso besser ist es ftir ihn in seinem weiteren Leben, wobei ich auf die Wer-tigkeit der einzelnen Sprachen keinen vorrangigen Wert legen mochte.
Zur weiteren Frage, ob die Schule einem sog. Assimila-tionsdruck entgegenwirken kann, ohne dabei mit der Politik bzw. mit Entscheidun-gen der Politiker in Konflikt zu geraten, kann ich nur fest-stellen, daB die Schule an sich ftir die Vermittlung der ge-setzlichen Lehrplanbestim-mungen zustandig ist und kei-ner tagespolitischen Ausufe-
rung geoffnet werden kann und soli. Der Begriff Politiker oder deren Entscheidun-gen scheint mir im allgemei-nen ausgedrtickt etwas unge-nau und unmiBverstandlich, denn nicht jeder Politiker tragt die Verantwortung fiir den Vollzug eines Referates.
Zur Frage, auf we!che Art eine noch groBere Zahl von Eltern einer Anmeldung ihres Kindes zum zweispra-chigen Unterricht motiviert werden kann, mochte ich ein-wandfrei feststellen, daB dies nur durch demonstrative To-leranz der Beteiligten mog-lich ist."
Pras/dent HR Kar/ K/rcAer
Predsedniki zadružnih zvex iz Jugostavije na obisku pri slovenskih zadružnikih na Koroškem
o ZadrMžn/ //sf
O
17. aprila letos je bil pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu visok obisk zadružnikov iz Jugoslavije. Pod vodstvom predsednika Zadružne zveze Jugoslavije Klimeta Čorbe in predsednika Zadružne zveze Slovenije inž. Lea Frehliha so obiskali slovensko zadružništvo na Koroškem predsedniki vseh republiških in pokrajinskih zadružnih zvez v Jugoslaviji.
Na sedežu zadružne zveze v Celovcu sta jih sprejela direktor dipl. trg. J. Habernik ter dipl. inž. Štefan Domej. Pred-
stavila sta jim sistem avstrijskega zadružništva in še prav posebej slovensko zadružništvo na južnem Koroškem. Po večurni razpravi, med drugim o sistemu zadružništva v Jugoslaviji v primerjavi z avstrijskim zadružništvom, je bilo s strani jugoslovanskih zadružnikov poudarjeno, da je zadružništvo v Jugoslaviji ravno zdaj v novi fazi svojega razvoja.
Medtem ko se je po drugi svetovni vojni to zadružništvo kar dobro razvijalo, je bilo v 70-ih letih iz ideoloških vzro-
ZADRUŽN1 SAVEZ JUGOSLAVIJE
Broj: 2600/153
Beograd, 19. 04.1989. god.
DIREKTOR-DKFM.
JOSEFHABERNIK ZVEZABANK A-9010 CELOVEC
Paulitschg. 5-7
U ime Zadružnog saveza Jugoslavije i zadružnih saveza socijalističkih republika i pokrajina zahvaljujemo se na srdačnom prijemu i prijatnom boravku u Vašoj sredini. Očekujemo, da je poseta bila korisna i da če doprineti daljoj obostranoj saradnji i proširivanju poslovnih odnosa. Ujedno Vas pozivamo u posetu Zadružnom savezu Jugoslavije.
Srdačan pozdrav
Predsednik ZSJ Klime Čorbe
kov potisnjeno ob stran in imelo le še nekako vlogo javne ustanove brez poslovne osnove. Mikuličeva in Markovičeva vlada pa sta zdaj spoznali, da bi ravno dobro organizirano in poslovno zadružništvo v Jugoslaviji lahko veliko doprineslo k stabilizaciji gospodarstva in še prav posebej poljedelstva.
Poleg reforme kmečkih zadrug je v pripravi še možnost ustanovljanja drugih, kot npr. zadrug konzumentov. Zadruge v Jugoslaviji naj bi pravno zastopanje kmetov prepustile javnopravnim ustanovam in se bolj brigale za pomoč svojim članom v poslovnem smislu.
Zadružnikom Jugoslavije so nato predstavili dejavnost Zveze Bank v Pavličevi ulici ter dejavnost blagovne centrale na Rožanski cesti. Opoldne je jugoslovanske zadružnike pozdravil tudi predsednik Miha Antonič. V popoldanskih urah pa so imeli možnost ogleda Zadruge Market ter posojilnice v Škofičah.
Ob koncu so jugoslovanski zadružniki poudarili, da upravičeno upajo, da se bodo po spremembi jugoslovanske zakonodaje med njihovim in slovenskim zadružništvom na Koroškem poleg prijateljskih lahko razvijali tudi poslovni odnosi.	Hak
Posojihiica-Bank Šentjakob v znamenju preobrata!
V petek, 28. aprila 1989, je Posojilnica-Bank Šentjakob izvedla svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila odborov, revizijsko poročilo, zaključni račun za leto 1988 ter spremembe pri pravilih. Predsednik inž. Anton Schlapper je pozdravil lepo število zadružnikov in prijateljev posojilnice, prav posebno pa še mnogo mladine.
Višji revizor Zveze slovenskih zadrug Franc Krištof je razložil bilanco 1988 ter podal revizijsko poročilo. Predsednik nadzornega odbora Jakob Miki je poročal o nadziranju poslovanja posojilnice. Bilančna vsota posojilnice v letu 1988 je znašala nad 73 milijonov, od tega skoraj 65 milijonov šil. hranilnih vlog. Povsod je bilo zabeleženo razveseljivo povečanje.
Posebno dober je bil letni poslovni rezultat, saj izkazuje okoli 827.000 šil. dobička, tako da se je izguba iz prejšnjih let znižala na nekaj nad
500.000	šil. in je v letu 1989 znašal lastni jamstveni kapital
3,1 % bilančne vsote. Načrtovano je, da se bo ostala izguba pokrila še v teku letošnjega leta, da bo lastni jamstveni kapital konec 1. 1989 znašal že 4 %. Tako ne bo težav z izpolnitvijo predpisov zakona o kreditnem gospodarstvu, ki predpisuje 4,5 % stopnjo lastnega kapitala od bilančne vsote ter 2,25 % eventualnih obveznosti.
Zadruga je imela v 1988. letu 580 članov s 7574 deleži. Uspešno je bila izvedena akcija za pridobivanje novih članov in dodatnih deležev, saj se je samo v letu 1988 deležni kapital zvišal za
470.000	šilingov. Poslovodja zveze dir. dipl. trg. J. Habernik se je ob koncu zahvalil upravnemu in nadzornemu odboru ter poslovodjem za uspešno opravljeno delo ter zaželel mnogo poslovnega uspeha v prihodnosti. Predlagal je, da bi se posojilnični prostori v Šentjakobu razširili in posodobili.
Zadružnike iz Ledine je zanimalo, kaj bo posojilnica storila, da bi poživila poslovalnico v Ledincah s tem, da
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov in posojilnic
Avstrijsko kmetijstvo ieta 1995
Kako se bo razvilo povpraševanje po živilih Kakšen bo trg delovne sile v kmetrjstvu
bi bila odprta vsaj nekaj ur na teden. Upravni odbor je bil mnenja, da so prostori v Ledincah za to neprimerni in da mora posojilnica kot gospodarsko podjetje gledati na to, da se stroški poslovanja v Ledincah vsaj pokrijejo. Morda pa bi bilo možno celodnevno poslovanje v Ledincah skupaj s kmečko gospodarsko zadrugo, tako da bi posojilnica tam zaposlila človeka, ki bi hkrati delal za obe zadružni enoti.
