Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pellt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D, več JI oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2*50, velllcl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem □ naroČilu popust
IzUle ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici Al. G/J J Kohoplsl se ne vratafo, nelranklrana pisma se ne aprelemalo - Uredništva telefon št. 2030. upravnlštva št. i:J28
Političen
sa slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.št.G* Celtovnl račun: Clubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 za Inserate. Saralcvošt.7363, Zagreb št. 39.011. Praga In Dunaf št. 24.797
lisi radikali za enotnost
n Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Jutri dopoldne ob 5. se bo nadaljevala seja klubskega odbora NRS, v pondeljek pa seja širšega glavnega odbora. Politični krogi pričakujejo ohe seji z velikim zanimanjem. 0 seji klubskega odbora, katere se bo po vsem pričakovanju udeležil tudi g. Stanojevič, kakor je danes sam to izjavil, dasi ga nekateri člani glavnega odbora skušajo odvrniti, že danes lahko rečemo, da bo resolucija sprejeta ali soglasno ali pa z veliko večino glasov. Ta resolucija ne bo vsebovala ničesar, kar bi odbijalo člane glavnega odbora. Sicer se v klubskem odboru čujejo mnenja, da je treba končnoveljavno obsoditi delo glavnega odbora. Vendar je večina radikalov za to, da je danes bolj kot kdaj preje potrebna enotnolt in da morajo radi tega vsi pristati na spravljivo resolucijo. Vse druge odločitve bi bile v škodo NRS.
Dasiravno je glavni odbor veliko bolj nepomirljiv kot klubski odbor, se vendar tudi tu pričakuje, da ne bo šlo do skrajnosti. To je volja vseh širokih radikalnih slojev in radikalnih volilcev, ki poudarjajo vsak dan glasneje, da hočejo enotnost in da osebnih vprašanj naj nihče ne spravlja v borbo, člani glavnega odbora so danes sami izjavljali, da je resolucija širšega glavnega odbora odvisna od poročil posameznih delegatov. Neodvisno od stališča, ki ga zastopa vodstvo glavnega odbora, bodo sklepi taki, kakor bodo zahtevali delegati. Na drugi strani v širšem glavnem odboru ni nobena skupina teliko močna, dasi pridejo delegati v poštev iz 1. 1926, ki ne odgovarjajo današnjemu razpoloženju strankinih pristašev, da bi mogla ena skupina brez velike škode za stranko prevzeti vodstvo v svoje roke. O kaki izključitvi Velje Vukičeviča pa je jasno kot beli dan, da sploh ne more biti govora. Zato mirno pričakujemo jutrišnjo sejo klubskega odbora in pondeljkovo sejo širšega glavnega odbora NRS. Vse nade KDK na razcep NRS pa so dolgo, dolgo prezgodnje.
Tudi Stanoleuič za sporazum
Delo Venizelosa
(Od našega dopisnika Georgesa Lambridis.)
Atene, v septembru.
Kakor se tu zagotavlja, bo v najkrajšem Času prišlo v grški zunanji politiki do velikih presenečenj. Sicer politiki o tem ne govore, a tudi ne demantirajo. Venizelos je itak vedno vodil zunanjo politiko sam in ni niti svo-jih ministrov o njej obveščal. Ta njegova navada sloni na velikem zaupanju do njega in njegovih diplomatskih zmožnostih. Gotovi diplomatski krogi v Atenah pa imajo kljub temu informacije in kaj radi govore o tajnosti diplomacije.
Venizelos bo v najkrajšem času postavil vso grško zunanjo politiko na novo podlago. Dogovori z Italijo so končani, dogovori s Turčijo, Albanijo in Jugoslavijo so deloma v pripravljenosti, deloma pred zaključkom. Tajnost te mirovne politike na vse strani leži v notranjih grških razmerah. Venizelos-diplo-mat je ozko združen z Venizelosom-organiza-torjem, ki naj svoj notranji program izvrši le če bo država gotovo dobo v miru živela, najmanj pa nekaj desetletij. V notranjosti tarejo deželo gospodarstvo, kultura — saj je skoro 60 odstotkov prebivalstva nepismenega —, dalje vprašanje, kako naj se organizira in izrablja naravno bogastvo države, splošna organizacija mlade, petletne republike, vprašanje zgraditve cest, novih železniških prog, z eno besedo modernizacija Grčije! Več kot petletna vojna doba in leta neprestanih povojnih revolucij so izpodkopala osnove države in ni je dežele v Evropi, ki bi bila izpostavljena tolikim pustolovščinam kot Grčija. Grčija ima skoro en in pol milijona beguncev, ki so 1. 1922. pribežali iz Male Azije v Grčijo in kat^-im je vojaški poraz odvzel vse, razen želje, jla si v stari Grčiji postavijo novo ognjišči..
Venizelos računa zelo dobro, da je treba dolgega, dolgega dela in si zato zajamčiti mir. Enako mu je dobro znano, da je novembra 1. 1920. radi tega padel, ker je bil narod sit večnih vojsk. Prepričan je, da je kot organizator miru v stanu nadkriliti vse svoje tekmovalce in da mu bo to svojstvo zagotovilo, da se bo lahko dolgo časa obdržal na krmilu. Kljub svojim 65 letom, pravi Venizelos, hoče še najmanje pet let voditi svojo državo in tako reorganizirati in zmodernizirati Grčijo, da bo varna na zunaj in na znotraj. Poleg tega ima željo, da s pozitivnim delom ogladi posledice svoje dolgotrajne vojne politike, da da Grčiji gospodarsko prospevanje in mora-lično enoto. Radi tega je povsem umljivo, da dela Venizelos za brezpogojno mirovno politiko. Bil je mož vojne, sedaj hoče biti mož miru.
Venizelos nikakor ne zakriva svojega dobro premišljenega načrta. Takoj po svoji vrnitvi do moči in svojimi govori pred volivci, posebno v Solunu, je javno pozval svoje sosede k ožjemu sodelovanju, da se raztresejo nesporazumljenja in da se utrdijo prijateljstva. Na ta poziv so posebno prisluhnil: v Rimu in nadalje v Angori. Mussolini, ki je nekaj dni popreij v svojem govoru v senatu izrazil željo, da pride do grško-italijanske pogodbe, je dobil odgovor od Venizelosa v njegovem solunskem volivnem govoru. Na podlagi tega je Venizelos čim hitrejše nadaljeval pogajanja za grško-italijansko pogodbo, katero je začel že Mihalokopulos kot zunanji minister vlade Zaimisa. Italijanski poslanik v Atenah Arlotto, stalen sotrudnik Mihalo-kopulosa, je imel od tedaj daljše razgovore z Venizelosom. Deloma sta se oba diplomata razgovanjala tudi o grško-turških nasprot-stvih, ki so bila tako očividna in ki so pogajanja tako motila, da je Rim vztrajal pri želji, da se obe pogodbi skleneta istočasno.
Kot doznava Vaš dopisnik iz dobrega diplomatskega vira, so vsa ta pogajanja imela pozitivni uspeh. Ni pa šc popolnoma gotovo, v koliko bodo te pogodbe dalekosežnega pomena. V tem oziru se drži Venizelos pravila, da je molk zlato in ne mara izdati preveč potankosti.
Medtem Jc prišla tudi iz Belgrada želja, da se nadaljuje s pogajanji, ki so imela v zadnjih letih številna vprašanja grško-jugo-slovanske države rešiti, ki pa niso našla rešitve. Mnogi trdijo, da je Belgrad postal vznemirjen, ker so grško-italijanska pogajanja pri kraju. Ta možnost sicer ni izključena, toda v Atenah se dobro ve, da je Belgrad vztrajal trdovratno na tem, da se rešijo. Venizelos sam — to se ne sme pozabiti — ej bil skupno s Pnšičcm ustanovitelj bivše srbsko-grške zveze, ki jc bratsko združila grško in srbsko
Aca Stanojevič je dal o sestanku glavnega odbora, ki se je danes vršil v Zemaljski banki, časnikarjem j!:deča pojasnila:
Imeli smo tu konferenco celo dopoldne. Videli ste Marka Trifkoviča in dr. Momčil" Ni-r a Dolgo smo se razgovarjali, kako bomo naše delo z uspehom privedli do konca, kako bom"> naši Jranki vrnili strnjenost. Nadalje smo -,e razgovarjali o dJu širšega glavnega odbora, ki se bo v pondeljek sestal.
Na vprašanje, če se dela na proglasu ali resoluciji, ki bi jo morebiti širši glavni odbor na svojem sestanku sklenil, je Aca SI :cj- " izjavi', da se dela na tem, da -<a še ni gotovo, dar se o tem še razpravlja. Tu je treba čuti mnenj1
Iz Trbovelj smo še prejeli: Pomanjkanje vagonov je pri rudnikih v jesenskem času vsako leto. Pomanjkanje traja navadno od avgusta do konca oktobra, ker se v tem času nakladajo razni poljski pridelki, kot sladkor- 1 na pesa, krompir, koruza itd. Navadno si je j ob tem času železniška uprava, in to še ob času Avstrije izposodila vagone od raznih iz-posojevalnih tvrdk za vagone, da bi krila primanjkljaj, pa to še daleč ni krilo potrebo. Delavci so v jamah cele šihte čakali na jamske vožičke, ki se niso radi pomanjkanja vagonov izpraznili, nakopanega premoga si pa
č Zagreb, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Današnji listi so prinesli odlok KDK o bojkotiranju tistih elementov, ki ne odobravajo politike KDK. Nekateri listi so bili zaplenjeni. Najznačilnejša je pisava »Narodnega vala« z ozirom
orožje v treh uspehapolnih vojnah. Zato ima tudi Venizelos resnično željo, da sc zopet približa sosedni kraljevini, da pride do pogodbe, ki ne bo kršila suverenitetnih pravic Grške ir. ki se ne bo obračala niti proti Italiji niti proti Bolgariji. Tudi nasproti Turčiji je Venizc-losova politika popolnoma miroljubna. Vsekakor še niso urejena vprašanja, kaj je s premoženjem, ki so ga Turki v Grčiji in Grki v sedanji Turčiji pustili v 1. 1922. in 1923., ko sc jc prebivalstvo obojestransko izmenjalo. Ob-
naših delegatov iz notranjosti, ki že prihajajo. Mi se bomo dogovarjali. Mislim, da se bomo sporazumeli. Vprašate me, če bom šel jutri m sejo klubskega odbora. Tega ne vem. O tem se bomo posvetovali. Verjetno je, c1i bom čel. Še vedno sem prepričan, da bomo dosegli enotnost Če je že beseda o NRS, "am ponavljam še enkrat: Radikalna stranka obstoja skoro že pe -deset let. Kolikokrat se je že govorilo o raz cepu naše stranke, kolikokrat so nam prerokovali propad, pa, hvala Bogu, radikalna stranka . se je še vedno držala in pokazala toliko življenjske sile in oliko uspehov! Verujem, ' —n tudi sedaj prebrodili težave. Kako, vam še ne morem povedati, ali vsekakor dobro.
na vsakem delovnem mestu videl za cele vagone.
V tem času so sc kopičila naročila za premog in ni bilo nič posebnega, če je bil samo rudnik v Trbovljah za 3000 do 4000 vagonov premoga za odpošiljatev v zastoju.
Da pa danes posebno delavstvo občuti pomanjkanje vagonov ni pa kriv nikdo drugi kot TPD sama.
Priganjalski premijski sistem, ki ga jc uveljavila TPD, ne pozna drugega kot — »čim več natovoriš, več dobiš od premoga pri vozičku«. Če ni vagonov, se pošlje delavec domov.
na sklepe KDK. »Narodni val« prinaša članek od znanega unitarista in nacionalista Milosti-slava Bartulice, ki ščuva hrvatske kmete proti pristašem HPS, posebno proti duhovščini, ki odobrava politiko HPS. V tem članku napada
stoja pa upanje, da se radi treh milijonov funtov šterlingov neurejeni odnošaji ne bodo vlekli do brezkončnosti.
Atenska vlada trdi, da ne mara podvzeti ničesar proti Sofiji in da bo s čim največjo vztrajnostjo delala na tem, da se vzroki trenja postopoma odstranijo. Tudi priznanje novega albanskega kralja Zogua je od grške strani imelo le ta vzrok, da se tudi s to sosedo navežejo prijateljski odnošaji. Grčija jc že tedaj odgovorila, da ni kot majhna državica v
Bartulica pučkaško duhovščino, da v tem času izdaja hrvatske interese in da vprizarjajo po vaseh prave orgije proti ljudstvu, in da mnogi niso hoteli služiti službe božje za pokojnim Stjepanom Radičem, kar pa sploh ni res.
Iz vsega članka sije mržnja. Vidi se, da hoče »Narodni val« hrvatsko ljudstvo odvrnili od katolicizma, ker drugače ni mogoče razumeti njegove pisave proti Rimu, proti kateremu se postavlja na mnogih mestih. Med drugim naziva duhovščino s krvniki. Posebno ostro se napadajo izjave frančiškanskih provincia-lov, ki so odobrili stališče časopisja HPS v sporu s »Katoličkim Tjednikom«. V članku se nadalje pravi, da so se služabniki božji in cerkveni krogi postavili v službo Puniše Račiča. Proti HPS in duhovščini, ki odobrava njeno politiko, se izrekajo najbolj prostaške klevete.
Na koncu člankar grozi in pravi, da bo hrvatski narod skoro in strahovito kaznoval tako delo in da se ne bo rimskim in balkanskim janičarjem nikoli posrečilo, da bi delovali v hrvatskih krajih. Milostislav Bartulica završuje svoj članek takole: »Nikoli več ne bo! Narod je prisegel s politiko Radičeve krvi, z največjimi njegovimi žrtvami rešitev hrvatskega človečanstva. Prisega se mora izpolniti. Danes Hrvatsko dušijo mrak, reakcija in ti-ranstvo. Njene prsi je prodrl strel. Ni več oprostitve služabnikom. Ako nam na vasi škodijo popi in fratri, krščanski pastirji, naj ljudstvo sploh ne gre več v cerkev. Naj bojkotira vse te ljudske zveri. Obračun brez milosti! Klerikalni veri bo sodilo ljudstvo. Brez milosti in strahovito! Hoče! Tako nam Bog pomagaj!«
Bojkot, ki so ga napovedali nekateri vodje KDK proti pristašem drugih strank, v glavnem proti pristašem HPS, ne bo imel nobenega odjeka. Misli se, da radičevski pristaši ne bodo nasedli svojim brezumnim voditeljem in prekoračili meje zakona. Če bi se pa voditeljem posrečilo ljudstvo zapeljati, v tem slučaju je na Hrvatskem pričakovati težkih stvari, ki bi se katastrofalno končale za pristaše KDK. Socialni bojkot je izzivanje vseh mirnih državljanov v državi in pomeni, da se hočejo s silo boriti proti zakonu. Vedeti je treba, da se pojavljajo v vrstah KDK pomisleki proti bojkotu. Pristaši drugih strank ne bodo držali rok križem, v kolikor se ne bi državne oblasti takemu razdiralnemu delu postavile same po robu.
Dr. Korošec v avdifenci
n Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor smo poročali, se je snoči vrnil v Belgrad iz Topole Nj. Vel. kralj. Danes je od tri četrt na 11 do 12 sprejel v avdijenco ministrskega predsednika g. dr. Korošca. Za njim so bili v avdijenci gg. ministri Hadžič, Andrič, Sunieu-kovič in Angjelinovif. — Predsednika vlade sta pa danes obiskala nemški poslanik dr. Ko-ster in grški poslanik.
Veliki župan v Zagrebu
n Belgrad, 211 septembra. (Tel. »Slov.«) Za velikega župana zagrebške oblasti v I. 2. je imenovan Peter Zrelec, dosedanji vršitelj poslov velikega župana v Zagrebu v I. 3. Za šefe odsekov v I. 4. sta imenovana dosedanja svetnika v I. 5. Filip Račič in dr. Dragutin Pavlinič pri zagrebškem velikem županu. Nadalje sta imenovana dr. Ivan Jagič pri zagrebškem okrajnem glavarstvu in dr. Marijan Cukar pri sušaškem okrajnem glavarstvu.
Tarifi za premos
n Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Tarifni odbor je snoči končal svoje delo. Včeraj so obravnavali larife za prevoz premoga. V razpravi se je govorilo o razdelitvi premoga v tri vrste, in sicer črni, rjavi premog in lignit. Predlagalo se je, da se za vsako vrsto sestavi poseben tarif. Večja podjetja so se izjavila proti, dasi so se zastopniki manjvrednih lig-nitnih premogovnikov z vso vnemo potegovali za znižanje. Nato so se obravnavali tarifi /.a prevoz zidne in strešne opeke. Razpravljalo se je o tem, ali je treba tarife za promet z
stanu poučevati Albance, kakšen političen režim je zanije najboljši. Razen tega ima Grčija urediti šc druga različna vprašanja z Albanijo, ki so ostala nerešena le vsled trdovr.it-nosti Tirane. Takojšnje priznanje novega albanskega kralja tedaj ni bilo dokaz kake skupne italijansko-grške fronte, ampak le dokaz grške zunanje politike pod vodstvom Venizelosa, ki odgovarja življenskim interesom Grčije, če naj se izpolni tudi Vcnizclosov notranjepolitični program.
Koliko |e oagonoo na razpolago
n Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo je dalo ministrskemu predsedniku sledeče pojasnilo glede dajanja in iskanja vagonov v ljubljanskem in zagrebškem železniškem ravnateljstvu: Na progah ljubljanskega ravnateljstva je dnevno potrebnih 2087 odprtih vagonov, na progah zagrebškega ravnateljstva pa 2011. Od tega se je dalo na razpolago 568 vagonov povprečno na dan ljubljanskemu ravnateljstvu, zagrebškemu pa 609. Obe ravnateljstvi sta po današnjih razmerah nekako založeni. Z ozirom na to, da naklada ljubljansko ravnateljstvo največ na odprte vagone premog, in sicer za proge vseh oblastnih ravnateljstev, je vrnitev teh vagonov vedno teiavna, ker se morajo vagoni vedno prevažati po dolgih progah prazni. Za ublažitev pomanjkanja vagonov uporablja ljubljansko ravnateljstvo v smislu mednarodnega dogovora o vagonih vse tuje vagone, ki se vračajo prazni po njenih progah v domovino, if oleg tega razpolagamo z zelo majhnim številom lokomotiv. Glavno državno železniško ravnateljstvo nadzoruje vsak dan dostavo vagonov ljubljanskemu in ostalim ravnateljstvom. Pripetili so se slučaji, da so se prazni vagoni morali radi prometnih razmer zadržati na potu za gotov čas, ker se trenutno niso mogle dostaviti lokomotive. Ko so pa lokomotive prispele, so se vagoni takoj opravili v območje ljubljanskega ravnateljstva
*
Zagrebški izbruh proti cerkui
Bojkotu ne verirejo niti pristaši KDK
»peko zvišati ali ne. Nadalje se je govorilo o tarifa za prevoz brusilnega lesa in celuloze v Ivornice. Zaslišani so bili še zastopniki Ivor-nic stekla za prevoz izdelkov ter tovarn papirja. Sekcije so končale anketo. Danes ali jutri se izdelaj;) sklepi, nakar se bo sklical ple-num odbora pod predsedstvom pomočnika prometnega ministrstva.