Toda tudi pri tem se pojavljajo problemi. Bilo je sklenjeno, da bo upravni odbor Posojilnice Šentjakob te predloge obravnaval na svoji naslednji seji.
Za poslovalnico v Podrav-ljah je bilo rečeno, da posluje brez izgub, ker se je tam število strank nekoliko dvignilo in tudi prostori so zelo primerni.
Poslovanje posojilnice teče zadovoljivo tudi v letošnjem letu, tako da je mogoče pričakovati ponovno uspešno poslovno leto.
Hak
Za politike, interesna zastopstva, svetovalce ter predvsem za kmete same je zelo pomembno, da poznajo bodoči razvoj in strukture kmetijstva. Le tako bodo tudi lahko sprejemali pravilne odločitve. Zato je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo lani zadolžilo Inštitut za preučevanje gospodarstva (WI-FO), da izdela študijo ,.Kmetijstvo 1990/1995", iz katere vam želimo na kratko predstaviti bistvene rezultate.
Razvoj delovne sile v kmetijstvu in gozdarstvu do 1995
Strukturne spremembe se bodo nadaljevale, čeprav ne tako hitro kot v zadnjem desetletju. Število zaposlenih v kmetijstvu bo tudi v bodoče nazadovalo.
Za zaposlene v kmetijstvu štejejo tisti kmetje, ki jim je kmetovanje glavni poklic. Polkmetje ter deloma tudi kmetice niso upoštevani; kmetice zato ne, ker pri ljudskih štetjih pogostokrat za svoj poklic navajajo: gospodinja.
Razvoj od tradicionalnega agrarnega gospodarstva preko industrijskega do tercialnega je šel vedno v škodo kmetijstva. Okoli leta 1900 je npr. še 44% vseh zaposlenih delalo v kmetijstvu in gozdarstvu, 29% v rudarstvu, industriji in obrti ter 27% na tercialnem sektorju (banke, zavarovalnice,...). Danes znaša razmerje v procentih 8:41:51.
Vzroki za to so: zaostajanje povpraševanja po kmetijskih izdelkih za porastom dohodka, obstoječa prenasičenost z živili ter nagel tehnično-znan-stveni razvoj, ki je povzročil hitro nadomeščanje delovne sile s kapitalom.
Tak razvoj se bo nadaljeval, trenutno pa ga nekoliko ovira dejstvo, da tržišče ne zmore sprejeti dovolj delovne sile iz kmetijstva.
Za leto 1995 računajo - v primeru pozitivnega gospodarskega razvoja (= 2,5% povprečnega porasta), da bo delež zaposlenih v kmetijstvu znašal 6%	( = približno
205.000	oseb). Med leti 1986 in 1995 naj bi kmetijstvo zgubilo okoli 53.000 zaposlenih (povprečno 6.000 letno ali 2,5%), kar bi bilo za polovico manj kot v sedemdesetih letih.
Povpraševanje po živilih in pijači do leta 1995
Tudi v tem vprašanju naši kmetje niso v rožnatem položaju. Kateri faktorji globalno vplivajo na povpraševanje?
V tej zvezi naj omenimo Engelov zakon, ki ugotavlja, da ljudje z rastočim dohodkom relativno vedno manj trošijo za živila. Leta 1970 je Avstrijec porabil za živila povprečno 29,0% svojega dohodka, 1. 1985 pa samo še 19,8%. Če k temu prištejemo izdatke za hrano in pijačo v hotelih in gostilnah, potem je poraba padla s 36,6% (1970) na 27,4% (1986). Za primerjavo: v Angliji so izdatki za živila (brez potrošnje v restavracijah) znašali samo še 16,3%, v ZDA pa celo 12,7%.
Te številke pa zajemajo vsa živila, od kaviarja do mineralne vode. Delež kmetov pri teh vsotah je samo pičlih 25%, ostalo se porazdeli na druga področja (predelava, trgovina,...). Pa še ta dohodek ima tendenco padanja!
Dodatno k temu: povpraševanje po gotovih proizvodih (npr.: riž, moka, krompir, surovo maslo, mleko, jajca, sladkor) v odnosu z rastočimi dohodki prebivalstva pada tudi absolutno. Primer: poraba mleka je leta 1970 znašala 143 litrov, 1. 1989 pa 129 litrov. Tako bi bilo za pridelavo mleka in krompirja bolje, če bi ljudje manj zaslužili.
Pri napovedih, kako se bo prodaja živil gibala v bodoče, izhajajo iz naslednjih osnovnih izhodišč: v vsej Evropi računajo s tem, da bo povprečna starost prebivalstva porasla, prav tako stopnja izobrazbe ter delež gospodinjstev z eno ali dvema osebama. Žene se bodo v še večji meri poklicno udejstvovale, ljudje bodo imeli na voljo več prostega časa in tudi ekološka in zdravstvena zavest postaja večja.
Ža prehrano to pomeni: želja po priboljških bo večja kot potreba po zagotovitvi osnovnih življenjskih sredstev. Odločilni bodo kakovostni, sveži in naravni proizvodi in razni modni trendi. Pri kupovanju bo odločala kakovost in ne toliko cena. V proračunu gospodinjstev bodo izdatki za prehrano nazadovali v manjši meri kot doslej; predvsem bodo narasli za jed in pijačo izven doma.
Zato Inštitut za preučevanje gospodarstva prognozira do leta 1995 naslednji razvoj (glej tabelo):
Do leta 1995 pričakujejo v Avstriji porast prebivalstva na 7,6 milijonov ljudi (0,8%
Napoved porabe po prebivalcu do 1.1995 Prognose des Pro-Kopf-Verbrauchs bis 1995 0 1983/84 bis/do 1995 Verartderung/sprememba 1985/86	1995 gegen/proti ^ n	0 1983/84bts/do Nahrungsmitteiverbrauch	1985/86 tn/v % in kg bzw. pro Kopt und Jahr			
Koh!ehydrattrager/hrana z ogijikovimi hidrati Weizenmeh!/pšenična moka	47,6		43,6	- 8
N4hmitte^ž!v^^^	IM 2.4	16,4 2.3	-	4 -	4
Reis/riž	3.4	3,4	0
Kartoffetn/krompir	61.3	60,1	- 2
Zucker und Zuckervvaren/siadkor in stščice	36,0	37,5	+ 4
Kakaoerzeugnisse und Schokotade/ kakavovi proizvodi in čokotade	3.7	4.4	+ 19
Eiwei8trater/be!jakovinsko bogata hrana Rindtteisch/govedina	20,1	20.0	0
Kaibtieisch/tetetina	2.2	2.5	+ 14
Schweinet!eisch/svinjina	48,0	51,0	+ 6
	4.5	4.9	+ 9
Gettugettteisch/perutnina	11.9	13,0	+ 9
Eier/jajca	14,0	14,3	+ 2
Fische/rtbe	4.7	5.5	+ 17
Kuhmtich/kravje mteko	129,5	129,9	0
Obers und RAhm/smetane	4.5	6.0	+ 33
	2.3	2.3	0
Kase/sir	6.3	8.1	+ 29
Topten/skuta	2.8	3.3	+ 18
Nahrungsfette/živiiske maščobe Butter/masto	5.2	4.8	- 8
Pftanziiche Oie/rasttinsko otje	15,2	16,5	+ 9
Schiachtfette/mast	12.4	12.4	0
Vitamintrager/vitaminska hrana Gemuse/zeienjava	64,2	72.4	+ 13
Frischobst/sveže sadje	68,8	77.1	+ 12
Zitrusfruchte/suhi sadeži	17.6	19,5	+ 11
Getranke/pijače Fruchtsafte/sadni sokovi	12.7	19,5	+ 54
	34,5	36,6	+ 6
Bier/pivo	113,2	122,6	+ 8
Energie/energijakca!	Verbrauch an Energie und emahrungsphysio)ogischen GrundstoMen pro Kopt u. Tag Poraba enerc^e prehram- 3.035	3.128		+ 3
TierischesEiwei8/živaiskebetjakovineGramm	60		64	+ 7
Pfianzitches Etwet8/rast)inske betj. Gramm	29	28	- 3
Fett/maščobeGramm	155	163	+ 5
		"*,z					
več kot 1. 1985). Za prehrano oz. porabo kmetijskih proizvodov do I. 1995/1996 to pomeni: večje tržne možnosti bodo imeli sadni sokovi, sir in smetana (povečanje približno za 30% do 50%). Za najmanj 10% bo med dr. narasla poraba sadja, sočivja, rastlinskega olja in perutnine, manj pa se bo trošilo kruha in surovega masla. Poraba mesa bo narasla za 6% (perutnina, svinjsko in telečje meso za 7 do 11%, medtem ko se bo potrošnja govedine po vsej verjetnosti stabilizirala na sedanji ravni). Toda cene agrarnih proizvodov bodo v bodoče hitreje padale kot doslej, povprečno za 1,8% letno!
Sicer se lahko te napovedane številke nekoliko razlikujejo od dejansko realiziranih, ker bi lahko začeli vplivati faktorji, s katerimi prej še ni bilo mogoče računati. Načelno pa bi bilo prav, da bi se podjetja pri svojih odločitvah orientirala po teh prognozah. Tako je npr. izgradnja ribnikov oz. gojitev rib bolj perspektivna kakor pridobivanje jajc. Seveda pa so za izbiro možnih proizvodnih razširitev oz. preureditev najbolj odločilne lokalne tržne možnosti.
Posledice za naše zadruge
Tržne možnosti za agrarni sektor bodo v prihodnje prej manjše ko večje. Kmetje imajo za zvišanje svojih dohodkov iz kmetijstva globalno gledano dve možnosti:
1.	) znižati stroške (= manj investicij v poslopja, stroje, umetna gnojila itd.),
2.	) se prizadevati, da bodo sami več pridelali in prodali.
V obeh primerih morajo naše zadruge računati s tem, da ne bo prišlo do zvišanja prometa, temveč prej do upada. Pri tem je treba upoštevati še obdavčenje umetnih gnojil ter semenja. Ker naše zadruge niso vključene v industrijo za predelavo in obdelavo kmetijskih pridelkov (kjer je npr. pri proizvodnji sadnih sokov ali zmrznjenega sočivja pričakovati povečanje), lahko ugotovimo, da v kmetijstvu ne moremo upati na večji porast prometa. Z večjim povečanjem se lahko računa predvsem pri potrebščinah za prosti čas (npr. artikli za hišo in vrt, zabavna elektronika itd ), pa tudi pri gradbenih materialih, seveda pod pogojem, da se bo gradbena konjunktura še naprej dobro razvijala.
dipl. inž. Hanzi Miki
Strokovni referent je bi/ Kiavd/j Braini (v sredin/) z Opčin pri Trste.
Perspektive hranilnic po letu 1992
ZSZ priredila zanimivo predavanje dir. Brainija
Se bodo manjše kreditne zadruge, kot so to npr. naše posojilnice, v prihodnosti lahko uveljavile ob konkurenčnem pritisku velikih bank? In to še zlasti v Evropski skupnosti po letu 1992. Zveza slovenskih zadrug je pred nedavnim povabila uveljavljenega in izkušenega strokovnjaka, da bi odgovoril na to vprašanje. Klavdij Braini, direktor slovenske hranilnice na Opčinah pri Trstu, je ocenil, da so možnosti za preživetje manjših kreditnih zadrug po letu 1992 na vsak način precejšnje.
Njegova utemeljitev: za velike banke so majhne stranke večinoma nezanimive. V Trstu je npr. več primerov, ko velike banke ne sprejmejo poslov pod 200.000 šil. Poleg tega ne poznajo krajevnih potreb in ne morejo postreči s primernimi storitvami.
Slovenciv Italiji imajo tačas štiri kmečko-obrtne hranilnice ter dve banki (Tržaška kreditna banka in Kmečka banka v Gorici). Organizirane so po sistemu Raiffeisen ter vključene v deželno in državno zvezo hranilnic. Njihov osrednji kreditni zavod je ICCERA v Rimu; z njegovo ustanovitvijo so se hranilnice začele vse bolj uveljavljati. Leta 1988 je delež hranilnic presegal 7% italijanskega bančnega sistema (370 milijard šil.). Skupnost hranilnic si je kot prva v Italiji ustvarila osrednji jamstveni sklad, ki priskoči na pomoč hranilnicam, če časovno zaidejo v zagato. V zadnjem času je bil ICCERA pooblaščen tudi za poslovanje s tujino, kar hranilnicam - z redkimi izjemami - ni mogoče.
Hranilnice delujejo po temeljnem zakonu iz leta 1936, ki je bil noveliran leta 1956. Na osnovi tega morajo hranilnice pridobivati svoje člane v razmerju 4/5 med obrtniki in poljedelci. Dodeljeni krediti nečlanom ne smejo presegati 1/4 hranilnih vlog, dolgoročni krediti pa ne 20% zaupanih sredstev ali 40% skupno dodeljenih kreditov.
Druge banke, zlasti ljudske in trgovske, hranilnicam očitajo številne privilegije. Med glavnimi navajajo olajšave pri obvezni rezervi glede na oprostitev gotovinskega pologa pri narodni banki, za kar priznavajo trenutno le 5% obresti. Hranilnice imajo možnost, da celotno obvezno rezervo naložijo v državne vrednostne papirje oz. vrednotnice z državnim jamstvom. Nadalje hranilnicam očitajo, da imajo davčne olajšave. Na osnovi sedanje davčne zakonodaje ne plačujejo davkov na tiste deleže dobičkov, ki jih prenesejo na nedeljive rezerve. To so tisti skladi, ki se ob morebitnem prenehanju porazdelijo v korist skupnosti, v kateri je hranilnica delovala in ki se ob razpustu zadruge ne smejo v nobenem primeru porazdeliti med člane.
Toda omejitev, ki prizadenejo hranilnice, nihče ne omenja. V prvi vrsti velja to za članstvo. Nadalje lahko hranilnice delujejo le v tisti občini, kjer imajo svoj sedež oz. v sosednjih občinah po izrecnem dovoljenju narodne banke in le v primeru, da v tistih občinah nima svojega sedeža druga hranilnica.
Direktor Braini je poudaril, da bo delovanje evropskega trga po letu 1992 koristno in pomembno za italijanski bančni sistem in za stranke bank. Trenutna določila italijanske narodne banke so namreč zelo restriktivna, da pa se bodo morale italijanske banke nujno prilagoditi evropskemu standardu. Značilno za zakonodajo evropske gospodarske skupnosti je, da bodo bančne ustanove delovale v okrilju matične zakonodaje. To pomeni, da bo npr. nemška banka, ki bi odprla svojo podružnico v katerikoli državi EGS, delovala na osnovi nemških zakonov in pod nemškim nadzorstvom, ne glede na pravila, ki so oz. bodo v veljavi v državi, kjer bo naseljena. V tej zvezi je direktor Braini poudaril, da čutijo hranilnice potrebo po čimvečjem medsebojnem sodelovanju. Nadalje je poudaril, da morajo paziti na čimvečje kadrovanje svojih uslužbencev, ker bodo le tako enakovredni in boljši od uslužbencev drugih bančnih ustanov. V prvi vrsti pa bo morala prenehati veljati omejitev ozemeljske pristojnosti in poslovanja s članstvom.