Hermann Wendel
je glavnemu tajniku HSS dr. Krnjeviču tako-le pisal iz Dubrovnika: »Tu, kjer sem oa počitnicah, ne berem Vaših listov. Po »Berliuer Lokalanzeigeru« sem zvedel, da je »Deutschcs Volksblatt« v Novem Sadu natisnil to-le Vašo izjavo: Mi nočemo govoriti s Hermannom Wendlom, ker nočemo govoriti niti z domačimi, a kaj šele s tujimi časnikarji, ki jih plačuje belgrajski dispozicijski fond. — Ne vem, ali je ta trditev novosadskega lista točna. Če je izmišljena, Vas prosim, da smatrate, kot bi tega ne napisal in da pošljete popravek » Deutsches Volksblattu«. Toda, če pa je »Deutsches Volksblatt« tako izjavo točno ponatisnil, pa velja za Vas to-le: 1. Če imate dokaze, da sem plačan iz belgrajskega dispozicijskega londa, na dan z njimi. Objavite te dokaze in me moralno ubijte. Toda če nimate dokazov, in prav gotovo jih nimate, ker z belgrajskim dispoziciirkim iondom imam toliko zvez in opravka kot s človekom na luni, tedaj ste za vsakega človeka običajen in predrzen klevetnik. Lahko ste prepričani, da s takimi resnično balkanskimi metodami, ki napolnjujejo ne samo mene, ampak vso nemško javnost z občutkom najpopolnejšega studa, najbolj škodujete Vaši stvari. To pismo sem oddal časopisju, da ne boste mogli uiti odgovornosti. Hermann Wendel.« — KDK resnično dela, kot bi si stavila za nalogo, ubiti Hrvate. Vse prijatelje hrvatskega naroda v tu- in inozemstvu odganja z naravnost rovtarskimi metodami. Le komu na ljubo?
Državni dogodki in izdatki v Šefu 1927-28
Glavno ravnateljstvo državnega računovodstva v Belgradu je objavilo pregled državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1927.-28. Točen tozadeven pregled bo seveda mogoče ugotoviti šele, ko bo 3obila javnost tudi končne zaključne račune.
Po teh podatkih so znašali skupni drž. izdatki lansko leto 10.513,128.285 Din, skupni dohodki pa 10.772,036.391 Din. Dohodkov je bilo torej za 258,908.106 Din več kot izdatkov.
Niti dohodki niti izdatki pa niso tekli tako, kakor jih je predvideval državni proračun. Državni proračun je imel izdatkov za 11.894.938.850 Din, dohodkov pa 11.477 mil. 570.000 Din. Te številke kažejo, da je država tekom poslovanja prištedila 1.381,810.566 Din na izdatkih. Pri dohodkih pa se je vračunala za 705,533.360 Din.
Najslabše se je odrezala uprava žfeleznic. Železniško ministrstvo je imelo celih 827 mil. Din manj dohodkov kot jih je predvidevalo. Od državne trošarine smo dobili 115,000.000 Din manj, od taks 20 mil. Din manj, od kmetijskih posestev 30 mil. Din manj, od carine 30 mil. Din manj, dohodki državne tiskarne so bili za 31 mil. Din manjši kot se je predvidevalo v proračunu.
Nekateri viri so pa tudi prekosili preračunano vsoto. Tako državni monopoli za 75 mil. Din, denarne ustanove za 49 mil. Din, ministrstvo za gozde in rudnike 30 mil. Din, neposredni davki 8 mil. Din, posebni neposredni davki 2 mil. Din. Med državne dohodke so vnesli tudi vsoto iz dela Blairovega posojila v znesku 15 mil. dolarjev.
Ministrstvo vojne in mornarice je porabilo za 516. mil Din manj kakor je predvidevalo, ministrstvo za promet 390 mil. Din, ministrstvo za javna dela 180 mil. Din, ministrstvo za prosveto 144 mil. Din, ministrstvo za socialno politiko 118 mil. Din manj. Izgleda, da bodo letos dohodki še nižji kakor lansko leto. Vsaj podatki za prvo četrtletje kažejo odločno padajočo smer.
Klerikalci kriiejo orjunaške zločine
Ne bi verjeli, pa je vendar resnica. Is/te struje in stranke, ki so podpirale ustanovitev bivše Orjune pri nas, isti lijudje, ki so zagovarjali vse teroristične čine bivše Orjune, isti ljudje, ki so nas smrtno sovražili in blazno preganjali, ker smo zahtevali za bivšo Orjuno enako uporabo kazenskega zakona, kakršna velja za vse državljane, isti ljudje, nas napadajo še danes, ker zahtevamo in hočemo, da bo vsak dajal pred pristojnim sodnikom odgovor za svoja zločinska dejanja, isti ljudje razširjajo po mestu in po deželi laž, da SLS ovira preiskavo, da dr. Korošec ne pusti kaznovati gotovih zločinov, z eno besedo, da vsled protežiranja sedanjega režima preiskava proti bivši Orjuni ne more imeti in ne bo imela nobenega uspeha.
Sedanja vlada je v vsakem slučaju dokazala, da hoče samo izpolnjevanje zakonov,
Tako tudi v zadevah bivše Orjune. Pravica in resnica zahtevala, da se mnoga dejanja te nekdanje teroristične organizacije razčistijo in obsodijo. Kri trboveljskih, podnari-akih in ljubljanskih dogodkov vpije do neha.
Ce ste imeli SDS in SKS interes, da se zločini krijejo, SLS ga nuna! —
Seipel le goooril preodkrito
Optantski spor načeloma rešen in odsoden
v Ženeva, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Svet Društva narodov je imel danes popoldne tajno sejo, na kateri se je naijprej odobrilo, da se jamstvena zaloga za gdansko posojilo porabi za gradnjo stanovanj, potem pa se je določilo, da traja poslovna doba sedanjega komisarja Društva narodov do 21. junija 1929. Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši italijanski fregatni kapetan Gravina. Na javn! seji je Svet Društva narodov razpravljal o madžarsko-romunskem optantskem vprašanju, v katerem je včeraj kriški do sporazuma med grofom Appony»jem in romunskim delegatov, in 9icer s posredovanjem predsednika Sveta Društva narodov. Finski zunanji minister Procope je namreč z ozirom na možnost direktnih pogajanj predlagal, da se stvar oH-godi, ter je obema vladama priporočal, da s oridrikom obojestranskega načelnega in pravnega stališča pooblastita svoje zastopnike za pogajanja, da pride do praktične rešitve in sporazuma. Grof Apponyi in Antoniade sta na to pristala, sklicujoč se na vse dosedanje pravne pridržke.
Splošno politično ije zabeležiti odmev, ki ga je povzročil članek avstrijskega zveznega kanclerja dr. Seipla v »Journal de Geneve«. V članku se je dr. Seipel zavzel za to, da se Avstrija včlani v Nemčijo. Seiplu se očita, da je hotel francosko vlado prisiliti do terfa, da se resno peča s vprašanjem avstrijske pri-kloprtve in da ni zadržka, ki bi mogel to pri-
ključitev preprečiti. Ta Seiplov Slanek je našel pred vsem odmev v franooskih listih. Mali antanti naklonjeni »Journal des Debats« svečano protestira zoper dr. Seiplova izvajanja. Seipel je zapisal, kar se na plenumu Društva narodov ni upal izgovoriti. Seipel je vse to razkril, kar je dejansko res, namreč da je ravno on najbolj nevaren prvoboritelj za priključitev, če ne celo njen povzročitelj. Priključitev pomeni največjo nevarnost za mir v Evropi in le radi tega, ker se ni dovolj pazilo na različna stremljenja avstrijskega predsednika vlade, se je mogla ta propaganda nemoteno širiti. Tudi oficijozni »Temps« se ukvarja z dr. Seiplom. Uvodoma pravi, da je bil dr. Seipel dovolj zvit in spreten, da se je dosedaj vprašanju priključitve vedno izognil. Seipel je sicer neprenehoma zahteval popolno soglasje med obema državama in to na vseh poljih, ter je pri vsaki priliki poudarjal skupnost jezika, kulture in interesov. Vedno pa se je izmikal, da bi priporočal priključitev Avstrije k Nemčiji. Istotako se je spretno izognil, kadar bi bilo treba priklljučitev obsoditi, da si je tako za vso bodočnost pustil na levo in na desno prosto pot. Kljub temu moramo ugotoviti, da gre avstrijska vlada skrajno in sistematično za ciljem, da trvede v svoje življenje isto, kar ima Nemčija, da se priklene na Nemčijo gospodarsko in tako dejansko izvede priključitev. Usodo Avstrije združujejo na Dunaiju z usodo Nemčije.
voda se je razklala in daleč na okoli so popokale šipe. K sreči ni bilo nobenih žrtev. O vzroku napada na katoliški dobrodelni zavod za reveže ni mogoče zvedeti ničesar. Policija je prijela nekatere sumljive pasante.
Morilec staršev v Dunaj, 21. sept. (Tel. »Slov.«) V umoru Hartmanna je prišlo danes v zagovoru mladega Hartmanna do protislovja in sodišče ž© opravičeno sumi, da se oba zakonca Hartmann nista medsebojno ločila od življenja, amjMik da ju je umoril mladi Hartmann. Mladi Hartmann je malomaren dečko in se je hotel polastiti očetovega denarja oziroma zavarovalnine 70 tisoč šilingov ter denar na lahek način zapravili.
minister, ki nima delokroga
v Pariz, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Kompc-tenčni konflikt, ki je nastal v francoskem kabinetu radi pooblastil, ki jih je zahteval novi minister za zrakoplovstvo Eynac, se do sedaj ni mogel poravnati. Eynac je danes nadaljeval razprave z vojnim in mornariškim ministrstvom, ne da bi dosegel kak poseben uspeh. Kakor smo že poročali, zahteva Eynac, da se vse zadeve francoskega letalstva združijo v njegovi roki. Manj vredni materijal je ono, na čemer boleha francosko letalstvo. Temu je mogoče odpomoči samo z izdatnejšo kontrolo francoskih tovarn za letala. Ta kontrola pa se more vršiti samo iz osrednjega
urada. Tekom današnjih razprav se je vojni minister Painleve izjavil pripravljenega, da z gotovimi pogoji odstopi Eynacu posle za nabavo materijala za letala, odklonil pa je zahtevo odstopiti tudi tehnično vodstvo. Mornariški minister Legues pa je tudi danes zopet odklonil vsako koncesijo. Eynac je spričo tega neuspeha danes zopet apeliral na Poincareja, ki je vse tri ministre povabil na skupen razgovor v torek. V političnih krogih se nadejaijo, da se bo Poincareju posrečilo odpraviti ta konflikt, ker bi bila sicer kriza vlade neizogibna.
Sprememba potiske olade?
Francija priznala Zogua. Francoski oprav-nik poslov v Tirani je obvestil albanskega zunanjega ministra, da je Francija Zogua priznala za kralja.
Slovenci v Italiji
S Prosoka pri Trstu. Tržaška policija }e p« požigu otroškega vrtca aretirala okoli 25 ljudi, delavcev, krčmarjev, učiteljev in tudi žensk. Večina je bila v kratkem času izpuščena, le trije so bili obdržani v tržaških zaporih in sicer: bivši železničar Gruden iz Zgonika, nadalje, sin upokojenega učitelja Martelanca ter učitelj Cibic, nameščen na slovenski šoli pri Sv. Jakobu. G. Cibic stanuje na Opčinah, a je rojen na Proseku. Odpeljan je bil v zapor, dasi je bolan. V represalijo so bile zaprte štiri gostilne, to je društvena, Dolenčeva, Puntar-jova in Luksova. Zaprte so še danes.
Represalije v Gorici. Pretekli petek ie goriška policija zaprla kavarno »Commercioc za dobo štirih mesecev. Svojčas je bil aretiran natakar La ligo, ki je bil uslužben v tej kavarni. Lango je bil znanec komunista Breganta iz Podgore, ki je nedavno umoril fašistovskega in policijskega konfi-denta Kogeja iz Idrije ter fašista Ventina in končno sam padel smrtno zadet od karabinjerske krogle. Lastnik kavarne je Italijan, pač pa so kavarno obiskovali predvsem Slovenci.
Škandalozen incident ▼ Trbižu. V Trbižu je imel dekan Kraut običajno pridigo v nemškem jeziku. Med splošno pozornostjo v cerkvi se nenadoma dvigneta iz klopi dve ženi in stopita pred pridigarja. Pozneje se je ugtovilo, da sta to bili ave Italijanki, izmed katerih jebila ena žena italijanskega polkovnika. Prav ta je zavpila proti dekanu Krautu: »Kot žena italijanskega polkovnika ne morem trpeti, da se v tej cerkvi pridiguje v nemškem jeziku!« V cerkvi je nastal splošen nered in dekan je moral pridigo prekiniti.
Duhovniška vest. Za župnika v Trevten je tržaški škof imenoval č. g. Šimeta Sironiča. Rimska vlada ni hotela privoliliv imenovanje in zahteva, da pride na izpraznjeno mesto Italijan.
Preganjanje siovenskih učiteljev. Tudi leto« je moralo veliko število slovenskih učiteljev zapustiti Primorsko. Bili so premeščeni globoko v Italijo. Danes je na Primorskem še okoli sto učitelje
y Varšava, 21. sept. (Tel. »Slov.«) V vladnih krogih se je razširila govorica, da je pričakovati v kratkem času spremembe poljske vlade. Ministrski predsednik Bartel naj bi se iz zdravstvenih razlogov umaknil, obdržal pa naj bi še svoj poslanski mandat. Za njegovega naslednika imenujejo polkovnika Slndeka, sedanjega predsednika vladnega poslanskega kluba. Na to mesto naj bi stopil Bartel. Izmed nekdanjih kandidatov pridejo v poštev sedanji prosvetni minister Switalski, ki je dober prijatelj Pilsudskega. Zunanji minister Zale-ski naj bi šel kot poslanik v London. Njegovo mesto v poljski vladi pa bi prevzel knez Rad-
zivil. Kot zunanji minister bi prišel v poštev sedanji poslanik v Londonu Knoll, ki je že v Pilsudskega revoluciji vodil zunanjo politiko. Imenuje se tudi ime poljskega poslanika v Moskvi Pateka. Vladni krogi pravijo na te vesti, da rpremembe vlade ni pričakovati pred dvema mesecema, ker hoče vlada Bartela spraviti pod streho državni proračun, učvrstiti trgovinsko bilanco, izvesti delno spremembo ustave, ki naj bi se izvršila 11. novembra. Po tej ustavi se bodo razširile kompetence državnega predsednika, omejile pa kompetence ministrov. Nova vlada bi naj bila vlada močne roke.
Diktator med Španci
v Madrid, 21. septembra. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera se je danes vrnil s svojega potovanja v Barcelono in Lerido- V svoji objavi obširno poroča o svojih vtisih, katerih ne bi mogel napisati bolj optimistično, in o navdušenju naroda, ki je povsod diktatorju izražal prisrčno zaupanje in opustil vse svoje posebne pokrajinske zahteve. Primo d<j Rivera pravi dalje, da je po povratku v Madrid čul z začudenjem, kakšna absurdna poročila so krožila v času njegove odsotnosti. Zalibog je zato kurz pezete nekoliko padel, kar je bil pač namen teh vesti. Vlada je nato odločno izjavila, da čuti, da jo javnost popolnoma podpira, in da je torej močnejša kot sploh kdaj.
Švehla odstopi
v Praga, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor do znava vaš dopisnik iz gotovega vira, bo češkoslovaški ministrski predsednik Švehla še pred 28. oktobrom pedal demisijo in bo šel v najbliž-nji prihodnjosti na oddih na jug, najbrže v Sicilijo. Njegovi zdravnik so namreč ugotovili, da je Švehla že sposoben za potovanje in želijo, da bi šel v kraj z milejšim podnebjem. Švehla bo vzel za eno leto dopust. Ministrski predsednik bo najbrže postal Udržal, dočim bo prevzel vojno minstrstvo agrarni poslanec Bradač.
Mas»ryk ne gre v Bratisfavo
v Bratislavo. 21. sept. (Tel. Slov. ) Odpo-
| ved češkoslovaškega državnega predsednika 1 Masaryka, da se ne bo udeležil Štefanikove I slovesnosti v Bratislavi, se tu zelo čudno ko-I mentira Raznata se vest, da je bil Masaryk i posvarjen, naj ne pride na proslavo, ker se l pripravljajo pelitične demonstracije, ki so ba-! je naperjene proti dr. Benešu.
Princ Karel v Parizu. Rcmu:i$!(i princ Karol jc danes iz Belgije dr^orl v Pariz v soremstvu 1 svoje prijatdjicc ge. Lupescu.
Jutri pogodba med Rimom in Grki
v Rim, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Slovesen podpis italijansko-grške pogodbe, ki je bila parafirana že v Atenah, se bo izvršil v nedeljo v palači Chiggi po Mussoliniju in Venizelosu. Pogodba ima naslov: Prijateljska poravnalna in pravna pogodba. Pogodba se bo predložila Društvu narodov.
Marinkovič—Venizelos
n Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo iz Pariza, bo imel jugoslovanski zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič, ki je snoči prispel v Pariz, sestanek z Briandom in Venizelosom. G. Marinkovič bo imel nadaljnji sestanek z g. Venizelosom v Belgradu.
Grški oficiozni list »Partis« doznava, da se pripravlja tudi albansko-grška prijateljska pogodba, ki bo podpisana meseca oktobra.
10 miljonov starih kron med CSR tn SHS
v Praga, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Dosedanje razprave med češkoslovaško in jugoslovansko delegacijo zaradi poravnave starih kronskih terjatev so se omejevale dosedaj samo na proučevanje medsebojnih terjatev in dolgov in na ugotovitev skupne bilance. Dognalo se je, da obojestranske terjatve znašajo skupaj safno deset milijonov starih kron. Z ozirom na ta majhni znesek obstoji težnja, da se za to ne uvede klirinški promet, temveč da se poravnava izvrši potom pavšaliranja. 0 podrobnostih bodo razpravljali prihodnje dni.
za
Milan, 21. septembra. (Tel. »Slov.«) Pred prenočiščem Katoliškega dobrodelnega zavoda kardinala Ferrarij« v Milanu ie davi ob štirih eksplodirala bomba. Eksplozija je bi 'n tako močna dn so se zbudili ljudje v vsem tamešnjem okolišu. Zunanja stena /.a-
pretrpeti
učiteljev je premeščena v zapuščene kraje, kamor se učitelji sicer pošiljajo za kazen. Neka slovenska učiteljica je bila premeščena v pokrajino Molise v gorsko vasico, ki leži 80 km od železnice. Od postaje pelje steza, po kateri moraš peš do vasi al! pa zajahati mezga ali osla. Ni si težko predstavljati življenja slovenskega dekleta v taki vasi. Imenovana gospodična piše, da so edini prijatelji koze, mezgi in osli! Niti s sprehodom v naravo se ne more razvedriti. Jasno je, da hoče prosvetni minister s takimi premestitvami doseči le to, da se učitelj sam odpove službi in odide iskat kruha drugam.