Vključitev v ES bi morala pozitivno vplivati tudi zlasti za obmejne hranilnice in sprostitev poslovanja s tujino. Direktor Braini: „Kot povsod ob meji, je krajevno gospodarstvo v veliki meri odvisno od mednarodne menjave. Poslovanje s tujino pa bi v našem primeru doprineslo tudi k večji povezavi in boljšemu razumevanju med nami zamejci samimi. To pa je tudi velikega pomena za ohranitev naše narodne bitnosti."
KGZ Železna Kapla razstavljata v Kranju
Kmečko gospodarska zadruga Železna Kapla je rastavljala na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju. Njena udeležba na tem kranjskem sejmu je postala že skoraj tradicionalna. Poleg predstavitve svoje ponudbe so sodelavci zadruge delali tudi reklamo za Posojilnico-Bank Železna Kapla.
Ker med občinama Železna Kapla in Kranj obstaja posebno partnerstvo, je ta udeležba zadruge v Kranju
skoraj edini izraz medsebojnega gospodarskega sodelovanja med obema občinama in bi bila zato lahko deležna večje pozornosti z obeh strani.
Po izjavah poslovodje kmečko gospodarske zadruge Jožka Maloveršnika se je ta udeležba vsekakor izplačala, saj je bila stojnica kapelških	zadružnikov
deležna velike pozornosti. Obetajo se drobni posli s sejemskimi obiskovalci, ki
bodo v poznejših tednih prihajali nakupovat v zadrugo, in tudi večji posli s slovenskimi firmami, ki so pooblaščene za uvoz široke potrošnje.
Vsekakor je udeležba kapelških zadružnikov v Kranju živ dokaz, da se o gospodarskem sodelovanju med obmejnimi občinami ne sme samo govoriti, ampak da je treba za to tudi konkretno kaj storiti.
Hak
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Torek 9.5. 16.00	HišaGtobus, Dunaj	MARSYAS 11 za ALFREDA HRDUČKO odkritje spomenika proti krivicam, fašizmu in vojni - v prisotnosti umetnika.	KPA
četrtek 11.5. 20.00	Paraceisova dvorana v Beljaku	KOMORNt KONCERT Nastopata: Ansambet Krativ, Vokatni ansambet Vox Nova	Draukutt
Petek 12.5. 20.00	gostitnaGreiner vGtobasnici	GALA-VEČER UMETNIKOV Nastopajo: Krt, YU-Madonna, New Swing Ouartett, Prisoner, Otiver Frank, „Sonnige Atpen"	Agentura Benetik
Sobota 13.5.	do 15.5.	Evropska hiša v Neumarktu	MEDNARODN! MANJŠINSKI SEMtNAR Teme: Južna Tirotska, prebivatstvo Kanatske dotine, prednosti in hibe večjezičnosti z tingvističnega statišča, Avstrija in EGS ter vtoga manjšin.	Evropsko federa-tistično gibanje
Torek 16.5. 18.30	Dom prosvete v Tinjah	!TALt JANŠKE SPECtAUTETE - kuharski tečaj pod vodstvom Marie Steinbrugger	Sodatitas
četrtek 18.5. 21.00	Kamot v Celovcu	MARY & TEH DiGGERS Nova koroška skupina se predstavtja	Kamot
Petek 19.5. 19.00	gostiina VVeidinger, Dunaj tV.	POPAČENA RESNICA-dr. Oliver Rathkotb (Dunaj) predava o Hitterjevih propagandistih v Avstriji	Dunajski krožek
Sobota 20.5. 8.00	Kotodvor v Betjaku	S STARO PARO PO NOV!H T!RtH Posebna vožnja s parnim vtakom v Škofjo Loko - prijave na betjaškem kotodvoru	Avstrijsko- jugostovansko društvo
Razvojno-potitični teden „Turisti prihajajo"
Torek, 9. 5.: 19.30 Otvoritev, (rektor Hodi), 20.00 Podijska diskusija na temo tedna (ORF-gledališče)
Sreda, 10.5.: 14.00 Delovni krožek ..Uvidevni turizem" (Univerza, dvorana 8), - 20.00 Lud-milia Tutting: dia-predavanje ..Uvidevni turizem - potovanje na Himalajo" (UNIKUM). Četrtek: 11.5.: 14.00 Delovni krožek ..Sodelovanje univerz v Celovcu in Managvi" (KHG, Neptunweg 12), 19.30 Prijateljstvo mest Celovec in Managva- podijski pogovor (UNIKUM), 21.00 praznovanje s skupino SANZA (UNIKUM).
Petek: 12. 5.: 20.00 ..Turistična propaganda na Koroškem in v tretjem svetu" - video-kolaža z diskusijo (UNIKUM).
Sobota: 13.5.: 10.00 „Bodi informiran-bodi solidaren"-javna informacijska prireditev na Novem trgu.
EKSKURZIJE, LETOVANJA, !ZLET!
SPD ..Edinost" v Pliberku spet organizirala letovanje za otroke (od 7. do 15. leta) v Baški na otoku Krku. Čas: od 1.8. do 15.8. Cena: 1.700 šilingov. Prijave sprejema: Jožko Hudi, 9150 Norca vas 81 in Posojil-
Zveza slovenskih žena vabi na dvodnevni izlet v Istro in ogled Brionov v četrtek 11. in petek 12. maja 1989. Informacije in program dobite pri Milki Kokot. telefon 0463/51-43-00-40.
Muzej NOB pri Peršmanu
je z razstavo o narodnoosvobodilnem boju na Koroškem in z izvirnimi dokumenti o borbi, trpljenju našega ljudstva
od 1. maja dalje spet stalno odprt
Obiščete in ogledate si ga lahko vsak dan razen ponedeljka in torka, skupinske oglede s strokovnim vodstvom pa lahko najavite tudi Zvezi koroških partizanov (telefon: 0463/514300).
ZA OTROKE - ZA OTROKE - ZA OTROKE
Lutkovne in giedaiiške predstave
S/ot/enska prosvetna zveza organ/z/ra v sode/o vanju s,krajevnimi društvi in otroškimi vrtci do po/et/a s/edeče iutkovne in giedaiiške predstave za otroke.*
„Ve!iki Kikiriki"
Gostovanje Lutkovnega gieda/išča /z Ljub/jane
sreda, 10. 5. ob 10.30 uri v otroškem vrtcu SŠD, Mikschallee 4 sreda, 10.5. ob 14. uri v otroškem vrtcu v Bilčovsu (stara šola) četrtek, 11. 5. ob 11. uri v otroškem vrtcu v Šmihelu četrtek, 11. 5. ob 15. uri v otroškem vrtcu v Šentprimožu
„V dežeii otrok"
Gostovanje Odra treti herojev iz Pirnič
sobota, 20.5. ob 15. uri v društveni sobi pri Bundru v Borovljah sobota, 20.5. ob 18. uri v društveni dvorani v Škofičah
nedelja, 21.5. ob 10. uri pri Tišlerju v Šentjanžu
nedelja, 21.5. ob 14. uri pri Foltu v
Slovenjem Plajberku
nedelja, 21. 5. ob 16.30 uri pri
Joklnu v Celovcu
„Da!eč od dvorca"
Gostovanje Ljudskega g/eda/išča iz Ce//a
gledališka predstava Andersenove pravljice
nedelja, 28. 5. ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu
Dan odprtih vrat v Lutkovnem giedaiišču v Ljubijani
(Svetlana Makarovič: ..Kosovirji")
sobota 10.6.
l/se i/ubitei/e otroškega g/eda/išča obveščamo, da bodo za petek, 19. maja 1939 napovedane predstave Odra treh herojev iz Pirnič „1/ dežeii otrok" ža/ odpad/e. /graici te skupine se morajo namreč tega dne ude/ežiti fesfiva/a otroških in m/adinskih g/eda/išč S/oveni/e. Predstave v soboto, 20. in nede/jo, 21. maja pa ostanejo nespremenjene/
ZA OTROKE - ZA OTROKE - ZA OTROKE
M EN JAVA DENARJA (VALUTE)	dne 5.5.1989
	dobite (šil.)		plačate (šii.)
za 1 ameriški dolar	$	13,05	13,65
za 1 angleški funt	S	21,80	22,90
za 100 franc, frankov	f	203,50	213,50
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	DiN	0,10	0,17
za 100 švic. frankov	sfr	778,00	798,00
za 100 holand. guldnov Hfl		616,00	632,00
za 100 nemških mark	DM	694,30	711,30
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
111 112 2XX XXI 9 13 17 20 22 44 (6) Stava:	4:1,	2:0,
Joker:	684952 b.j. 2:0,	5:1, b.j.
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c.8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev.
Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 5,000.000 dinarjev.
/van Doienc
Za doiar čiovečnosti
Tu je
bito še manj ljudi kot na veliki magistrali. Vse hiše na levi in na desni so čepele globoko v snegu. Samo strehe so bile skrbno osnažene.
Avto je nenadoma obrnil v driveway.*
Postavili smo se pred vrata velike tristanovanjske hiše. Luč je gorela samo v pritlični sobi in na hodniku.
„Kar naprej," je oblastno dejal gospod Slavko.
Stopili smo po hodniku, zelo glasni smo bili, pa nam nihče ni prišel naproti. V veliki
sobani, ki je bila dnevna soba, smo se ustavili za vrati in želeli „Dober večer". Na stolu ob kavču je namreč sedela in šivala pod stoječo svetilko gospodinja. Ni se ozrla. Počakali smo gospodarja.
„Goste sem pripeljal," je zaklical v sobo. Glas mu zdaj ni bil več prijazen. Bil je surov.
Ker s stota pod svetilko še vedno ni bilo odgovora, je mož porinil Francko po sobi naprej, tik pred ženo z domačo ruto na glavi, in gla-
sno ponovil: „Goste sem pripeljal. Slovensko sem ti pripeljal. Včeraj je prišla."
Francki je bilo hudo. Ponudila ji je roko.
„Dober večer," je spet rekla.
„Ja? Slovenka?" je spregovorila gospa P. in za hip dvignila glavo iznad svojega šivanja. „Ja?" Samo to je rekla, tiho in sama zase, v tisto blago pred seboj.
Francka se je vprašujoče ozirala v krznarja.
„2ivci," je na kratko pojasnil, „živci, nič drugega. Včasih je taka."
Molčali smo in se nismo vedeli kam dati.
„Naj vas to nikar ne moti," smo potem slišali. „Kar sedite. Takoj prinesem vino."
Nato se je pognal proti kavču in si začel na roke nalagati otroške lutke, ki so ležale tam, velike, majhne, enobarvne in pisane lutke. Napravil nam je prostor, da
smo lahko sedli.
V sobi je bilo še polno drugih lutk, najrazličnejših obrazov in v najrazličnejših držah. Nekatere so spale, druge stale, tretje so čepele ob stenah pri tleh. Vse so pa imele čudne velike oči, ki so kar sijale v gledalca. Zvečine so bile oblečene, bilo jih je tudi nekaj, ki so imele na sebi samo hlačke ali samo predpasnik. Takte domač, slovenski predpasnik, ki od njega pričakuješ, da se bo za njim pripodil otrok in zajavkal, daje lačen.
„Ženin hoby, odkar boleha," je spet pojasnil Slovenec in odnesel naše plašče skozi vrata.
Ozrl sem se po svojih spremljevalcih. Rade ni bil videti prav nič vznemirjen. Sedet je in se mirno razgledoval po sobi kot po kakšnem muzeju, za katerega je plačal vstopnino. Zato pa je bila Francka vsa bleda in pre-
padena. Z rokami je na krilu prekladala svoje rokavice in se ni več upala ozreti tja pod svetilko.
„Lepo pohištvo," je spregovoril Rade. „Bogato in okusno."
Ob steni je stala velika kredenca, polna porcelana in steklenine, pred kavčem pa majhna mizica za kavo. Stene so bile prazne.
Vino, ki nam ga je prinesel lastnik tega pohištva, je bilo belo in kislo.
..Vidite," je sam začel po prvem kozarcu, kot da bi se mu iznenada nekam mudilo. ..Človek se tukaj poroči samo zato, da bi si z ženo nekaj prihranil in si kaj kupil. Samsko življenje je prekleto drago. No, tudi meni je žena veliko prinesla." Zvrnil je čašo in se ozrl po naših kozarcih.
driveway (izg. drajvej) - zasebna parkirna cesta
(ri/vi/V /žri/ic J/f/ič)
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTEM TEDNU NATELEV!Z!J!
10.30	Zoff za dva; 14.00 Vroči povoji, hladni pozdravi; 14.30 Onedin-linija;
15.30	Spored za otroke; 18.00 Mi;
18.30	Oh bog, gospod župnik; 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dežela gora; 21.07 Dallas; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Beli pajek; 23.40 Aktualno; 23.45 Kung Fu; 0.30 Poročila.
16.55 Tedaj; 17.00 Šolska tv; 17.30 Orientacija; 18.00 Sužnja Isaura; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Mlade in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.35 Klub 2; Poročila.
10.10 Mozaik; Šolska tv; Mednar. gibanja; Živali; Pamet je boljša kot žamet; Angleščina; 11.35 Videostrani; 16.15Videostrani; 18.00 Spored za otroke: M. Čanak: Čirule, čarule - čarobne žogice; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 A. Scott: Senca na soncu; 21.00 Omizje, dinar; 21.50 Dnevnik; 22.00 Ropot.
10.30	Gospod milijonov; 14.00 Vroči povoji, hladni pozdravi; 14.30 VValto-novi - v 28 nadaljevanjih; 15.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Fal-con Crest; 19.17 Znanje danes;
19.30	Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Sposojeni dedek; 21.10 Pogledi s strani; 21.15 Ljubeznive tatove se ne ubija; 22.40 Ljubica francoskega stotnika.
16.55 Tedaj; 17.30 Dežela in ljudje;
18.00	Sužnja Isaura; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Šport - nogomet, evropski pokal - finale; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Bejrut: Otroci vojne; 23.10 Disputationes; 0.10 Aktualno.
10.10 Mozaik; Osmi dan; Svet na zaslonu; 11.30 Videostrani; 16.30 Dnevnik; 18.20 Spored za otroke: E. Peroci - Očala tete Bajavaje; L. Suhadolčan: Figole, fagole; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Propad ameriškega cesarstva; 21.50 Dnevnik; 22.00 Svet poroča; 23.00 Videostrani.
10.30	Beli pajek; 14.00 Vroči povoji, hladni pozdravi; 14.30 VValtonovi;
15.30	Spored za otroke; 18.00 Mi;
18.30	Falcon Crest; 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Knoff-Hoff-show; 21.15 Pogledi s strani;
21.20	Videoteka - halo hotel Sacher;
22.20	Črna vrtnica; 0.15 Aktualno.
17.10 Tedaj; 17.15 Med puščavo in morjem; 18.00 Sužnja Isaura; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.15 Neposredni prenos: Dunaj pozdravlja Pariz, Pariz pozdravlja Dunaj; 22.45 Aktualno; 22.50 Klub 2; Poročila.