Vsi otrori morajo v otroške vrtce! Število
otroških vrtcev, ki sta jih odprli na Primorskem raznarodovalni društvi Lega Nazionale in Italia Redenta, bo v kratkem doseglo 200. Vsak vrteo fma najmanj eno učiteljico in eno kuharico. Vzdrževanje vrtcev stane ogromnega denarja. Fašisti so naložili občinam, da morajo preskrbeti prostore za vrtec. Kjer ni mogla občina zgraditi primerne stavbe, se nahajajo vrtci v šoli ali najbolj pogosto v zasebnih prostorih. Stranke ne prejmejo niti sto-tinke za najemnino! Vse pritožbe nič ne pomagajo. Končno pa so take pritožbe tudi nevarne, ker dišijo po protidržavni propagandi. Posebno letos se je akcija za otroške vrtce poživila. Fašisli skušajo izrabiti izredno slabo letino. Otroke vabijo v vrtce s tem. da pripovedujejo staršem, kako dobro kosilce bo dobil njihov otrok v vrtcu. Toda pritisk se v zadnjem času izvaja tudi na kmete. Tako je te dni neka poštarica prejela nalog, da mora agi-tirati za vrtec. Ljudem, ki pridejo po vojno pokojnino, naj v lepi obliki pove, da utegnejo zgubiti pokojnino, ako ne vpišejo otroka v vrtec. Ljudje se ustrašijo in ubogajo. — V Šempasu na Vipavskem je v teku stroga preiskava. V novi vrtec se je spočetka vpisalo okoli 15 otrok. Ko so se starši informirali, kakšen namen imajo vrtci, se je število otrok takoj skrčilo. K svečani otvoritvi, kateri je prisostvovala pokroviteljica društva Italia Redenta vojvod in ja Aosta, je prišlo še devet otrok Drugi dan so pa skoro vsi otroci izostali. Po vasi so menda krožili letaki proti vrtcu in radi tega so karabinjerji uvedli strogo preiskavo.
KOVINE.
v London, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.4375. Tri mesece 65.75. Elektrolit 67.5. Best Selected 94. Svinec: bližnji 21.6875, tuji 24.375. Cink: bližnji 24.5. Aluminij: tuzem-ski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5. Bela pločevina: 18.25. Živo srebro: 24.25. Nikel: tu-zemski 17.5, inozemski 17.5. Woliratn: 15.875. Platina: surova 17. Zlato 84.11.5.
HMELJ.
Nurnberg: 21. sept. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 150 bal, prodanih 150 bal, po cenah, tržni in gorski hmelj 155—210, virtemberški 218, Hallertau 270. Razpoloženje neizpremenjeno mirno.	_ '
Dunajska vremenska napoved. Menjaje
oblačno, nekoliko hladneje, severni vetrovi.
Novosadska vremenska napoved. Spremenljivo. Prevladovalo bo liho, oblačno vreme. Ponekod bo najbrž deževalo. Temperatura se nc bo znatno spremenila.
Ohranimo žlahtni sok naših
*£epct tJbaCmatin&a
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo v j snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M
Zrelo sadje in grozdje ima več glavnih sestavin in sicer: vodo (povprečno 80—85 %), sladkor (ki je ena izmed najvažnejših snovi; njegova množina je odvisna od plemena in vrste, od zemlje in lege, kjer raste in ob kakšnem vremenu dozoreva. Pečkasto in koščičasto sadje ima približno 8—12 %, jagodičevje nekoliko manj, grozdje pa 15—25 % sladkorja), kislino (ki varuje sadje in grozdje, da se prehitro ne pokvari in mu daje rezek, prijeten in osvežujoč okus), č r e s 1 o v i n o (ki je posebno v nezrelem sadju ter v tepkah, drobnicah in lesnikah; pri zrelem sadju in pri kuhanju skoro popolnoma izgine), rastlinsko beljakovino (ki se prav malo razlikuje od živalske v jajcih in mesu), rudninske ali neorganske snovi (kalij, natron, železo, apno, fosfor, magnezija, žveplo) in s t a n i č n i n o (ki tvori nekako ogrodje, daje sadju oz. grozdju obliko ter drži sok skupaj, da se ne razlije; tropine v stiskalnici so večinoma staničnina). Poleg teh splošno znanih snovi pa vsebuje sadež posebne, za življenje neobhodno potrebne snovi — vitamine, ki bi jih lahko imenovali po domače življenjetvorne snovi. Nesporno je dokazano, da vsako živo bitje hira, čim primanjkuje vitaminov. -Ravno.'pomanjkanju vitaminov v hrani prebi-•»valstvji večjih mest in trgov (in umetni hrani sploh) pfipisujejo znanstveniki mnoge bolezni in šibko zdravje sploh. O vitaminih bom o priliki še posebej spregovoril.
Poleg vitaminov (in vode) je sladkor najvažnejša sestavina sadja in grozdja. Zalise nahaja v vsakem svežem soku (in v ozračju sploh) mnogo glivic. Te glivice — kipelne glivice ali kvasovke imenovane — povzročajo z zdravstvenega in gospodarskega stališča skrajno neugodno spremembo soka. Pri primerni toploti — 5 do 65° C — posebno pa od 15 — 20° C se le te začno takoj razmnoževati in razkrajajo sladkor v dve glavni sestavini: alkohol in ogljikovo kislino. Tudi vitamini se pri tem skoro popolnoma uničijo. Ogljikova kislina povečini izhlapeva, torej gre praktično vzeto v nič, alkohol pa ostane v tekočini in jo dela opojno. Ta vsem znani pojav imenujemo kipenje. Če hočemo imeti brezalkoholno pijačo, t. j. ako hočemo sladkor, ki je izredno redilen, vitamine, ki so nam neobhodno potrebni, ter druge hranilne snovi obdržati v soku, moramo kipenje zabraniti. To ,pa dosežemo na ta način, da a) uničimo kipelne glivice, ki so v soku, in b) da pijačo neprodušno oz. tako zapremo, da se ne morejo znova vanjo za-trositi glivice iz zraka.
2e iz doslej povedanega sledi, da pomeni ohranjevanje sokov brez alkohola veliko prido-
Ada Negri:
Ko sem bila huda na solnce
Moje trinajsto leto je poznalo veliko stvari, ki sem jih danes pozabila: zgodile so se poleg mnogo drugih, ki so mi sedaj ali predaleč, ali jih več ne spoznam.
Bila sem prijateljica solnca in sem imela ž njim dolge razgovore: razumela sem sijajno njegovo govorico, narejeno iz svetlobnih, mesto akustičnih tresljajev. Bila sem prijateljica oblakov; in dež mi je zaupal nešteto stvari, vse v melodiji: v ritmičnem kapljanju od strešnih žlebov, v odskakovanju vode na kamenitem dvorišču, v šumljanju po listju dreves. Nobena stvar me ni vzhičila bolj kakor vonj po listju dreves. Nobena stvar me ni vzhičila bolj kakor vonj po ozonu, po nevihti iz zemlje oproščenem. Moji razgovori z zrakom, travo, kamenjem, drevesi niso bili bolj živi od tistih z materjo, učitelji in tovanšicami.
Mater sem videla samo zvečer, ko se je vrnila od dela in v nedeljo. Bila je sveža in neposredna kot dete moja mati; gledišče je ljubila čez vse in od nje sem se tudi jaz naučila ljubiti ga. Toda naša revščina nam je dovoljevala to razkošje samo poleti, ko so stvorih dnevno gledišče na utrdbah, ki si je lastilo mogočno ime Teatro Lombardo. Nedeljske predstave so pričenjale ob petih popoldne, ob visokem solncu; končale so ob osmih, ko je solnce komaj zašlo. Po mojem je bilo solnce impresario in prvi igralec.
V gledišču Lombardo so nastopale samoumevno lc družbe druge ali tretje vrste. Včasih se jc pač primerilo, da je nastopil tudi umetnik,
goric!
bitev na hrani, ki ostane človeku na razpolago, ne da bi skrajno škodljivi alkohol stopil na njeno mesto.
Navodilo
za izdelovanje brezalkoholnega soka
V predstoječem podajamo kratko navodilo, kako si lahko vsak gospodar, vinogradnik ali sadjar ohrani večjo množino soka brez alkohola v sodu. Ta način je najenostavnejši za posameznika in se je povsod prav dobro obnesel.
Sadje ali grozdje zdrobimo, sok iztisnemo, kakor običajno, in ga precedimo, da postane bolj čist ter ima primerno trpežnost in boljši okus in vonj. Da pride harmonična sestava t. j. razmerje sladkorja, kisline, čreslovine itd. bolj do veljave, lahko mešamo sadje z drugimi vrstami, hruške z jabolki, sladko sadje ozir. grozdje s kiselkastim (a vendar dovolj zrelim).
Od stiskanja do sterilizacije (segrevanja) naj ne traja več kakor 9—10 ur. Najbolje je sterilizirati takoj, ko je sok iztisnjen. Z vodo soka nikar ne mešati, ker se voda po potrebi itak lahko dodaja, ko ga uživamo. Ako hočemo kipelne glivice uničiti in preprečiti njih razmnoževanje, moramo tekočino segreti do 65° C. Na tej višini bi morali segrevati pol ure. Tega v praksi nikdar ne delamo, temveč segrejemo sok do 75° C ali še malo višje. Segrevamo v bakrenih kotlih (žganjarski kotli so prav primerni!), v kotlih iz aluminija, sploh lahko uporabljamo vse dobro pocinjene posode. Nikakor pa ne smemo rabiti posode iz železa, pločevine ali celo iz cinka. Železo da moštu črno barvo in slab okus. Cink se združi s sadnimi kislinami tako, da pri uživanju takega mošta lahko nastane zastruplje-nje. Pri vlivanju v sed, se sok shladi. Da se preveliko slilajenje prepreči, naj se sod preje s kropom dobro segreje in šele pred uporabo naj se voda izlije. Če imamo večji sod, moramo dvaloat sterilizirati, a sod v tem času dobro zapreti tako, da ima vsa tekočina v sodu, ko ga zapremo, 72° Celzija toplote. Sod naj se napolni popolnoma.
Sod zamašimo s plutovinastim zamaškom, ki smo ga v vreli vodi sterilizirali. S posebno cevko (svederčkom) se zvrta v zamašek luknjica ter vanjo postavi spodnji del steklene vehe (zračnega cedila), ki smo ga tudi pred uporabo sterilizirali. Zamašek polijemo z razstopljenim para-finem ali voskom, da se vse luknjice dobro zadelajo. Notranja cev steklene vehe je napolnjena s čisto vato, prostor okoli nje se pa napolni z glicerinom. Nato se povezne na cedilo stekleni nadstavek. Pipo pritrdimo v kovinasti zamašek še preje, predno sod napolnimo ali pa, če se nam zdi bolj prikladno, pozneje, ko je sod že pcln. Pipa se pritrdi na ta-le način: Kovinasti del zamaška se odvije. Pipo, ki smo jo preje stirilizirali (drgnili s čistim alkoholom ali jo vtaknili v krop) nastavimo v odprtino ter pipo z močnim sunkom ali udarcem potisnemo v luknjo, da notranji zamašek odleti v sod. Nato pipo v zamašku pritrdimo.
Če se bojimo, da bi nam glivice ušle v sod, medtem ko pritrjujemo stekleno veho ali pipo, je svetovati, naj se plutovinasti zamašek iz plu-tovine polije s špiritom in zažge. Medtem, ko špirit gori, potegnemo cevko iz luknjice in pritrdimo stekleno veho. Delo smo opravili v plamenu in vsiljive razkrajajoče glivice niso jgle priti v sod. Plamen nato ugasnemo. Ravno tako naredimo, ko pritrjujemo pipo v dvojni kovinasti zamašek.
Hranilna
brezalkoholna pijača gotova!
Tako opremljeni sodček vsebuje pijačo, ki jo lahko poljubno natakamo. Kadar pipo odpremo, teče sok iz soda, a medtem uhaja zrak skozi zračno cedilo — glicerin in vata zadržita vse glivice, tako da pride v sok popolnoma čist zrak. Sok torej nikakor ne more zavreti.
Temu ali onemu bi se zdelo to delo preveč zamudno. Pa ni! Kdor je že sam poskusil, ve, da se da vse to v kratkem času izvršiti. Treba je le nekoliko dobre volje. Komur se zdi to delo odveč, naj ne pozabi, pa brez nič ni nič. Koliko truda in dela je na pr. treba za dobro | pctico, pa se nihče dela ne straši, češ, bom pa
ki je bil na glasu; ljudje so prihiteli in se prepustili nebrzdanemu navdušenju.
Nad odrom je bila razpeta streha iz poslikanega platna. Nad parterjem in edino vrsto lož pa je tvorilo nebo obok, ki se je proti zadnjim dejanjem navidezno oddaljil v senci; kakšna zvezda je na njem prižgala svojo luč
Na tem ozadju se mi jc prikazala Marija An-toinetta in Dama s kamelijami, Pamela Nubile in Adriana Lecouvrier; tukaj sem uživala Raba-sov krohot, koketiranje L.ocandiere, grofa Sir-chi-ja agonijo s cigareto in kaznjenca Valjeana dogodivščine.
Neke soparne nedelje popoldne proti četrti uri so se pričeli kopičiti na nebu črni oblaki. Med temi oblaki so brzeli nekateri belkaste barve, ki niso obetali ničesar dobrega.
Moja mati in jaz sva bili že pripravljeni, da pojdeva v gledišče Lombardo: mama s črnim ogrinjalom in jaz v oblekci iz rožastega per-kala. Z nama sta bili dve dekleti moje starosti, hčerki tovarniške tovarišice moje matere.
Pojdemo, ne pojdemo?
Nenadoma nas oslepi blisk, grom zabobnt, dež se ulije v potokih iz neba. Gosta toča udarja ob tla in odskakuje.
Iz obokanega hodnika na vrtu, ki se je tekom dveh minut spremenil v jezero, zbeže moja mati z Marjanco in Gugu v hišo, kličoč za menoj: »Vstopi! .. Zuri se, da te nevihta ne odnese! Ne pojdemo v gledišče, igrale bomo tombolo. Kaj počneš tam?«
Delala sem se, da ne čujem, kot da sem gluha. Zatekla sem se na stopnišče palače, namenjeno gospodi, ki je bila odsotna. Od tam sem, vsa zvita v klopčič, poslušala divjanje plohe po oboku, okrašenem s freskami pa načinu Tiepola
raje zobal kar celo pšenico. Komur se zdi vsako delo edveč, ta naj raje s steriliziranjem ne poskuša. Točno in vestno je pač treba delati, kajti male kipelne glivice hočejo na vsak način v mošt... Ze vedo zakaj! Brezalkoholni sok vsebuje toliko hranilnih snovi, da se ga na vsak način hočejo polastiti! Ali naj te male glivice še nadalje računajo s človeško malomarnostjo, površnostjo in — kar odkrito povejmo! — lenobo?
Zdaj bo pa gotovo marsikdo radovedno vprašal: »Kakšna pa je taka pijača?« Dragi moj, tega povedati pa ne morem, ker se povedati ne da. Kdor ga je le parkrat pokusil, ga ne more | prehvaliti! Skoro dvesto gospodarjev, ki so si ohranili sadni ali grozdni sok brez alkohola že
z angelji, letajočimi po sinjini. Po stopnišču je odmevalo kot v obmorski duplini.
Tudi v meni je razsajalo neurje, vihar upornosti proti onemu elementov. Nič gledišča, nič »Otela« po krivdi vremena. Iz kakšneg- testa so bile pač zamešene moja mati in moje tovarišice, da so vzele dogodek tako na lahko in so se smejale pri tomboli vsej toči in sodri na kljub?... Penila sem se od jeze. Mislim pa, da seni bila globoko v srcu ponosna na svojo jezo, kot na stvar, ki me dviga.
Preteklo je komaj dvajset minut, da se je pomirila sila nevihte. In dvignil sc je silen veter, ki je pustil od oblakov samo še resaste l.once pravljičnih tenčic, brezumno bežečih po nebu. In nebo je spet postalo brezmadežen turkiz; in nezvesto solnce je spet zasijalo nad vrtom, izvabljajoč vsak! ' -pljici dijamanten blesk.
In oglasili so se ljubi glasi: »Dragica, kam si se skrila? Ura je šele pet: vihar je ponehal, ne vidiš, ne vidiš? . . Pridemo še ob času. Hitro, v gledišče!... Teci, dragica!. .«■
Med teini je zvenel tudi jasen glas moje matere. O glas, najčistejši med vsemi, glas same ljubezni, zakaj te več ne čujem?...
Toda takrat nisem odgovorila glasu svoje matere.
Nisem vedela, da pride dan, ko bom ob spominu na to jokala
Moja jeza je veljala solncu. Ni me brigalo, da se je tako hitro vrnilo. S tem, da se je skrilo, mi je pred eno uro hotelo povzročiti bolečine: Kolikor sem mogla, sem mu vračala trpljenje. Branila sem se radosti, ki mi jo ie spet ponujalo. Tako bi storila pozneje muhasta deklica s svojim dragim: »Ti si bil, ki me preje nisi hotel, kaj ne? ... n^hro. sedai sem pa jaz, prav jaz, ki nočem.<
lansko jesen, je živa najboljša reklama za to pijačo. Naša stvar je na pohodu, o tem ni dvoma. Teh vrstic nisem napisal za reklamo, temveč radi tega, ker vsakomur prav iz srca privoščim tako krepčilno in redilno pijačo, ker vem, da mi bo za nasvet vsakdo prav hvaležen.
Kdor živi ali pisani besedi ne verjame, naj pa sam poskusi. Zdaj je še čas. Zrelo sadje z drevja in žlahtno grozdje s trsja Vas baš sedaj kliče in vabi...	♦
Podrobna pojasnila o pripravljanju brezalkoholnih sokov dobi vsakdo pri »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Priložiti je znamko za odgovor.
Moja mati in male prijateljice so odšle, ne da bi vztrajale pri tem, da moram z njimi, smatrajoč me za nekoliko prismojeno.
Vendar sem povzročila svoji materi bridkost. Žalostne so bile njene oči, ko me je pustila. Tista žalost mi je grizla srce. A bila sem v oblasti temne moči, ki me je pribila na mesto.
V samoti se je polagoma pomirila jeza in upornost v meni. Ob gotovem času sem se vzravnala, šla po stopnjicah dol in stopila iz veže na solnce. Vlažna zemlja stezic in grude jc slastno vpijala toploto, vsa v drgetu in zata-jenem smehu. Nešteto vonjev jc prepajalo ozračje, ki jc postalo prozorno kot kristal. Vse stvari so blestele: tudi sence, skero višnjeve in že poševne vsled bližnjega zahoda.
Nisem več mislila na gledišče Lombardo in beneškega zamorca. Zasanjana sem sledila s svojimi koraki korakom solnca ^prepustila sem se mu, da me je vso prepojilo, kot grudo — ne da bi ga pogledala, držeč se kot da ga ne poznani. Še sem sc kujala, pa samo navidezno: zakaj v meni je že odpadla vsa jeza in nesluten mir se mi je razlil po duši.
Solnce je zašlo, pozdravljeno od navdušenega žgolenja ptičkov, skritih v listju. Zadnji njegov nasmeh me je pozdravil iznad strehe na za-padu in iznad vrha najvišje cedre, rekoč: Dete hudobno dete, odpuščam ti, ker vem, da me liti biš.
Ko se je proti devetim vrnila moja mati, meje našla ob svetlobi zvezd mirno spečo na vrtni klopici.
Naročajte .Slovenca'!
jr
/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Sobota 22. septembra. Tomaž, Mavricij.
—	Lunina sprememba: Prvi krajec ob 3.58 zj. (Po Herschlu se napo<veduje dež).
ZGODOVINSKI DNEVI.
22. septembra: 1908. je bil pogreb žrtev Lundra in Adamiča. — 1791. se je rodil angleški naravoslovec Michael Faraday. — 1814. je umrl igralec in dramatik A. W. Iffland.
—	1862. je predsednik Združenih držav Lincoln proglasil od 1. jan. 1863 dalje vse sužnje za proste. — 1853. sta se poročila srlovenska pisateljica Josipina Turnogradska in slovenski pisatelj dr. Lovro Toman. — 1903. se je vršila prva seja kranjskega deželnega zbora v novem dvoru na Kongresnem trgu (v sedanji univerzi).
* * *
★	Mednarodni kongres za tuberkulozo v
Rimu v dneh 24.—27. septembra. Kot ofici-jelne zastopnike naše države je ministrstvo narodnega zdravja delegiralo iz Slovenije docenta dr. Maika, iz Bclgrada dr. Stanojeviča in dr. Konstantinoviča, iz Zagreba dr. Cepu-tiča, iz Sarajeva dr. Kušana. Dr. Matko se je odpeljal v Rim z včerajšnjim jutranjim brzovlakom skupno z delegati iz Belgrada.
k Sprejem v kn. šk. bogoslovje v Mariboru. Abiturijenti naj prilože svoji prošnji za sprejem v bogoslovje sledeče listine: Krstni list, domcrvnico, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu v izvirniku ali v uradno potrjenem prepisu, birmsko izpričevalo ter zdravniško izpričevalo, ki naij ugotovi stanje pljuč, živčevja, možgan ter morebitno dedno obreme-njenje. Vsak kandidat bogoslovja mora imeti po šest kosov raznega perila, štiri servijete in štiri brisače. Začetek I. semestra 1928-29 je 1. oktober. — Ravnateljstvo.
•k Hoda nesreča poslanca. Muslimanski poslanec Kapetanovič se je v Bosanski Gra-diški vozil z vozom po obali Save. Tu se je vez prevrnil in Kapetanovič je dobil pri oadcu hude poškodbe. Prepeljali so ga na niegov dom.
k V naše državljanstvo so sprejeti: Ivan Kalister, posestnik iz Rakeka, z družino; Frančiška Mačkovšek, učiteljica iz Ljubljane; Jakob Vadnjal, železniški nameščenec iz Rakeka.
k Napačno poročanje. Prejeli smo: »Jutro« 2 dne 19. t. m. poroča, da so se v nedeljo na Kokrici v gostilni stepli bratje. K temu hočemo samo pripomniti, da naj se poročevalec poprej dobro informira, potem naj piše in da novico v javnost.
★	Nagla smrt. Dne 20. septembra 1928 je prišel 831etni posestnik Jože Zupančič iz Mirne peči štev. 33 na Drsko pri Novem mestu na mesečni semenj, da si kupi kravo. Ko je prišel na sejmišče, mu je postalo slabo, se je zgrudil na tla ter izdihnil v par minutah
—	zadet od srčne kapi. Ker je bila z njim tudi njegova žena, so ga kar položili na voz in ga odpeljali domov v Mirno peč.
k Razpis službe pomožnega zdravnika na Golniku. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje za zdravilšče na Golniku mesto pomožnega zdravnika V pošte v prihajajo zdravniki, ki so dovršili predpisani siaž. Namestitev ie pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom treh mesecev. Službo bo nastopiti s 1. oktobrom 1928. Poleg popolne proste oskrbe v zavodu (za 1 osebo) t. j. hrane, stanovanja s kurjavo in razsvetljavo ter pranje perila se priznava še mesečni honorar 1500 Din. Ob nastopu službe se povrnejo enkratni potni stroški. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti 'jubljanskemu oblastnemu odboru in jih opremiti z listinami, ki jih predpisuje čl. 12. zakona o drž. nameščencih.
★	Uradni dan okrajnega gremija trgovcev v Celju za člane v gornjegrajiskem okraju se vrši v torek, dne 25. t. m. in sicer od 11 predpoldne dalje v posebni sobi gostilne g. F. Veršnika v Gornjemgradu in od 14 do 16 v posebni sobi go«tilne »Pri pošti« v Mozirju. — Načelstvo.
k Parnik razbil motorni čoln. V splitskem pristanišču je zadel parnik »Kosovo«, last Jadranske plovrtbe, v motorni čoln angleške križarke »Courageot« in ga razbil na dvoje. Posadka vojne ladje »Hvar« in posadka Kosova« sta takoj priskočile na pomoč angleškim mornarjem v čolnu ter jih rešili, da niso utonili.
k Dobrovoljec umoril svojega tovariša. Pred tednom dni sta se v vasi Stepaničevo v Bački sprla ter stepla dobrovoljca Cvetko Prodanov in Milan Vukosav. Iz pretepa je Prodanov odnesel več poSkodb. Predvčerajšnjim pa sita se ofca zopet srečala na vaški cesti in se ponovno sprla. Prodanov je potegnil nož in zabodel Vukovara v srce. Vukosav je umrl na potu v bolnico. Prodanova so aretirali orožniki.
k Žalosten konec 40letnega zakona. V vasi Prležu v Banatu je v prepiru ubil 65-letni kmet Djoka Bandsul svojo ženo s sekiro. Bandsnl je bil 40 led poročen s svojo ženo. Po groznem dejanju se je morilec sam prijavil policiji, ki ga je aretirala in izročila državnemu pravdniibru v Pančevu.
k »Sadje v gospodinjstvu.« Priredil Martin Humek. Cena izvodu 24 Din. Knjiga obsega vsa potrebna zlata pravila, kako rav-najmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne izgubimo. Sadjerejci in vse naše gospodinje podeželske in mestne, naj si knjigo dobavijo; donesla jim bo zlate obresti. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
k Največja izbira žalnih oblek: Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946 k Pri dirki na Semmcringu je zmagal Caracciola na Mercedes-Benz in je dosegel s 6 : 40 : 29 nov rekord. Vozač na Mercedes pl Wcntzel je dosegel dvojno zmago v razredih tourskih in športnih vozov. Mercedes so zapet vozili s preizkušenimi Continental obroči, najboljšimi za gorske vožnje.
k V potu obraza se je doslej pralo perilo. Radion je napravil konec vsaki muki, ker je dovolj, da se perilo kuha pol ure, pa je pranje gotovo.
O AMAM
nudimo krasno izbiro jesenskih plaščev in oblek. Prepričajte se o kvalitetah iu nizkih cenah.
FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ul.
s®om sls.
Zbor zaupnikov, županov in občinskih odbornikov SLS se je vršil dne 18. septembra v Kozjem. Govorila sta narodna poslanca Zebot in Vrečko ter oblastni poslanec dr. Ogrizek. Zbor je ob veliki udeležbi iz vseh delov okraja in z navdušenjem izrekel dr Korošcu in našim poslancem neomajno zaupanje.
V Prekmurju sta se vršila dne 20. septembra zelo dobro obiskana zbora zaupnikov SLS ter občinskih zastopnikov v Črensov-c i h za dolnjelendavski okraj. Ob veliki udeležbi sta poročala narodna poslanca Zebot in K 1 e k 1. Zaupniki so izjavili, da je ljudstvo zadovoljno s sedanjo vlado ter pozdravlja voditelja dr. Korošca, ki se mu izreka popolno zaupanje in zahvala za spretno vodstvo državne politike.
Otroke
obvarujejo pred nalezljivimi boleznimi vratu in grla okusne
ANACOTMfglLE
■■■■"iSii .vmderi
CfutaljarMi
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na nedelijo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
» * »
O Slovensko planinsko društvo priredi v torek, dne 25. septembra t. 1. v veliki dvorani hotela Union ob pol osmih zvečer o priliki kongresa Asocijacije slovanskih turistov-skih društev predavanje združeno z skiop-tičnimi slikami: a) dr. Ivan Horvat, univ. prof.: Narodni parki na Hrvatskem; b) Mlakar: Naše planine. Predprodaja vstopnic v pisarni S. P. D.
O Na predlog gradbene komisije za regulacija Gradaščice in Glinščice se bo vršilo sporazumno zamejičevanje novega posestnega stanja povzročenega vsled regulacije Gradaščice od Kolezije do Vojnovtičeve vodne naprave, in Glinščice od izliva do železniškega mostu na Gliincah v ponedeljek, dne 24. t. m. in po potrebi naslednje dni, vedno od 14 (2 popoldne) dalje. Z zamejičevanjem se bo prvi dan pričelo pri Koleziji. Vsi posestniki, ki so prepustili odnosno se jim je odvzel za regulacijo njihov svet, se vabijo, da se zanesljivo udeleže tega zamejičevanja.
O Kolesarska nesreča. K trem nesrečam, ki so se zadnje dni pripetile na cesti, se je pridružila v četrtek še četrta. Natakar Viktor Povh se je vozil po Dunajski cesti z motornim kolesom. Na križišču Vodovodne ceste se je zadel v ključavničarskega pomočnika Franca Roler-ja in ga podrl po tleh. Roler si je pri padcu pokvaril kolo in raztrgal obleko ter dobil več občutnih poškodb po telesu.
© Denar na cesti. Iz zadnjega policijskega seznama izgubljenih in najdenih reči v Ljubljani je razvidno, kako zelo raztreseni so Ljubljančani. Neverjetno mnogo stvari so pozabili v železniških vozovih in prav mnogo tudi v kavarni »Union«. Zadnjič je naš policijski poročevalec izgubil dežnik in je zanj vprašal na policiji. Ob tej priliki mu je uradnik razkazal ves obširni policijski arhiv, kamor spravljajo najdene reči. I.e malokdo, ki izgubi palico ali dežnik, sc prijnvi nu policiji in še tedaj navadno najditelj ni prijavil njegove reči. Večina izgubiteljev pa se ne prijavi in najdene reči pridejo v dobro mestnim revežem, še več kot najdenih pa jc seveda prijavljenih izgubljenih reči. Ljubljančani puščajo denar takorekoč na cesti. Sttiiiu v prvi poiovici meseca septembra so izgubili skupno okrog 13.000 Din. torej izgube vsak dan povprečno skoro ti^oČ dinarjev. Tu niso všiete seveda izgubljene dragocenosti,
ki jih tudi ni malo. Nasprotno pn je bilo najdenega lo nekaj nad 300 Din denarja in bankovec za 50 mark.
© Arogantno dekle. 20 letno školustiko, že popolnoma izprijeno dekle iz Spodnje Šiške, je privedel stražnik v četrtek zvečer /oprt na policijo. Osumili so jo namreč tatvine in tajne prostitucije. Skolastikn nli Vlnsta, kakor si pravi sama, je na policiji že kar domača in ni bila doseda j še nikoli v zadregi, če so jo privedli v zapor. Toda kdo ve, kaj jo je pičilo v četrtek /.večer. Kar brez povodu sc je sprla s dežurnim uradnikom, pričela v policijski pisarni razgrajati in kričati, nazadnje pa sc jc zaletela 7. glavo proti oknu in razbila šipo. Stražniku, ki jo je hotel odvesti, se je uprla in pričela besno biti okrog sebe. Seveda je bila policija močnejša od njene jeze in morala je v zapor. Tu je besnela dalje in se dolgo zaletavala z glavo v zid in v peč, dokler ni končno vsa utrujena zaspala. Tudi školastika je morala spoznati, da ni mogoče z glavo skozi zid, zlasti no skozi zid policijskih zaporov.
© Tatvina ure. Na Kodeljevem je pri delu ua novi zgradbi v četrtek popoldne kar naenkrat zmanjkala zidarju Jakobu Štruklju lepa srebrna ura. Okradenec je o tatvini takoj obvestil stražnika, ki je povabil s seboj nu stražnico tri Štrukljeve tovariše. Ti edini so bili tedaj na stavbi, vendar so na stražnici odločno zanikali tatvino in tudi pri osebni preiskavi ukradene ure pri njih niso našli.
© Iz policijske torbe. V policijske zapore so privedli sedem žensk, od teh so bile tri aretirane zaradi suma tatvino, štiri pa zaradi vla-čuganja. Ponoči so razgrajali tokrat »samo« trije pijanci in samo en gostilničar je bil ovaden zaradi prekoračenju policijske ure. Znamenje, da gremo h koncu meseca. Ovadena sta dva lastniku popadljivih psov. 23 trgovcev bo moralo plačati globo zaradi neupoštevanja pravilnika o zapiranju obratov, 7 voznikov in en šofer pa zaradi prestopkov zoper cestno-poli-cijski red.
© Dr. Demšar se je preselil na Miklošičevo cesto 24 in ordinira tam od ponedeljka 24. septembra. Telefon 3080.
Pni Urna, boks, iraški premo!) In osiie — „ilirija"
Vilharjeva cesta (za Gl. kol.). Kralja Petra trn8, Mikto--SiSeva cesta 4 — Telefon Stev. 2820 ______
Maribor
□	Redno brezplačno naknadno cepljenje, ki je
obvezno za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 6 mesecev, se vrši v času od 24. do 26. septembra t. 1. vsak dan od 9. do 1. ure na mestnem fizikatu v novozgrajeni občinski hiši, Frančiškanska ul. 8-1. Opustitev cepljenja se kaznuje kakor lo določa zakon o obveznem in prisilnem cepljenju.
□	Program Parkkoncerta dne 23. sept. 1. Petrovič: Oj Srbijo: koračnica. 2. Rosini: Uvertura k operi: Semiramis. 3. Kačerovski: Balkan valcer. 4. Halevi: Predigra i hor iz opere Zidovka. 5. Svoboda: fantazija, Ljubav u prirodi (sa odjekom 2 fligorna). 6. Dobeš: Djeneral Pelle, marš.
□ Mestno elektriško podjetje. V nedeljo dne 23. t. m. bo prekinjena dobava električnega toka od 7. do 12. ure.
□	Mariborski gledališki abonma. Vsi prijatelji gledališča se opozarjajo na ugodnost gledališkega abonmana radi mesečnih obrokov. V interesu cele publike je, da se priglasi čim več abonentov. kar s tem ne koristijo samo sebi, temveč tudi uniemi-škemu delovanju gledališča: čim več publike, tem boljše gledališče!
□	Tujci v Mariboru. V času od 10. do 20. septembra je prišlo v Maribor 759 tujcev; med temi je bilo 172 inozemcev.
□	Umrla je Kmetič Terezija, delavčeva soproga, stara 65 let. Pogreb bo danes ob pol 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Seja Mednarodne zveze kršč. železničarjev bo v Monakovem od 25. do 28 septembra. Obenem bo tudi kongres Zveze kršč. organizacij. Kot zastopnik Prometne zveze se udeleže te seje in kongresa g. Ivan Wurzinger, uradnik na mariborskem glavnem kolodvoru, ki ]e član Mednarodne zveze kršč. železničarjev.
□	Ob desno nogo. Pod avlo je prišel na nepojasnjen način na vogalu Tattenbachova ulica—Glavni trg šestletni deček Josip Treptak iz Crete pri Slivnici ter si pri tem zlomil desno nogo pod kolenom. Dečka so prepeljali o bolnico. Ob tej priliki opozarjamo merodajne činitelje ponovno na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni pasanti na omenjenem mestu. Prvič bi se moral regulirati in razbremeniti promet po Vetrinjski ulici vsaj v tem smilu, da bi vsa vozila (ne samo avtobus!) lahko šla samo enosmerno; obratnosmerno pa gor po Kopališki ulici. Na drugi strani pa opozarjamo na razvado, da vozijo kolesarji, pa tudi druga vozila po ulici. »Ob jarku«, dasi je vozilom prehod zabranjen, in da se s tem še povečava prometni vrvež v Vetrinjski ulici; zlasti pa se s tem ovira avtobusni promet, ki trpi radi teh nepričakovanih ovir in zastankov, ki so s tem v zvezi, zelo na točnosti. Menimo, da se morajo tudi pritožbe od strani organizatorjev našega avtobusnega prometa vpoštevati Končno pa pripominjamo še, da bi mora! na nevarnem križišču Vetrinjska-Tatlenbachova ulica In Glavni trg regulirati stražnik promet vedno in ne samo dva dni v tednu.
□	Malo več obzirnosti! Pred tablama frančiškanski cerkvi in na Koroški cesti 1, na katerih je nalepljen Slovenec, stoji vsak dan veliko paznih bralcev, ki lahko gratis zadoščajo svoje znatiželjnosti in radovednosti. Do sem je vse prav. Zdaj pa pride še nekaj drugega. Radi lepšega in pa da imajo čeljusti tudi nekaj posla in ne samo glava ter oči ti nekateri jedo sadje itd., koščice in odpadke pa na tla seveda. Tako nastaja pred tablama malo smetišče. Prosimo malo več obzirnosti in takta, ker zahteva tako red in pa oziri snažnosti in tudi — estetike.
□	Ubogi pomočniki. Na Tržaški cesti 98 prenočuje" v nekem hlevu več zidarskih pomočnikov. V noči od 19. na 20. pa jih je posetil neznan pustolovec ter jim odnesel obleke, oerila, klobukov, čevljev in dr. v skupni vrednosti približno 1700 dinarjev. Neznanec se je najbrže prikradel v hlev skozi streho; tako vsaj pravijo, strokovnjaki! Sumijo pa, da je storil to nekdo, ki je preje tamkaj služil kot hlapec in ki je bil pred osmimi dnevi odpuščen. Zadnje dni še je namreč potikal tam okoli.
□	Ce se splaši konj. Predvčerajšnjem je vozil avto ptujskega odvetnika dr. V. v smeri Tatlenbacho-ve ulice proti kolodvoru. V bližini Gustinčičeve trgovine je avto hotel z leve strani prehiteti voz s konjem, ki ga je vodil Alojzij K„ voznik pri tvrdki K. V tem momentu se je konj splašil in sicer baje radi neke odprtine na zidu omenjene trgovine ter skočil na levo; pri skoku je priletel v avto, ki je ravno švignil mimo, ter povzročil škodo 2000 Din. Nesreča bi gotovo bila še večja, ko bi ne zavozi! šofer pravočasno na levi pločnik.