10.10 Šolska tv; Narodna galerija v Ljubljani; Arhitektura slov. pokrajin; Po sledeh napredka; 16.15 Videostrani; 16.30 Dnevnik; 18.20 Spored za otroke: Vprašanja iz tv klobuka; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh; 21.05 Tednik; 22.05 Krsto Papič: Lisice; 23.35 Videostrani.
RAMO KOROŠKA
SLOt/EMSKE ODD4JE

Torek, 9.5.:
Partnerski magazin Sreda, 10.5.
Glasbena sreda - gost: Danica Kežar Večerna 21.00-22.00: Zvočno pismo 180-letnica rojstva narodnega buditelja M. Majarja Ziljskega (Ivan Virnik)
Četrtek, 11.5.
Rož-Podjuna-Zilja
180. !etnica Matije Majarja Ziijskega
Sreda, 10.5.1989: Narodopisec, jezikoslovec in narodni buditelj koroških Slovencev Matija Majar Ziljski se je rodil 7. februarja leta 1809 v Vitančah v Ziljski dolini v znani obrtniški družini. Po maturi na celovški gimnaziji je v koroškem glavnem mestu eno leto obiskoval še licej, ki ga je leta 1833 uspešno končat v Gradcu. Tudi bogoslovne študije je opravil v Gradcu, nakar je bil od leta 1837 duhovnik v Celovcu in v drugih krajih na Koroškem, najdlje v Rožeku in Žabnicah. Zadnjih devet let svojega življenja je Matija Majar Ziljski, preganjan kot zavedni Slovencec, od 1883 do 1892 preživel v Pragi. Umrl je 31. julija leta 1892 v češki prestolnici, pokopan pa je na praških Olšaneh, daleč od svoje ljubljene Koroške.
Spominski zapis ob 180-letnici rojstva narodnega buditelja Majarja Ziljskega je pripravil Ivan Virnik.
„Lisice" — fi!m Krsta Papiča
Četrtek, 11. 5. 1989, TV LJ1, 22.05 - S filmom Lisice je Krsto Papič pogumno nadaljeval filmsko interpretacijo Informbiroja, za katero je bila dana zelena luč, vendar so filmi s to tematiko naleteli na hude politične odpore. Papič na metaforičen način pripoveduje o rušilnosti deformirane ideologije, ki jo uveljavljajo deformirani nosilci. S svojim delovanjem, včasih že s svojo navzočnostjo pogubno vplivajo na ljudi in na usodo posameznikov, s svojim oblastniškim obnašanjem, močjo in primitivnostjo rušijo moralne norme in sproščajo v ljudeh pritajene nagone.
B. Keaton
Torek, 9. 5. 1989, TV LJ2, 20.05 - Buster Keaton je nedvomno eden največjih komikov vseh časov. Njegovi nemi filmi so še danes zelo priljubljeni. Njegove domislice se smiselno prepletajo s filmskimi zgodbami, njegov čut za film pa je osupljiv.
Otroci vojne
Sreda, 10. 5. 1989, TV A2, 22.25 - Petnajsto leto že traja državljanska vojna med katoličani in muslimani v Libanonu. Posledice najtežje prenašajo otroci in mladinci, ki rastejo v vsakdanjem uničevanju in so brez upanja.
Kam s ce!ovško univerzo?
Sreda, 10. 5. 1989, TV A2, 23.10 - Bi bilo smiselno dograditi celovško univerzo ali pa jo takoj zapreti? Harald Grass bo vodil diskusijo, v kateri bodo poleg rektorja dr. Giintherja Hodla o bodočnosti te izobraževalne ustanove razpravljali univ. doc. dr. Kellermann, univ. prof. dr. Dietmar Lar-cher in univ. prof. dr. Dieter Schneider. Razprava bo v okviru oddaje „Disputacije*'.
BZadrMžn/%sf
o
Infomuuije /vc/r shncnAitt /;nlrun ter s njej sključenih podjetij, /odru/uitt ntnrketos in posojilnic
V petek, 31. 3. 1989, je Kmečka gospodarska zadruga Brnca vabila na svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila odborov, potrditev zaključnih računov do 31. 12. 1988 ter volitve v upravni in nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora Franc Gallob je pozdravil lepo število
kljub temu v letu 1988 uspelo obdržati promet in nekoliko povečati dohodek.	Modernizacija
zadruge se je po mnenju članov vsekakor izplačala in ima zdaj zadruga tudi po zunanjosti in notranji opremljenosti vsekakor možnosti za nadaljnji pozitivni razvoj. Seveda pa bo potrebno, da odbori in vsi
zadruge, zato so ji zdaj vsak dan ali v kratkem roku omogočeni najaktualnejši podatki.
Po daljši razpravi so bile izvedene volitve.
Upravni odbor: predsednik Franc Gallob, podpredsednik Folti Kargl, odborniki pa so Franc Wucherer, Hanzi Urschitz, Josef Oschgan,
Občni zbor Kmečke gospodarske zadruge na Bmci
zadružnikov iz brnškega okoliša ter zastopnika Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. J. Habernika. Strokovni revizor Janko Oitzl z Zveze slovenskih zadrug je podal revizijsko poročilo in poročal o bilanci zadnjih let, še prav posebej pa je komentiral bilanco za leto 1988.
Poslovodja Pepe Oschgan je ugotovil, da je konkurenčna	situacija
Kmečke gospodarske zadruge Brnca, ki se nahaja že v območju Beljaka, zelo težavna, pa ji je
trije nameščenci delajo z največjo možno zavzetostjo.
Predstavnik Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. J. Habernik se je zahvalil poslovodji in vsem odbornikom ter poudaril gospodarski pomen brnške zadruge. Ker je zadruga gospodarska organizacija, mora vsekakor delovati brez izgube in tako služiti svojim članom. Od začetka leta 1989 je Zveza slovenskih zadrug prevzela tudi knjigovodstvo oziroma računovodstvo brnške
Janez Millonig ter Jožef Schnabl.
Nadzorni odbor: predsednik je dipl. inž. Hanzi Miki, odborniki pa so Gregor Robič, Albin Sgiarovello, Jožef Mik) ter mag. Urban Popotnig.
Ker od 1. januarja 1989 blagovni oddelek Posojil-nice-Bank Žila na Ziljski Bistrici deluje kot podružnica brnške zadruge, je bilo samoumevno, da so bili tako v upravni kakor tudi v nadzorni odbor izvoljeni tudi zastopniki iz okoliša Ziljske Bistrice. Hak
Kazni za smetenje ne obmejnih cestah
Na jugoslovanski strani cestnih mejnih prehodov z Avstrijo imajo precej preglavic zaradi smeti. Potniki, ki čakajo na pregled obmejnih organov, namreč pogosto kar skozi okna avtomobilov odmetavajo embalažo, ostanke sadja in druge odpadke. Najhuje je ob koncu tedna ter med prazniki, ko je veliko jugoslovanskih zdomcev, ki potujejo domov. Pobiralci smeti imajo tedaj polne roke dela, če hočejo imeti platoje na mejnih prehodih čiste. Ker pa je tak način vzdrževanja
čistoče drag in ker hočejo doseči, da potniki ne bi imeli tako brezbrižnega odnosa do čistoče in okolja, so se smetarjem na Korenskem sedlu pridružili tako imenovani komunalni redarji. Ti imajo pravico na kraju samem kaznovati tiste potnike, ki odmetavajo smeti. Kot so povedali na nedavnem posvetu o pripravah na letno turistično sezono na Gorenjskem, se že kažejo dobre strani takega kaznovanja, saj je vse manj takih, ki vsevprek odmetavajo odpadke.