□	Izginil je Alojzij Grandošer. stanujoč v 1 Danjkovi ulici 8. Od doma je odšel 8. t. m. ter se
7,-^I.OKlOBM
podal k Devici Mariji v Pušedvi. Nazaj ga ni več bilo; ker so vsa povpraševanja bila čisto zaman, obstoja domneva, da se mu je kaj zgodilo. Na sebi ima črno obleko.
Cel/e
& Seja okrajnega odbora SLS za Celje— Vransko. Prošli četrtek 20. septembra ob 8 zjutraj se je vršila v prostorih celjskega tajništva SLS seja ožjega, istega dne ob 9 pa v I. nadstropju Orlovskega doma seju širšega okrajnega odbora SLS za celjsko—v lanski okraj. Posvetovanje je vodil strankin okrajni načelnik oblastni poslanec g. prof. Anton Cestnik. Udeležba je bila kljub šo trajajoči hmelj ski kupčiji in kljub delavniku skoro polnoštevilna. Izmed 28 krajevnih organizacij je bilo zastopanih 24. Posvetovanje je trajalo do pol 13. V glavnem je bil razgovor posvečen volitvam v okrajne zastope, sklepalo pa se je poleg tega še o dolgi vrsti aktualnih predlogov, ki so jih stavili zastopniki posameznih organizacij. Na sejali je vladala popolna enodušnost ter so zborovalci odšli s prepričanjem, du se v tako stru-mno organizirano vrste slovenskega ljudstva zaman zaletavajo iz koristoljubja in užaljeno-sti posameznikov porojene politične tvorbe.
& Občni zbor Zadružne zveze v Celju. V četrtek 20. .-septembru so jc neopaženo izvršil občni zbor Zadružne zveze v Celju, ki v življenju te zveze, o kateri se je zadnje čase mnogo govorilo v zvezi s polomom Slavenske banke, daje povsem novo smer. Kolikor smo mogli ugotoviti, je odvetnik dr. Božič odložil načelstvo zveze in se niti občnega zbora ni udeležil. Občni zbor je vodil minister n. r. d r. Kukovec, Za predsednika je bi! izvoljen g. Roblek iz Žalcu. Poleg njega je menda prišlo v načelstvo še nekaj Žalčanov, ki baje nameravajo sedaj prenesti sedež zveze v Žalec. Glavno težuvo je občnemu zboru delal sanacijski načrt, po katerem bodo morale posamezne pri tej zveJji v61a* ujene zadruge prispevati zelo lepe den^rce za ozdravljenje zveze. Udeležba je kljul^ aktualnosti obravnavanih predmetov bila pičlu, razgovor pa mestoma celo buren.
& Zaradi prepovedanega povrntka so za-pri i 69 letnega Alojzija Smodeja iz Št. Jerneja pri Konjicah. Možakar je bil za pet let izgnan iz Celju, a se kaj rad povrača v naše lepo mesto. Bil je zaradi tega že ponovnokrat zaprt,
JSr Otroci na razpolago. Občinski urad Celje okolicu bi oddal za dobo pet tednov v oskrbo dva otroka, od 8 mesecev do dveh let starega fantka in deklico. Istotako bi rad oddal v trajno oskrbo dva fantka okoli dve leti stara. Kdor bi navedene otroke ali katerega izmed njih vzel iz usmiljenja za svoje ali v brezplačno oskrbo ali tudi v oskrbo proti mali odškodnini, naj se blagovoli zglusiti med uradnimi urami v občinski pisarni na Bregu.
Ustanove Antena Potenca
Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1928—29. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolenceiu veletržeem v Ce-j lju, v sorodu uli svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, nc glede nu spol. Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč določa kuratorij po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih nn-klonitev in osebe štipendistov. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovskih šol, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se sinejo le ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. Prošnje naj se vložc izključno pismeno nn naslov: Kuratorij ustanov trgo\cu Antona Kolenca v roke dr. t mesta Kuluna, odvetnika v Celju, do dne 5. oktobra 1928. Prošnjam jo treba priložiti zadnje spričevalo, pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo uli svaštvo z zapustnikom ali nu to, da so doma iz. gornjegrajskega okraju, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.) Tudi jc treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira ua dotieni šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije. Nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedoeiti z uradno listino (ubožnim spričevalom). Vpoštevajo se sumo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena. - l.a kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju: Dr. Ernest kalen,
Dopisi
Ptuj
© Shod delegatov in občinskih odbornikov,
ki se je vršil preteklo nedeljo pri Brenčiču v Ptuju, je obiskalo i/, ptujskega okru ju nepričakovano mnogo naših pristašev, tako da je bila dvorana za (oliko število mnogo premajhna, /.borovnici so z zanimanjem sledili poročilu poslanca prof. Vcscnjaktt in soglasno sprejeli na predlog oblastnega Poslanca g. Vršiča zaupnico dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu. Nato je sledila določitev kandidatov za volitve v okruj-i ni zn stop, o čegur delovanju je poročal dosedanji komisar g. Miha Brcnčič. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem na /nanje.
© Nova trgovina. G. Franc MUlleret ie od-pi< na Ljutomerski cesti 6 trgovino z lBsom, premogom in cementom. Opozarjamo na in-
seratl
© Rndio-Ljubljana se tudi pri nas v Ptuju sliši prav lepo in vzbuja zanimanje za našo slovensko besedo iz srca Slovenije. Naše amaterje jezi samo neka brzojavna postaja, najbrž iz blažene Mussolinije, ki zlasti med govori neprestano in dosledno moti s svojimi stereotipnimi znaki, iz katerih se da skleputi samo na nagajivost naših sosedov ob morju. Tudi Ptuj-čuni, ki imajo opravka z visokofrekvenčnimi aparati, bi lahko vsuj v večernih urah imeli nekoliko obzira na radio-amaterje in masaže ter druge manipulacije opravili v času, ko radio počiva.
© Scjmsko poročilo. Na sejni 18. septembra so prignali 72 konj, 252 krav in telic ter 150 bikov in volov. Cene za kg žive teže so bile: I. vrsta 7—8.50 Din, II. vrste 5—7 Din, III. vrste 3.50—5 Din. Na sejm 19. septembra pa je bilo prignanih prešičkov pod 3 mescci 163, nad to starostjo pa 248 svinj. Cene za kg žive teže pri plemenskih živalih 10—11 Din, mladi pre-šički (proleki) 11.50—13 Din. Prešički, 6—10 tednov stari, 80—200 Din komad.
Trbovlje
Na meščanski šoli se prične novo šolsko leto 1. oktobra s šolsko mašo in otvoritveno slovesnostjo. Učcnci vseli razredov naj se zbero ob tričetrt na 9 na prostoru pri cerkvi. — Ravnateljstvo.
Stavbinska zadruga »Dom in vrt< je začela graditi stanovanjske hišice za svoje člane. Kakor čujemo, se jih še letos spravi šest pod streho. Cena manjši hišici je 45.000 Din. večji 63.000 Din. Mesečno se plačuje za manjšo po 250 Din, za večjo po 350 Din. Plača se hišica v 15 letih. Odbor zadruge dela brezplačno, ako-ravno je mnogo dela. Zemljišče za stavbe je na lepi točki, 5 minut od cerkve pod Dimnikom.
Vpisovanje v 1. in 2. razred trgovske nadaljevalne šole se vrši v nedeljo 23. septembra od 9 do 11 v VI. razredu deške šole na Vodi. Vajenci in vajenke naj prineso s seboj zadnje šolsko spričevalo. Vpisnina je 100 Din.
Dela pri kopalnici so se oddala stavbenemu podjetniku Jos. Ciuhi.
Novo mesto
Prosvetno društvo v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v četrtek 27. septembra ob 8 zvečer v Rokodelskem domu.
Osebna vest. Za sekundarija ženske javne bolnico v Novem mestu je nastavljen g. dr. Petrič.
Ženska javim bolnica v Novem mestu je kupila od hotelirja Ivana K.oUiča njegov skedenj in stavbeno parcelo ter zida sedaj nove moderne svinjake, greznico in hlev. Odkar je zdruvstveno okrožje v rokah SLS in delu jejo v upravnem odboru naši pristaši, se je kupila velika njiva za ekonomijo bolnice, preslikala se je vsa bolnica od znotraj in prekrila streha.
Nn okrajni cesti pri Ločili se je v daljavi 200 m znižal klanec, na nizkem močvirnem svetu pa cestu znatno dvignila, tako da bo ustreženo dolgotrajnim željam prizadetega prebivalstva. Istotako se dela ua znižanju klanca pri ,Gor. Ste«?.i. Dola bodo v najkrajšem času izvr-junu v lastni režiji.okrajnega cestnega odbora s podporo oblastnega odbora.
DIJAK BREZ DIJAŠKEGA KOLEDAR J A - OBRTNIK BREZ ORODJA
Dovje. Neznanec, ki je bil 6. septembra pri Peričniku od vojaka granitne trupe ustreljen vsled poizkušenega bega, je bil po preteku 95 ur po smrti obduciran. Krogla mu je prodrla srce. — Elektrika je zasvetila na Dovjem v večini hiš v soboto 15. septembra. Kmalu zasveti tudi v Mojstrani. Napeljana je od Završnice. — Naslednjo noč med nedeljo in ponedeljkom je bil na Dovjem v družbi popivajočih vinskih bratcev z nožem zaboden 26 letni Janez Peter-nel iz Mojstrane. Prepeljali so ga v bolnico. Neki drugi fant pa je bil ranjen v roko. Morda bodo vsaj taki incidenti nekatere odvrnili od ponočevanja, motenja nočnega miru itd., kur vsem prebivalcem že v resnici preseda. Predpisi, ki take reči prepovedujejo, so vendar za vse, ne samo za nekatere. — Vlak in avto sta trčila 18. septembra na železniškem tiru, ker prehod čez tir ni bil zaprt. Avto je poškodovan.
Iz železniške službe
Napredovali »o v 6. skupino I. kategorije referenti pri generalni direkriji v Belgradu, dosedaj uradniki II. kateg.: Lovro Svetina iz 1-u skupine; Josip Briški, Vojislav Savič, Josip Jošt, Oskar Gre-gič, Ljudevit Jereb vsi iz 1-b skupine; Franjo Lampreht iz 2-a skupine; Aleksander Laslo, Božidar Pavlovič oba iz 2-b skupine; Dragutin Molino iz 1-a skupine. — Pri ljubljanski direkciji: v 6 skupino I. kategorije: Fran Smerdu, šef prometne službe, v Ptuju, dosedaj v II. kateg. '2-h skupine; v 3. skupino I. kateg. Srečko Benedik, načelnik prometno-komercijalnega oddelka; v 4. skupino
I.	kateg. Hinko Golias in Karol Zupančič, šefa odseka; v 5. skupino I. kateg. Lovro PoCkar, Josip Veljak, Pavel Levičnik, Fran Hojs, inž. Fran Ze-lenko .inž. Friderik Weinberger; v 6. skupino I. kateg. inž. Fran Honzak, inž. Drago Leskošek; v 1-a skupino II. kateg. Albin Adlišic; v 1-b skupino
II.	kateg. Ivan Podboj, Andrej Maselj, Josip Čeme, Josip Jenko, Fran Pustoslemšek, Teodor Drovenik, Jurij Ilešič; v 2-a skupino II. kateg. Anton Vtičar, Dragutin Kovačič, Fran Bergant, Josip iloleček, Ernest Franke, Radovan Stefanovič, Sreten Goreč, Josip Grabnar, Fran Medic, Josip Vadnov, Hilarij Lovrenčič, Fran Žekar, Mirko Punčuh, Leon De-kleva; v 2-b skupino II. kateg. Miha Rožanc, Janko Vranjek, Peter Bradaška, Alojzij Mihič, Hieronim Hvala, Rudolf Likar, Ivan Novak, Mirko Nahtigal, Josip Cijan, Slavko Lukanc, Drago Komp, Josip Mlakar, Rudolf Vidic, Gabrijel Pirkmajer; v t. skupino III. kateg. Josip Gabrovšek, Ivan Ščurk, Ivan Jurman, Ivan Kuštrin, Ivan Stablovulk, Anton Prelc, Tomaž Namestnik.
Iz poštne službe
Napredovali so: Anton Lah v Moškanjcih in St. Car v Čakovcu iz 3. skupine v 2. skupino II. kategorije.
Tz 4. skupine v 3. skupino 11. kategorije pa: Karla š.irabonova, Ivanka Krašovčeva roj. šiš-kova in Marija Troštova na ljubljanski glavni nošti; Jožica Uruničeva na ravnateljstvu; M. Belina in Dušica škerljeva na mariborski kolodvorski pošti; Leopoldina Friedlova v Storah, I-Ienrieta Wolfova v Čakovcu, Marija Rabičova v Konjicah, Hilda Čopova roj. Kavsova v Pod-nartu, Angela Fazzinijeva v st. Vidu pri Stični, Bernardina Urbančičeva na Vrhniki, B. Loške v Trbovljah, Vida Kušarjeva v Medvodah in Marija Kečkeš v Prelogu.
Iz 5. skupine v 4. skupino: Ana Burgarjeva, Marija Petričova, Marija Hočevar jeva roj. Pod-gornikova in \1. Jurajavčič na ljubljanski gl. pošti; Mara Grimsova v Železnikih, Mara Ka-lišnikova v Novem mestu, Slavn \Vebrovu in Bosiljka Gjekičeva v Čakovcu, Justina Puppi-sova v Dolnji Lendavi, Julija Albrechtova na poštni podružnici št. 4 v Ljubljani, Mara štuk-jjevu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Olga Se-liicova v Šoštanju, Marija Klatzerjeva v Šmarju pri Jelšah, Mira Glinškovn na mariborski glavni pošti, Marija Lortijeva v Muli, Amalija Kulu-nova v Podplatu, Ana Vernikova in Iv. Radič ua mariborski kolodvorski pošti, Ivanka Gradova v Stični, AmaPja Pondelakova v Strnišču, Vera Plelianova pri Sv. Trojici v Slov. goricah in L. Turk pri brzojavno tehničnem odseku v Mariboru.
Iz 3. skupine v 2. skupino III. kategorije: Pavla Frankova, Marija Kermčeva in Fr. Jakopin na ravnateljstvu; Francka Zemljičeva, V. Rozman, Jošku llauptnian in K. Landstatter na ljubljanski glavni pošti; Iv. Bezlaj■ pri brz. teli. odseku v Mariboru in Al. Furlan pri brz. tehu. odseku v Ljubljani.
Premeščeni so: inž. Rajko Poniž z ravnateljstva v Veliki Bcčkerek; Fr. Lapajne iz Novega mesta, ti. Tručl z Zidanega mosta in Ant. Učakar iz Ljutomera, vsi na ljubljansko glavno pošto, Iva Smerdu jeva iz Ljubljane ua mariborsko glavno pošto; Marija Lortijeva iz Maribora v Muto, Jožica Glažarjeva iz Mute na mariborsko glavno pošto in Ana Gomiščekova iz Celja v Laško, Kristina Mirtičevn iz Črnomlja v Vinico pri Črnomlju in Ana Kokolova i/. Cankove v Gornjo Lndavo, D. Ladi a s Preval j nu mariborsko kolodvorsko pošto, Danica Stolfova iz Ljubljane v Kranj. Iv. Kržišnik iz Maribora na Jesenice na Gorenjskem in Marija Zenova roj. Kopitar iz Novega mesta na Rakek.
Upokojeni so: zvaničnik Al. Gerbec v Ljubljani na glavni pošti, Ferdo Klavora v Mariboru na glavni pošti iu K. Stojan v Poljčan-;h.
Pridobivajte novih naročnikov!
Naznanila
Ljubljansko gledališče
Vse predstave se vrie v dramskem gledališču.
Sobota, 22. septembra: ROMEO IN JULIJA. Pre-
mierski abonma. Nedelja, 23. septembra: ob 15 pop.: ZUPAN STIL-MONDSKI. Izven. — Ob pol 20: BAJADERA, opereta. Izven. Ponedeljek, 24. septembra: Zaprta Torek, 25. septembra: ROMEO IN JULIJA. Red A.
Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 23. t. m., popoldne ob 15. uri igra ljubljanska drama krasno delo Zupana Stilmondskega. Ta drama je bila koncem lanske sezone na repertoarju ter je izredno ugajala. Zvečer ob pol 20. uri pa se poje po večmesečnem presledku zopet opereta Bajadera v običajni zasedbi. Obe predstavi se vršita izven gledališkega abonmaja. Obe predstavi sta v dramskem gledališču.
Interesente za gledališki abonma opozarjamo, da prične ljubljanska drama danes z redno sezono. Eventualni priglasi za gledališki abonma •e še sprejemaqo v knjigovodstvu gledališke uprave v dramskem gledališču.
Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Bojna igra Kalvarija se na splošno željo ponovi letos zadnjikrat v nedeljo 28. t. m. ob 7 ive-čer na letnem igrišču Mladinskega doma na Ko-deljevem Po predstavi vozi od garnizijske bolnice posebna garnitura električne cestne železnice do Kolodvora. Predprodaja vstopnic >Orient« Dunajska cesta 14. Pridite in ne zamudite si ogledati ob desetletnici konca svetovne vojne to zares lepo delo. — Odbor.
Odbor »Strokovnega društva javnih narae-iiicncev in vpokojeneev kraljevine SHS v Ljubljani« ima drevi ob 8 v konzumni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 svojo redno sejo.
Streljaika družina Ljubljana. V nedeljo, dne 24. septembra streljanje na vojaškem strelišču. Zbor ob 8.90 istotam. Udeležba obvezna. Gosti
dobrodošli.
Cerkveni vestnik
Unio Apostoliea. Letni zbor lavantinske Apostolske zveze se bo vršil kot razglašeno v »Vestni-ku skupščine III. reda« 1028, št. 3, v Rogaški Slatini dne 24. septembra t. 1. tik pred začetkom skupnih duhovnih vaj lavantinske duhovščine, in sicer ob 17. uri, ne nb 15. uri, tako da lahko vsak sobrat doseže zborovanje s popoldanskim vlakom, ki odhaja iz Grobelnega ob 15.58. Zborovanje se vrši v dvorani skupnih premišljevanj in pobožnosti »Zdraviliškega doma< s sledečim sporedom: Otvoritvena molitev, pozdrav, letno poročilo; govor dekanijskega upravitelja Jos. Ozimiča: Slomškova metoda za asketično vzgojo duhovščine in »Unio Apostoliea«; predlogi, zaključna molitev. Konec ob 18. uri. — Vabijo se vsi čč. sobratje, da porabijo priliko in se poučijo o ciljih in zahtevah Apostolske zveze.
Duhovne vaje v Rogaški Slatini od 24. do 28. septembra bo vodil p. dr. Odilo M e k i n d a iz Škofje Loke Duhovne vaje se zaključijo v četrtek zvečer ,tako da se udeleženci v petek zjutraj s prvim vlakom lahko odpeljejo.
Saše dijaštvo
Katoliškim abiturijentom! Vsa pojasnila o študiju in vpisu na univerzo vam dajeta dva odbornika JAKD »Danice*, Miklošičeva cesta 5 vsak dan od 11 do 12.
Orel
Nar&šfej St. Peter-Ljuhljana prične z rodno telovadbo danes dne 22. septpmbra ob 16 v telovadnici Ljudskega doma. Orliči pridite zanesljivo in pripeljite nove. — Vodja naraščaja
Poizvedovanja
Našla se je otroška ročna torbica. Dobi se Škofja ulic« 3 pri g. Kovaču.
y>
Veselite se
z menoj
»if
pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
Varuje perilo!
Za duha ln srce
S knjišnjega trga
Zbornik za umetnostno zgodovino. Letnik 1928. Zvezek 1.-2. prinaša sledečo vsebino: K slikarstvu v Sloveniji na prehodu od XVII. v XVIII. stoletje (dr. Stanko Vurnik). — Korespondenca Janeza in Jurija Šubica (France Mesesnel). — Srednjeveški rokopisi v Sloveniji (Milko Kos) — Naši spomeniki iz empirslce dobe (Viktor St ika)
—	Varstvo spomenikov (Fr. Štele) — Književnost (Slike gotskega krilnega oltarja iz Kranja, Aus der Werkstatt Thomas Kruegers, Fibels mit Sperr-vorrichtungen, Manastir Kalenič, Monumenta artis serbicae) — Nadaljujejo se umetnostni spomeniki Slovenije I. Kamnik Srpski književni glasnik. 16. septembar 1928, Beograd. Vsebina: Kazivanja o zemljinoj kčeri, pripovetka (Momčilo Nastasijevič)
—	0 smrti moga oca, uspomene (Suhotin-Tolstoj)
—	Biser pred prolaznike, pesma (Božidar Kovačevič) — Prvi dani, pesma (Božidar Kovačevič) Utehe pred raspelom, pesma (Desimir Blagojevič)
—	Veče, pesma (Desimir Blagojevič) — Suze Mir-jamine, lirska proza (Nemirovič-Dančenko) — Ko-zeta, lirska proza (Nemirovič-Dančenko) — Kakve oči ima noč, lirska proza (Nemirovič-Dančenko) — Nerazumljivi Tolstoj (Todor Manojlovič) — Tragedija Tolstoja (Evgenije Spektorslu) — Vasilije Nemirovič-Dančenko (Svetozar Matič) — Muzički pregled, Školski pregled, Politički pregled — Beleške.
Život, 4. broj, rujen 1928: Četiri naj veča pjes. nika i upliv vjere (Bock D. J.) — Tako zvana Barnabina poslanica (Šanc D. J.) — Temelj uspje-ha i neuspjeha u filozofiji (Vrbanek D. J.) — Idejni razvoj dr. Merza — Krematorij iii poka-panje? — Teorija o lcrščanskoj umjetnosti — Kako biljke brane svoj med — Henrik Ibsen — Književnost.
Seznam predavanj na univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za zimski semester 1928-29. Ljubljana. Rlaznika nasl. 192K.
Uredba o viničarskem redu, sprejeta na seji Oblastne skupščine mariborske dne 20. julija 1028. V Ljubljani 1928. Založila Delavska zbornica, 22 strani.
Zbirka zakonov '23. snopič: Zakon o posesti in nošenju orožja, Zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov. Zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi, Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. — Ljubljana 1928. Se dobi v vseh knjigarnah.
Radnička zaštita, soeijalno-politička revija, službeni elasnik Sred. ureda za osiguranje radni-ka. Zagreb, 6. septembra 1928. posebni broj. Vsebina jako bogata in obsega po reč člankov iz sledečih panog: Značaj i važnost Medjunarodnog naveza belesničkih blagajna. Sndašnji položaj osigu-ranja za slučaj bolesti. Osiguranje za slučaj bolesti i radnička porodica. Osiguranje poljoprivrednih radnika za slučaj bolesti. Delovanje bolesničkih blagajna na području zaštite I higijene radnika. Osiguranje za slučaj bolesti u pograničnim kraje-vimn i niPdjunarodnim ugovorima.
fepred sodišča
Kdor ima a cigani nn-ln . . .
Sredi novembra lanskega leta sp Je priklatila S večja družba ciganov v Blatno vas in se utahorila za Cigaletovim zelnikom. Bilo jih je okrog 20,
glavno besedo in vodstvo družbe pa sta imela Josip in Štefan Nikolič. Ta dva sta barantala s konji, skrbela za ves tabor in tudi vodila vso skrb zastran kraje kokoši in drugih stvari. Nekega dne sta oba cigana prišla I; tamkajšnjemu gostilničarju Krilcu, ter ga poprosila za majhno uslugo. Krilc jima je ročno ustregel in ciganoma posodil nekaj stotakov, ki da jih rabita za nakup konj. Čez par dni sta Krilcu nekaj denarja vrnila in lahkoverni gostilničar jima je odslej še bolj zaupal. Hodila sta k njemu pit in časih ludi jest. Nekajkrat sta vso redno plačala, parkrat pa sir, ostala tudi dolžna. Krilc je imel že popolno zaupanje do ciganov, toda glej! — nekoč je cigane vzela noč... Ni duha ni sluha o njih taboru, tudi nobenega sledu n6, kam so šli. Zdaj je pa Krilca zaskrbelo in se je podal k orožnikom po svt in pomoč. Toda cigani so pač cigani! Živ krst ni vedel zanje, nihče jih ni videl, kod in k., m o , - inili, — bilo jih ni! Šele čez več mesecev ..e <i>. našla sled za njmi in so jih utaknili v ječo. Pri razpravi se Ni-količa izgovarjata na vse načine in kakor povesta, bi človek mislil: ne onadva njemu, krčmar je njima dolžan! O cigani znajo I Tistega krčma rja sploh ne poznata in se zaklinjuta za žive in mrtve in vso cigansko žlahto do tretjega rodu nazaj, da ga Se nikdar v življenju nista videia in ga nista. Končno pu so jima bili 1u<li sodniki kos in se je vrv dokazov zadrgnila. T; daj pa cigana u bereta drugo taktiko in priznavala, toda gospod prečastiti, molim liepo, kak bi to moglo bit? On da dadne ciganu pare, jok! Nego «mn mi dali nj»-mu, pa je on nama dužan. Jest, bogami, prečastiti! In bi tako menda ne bilo konca prerekanju do samega sodnega dne, ko bi sc sodniki menili za njune izgovore in zagovore in prisege na sunce žarko i majku milil i oca drngog in kar je še teh ciganskih dokazov svetosti in nedolžnosti. Tako pa so se, sodniki podali na posvetovanje in potem razglasili sodbo: 14 dni zapora vsak. Zdaj, zdaj sta šele vzplamtela cigana! Kot hi navil gramofon, sta ponavljala venomer: Pa molim, go-spodine prečastiti! Ni kriv ni dužan, pa zašto da sedim. .' S silo ju mora prisiliti predi ' dnik, da obmolkneta. Ko jima potem prebere še ostalo sodbo, da se jima preiskovalni zapor računa in sta tedaj kazen že odsedela in bosta šla koj na prosto, se pa njun govor spremeni v neprestani fala, fala, prečastiti! in priklanjata se na vse strani vsakemu sodniku posebej, <!;• ju komaj odžene paznik iz dvorane.
Turistilka
Planind! pozor! XI. pododsek obmejne čete v Ljubljani javlja SPI), da sc nekateri člani vračajo z Mojstrovke in Prisojnika po italijanski strani na naše ozemlje. Ker je prestop meje absolutno prepovedan izven carinskih potov, opozarjamo na to turiste, da sp izognejo ne.prilikam in kaznim, kajti obmejni stražniki Imajo strog nalog aretirati vsakega in ga izročiti policijskim oblastem. — SPD
Slovensko planinsko druAtro javlja, da so sledeče koče caprte: Oroinova koča pod Črno Prstjo, Krekova koča na Ratitovru, Staničeva koča. Kamniška koča na Kamniškem spdlu, Coizova koča na Kokrškem sedlu, Čeika koča. — Zimska soba v Cojzovi koči je vedno odprta in planincem na raz polago. — V slučaju ugodnega vrpmena bo Coj-zova koča ob sobotah in nedeljah zn silo oskrbo vana do nadaljnega.
niča ''PD v SlovenigrsdcTi obveza vse eenjene tu riste in izletnike, da bo dom na Urlki gori oc1 '16. t. m naprej zaprt.
s7
/ /
w/č mme ii? vrvenjeh^
Tisti, ki ne morejo iz postelje
V vseh časih so bili ljudje, ki niso šli v posteljo, če so bili zaspani, utrujeni ali bolni, ampak tudi iz drugih vzrokov. Švedski kralj Ber-nadotte je šel vedno v posteljo ob 11. zvečer in jo je zapustil drugi dan ob 4. popoldne. Pozimi je svoje ministre sprejemal v postelji, kjer je tudi podpisoval akte. — Singer, iznajditelj tkalne ši-vanke je ležal v postelji in sanjal o svojem stroju; vse njegovo mišljenje je delovalo navadno le v spanju. V sanjah se mu je nekoč zdelo, da drvi nek konjenik proti njemu s sulico. Singer se je ustrašil in zbudil ter je zbral, kar je mislil in kar se mu je sanjalo in igla je bila gotova. — Špancu Everardu Blascu je nek prorokovalec prorokoval, da ne bo umrl v postelji. Blasco je mislil, da bo večno živel in od tedaj ni več zapustil postelje. Šest let je ležal; naenkrat se pojavi potres. Blasco skoči s postelje, da bi zbežal, pri tem pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik in je bil mrtev. — Anglež White je kot zdrav in čvrst mož ležal šest let in sedem mesecev v postelji. V tem času je štirikrat premenjal svoje stanovanje, toda postelje ni zapustil. Ko se je selil, so morali prenesti posteljo z njim vred v novo stanovanje. To se je moralo zgoditi celo tedaj, ko se je selil iz mesta v mesto. — Tudi
C.
Caruso ml., sin slovitega italijanskega pevca. O njem pravijo njegovi učitelji, da bo očeta še nadkrilil.
znameniti angleški sodnik Dorville se ni mogei ločiti od svoje postelje. Stranke so morale priti v njegovo spalnico, kjer so se vršile tudi razprave. Ko je delal testament, je strogo prepovedal, da bi ga pokopali v krsti. V grob je šel s svojo ljubljeno posteljo.
Kaj nani je prinesel promet
1. julija 1923 je bilo v Berlinu 20.710 voz in avtomobilov. Istega dne 1925 pa 35.718. Dve leti kasneje 59.671. 1. julija 1928 76.409
Z nesrečami, ki so jih povzročili ti vozovi, pa je šlo tako: L. 1923 je bilo skupno 2040 nesreč, od teh je bilo 57 oseb ubitih, 1531 pa ranjenih. L. 1925 je bilo 11.056 nesreč, od teh 162 smrtnih slučajev, 5317 pa ranjenih. L. 1927 je število nesreč poskočilo na 21.927 s 144 mrtvimi in 9023 ranjenimi. V prvi polovici 1. 1928 je bilo že 12.499 nesreč, 108 mrtvih in 5399 ranjenih.
9. 1927 so pri 12.827 slučajih brez nadaljne-ga lahko ugotovili vzrok nesreče. Splošno je število nesreč, povzročenih po tehničnih napakah vozil, bistveno manjše kot se misli. Le v 356 slučajih se je moglo ugotoviti, da je aparat voza pomanjkljiv. Velikansko večino nesreč povzročajo vozniki sami; bodisi da prehitro vozijo, ali da vozijo napačno, ali da ne dajejo znamenja, ali da so pijani, ali pa da so med potjo oboleli.
Pa tudi potniki niso brez krivde. V 1. 1927 so bili v 2981 slučajih sami krivi; bodisi da niso pazili ali se igrali na cesti ali med potjo ska-
:- . . ——
.v' v-?*; ■ ti
k iiiuaajuiUjjLsuJi !
fcJi	. ^ bw'!
CCUTSCMt Ili f T r OST m
Posebne znamke, tiskane za polet »Zeppelina« v Ameriko. Kot kaže slika, so precej drage.
kali iz vozov, ali bili pijani, ali pa sc obešali na vozila.
Tisti torej, ki hodijo v mesta in jim je življenje drago — pozor!
Pozna osveta
Iz Korzike poroča angleški list »Daily Cronicle« o sledečem slučaju krvne osvete: Pred 28 leti je imel nek Korz, po imenu Andrienne Zanelli spor s posestnikom Biggi, pri katerem je prišlo do obračunanja s pestmi. Nož se je zabliskal in Zanelli je zabodel svojega nasprotnika. Po tem dejanju je Zanelli zbežal v gore, kjer so ga pa našli orožniki, privedli v zapor in pred sodišče. Zanelli je bil obsojen na pet let ječe in na pet let izgona iz Korzike. Biggi pa je zapustil sina, ki je bil ob očetovi smrti deset let star. Zaprisegel je, da se bo maščeval nad morilcem svojega očeta. Mladi Biggi je zrastel, je stopil v vojaško službo, služil v Maroku in se udeležil tudi svetovne vojne. Nato se je povrnil domov. Zanelli pa se je enako povrnil, potem ko je bil 28 let izven svojega domačega kraja in dosegel starost 63 let. Komaj se je Zanelli povrnil, že je vstopil Biggi v njegovo stanovanje in ustrelil morilca svojega očeta. Tudi Biggi je zbežal v gore, kjer ga kot nekoč Zanello iščejo orožniki.
Kakšna je ameriška družina
Po splošnem ljudskem mnenju obstoji navadna ameriška družina iz staršev in treh otrok. To številko so vzeli že večkrat za podlago, ko so izračunali dohodke in izdatke družine, mezde, stanovanjske prostore. Pred kratkim pa so pri-
redili v Ameriki natančnejšo preiskavo in ugotovili, da te navadne družine pravzaprav ni in da ne odgovarja resnici, vsaj kolikor pride mestno prebivalstvo v poštev. Preiskava je vzela za podlago 23.373 družin, nekatere brez otrok, druge z enim ali več, nekatere pa brez očeta ali matere, z enim ali več otroci. Skoro četrtina teh družin ni imela ob času preiskave otrok v hiši. Četrtina je imela po enega otroka. Petina dva. Slaba tretjina pa 3 ali več.
Običajno naziranje, da skrbi le oče za družino, se je izkazalo kot pravilno le v treh petinah slučajev. V ostalih družinah pomagajo tudi žene in otroci. Vprašanje, ali gre omožena žena na delo, ker mora, ali pa, ker hoče biti samostojna, je osvetlilo dejstvo, da gre 20 odstotkov žena kot delavk v službo, dočim je le 12 odstotkov žen obrtnikov obrtno uslužbenih.
Nadaljna preiskava je vzela za podlago 11 tisoč družin v 37 mestih Kalifornije. Kaliforn-ske občine imajo približno 25.000 ljudi. 26.9 odstotkov družinskih hiš imajo vrednost 4500 do 6000 dolarjev, nekatere pa 6500 do 8000. V prvi skupini ima 61.1 odstotkov telefon v hiši, v drugi skupini pa 79.5 odstotkov. V vrednejših hišah je pa telefon običajen. Skoro vse hiše so električno ali plinsko razsvetljene.
Letni dohodek znaša za 38.1 odstotek družin 2000 dolarjev, za 28.8 odstotkov 2500 do 3000 dolarjev, za 5.2 odstotka 3500 do 5000 dolarjev, za 6.9 odstotkov 5500—9000 dolarjev. Splošno naziranje, da bo amerikanska avtomobilska industrija kmalu nasitila vso državo, se ni potrdilo. V več kot 40 odstotkov raziskovanih hiš se avtomobil ni našel.
Pilot šinzinger, ki se je dvignil s 500 kg težkim bremenom 8850 m visoko in odnesel nov rekord.
Nič čudnega, če gledališča nimajo denarja
V nekem berlinskem gledišču so prišli tisti, ki imajo proste vstopnice, k predstavi in opazili, da so njihovi sedeži zasedeni po
Spomenik češkoslovaškemu generalu Stefaniku. ki je ob času, ko je bila domovina osvoboj padel z letala, ki ga je privedlo iz Italije v domovino in sc ubil. Spomenik bo odkrit
23. septembra.
euu, dne
»Slovcnec« je že poročal o čudovitem otroku v Pragi, ki izračuna tudi najtežje račune na pamet. Slika nam ga predstavlja z njegovo materjo ored praškim hotelom. Piše se Emerik Ivancso.
tistih, ki so jih plačali. Kar tako se niso hoteli udati in v trenotku se je med obema strankama razvila prava bitka s pestmi. Kol običajno, je tudi tu posegla vmes policija in napravila mir. Vodstvo pravi, da so ljudje s prostimi vstopnicami potrebno zlo, vsakdo bi bil dobrodošel, ki bi to zlo odpravil. Tistih pa, ki redno plačujejo vstopnino, tudi ne kaže odgnati. No in gledališče je pasivno, pomaga pa naj občina in država!
V dtvef) ^ Iref) vrsta!)
Angleški princ Jurij, najmlajši sin angle-škega kralja, ki služi kot mornariški častnik na križarki »Durban«, je bil obsojen na 30 dni strogega zapora na ladji, ker se je v Los Angelesu dva dni predolgo mudil v družb' filmskih zvezd.
Kolera v Atenah. Vesti iz Aten javljajo, da so tam ugotovili več slučajev kolere. Med prebivalstvom je izbruhnila ogromna panika. Mnogi so poskušali odpotovati, toda vlada je prepovedala vsako izseljevanje iz Aten.
»Življenje se spreminja. Včasih sem lovi] leve po Afriki —«
»ln kaj delaš sedaj?«
»Proda jam muholovce ...«
Na nekem banketu, ki so ga priredili na čast pesniku, so gostje klicali: »Naj živi naš pesnik, naj živi!« Ko je bil banket končan in so klici ponehali, je vstal pesnik in vprašal: »Od česa naj pa živi?«
Dva pesnika sta se razgovarjala o svojih delih. »Ali tvoje pesmi mnogo čitajo,« sta se spraševala. »Gotovo, gotovo, vsako mojo pesem prebere najmanj 50 urednikov.«
Ko je nekoč šel Chaplin mimo pokopališča, je dejal: »Čemu ima pokopališče pravzaprav to visoko zidovje. Takoj se mora odstraniti! Tisti, ki v njem počivajo, ne morejo več ven. Tisti pa, ki še živijo izven zidovja, nimajo nobenega interesa priti noter.«
Piloti Sabclli, Bcrclli in VViliiauis, ki letijo iz Amerike, v Rim.