TR!BUNA BRALCEV
„S!ovenščina, moj jezik"
Kot predstavnik Zveze slovenske mladine sem bil na prireditvi ..Slovenščina, moj jezik", ki sojo v Cankarjevem domu v Ljubljani dne 25. aprila 1989 organizirali Iniciativna skupina Slovenščina, moj jezik, Društvo slov. pisateljev, Zveza soc. mladine Slovenije in Cankarjev dom.
Po lepem kulturnem delu -literarno branje, glasba - se je razvila diskusija, v kateri sta se mi zdela dva diskusijska prispevka sporna.
1)	da je slovenski narod ogrožen in ubog
2)	šovinistični pojavi proti ostalim južnim Slovanom v Jugoslaviji.
K tema dvema točkama sem se v diskusiji tudi javil. Saj upam, da smo Slovenci danes (vsaj v Jugoslaviji) enakopraven kulturni narod, ki ima vse potrebne inštitucionalne možnosti za kulturni in gospodarski razvoj. Tako jadikovanje se mi zdi nepotreben defetizem.
Drugič pa sem jasno povedal, da je vsak šovinizem pač to, kar je, namreč šovinizem, ki ima že sam v sebi kali fašizma.
Torej tisti Slovenci, ki uganjajo šovinizem proti „jugu", to se pravi, ki se imajo za boljše od svojih južnih bratov, za moje pojme niso dosti boljši od naših šovinistov tukaj na Koroškem. Šovinizem v nobeni obliki ni in ne more biti rešitev za kakršnekoli probleme.
Mi Koroški Slovenci rabimo prijateljstvo, sodelovanje in solidarnost vseh jugoslovanskih in vseh ostalih narodov.
Pluralizem je odgovor na mno-golikost življenja in prav ta pluralizem ne trpi nobenega šovinizma, ne proti jugu in ne proti severu.
Če smo za pluralizem v pravem pomenu besede, potem moramo biti tudi toliko pogumni in pošteni, da se izognemo enostranskemu gledanju, ki bi nas vodilo samo v izolacijo.
Borut Schnabl
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Presenetljiva zrnast
Lojze Sad/ak je v dveh m/nu/a/i dosege/ dva go/a.
Da je Stovenski atletski klub sposoben tudi velikih presenečenj, je zelo nazorno dokazal v Brežah. Tam je njegova ekipa nastopila pravzaprav z minimalnimi možnostmi za uspeh, saj se je nekaj dni pred tem poškodoval strelec golov Arthur Hanser, ki v tej sezoni ne bo mogel več nastopati. Brez najboljšega strelca lige pa si niti optimisti niso upali obetati zmage v Brežah. Toda s tremi goli v štirih minutah je SAK odločil tekmo v svojo korist in si tako zagotovil tudi tretje mesto na lestvici. Zaostanek za vodečima ekipama iz Lienza in Trga pa je zmanjšal, saj je predvsem Lienz zapravil večjo prednost s presenetljivim porazom v Ohcrvellaehu.
Dobro so ta konec tedna zadevali tudi Šmihelčani, ki so pravzaprav presenetljivo porazili Šentandraž kar s 5 :1. Zdaj spet upajo, da bodo le še uspeli doseči nekaj točk, ki bi jih rešile izpada iz spodnje lige-vzhod. To bi bilo vsekakor veliko presenečenje, saj je Šmihel po prvih tekmah sodil že med ekipe, ki so že odpisane. Za obstoj pa se bori
Zmaga in poraz
Šahisti Slovenske športne zveze Cartrans 1 so na praznik in v nedeljo odigrali kar dve tekmi v koroškem pokalnem tekmovanju. V prvi so se pomerili s KDR/Finanz Celovec in dosegli neodločen rezultat 2 : 2, ker pa je na prvi deski zmagal Silvo Kovač (drugo točko sta prispevala Lojze Galob in Ivan Lukan z remijem), se je SŠZ kvalificirala v tretje kolo. Toda žreb slovenskim šahi-stom ni bil naklonjen, saj jim je za nasprotnika dodelil kar koroškega prvaka ASK. Da so slovenski šahisti podlegli le z 1,5 : 2,5 pa je potrditev, da dobro igrajo.
WroHch tretji
Slovenski kolesar Peter Wrolich se uveljavlja tudi v mladinski kategoriji. Na mednarodni tekmi v Labotski dolini je za svojima klubskima kolegoma Pastijem in Ovsenkom zasedel odlično tretje mesto.
Bilo pa je tudi ugotovljeno, da je SSK Obir finančno dobro gospodaril. Da klub lahko uspešno deluje in gospodari, pa so potrebne, kot je v svojem poročilu nakazal tajnik kluba dr. Gustav Brumnik, številne seje, kontakti z drugimi društvi ter sestanki z raznimi ustanovami in podjetji. Predsednik kluba mag. Mirko Oraže pa je v svojem poročilu kritično
tudi Bilčovs, ki v zadnjih tekmah ni znal premagati svojih neposrednih tekmecev na lestvici. Bilčovščani tudi tokrat v Trebinjah niso povsem uspeli, toda točka na tujem je lahko zlata vredna.
Do večjih presenečenj pa je prišlo tudi v prvem razredu D, kjer si je Globasnica od tekme z Galicijo obetala, da bo povečala število točk.
Toda zadetek Wicherja v drugem polčasu je izničil upe Globašanov, ki so nesrečno podlegli z 0 : 1. Nič kaj ponosni pa ne morejo biti tudi
Selani, saj v tekmi s Tinjami niso znali izkoristiti svojih siceršnjih prednosti. Tekma je bila dolgočasna, zadetek Užnika pa je bil v bistvu srečno naključje. Tako srečo pa bi bila potrebovala tudi Železna Kapla, ki je na domačem igrišču podlegla Metlovi z 1 : 2 in tako zapravila možnosti za drugo mesto na lestvici.
Pa še vest iz drugega razreda: Rikarja vasje končno spet zmagala: Šentpeter na Vaši-njah je premagala z 2 : 0, Žva-bek pa je v Waisenbergu osvojil točko -3:3.
Uspešno de!o SŠK Obir
V pohoto, 29. 4. 79<$9 5/ovcu.skc športno društvo O/ur o7!f/o v Lotc/u O/ur svo) redu/ /etn/ o/uuu zhor. Po pozdravu gostov (med up m/ A.SAfO-deže/uegu .sekretarja Grozeča) /n č/anov ter /zvo/itv/ vodje občnega zbora Konrada b/aj.sa, so predsednik, tajn/k, b/agajn/k ter seketjsk/ vodje (smučarsko skakanje, sankanje, šab, karate, nam/znt tents, vtdeo-krožek, merjenje časa) poda// svoja poročda, /z kater/b je bdo razvidno, da je .S.*?K Ob/r tud/ v zadnjem /etu de/ova/ uspešno /n dosege/ nekaj /zvrstn/b rezu/tatov.
Med vrhunske športnike sodita npr. Jana Jelen -karate - koroška prvakinja,
Fridi Osojnik - športne sanke avstrijski ASKO-prvak. Ugo-tavljeno je bilo, da so vse sekcije svoje delo izvrstno opravile, samo sekciji za sankanje in smučarske skoke sta bili zaradi „kopne" zime pri delu malo prikrajšani. Tako ni bilo mogoče izvesti deželnega sankaškega prvenstva ter smučarskih skokov.
razmišljal o sodelovanju med slovenskimi društvi in o sožitju z narodom sosedom v Železni Kapli ter se ukvarjal z zavestjo odbornikov do kluba in složnostjo odbora SŠK Obir.