Z ladjo preko gore hodijo v Nemčiji. Da ni treba prekladanja, so premagali ovire med dvema vodama s leni, da spuščajo ladje po tračnicah iz ene v drugo vodo.
gospodarstvo
Nov kartelni zakon v CSR
Te dni je čsl. pravosodno ministrstvo izdelalo načrt novega kartelnega zakona. Po novem osnutku so dogovori samostojnih producentov za skupni nastop glede produkcije, oddaje, kredita, poslovnih zvez ali cen veljavni. Take pismene dogovore je predložiti trgovin, ministrstvu. Tudi vsi pismeni sklepi, ki so v zvezi s tem, se morajo predložiti. Podjetja morejo taka razmerja tudi ovreči, če so se razlogi izpremenili, posebno če razmerja preveč utesnujejo gospodarsko svobodo posameznih podjetij. Pri trg. ministrstvu se ustanovi poseben sosvet za kartelne stvari. Ta sosvet ima pravico dopustiti posameznim podjetjem odstop od dogovorov odnosno lahko anulira dogovore, če n. pr. Škodujejo gospodarstvu ali pa blaginji vsega gospodarstva (n. pr. cene se zvišajo, produkcija omeji preveč itd.). Za garancijo, da se bo kartel pokoril odredbam ministrstva, lahko to zahteva kavcijo do 10 milj. Kč. Za nadzorstvo nad karteli sme trg. ministrstvo po svojih organih pregledati knjige in beležke posameznih članov kartela in tudi poslovne lokale, nadalje zahtevati pismena pojasnila o produkciji in prodaji. Če se pismeno dogovori ne formulirajo, maša kazen do 10.000 Kč. Kdor se namenoma ali po veliki nemarnosti pregreši proti predpisom, se kaznuje pred sodiščem (kazni gredo od 1 meseca do 2 let, denarne so pa 1000—20.000 Kč). Osnutek nadalje prepoveduje, da hi s® kdo pod častno besedo zavezal držati dogovorov in izrecno povdarja, da se na take dogovore ne nanaša zakon od 7. aprila 1870 o koalicijskem pravu.
Gospodarski krogi pravijo k načrtu, da je to le stari obnovljeni načrt, ki so ga že odklonili in povdarjajo potrebo naslonitve na tozadevno nem-Sko pravo
• ' *
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 5000 komadov vžigalnih kapic. — Strojni oddelek sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 7000 komadov lesenih za mask o v na ležišča. — Prometno-komerc. oddelek sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 200 m blaga za zastave. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg strojnega olja in 1000 kg cilinder-skega olja. — Drž. železarna Vareš-Majdan sprejema do 9. oktobra ponudbe glede dobave 2000 kg kave, 4000 kg svinjske masti in 3000 kg mila za pranje. — Drl. rudnik v Velenju sprejema do dne 10. oktobra ponudbe glede dobave električnih se-saljk. — Drž. rudnik v Vrdniku sprejema ponudbe gled dobave moke. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 2. oktobra pri ravn. drž. železnic v Subotici glede dobave ščetk in metel; 3. oktobra glede dobave 18.000 komadov mrežic za plinsko razsvetljavo; dne 4. oktobra glede dobave raznega materijala (sadra, sidol, milo, papir, smirkov prah, kreda za čiščenje in pisanje itd.); 6. oktobra glede dobave plošč iz azbest-cementa ter glede dobave denaturiranega špirita, nišadorja in karbolne kisline — ' . oktobra pri komandi mesta v Mariboru glede f v je generalnega popravila vojašnice Kralja Pet.afl. v Mariboru. — 10. oktobra pri Upravi drž. mtfiopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave 51.000 kg žebljev. — 27. t. m. se bo vršila pri intendanturi Drav. div. obl. ofert. licitacija glede dobave 500.000 kg slame; 3. okt. pa glede dobave 16.750 kg svinjske masti. 3. okt. se bo vršila pri komandi Vrbaske div obl. v Banjaluki ofert. licitacija glede dobave 450.000 kg ovsa. — 6. okt. se bo vršila pri stroj, oddelku ljublj. žel. ravn. ofert. licitacija glede dobave bakrenih plošč; 8. okt. pa glede dobave mazalnih blazinic.
Prodaja. 8. okt. se bo vršila pri Drž. šumski upravi v Beli Crkvi ofert. licitacija glede prodaje brinjevih jagod.
Horsza
21. septembra 1928.
DENAR.
Na deviznem tržišču je bil danes promet neznaten. Privatno blago pa je bilo zaključeno edino v devizi Pariz po 222.20 in 222.47, srednji tečaj 222.42.
Zagreb. Berlin 1365.50-1358.50, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 800.12—808.12, London 275.83— 276.63, Newyork 56.811—57.011, Pariz 221.47— 223.47, Praga 168.37—169.17, Trst 296.75—298.75.
Belgrad. Radi praznika Malega Šmarna borza ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.87, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.102S, Dunaj 73.17, London
25.2075. Ne\vyork 519.75. Pariz 20.306, Praga
15.405, Trst 27.185, Sofija 8.75, Varšava 58.30, Madrid 85.90.
Trst Zagreb 33.61 -33.63. London 92.76— 92.78, Pariz 74.60—74.75, Newyork 19.08—19.09, Curih 36.815—3(5.825.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47125. Valute: dinar 12.465.
Dinar: Ne\vyork 175.80, Praga 59.25, London 276.10.
Devizni tečaj) na ljubljanski borzi
21. septembra H>28.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 20. IX..
Amsterdam	__	2283.25	_	—
Berlin	1355.75	1358.75	1357.25	1357-25
Bruselj	—	791.36	—	—
Budimpešta	—	992.44	—	—
Curih	1094-10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	800.12	803.12	801.62	I 801.90
London	—	276.23	—	—
Newyorb	—	56.95	—	56.95
Pariz	221.42	223 42	222.42	—
Praga	168.37	169.17	168.77	168.72
Trst	—	297.82	—	297.60
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana: Celjska 158 den, Ljublj. kreditna 128 den, kred. zavod 170—175, Vevče 105—110, Nihag Ruše 265-285, Stavbna 56 den, šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: Vojna škoda ar. 440.50— 441.50 (440.50), kasa 440.50—441.50 (440), 9. 44.1.50, 10. 443-446 (415), 11. 450, 12. 452.50—453 (452.50 —453), 7% invest. pos. 86.25—86.50, agrari 55.375 —55.50 (186.50). Bančni pap.: Hipo 58—58.50, Polje 18—19, Hrv. 55 d., Kred. 85 d., Jugo 88.25— 88.50 (88.50), Lj. kred. 126—130, Medjun. 57.50 d., Prašted. 920—921 (920), dec. 930—942.50, Srpska 150—153 (151), Zem. 130—150, Etno 160—180, Ka-to 35 d. Obrt. 38—3'J. ind. pap.: Gutmann 207.50— 210 (207.50—210), Slavonija 5.50—6, Slavex 95— 98 (98;, Danica 140 d., Drava 457.50—460 (430), Šečerana 480--490, Osj. ljev. 150—160 (160), Brod vag. 85—88, Union 240 n, Isis 30 r., Ragusea 470— 485, Trbovlje 470--485, Vevče 106—107 (107), Nar. šum. 16—25, Piv. Sar 300 r.. Mlin. 19.50 r.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.90, Živno 118.50, Hipo 7.10, Alpine 43.30, Trbovlje 58.10.
Lesni trg
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag. tramov in 3 vag. bukovih hlodov. Tendenca je neizpremenjena.
Žitni frg
Radi velikih nakupov belgrsiske nilinarske zveze v Bački so cene za pšenico in oves znatno poskočile. Danes ni dobiti baške pšenice izpod 242.50 Din, ovsa pa ne izpod 235 Din. Ponudbe so zelo skrčene, ker sc nahajajo p rodu. cent i večinoma na polju radi lomljenja koruze.
V Ljubljani notirajo:
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. posi- plač. 30 dni. dob prompt.) Pšenica baš nova 79—80 kg, 2%, 285—287 50, za september 287.50— 290, za oktober 300—302.50. moka nova. 0 g, bi fko Ljubljana, plač po sprejemu 430—435. ba-ška koruza 345—347.50. ameriška koruza La Plata, promptna. zacarinjena, fko Ljubljana 300— 302.50, oves, novi 265—270. ječmen baški 70—71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 315— 320. rž, uzančno blago, mlevska tarifa 295—297.50, ajda. reš. 300—305. Zaklj. 2 vag. pšenice. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica bač. in gor. bač. 235— —237.50, bač. pot. 238—240, ban. 230—232.50, ban. Vršac 235—237.50, sr. 232.50—235, ječmen 235— 250, pol. 280—290, bar. 2«)—300, oves bač., srem. 227.50—230, koruza 300-302.50, ban. 95—100, bač. post. 115—117.50, moka 00 gg 350—360, št- 2 330— 340, št. 5 310—320, št. 6 265—276, št. 7 235—241, št. 8 200—210, otrobi bač. 182.50—187.50, si 180— 185.
Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica okt. 26.24—26.36, zaklj. 26.34—26.36, marec 28.86— 28.84, zaklj. 28.84—28.86, maj 29.48—29.58. zaklj. 29.58—29.60, rž okt. 25.80—25-36, zaklj. 25.36— 25.38, marec 27.64—27.70, zakli. 27.68—27.70. maj 28, koruza maj 28.16—28 22, zaklj. 28.22—28.24, julij 28.72—28.80, zaklj. 28.78—28.80.
Hadtio
Programi :Radio-Cfublfana
Sobota, 22. sept.: 12: Reproducirana glasba
in borzna poročila 17.30: Delavska ura: predava tajnik Del. zbor. g Uratnik: Vprašanje kronskih upokojencev. 18: Nemščina: poučuje dr. Piskernikova. 18.30: Filozofija, predava vseuč. prof. dr. Veber. 20: Koncert orkestra kr. opere v Ljubljani. Večer oiiverture h komični operi. Dirigent g. A. Neffat. Uvodno besedo govori g. M. Kogoj. 1. Mozart: Ouvertura k »Figarovi svatbi«. 2. Mozart: Ouvertura k »Don Juaii-u«. 3. Rossini: Ouvertura k operi »Brivec Sevillski«. Nicolai: Ouvertura k operi - Vesele žene Windzorske«. 5. Smetana: Ouvertura k operi »Poljub«. 6. Smetana: Ouvertura k operi »Prodana nevesta«. 21.30 Poročila.
Nedelja 23. sept. ob 10: Prenos cerkvene clasbe iz stolnice. — 12: Reproducirana glasba. — 15.30 Tercet iz Šiške. — 16: Pravljice, pripoveduje Radio-tetka. — 16.30: Koncert pevskega kvarteta Bučar: 1. Dr. Ipavec G. Lastovki v slovo. 2. Prelovec: Doberdob. 3. Danilo Bučar: Le plakaj. 4. Danilo Bučar: Voščilo. 5. Solza 6. 2. švikaršič: Cj ta mlinar. 7. D. Bučar: Dve narodni. 8. F. Marolt: Soldaški boben. — 17: Dr. Iv. Pregelj: recitira odlomek iz naj novejše povesti Lanšpreški Tobija pod naslovom »Propoved pred uljnajkom«. — 17.30: Šaljivi prizori, govori g. Rogoz, član gledališča. — 20: Koncert članice kr. opere ge. Vilme Thierry-Kavčniko"e.
I.	R. Savin: Ljubica zdaj je dan. 2. P. Konjovič: Pod pendžeri. 3. A. Lajevic: Kaj bi te gledal? vmes igra radio-kvartet Ljubljana. 4. J. Marx: Blažena noč. 5. R. Strauss: Cecilija. 6. E. Saiut-Saint: Arija iz opere »Samson in Dalila«. 7. Bizet: Sequidila iz opete »(krmen«.
:Drugi programi
Sobota, 22. septembra.
Zagreb: 20.35 Operetni večer. — Brcslau: 21 Vesel konec tedna. Vesela glasba in humor — 22.30 Plesna glasba. — Praga: 19 Prenos iz gledališča: »Vodna vila«, (Dvorak). — Leipzig: 16.30 Koncert.
—	20.15 MandHinski koncert — 21.15 Solospevi in dueti iz operet. Prav pester spored — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 15 Koncert. Odlomki iz nemških oper. — 17 Citraški koncert — 20.15 sluhodra-ma. — Bern: 20 »Figarova svatba«, opera (Mozart).
—	Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankiurt: 16.35 Koncert lahke glasbe — 20.15 Prenos sluhodranie iz Stuttgarta, berlinska plesna glasba. — Brno: 18.10 Koncert — 19.10 Mozartova mladostna dela — 21.10 in 22.20 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 »Lodoletta«, opera v 3 dej. (Mascagni). — Langeuberg: 17.45 Popoldanski koncert 19.40 Predavanje o gledališču, radiju in filmu
—	20 Vesel večer. — Berlin: 17 Zabavna prireditev
—	17.30 Zabavna glasba — 19.30 Predavanje: Moč sugestije — 20 Predavanje: Pomen znanstvenih zračnih voženj — 20.30 Opereta; nato veseloigra — 22.30 Plesna glasba. — Daveutry: 20 Koncert vojaške s;odbe. — Dunaj: II Koncert kvarteta — 16 Popoldanski koncert — 18.05 Komorna glasba — 19.25 Predavanje: Avstrijski pesniki — 20.30 »Pravljica iz Florcnce«, opereta. — Miinchen: 16 Zabaven koncert — 21 Mandolinski koncert — 22.45 Plesna glasba. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 18 Pesmi za lutnjo — 20.45 Koncert vojaške godbe — 22.15 Ciganska glasba.
Nedelja, 23. septembra.
Zagreb: 11.30 dopoldne koncert — 20.35 Operetna glasba. — Breslau: 11 Katoliška služba božja — 12 Vijolinski koncert — 16.30 Km .;rt lahke glasbe
—	19.30 Prireditev v opomin T. Fontane-u — 20.30 Operna glasba. — Praga: 9. Cerkvena glasba —
II.30	Odkritje spomenika t generala Stefaneka — 17 Orkestralna glasba — 19.30 Prenos iz Brna: Orkestralni koncert. — Leipzig: 16.30 Operna in operetna glasba — 19.30 »Ljubezenske afere«, tri enodejanke
—	21 Klavirske skladbe. — Stuttgart: 11.15 KatohoKa služba božja — 15.30 Zabavna glasba. — 20 Pe ;r večer. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 17.30 Orkestralna glasba — 20.30 Koncert godalnega kvarteta — 21.30 Klavirski koncert. — Brno: 15 Prenos koncerta iz razstave — 17 Promenadni koncert — 18 Arije iz oper — 19.30 Koncert orkestralne glasbe. — Rim: 21 Koncert velikega simf. orkestra. — Langenberg: 16.30 Koncert
—	20 in 21.40 Večerni koncert. — Berlin: 11.30 Koncert vojaške godbe 17 Zabavni glasba. — Vijo-linska glasba. Odlomki iz oper in operet — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 10.15 Koncert zbora \Vie-ner Sangerknaben — 11 Koncert dun. simf. orkestra
—	16 Orkestralna glasba — 19.15 Bortkie\vicz: Sonata za čelo in klavir — 20.05 »Pismo«, igra; nato Operetna glasba. — Miinchen: 16.30 Recitacije Roseg-gerjevih del — 17 Komor, a glasba — 18.15 Pesmi — "l9 45 »Grofica Marica«, opereta — 22.30 Lahk; glasba. — Milan: 20.50 »Norrtia«, opera (Bcllini).
—	Budapest: 17 Lahka glasba — 19 Prenos iz ^?re
—	22.10 Ciganska glasba.
Spori
PRJČETEK NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM.
V	Ljubljani se prične jutri v nedeljo v vMh skupinah prvenstveno tekmovanje za lelo 19GMG. Klubi so bili za novo sezono na novo razvričeni v I., I. b in II. razred. I. razred tvorijo klubi Primorje, Ilirija, Slovan Hermes in Jadran ali Reka; slednja dva odigrata jutri kvalifikacijsko teknil za prestop v I. razred. V I. b razredu so klubi Slavija, Svoboda, Krakovo ter Jadran ali Reka; II. razred tvorijo končni klubi Grafika, Panonija in Natakar. Klubi I. razreda igrajo Jeseni s prvimi in rezervnimi moštvi ter neobvezna z juniorskitni moštvi, klubi I. b igrajo s prvimi ln rezervnimi moštvi, klubi v II. razredu pa satno s prvimi moštvi.
V	novo prvenstveno sezono stopajo klubi večinoma zelo temeljito pripravljeni. V prvi vrsti velja to seveda zh klube I. razreda dalje tudi za Svobodo, Slavijo in Grafiko.
Najvažnejša med jutrišnjimi tekmami je srečanje Ilirija : Hermes, ki spada upravičeno med najbolj priljubljene domače tekme, ker prinese vselej lepo in napeto, zanimivih momentov bogato igro. Oba kluba bosta imela jutri na raj?)o-lago kompletno I. moštva. Usodne važnosti je za SK Jadran in za SK Reko jutrišnja kvalifikacijska tekma, ki bo odločila, kateri klub bo igral v novi sezoni v 1. razredu ili kateri v druge.m.
Razvrstitev jutrišnjih prvenstvenih takem j* naslednja:
Igrišče Ilirije ob 8. uri 30 minut Grafika : Natakar, sodnik g. Betetto; ob 10. uri Ilirija ree. : Hermes rez., sodnik g. Jesih; ob 14. uri Jadran : Reka, sodnik g. Pevalek; ob 15. uri 46 minut Ilirija : Hermes, sodnik g. Ctoiperman.
Igrišče Primorja ob 14. uri Slavija : Krakovo, sodnik g. Šetina.
SLUŽBENA OBJAVA SMUŠKO TEHNIČNEGA ODBORA JZSZ.
Ii seje dne 17. t. m.
Teoretični sodniški izpiti se dne 11. novembra t. 1. Kraj in čas se naknadno objavi. Za soq-nike se lahko prijavijo le verificirani člani Jugoslovanske zimsko športne zveze. Kandidati morajo obvladati sledečo tvarino: Organizacijo JZSZ in FISe, zvezna pravila, tekmovalni pravilnik JZSZ, mednarodni tekmovalni pravilnik, pravilnik o športnem znaku JZSZ in organizacijo smuških tekem. Praktični izpiti se vrie pri kasnejših prireditvah. Vsi tisti ki nameravajo polagati izpit za sodnike v smuških skokih morajo poleg zgoraj navedene tvarine obvladati tudi natančno organizacijo skakalnih tekem in ocenjevanje skokov. Prijave za vse one, ki se niso prijavili že lansko leto sprejema do 1. novembra t. 1. tajnik smu&ko tehničnega odbora Fr. Kopriva, Ljubljana, palača Trboveljske preinogokopne družbe.
Tehnični odbor je sklenil prirediti v bodoči seziji desetdnevne smuške tečaje za tekmovalce in sicer v Kranjski gori, v Dovjem-Mojatrani, v Bohinjski Bistrici, na Pohorju in v Ljubljani. Tozadevno slede pismena navodila na zaupnike v do-tičnih krajih.