Po diskusiji o poročilih je bila soglasno sprejeta razre-šnica staremu odboru. Pri izvolitvi novega odbora je prišlo Qo nekaj sprememb: drugi podpredsednik je	postal
Ludvik Tomašič,	Jožka
Maloveršnika, dosedanjega blagajnika, je zamenjal Jaki Haderlap, njegov doslejšnji namestnik, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Izidor Oraže. Dosedanjega preglednika Francija Sterna pa je nadomestil Peter Karničar. Predsednik SŠK Obir mag. Mirko Oraže se je na koncu obema, ki sta zaradi preobremenjenosti v poklicu odstopila, zahvalil za opravljeno delo.
Nogometno ogledalo
Breže - Slovenski atletski kiub	0:3 (0:0)
Breže, 500 gledalcev, sodnik Glanz (dober); postava SAK: Dalanovič; Čertov, Štern, Kunčič (75. Wieser), F. Sadjak; L. Sadjak, Kreutz, Galo, Blajs (57. Gorenšek); Florjančič, Luschnik. Goli: Florjančič (56.), L. Sadjak (57., 59.). Ostali rezultati: Molltal - Rapid Lienz 1:0, Matrei -Šmohor 1:1, VSV/Beljak - Wietersdorf 0:0, ATSV Wolfs-berg-Pliberk 2:0, ATUS Borovlje-Magdalen 2:0, SV Šentvid-Trg 1:2.
Šmihel - Šentandraž	5:1 (1:1)
Šmihel, 100 gledalcev, sodnik Harring (povprečen); postava Šmihela: Leitgeb; Golautschnig, Suller, Pajenk (81. Ambrosch), H. Krausler; K. Berchtold, Močilnik, W. Krausler, Buchwald (60. Gros); Blažej, W. Berchtold (62.), Močilnik (79., 81.).
Dobrla vas - Žitara vas	0:0 (0:0)
Dobrla vas, 400 gledalcev, sodnik Maier (dober); postava Dobrle vasi: Novak; Karel, Par, Mišic, Sirnik; Hribar, Sadjak, Vugrinec; Pizzera, Partei (70. Dollinger), Roscher; postava Žitare vasi: Preschern; Hosl, M. Krische, Kapus, H. Krische; Bošnjak, E. Habernik, Markoutz (87. Tazoll); Prentner, Plasnig, Markowitz (59. M. Habernik).
Kiopinj - SCA Šentvid	5:3 (3:0)
Kamen, 150 gledalcev, sodnik Gatterer (dober); postava Klopinja: Sagmeister; Lipusch, Pawluch, Kollmann, Miklautz; dr. Mertel (30. Krivic), Ratkič, Lalovič;Tscharf, Travnik, Klatzer. Goli za Kiopinj: Travnik (20.), Miklautz (38.), Tscharf (42., 52.), Lalovič (85.). Ostali rezultati: ASV Celovec - Liebenfels 1:2, Ruda - Bad St. Leonhard 0:0, Frantschach-Treibach2:3, Mostič-ASKCelovec2:2.
Trebinje - Bilčovs	1:1 (0:0)
Trebinje, 100 gledalcev, sodnik Fanzott (odličen); postava Bilčovsa: Schaunig, Schlemitz, J. Kuess, F. Ouantschnig, Maierhofer (58. Stojilkovski); Schellander. Hobel, Ogris, Partl; A. Ouantschnig, W. Kues. Gol za Bilčovs: W. Kuess (63.).
Šentjakob - Irschen	1:2 (1:1)
Šentjakob, 400 gledalcev, sodnik Wulz (povprečen); postava Šentjakoba: Kotz; Fugger; Martinz, Moser, Rauz-ter; Dorflinger, Olipic, Scherwitzel, Lauritsch; Rabitsch, Kavčič (70. Zwittnig). Gol za Šentjakob: Kavčič (1L).
Ostali rezultati: ASV Lienz - Rožek 1:1, Baško jezero -Lendorf 2:3, Weil3enstein - Brnca 0:1, Sachsenburg -Radenthein 1:1, Dellach - Vernberk 0:1.
Turnir
Športno društvo Sele/ Zel! prireja v nedeljo )4. maja tretji mednarodni nogometni turnir za pokal Košute, ki se ho začel ob t2. uri na stadionu pod Košuto. Pomerila pa se bodo sledeča moštva: Slovenski atletski klub, ŠD Sovod-nje iz ttalije, LTH Škofja Loka ter domače moštvo DSG Sele/Zell.
						
t. Lienz	2!	12 6	3 46:14 30	1. Kiopinj	21	14	4	3 31:17 32	1. Irschen	21	12 4	5 43:21	28	1. Žrelec	21	14 6	1 54:18 34
2 . Trg	21	11 8	2 42:16 30	2. Trcibach	21	14	4	3 31:17 32	2. Rožek	21	10 8	3 30:21	28	2. Grcbinj	21	10 5	6 44:33 25
3. SAK	21	10 7	4 36:15 27	3. Liebenfels	21	11	5	5 40:28 27	3. Brnca	21	12 3	6 30:21	27	3. Žel. Kapla	21	10 4	7 36:30 24
4. Breže	2)	9 8	4 38:24 26	4. Dobrla vas	21	10 7		4 35:24 27	4. Sachsenburg	21	8 8	5 37:34 24		4. Velikovec	19	9 5	5 29:21 23
5. Pliberk	21	7 9	5 33:22 23	5. Mostič	21	9	6	6 39:21 24	5. Trebinje	21	8 7	6 29:24	23	5. Sinča vas	20	8 6	6 30:25 22
6. SV Šentvid	21	7 7	7 25:19 21	6. St. Leonhard	21	8	7	6 40:30 23	6. Radenthein	21	8 6	7 36:28	22	6.Šentpavel	21	9 4	8 39:38 22
7. VSV Beljak	2!	6 9	6 20:20 21	7. Žitara vas	21	9 4		8 34:21 22	7. Lendorf	21	7 7	7 38:37	21	7. Selc	21	9 4	8 32:34 22
8. Wo)fsberg	21	8 5	8 24:26 21	8. Šentandraž	21	7	6	8 31:33 20	8. Šentjakob	21	8 5	8 28:39 21		8. Metlova	2)	7 8	6 27:31 22
9. Matrei	21	7 7	7 24:35 21	9. ASK Cel.	21	7	5	9 30:31 19	9. ASV Lienz	21	6 8	7 18:19	20	9. Globasnica	2!	7 5	9 30:36 19
tO. Borovlje	21	9 2	10 32:28 20	10. Ruda	21	8	3	10 29:30 19	10. Vernberk	21	8 3	10 35:38	19	10. Rcichenfcls	21	6 6	9 23:25 18
11. Wictersdorf	21	7 6	8 30:39 20	11. ASV Cel.	21	7 5		9 22:25 19	11. Baško jezero 21		8 2	H 31:37	18	11. KACCel.	21	4 9	8 19:22 17
12. Molltal	21	6 h	9 25:36 18	12. Frantschach	21	6	5	10 27:33 17	12. Bilčovs	21	4 9	8 21:31	17	12. Galicija	20	8 1	H 24:32 17
13. Šmohor	21	2 6	13 22:44 10	13. Šmihel	21	5	4	12 29:40 14	13. Wci8cnstein	21	5 5	11 17:29	15	13. Podkrnos	21	4 8	9 17:30 16
14. Magdalen	21	1 4	16 12:71 6	14. SCA Šentvid 21		0	1	20 9:97 1	14. Dellach	21	4 3	14 24:38	H	14. Tinje	21	3 3	15 21:50 9