Zveza priredi v bodoči sezoni sledeče tekme: 1. smuško tekmo za državno prvenstvo dne 30. januarja 1920 na Pohorju. 2. državno prvenstvo y smuških skokih dne 20. februarja 1939 v Mojstrani ter 3. mladinsko smuško tekmo dne 6. januarja 1929 v Ljubljani ter poživlja vse klube, da javijo na zgoraj navedeni naslov do 15. oktobra t. 1. pro-) gram njihovih prireditev v bodoči sezoni.
Prihodnja seja dne 24. t. m. ob 20. uri v Emoni.
I. gorska motorna dirka na Trojane se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 23. septembra, ob vsakem vremenu. Dirka prične ob 10. uri dopoldne, od katerega časa dalje bo proga od km 46.2 za Vranskim do km 38 na vrhu Trojan zaprta za ves promet. Istotako bo cesta zaprta v soboto, dne 22. septembra od 15. do 18. ure, v katerem se vrši oficielni trening vozačev. Potniki, ki žele v tem času potovati v Ljubljano ali obratno proti Mariboru, se morajo za časa oficielnega treninga in prireditve same poslužiti stranske ceste preko Motnika na Kamnik—Domžale v Ljubljano ali obratno. Da se omogoči čunvečja udeležba na prireditvi, je klub skrbel za ugodne avtobusne zveze iz Celja do Vranskega. Prevažanje gledalcev na dirkališče prične v nedeljo zjutraj od 7. ure dalje.
Motoklub »Ljubljana« naznanja, da priredi Motoklub »Celja« v nedeljo, dne 23. t m., gorsko dirko na Trojanah. Dirka se vrši ob 2. uri popoldne, kvalitetna vožnja pa ob 10. uri dopoldne. Skupen odhod dirkačev MKL ob 8. uri vseh ostalih pa ob 12. uri izpred kavarne Evropa na Dunajski cesti. Člani Motokluba »Ljubljana« se opozarjajo, da se' te dirke udeleže v velikem številu.
Henrik Sienkiewicz:
Na polju slave R
Povest iz časa kralja Jana Sobleskega.
»Jacus! mi že vemo, da nisi Pilat, ti pa veš, da smo mi po izgubi Kijevske dežele1 postali prav revni, skoro bi rekel nemaniči. A glej! Tu ti prinašam kar pač premoremo, in sprejmi vsaj to s hvaležnim srcem.«
Po teh besedah mu je izročil neki, v kos rdečega atlasa zavit predmet, a medtem so trije mlajši bratje ganjeno ponavljali:
»Sprejmi, Jacus! sprejmi! sprejmi!«
»Sprejemam, pa Bog vam poplačaj!« je odgovoril Jacek.
Tako govoreč je položil ono stvar na mizo in pričel odvijati atlas, a nenadoma je odskocil in zakričal:
»Bog se usmili! Človeško uho!«
»In veš čigavo je? Marciana Kšepeckega!« so se
grenko odzvali bratje.
»A!«
Navzoči so tako ostrmeli, da je zavladal trenoten molk.
»Fej!« je slednjič zakričal župnik Vojnovski.
1 Poljska je po dolgih vojnah 1. 166" začasno in 1 1686 za vedno odstopilo Rusiji vzhodno Ukrajino s Kijevom. Poljska, ki sama ni mogla braniti te nadvse
važne trdnjave, jc tedaj pridobila Rusijo za vojno s Turki (poprej je mejila Rusija le na Ttitnre), h s tem žrtvovala velik del svojrgu mednarodnega pomena. Kralju Janu Sohieskemu so solze zalivale oči, ko je podpisoval pogodbo.
Premeril je brate drugega za drugim z ostrim pogledom in jim pričel srdito brati levite:
»Ali ste Turki, da bi morali poklanjati ušesa ubitih sovražnikov? Sramoto delate tej krščanski vojski in vsemu plemstvu. Četudi bi Kšepecki stokrat zaslužil smrt, če bi bil celo krivoverec ali naravnost nevernik, bi bilo tako dejanje še vedno nepopisna sramota. O, veliko veselje ste napravili Jacku, da mora kar pljuvati, ker se mu od studa sline cedijo iz ust! Jaz pa vam pravim, da ne smete za tako dejanje pričakovati nobene hvaležnosti, temveč le zaničevanje in še sramoto povrh, kajti med vso konjenico ni nobenega polka, kaj, še pri pehoti ni regimenta, ki bi hotel take barbare sprejeti za komi-litone.«
Nato je stopil Matevž pred brate in pričel, ves razvnet od silne jeze, tako-le govoriti:
>To je torej hvaležnost in plačilo, to je človeška pravičnost in sodba! Če bi rekel to kak posveten človek, bi se kmalu našlo še drugo uho, da bi bilo prvemu v par. A če govori tako duhovna oseba, naj jo sodi Gospod Jezus in se zavzame za nedolžne! Vprašujete, prečastiti: >Ali ste Turki?« jaz pa vprašam: ali mislite, prečastiti, da smo uho odrezali mrtvecu? Bratci dragi! sirote vi nedolžne, tako daleč je torej prišlo, da so napravili iz vas Turke, sovražnike vere! Kaj pravite?«
Tu mu je zadrhtel glas, kajti žalost je premagala njegovo jezo. Tudi ostali bratje so pričeli, ker jih je krivična' obsodba razburila, prv tako žalostno klicati:
»Turke so napravili iz nas! • »Sovražnike vere!« »Podle nevernikek
»Pa povejte za vraga, kako je bilo!« je rokel župnik.
Luka je Marcianu odsekal uho pri dvoboju.«-
>Odkori pa se je vzel Kšepecki?«
»Prišel je sem. Že pet dni je bil tukaj... Za nami se je pripeljal...«
»Naj samo eden govori. Govori ti, ampak stvarno.«
Tu se je župnik obrnil na Jana. najmlajšega brata.
Naš znanec, tovariš pri praporu knezoškofa sandomirskega, nam je pred tremi dnevi slučajno pravil,« je pričel Jan, ,;da je videl v neki vinski kleti v Kazimirjevem predmestju prav čudnega človeka.«
Šlahčič,« je pravil, »kakor klada, z velikansko glavo, tako potisnjeno v trup, da mu segajo ramena do ušes. Kratke (je pravil) krive noge ima in pil je kakor krava. Ostudnejše opice (je pravil) še nisem videl!« Nam pa je gospod Jezus že pri rojstvu naklonil tako bistre glave, da takoj vse izpregledamo in smo se precej začeli spogledovati: Ali ni to Kšepecki? — Takoj sem rekel tovarišu: »Ali nas spremiš v ono krčmo?« — »Spremim.« In nas je spremil. Tema je že bila, a tam v kotu za mizo sem videl nekaj črnega. Luka je stopil bliže in pričel kresati iskre tik pred očmi onemu, ki se je tam skri\al. Kšepecki!« je zaklical — in lop! ga pograbil za vrat. Potegnili smo sablje, a on se je iztrgal in ko je videl, da mu nič ne pomaga (zapirali smo mu izhod skozi vrata, je pričel knr skakljati jired nami. Tako ti je poskakoval semint.ja kakor petelin! Kaj, vi, pretepači, (je rekei) aii misiite, da se vae bojim. Le pridite na dvoboj z menoj, pa ne vsi skupaj! Ali pa ste razbojniki, ne pa plemiči?«
* -S
® _
Oj
> s
§3 ^ 33 ® .5
.. M . a —
1 i
5 S &S *
XI N 61 <* d
3- 5> x 5 »
rrt „
K J, S o
aj a
§5
a
® 1. -
a 1
.9 J?
M C
■=■ e
0
-M n
a a
|s«fs
m
| i g I T
s	v	S ce	si
^	S .	t
-	S,	S I	-
£	^	e
1	S .2	i >5 £ n c:	N S -i- •	l li S«	:
m « i -
I s S '
< O _ C
O 0- | . _ S M is -9 -
«I t» ~ -
2	e i im
se m ^
m s
a «r a
<S3 I > S ® 3
o * ! I
o T! "3 r
3	«0 tS T
Vsaka beseda 50 par ali proitordrobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vritic se računajo vi$je.Zaoqla*e strogo trgovskega in reklamneqa značaja v?aka vrstica 20i'rt
Najmanjši zneseklOOin.Pristojbina za "šifro EDin.Vsakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloženaznamka.Cek.računLiubljanalO.S^.Tel.^t.ZS-Zg
Prodajalka
poštena, zanesljiva, išče mesta v okolici Celja za takoj ali pozneje. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« št. 8995.
Dva čevljarska
pomočnika
se sprejmeta takoj. Osebno predstaviti pri Jos. Pogačar, Radomlje.
Pletilja
z lastnim strojem in učenka se sprejme. Zg. Šiška 42.
Gospodična
fWirtschaftsfraulein) inteligentna, vešča vseh gospodinjskih opravil, dosedaj voditeljica gospodinjstva na veleposestvu, poleg slovenščine per-fektna v nemščini — želi čimprej zamenjati svoje mesto z drugim primernim, bodisi kot pomočnica gospodinji, voditeljica gospodinjstva na veleposestvu , industrijskem obratu ali slično. Ponudbe na upravo lista pod: »Prvovrstna moč« 8782.
Kot hišnik
sluga ali skladiščnik išče službe 35 letni oženjen mož, vajen tudi kot vrtnar. zmožen nem. jezika v govoru in pisavi. Žena zna tudi šivati. Naslov v upravi Slov. pod št. 9046.
Učenec
star 14 let, močan, poštenih kmetskih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, dober računar, se sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Lastnoročno pisane ponudbe na tvrdko Ivan R e g v a t, Pilštanj.
Vajenca
sprejmem proti plačilu. Jos. Otorepec, kleparstvo in kotlarstvo, Za Gradom 9
Elektrcmonterja
sprejme Vojnovič & Co., Ljubljana — Glince,
Žagar
35 let star, oženjen, išče službe Vešč je tudi popravil, kubiranja okroglega in rezanega lesa, manipuliranja in nemščine v govoru in pisavi. Službo lahko nastopi takoj. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 9047.
Mizarja
v akordno delo za izdelavo pohištva na stroje, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8945.
Poslovodjo trgovine
s podružnico, gostilno in več uslužbenci, podjetnega, izkušenega, veščega dvojnega knjigovodstva, išče konsumna zadruga na deželi. Nastop s 15. nov. t. 1. Plača po dogovoru. Ponudbe do 30. sept. na upravo »Slovenca« z navedbo izobrazbe, dosedanjih služb in zahtevo plače pod štev.
8949.
Kurjača-
ključavničarja
mlajšo moč, išče Hote! Union. Osebne ponudbe. Nastop takoj.
Kot uradniško moč
se sprejme absolventka trgovske šole. - Lastnoročno pisane prošnje s spričevali je nasloviti na upravo »Slovenca« pod šifro »Vesten« št. 9051 do 30. 9. t. 1.
Pouk
Gospodične in gospe
poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega poldnevne-ga pouka 1. oktobra. -Modni atelje M. ŠARC, Ljubljana - Miklošičeva cesta, vhod: Pražakova ulica III. nadstr. (Palača Pokojninskega zavoda).
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjin dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini, — Prijave samo v višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I. A razred
Objave
Kupcem drž. papirjev na obroke
dajemo posebne ugodnosti! Zastopnike iščemo po vsej Sloveniji ozir. SHS! - Vprašanja na Slovenca pod »Jorastr« štev. 9026.
Težake delavce
se sprejme v trajno delo pri zgradbi ceste Kokra nad Kranjem pri km 22.
Zailužek
Agilnega zastopnika
za prodajo stenskega be-ležnega koledarja, iščem za takoj, - Ponudbe pod Dober zaslužek na upravo lista.
Novo!
Velik zaslužek! Iščejo se agilni zanesljivi zastopniki (ce) za zelo rentabilno noviteto. Ponudbe je poslati na Bogdan Miloševič, Bela Crkva, Banat.

Dva dijaka
ali akademika sprejmem na stanovanje in zajtrk. Lahko tudi z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9064.
Opremljena soba
se odda - Kje, se izve v upravi Slov. pod št 8901.
Soba
z 2 posteljama se odda s 1. oktobrom gospodični. Poseben vhod. Ulica na grad št. 7
Prazno sobo
oddam v bližini bolnice. Elektrika, separiran vhod. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 9063
Vodna moč
18 KS. se odda v najem proti nizki najemnini s poslopjem ob vodi, pet minut od kolodvora. — Proda se tudi 200 hekto vinsl: posode za skladišče in transport. Pisma na upravo pod 9067.
Vile, hiše
eno- in večdružinske, v Ljubljani, proda posredovalnica Zagorski, Ljubljana, Miklošičeva 14.
Več stavbnih parcel
se proda. — Poizve s< Linhartova ulica 9
Gostilniške
in trgovske hiše, dobro idoče, v Ljubljani ali v Mariboru, proda posredovalnica Zagorski, Ljubljana, Miklošičeva 14.
Novi davčni zakon
za 12 Din; veljavni stanovanjski zakoni za 12
Din se dobe pri Zvezi hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6. Istotam se naroča »Moj dom«, glasilo hišnih in zemljiških posestnikov in stane celo leto 20 Din z naveden, zakoni vred.
iMPimtt
Drobilec za kamenje
(SteinL-.recher) in električni pogonski motor 4—5 HP, rabljen in dobro ohranjen, kupim. — 220 X 380 Naslov: Dragotin Korbar, Zagorje eb Savi.
Kupujemo
ziato, srebro, platin in plačamo ! srebrno krono 3.60 Din, 2 srebrni kroni 7.20 Din, 5 srebrnih kron 18 Din; prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za ločenjc dragih kovin, Sp. Šiška, Jernejeva c. 8.
Stavbni les
Imam v Splitu veliko skladišče stavbnega lesa že osem let. Želim stopiti v zvezo s kako žago v Sloveniji za dobavo lesa. Naslov: Petar Ver-salovič, Split, Obrov 4/II.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli ph kg 300 Din. L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
prevozno, dobro ohranjeno, 30 KS, prodamo — Ogleda se lahko proti prrjavi. - Žebljarska zadruga v Kropi.
Rejenko
nad 5 let staro, sprejmem. - Podgora št. 29,
Št. Vid nad Ljubljano.
Darujte
Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, 'Volfova ulica št. 12!
Linoleum
priznanih znamk tovarne D. L.W. Bietigheim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovnjaško polaganje. - I. ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni in vzorci na razpolago.
»Renault«
mali 4 sedežni, 10.000 km rabljen, izborno ohranjen; »Fiat« 501, ^ dobrem stanju; »Peugeot«, poltovor-ni, zadaj zaprt za pre-voz peciva ali kaj podobnega 3000 km rabljen; »Siuds..-Ker« 6 cy-lindrski. športna tipa, izvrstno ohranjen in »Opel« mali, 4 sedežni, skoraj nov. se proda. — Aloma Company d. z o. z., Ljubljana.
Kupim beli debeli
Inserirajte v
, Slovencu1!
HR»aaHi2aa3[iigtt
Klavirji prvih svetov, znamki
ALFONŽ BREZNIK
Ljubljana, Mestni trs: 3 Na manjši obroki
naloga In Izposojevalnica
najboljših klavirjev, pi aninov in harmonijev Stelnway, Blisendnrfer Ktirster, Ilfllzl, Hofman. Original Sttnprl. Topra vila in uglaSevan ie naj cenejše. - Najhocatcl&a Izbira vseh ostalih glasbenih iustrum. in strun.
Najboljše
Rolo
Gritzner
vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši
Oubied
pletilni stroj samo pri
iosip Peteline
Ljubljana
'b vodi poleg 1'rešeriiovegn pomenita - Tolefon 2913.
Za časa velosejma avlljon H I. prostor levo
Gospe in gospodične prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek 3mes. poldnevnega pouka 1. oktobra.
Modni atelje M. Sare, Ljubljana
Miklošičeva cesta, vhod Praiakova ulica, III. nad. palača Pokojninskega zavoda.
Pouk.
Oves in koruzo
kupite nnjcencje pri Ivrdkl
A-	3 JUDLJAIM/1
llesljeva cesta 21,
veletrgovina / ittoin
Pazite na obleke i
ker si veliko voliko lahko prihranite, če jo daste '"istiti in barvati v kemično pralnico, kjer 1e cena najnižja in najboli solidno postrežba.
Anion Doc
l-lu bl'nnn Šelenburgova ulica i. Tovarna: VU - GLINCE
Ponudbe franko vagon na
V. Horak, Derventa, Bosna.
Sijajna zmaga
Harley - Davidson - Motocihla
na 16. svetovni mednarodni gorski dirki na SemeringU.
G. Schneeweiss tolče na malem
350. ccm. Harley-Davidson-Mofociklu
ne samo svojo, temveč vse ostale kategorije do 1000 ccm
Vrhu tega je zboljšal lanski rekord od 7 : 22, 70. na 7:17 97
in dosegel najboljši čas dneva! Pri isti dirki doseže prvo mesto in najboljši čas za mo-tocikle s prikolico g. WINTER zopet na
Harley-Davidson -Motociklu 1000. cm.
Promptna dobava vseh najnovejših modelov iz skladišča generalnega zastopstva
Tehniška komercialna družba z o. z.
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 6. — Telef. 2138. Plačila na obroke! Največje skladišče rez. delov!
Jutri se dobe
v Mostah pri »Sedmici« krvave in mesene pečene klobase, Franc Černe.
Žima
morska trava, posteljne vzmeti in vložki najceneje pri Fr. Stupici, že-leznina, Ljubljana, Gosposvetska 1
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po D*- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Nogavice
vseh vrst, iz bombaža in garna, kakor tudi volnene telovnike, plete do-kolenice itd. po najnižjih cenah, na drobno in debelo, Fr. Petrač, strojno pletilstvo, Kropa 73, Gor
Of^mane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2.
KLOBUKE
modno blago in telovadne potrebščine priporoča trg.
Pri AMERIKANCU« Ljubiiano Stari Irgio
Priporočajte pevsed

dnevnik
SLOVENEC
Preselitev modnega salona!
Cenj. damam vljudno naznanjam, da sem svoj modni salon preselila s Sv. Petra ceste štev. 19 na
Sv. Petra cesto Stev. 8
(nasproti hotelu Lloyd), kjer pričnem po« slovati z aa. I. m.
Priporočam se cenj. damam še v nadaljno naklonjenost z zagotovilom, da bom vedno razpolagala z najnovejšimi modeli in postre-zala s solidnimi cenami.
Zofija Mahnič.
Dvoje lepih stanovanj
moderno opremljenih, sobe 40, 26 in 35 ms, vse moderne pritikline, se odda
v najem
s 1. decembrom 1928 v novi "hiši Beethovnova ul. 2. Ravno tam v pritličju 2 sobi 24 ma in 33 m2 kot
poslovni prostori
Pojasnila v pisarni ing. M. Šuklje, Šelenburgova ulica 7/1. (Jadr.-pod. banka.)
Ai Oh .----o. A * ^ ^
Rod i o
Nauh o radlotei
Spisal Leopold Aiidred Broširan Din 60—. velaii Din 76'—
Jugoslovanska Knjigarno v Llublfani.
Objaoa
Uprava državnih monopolov razpisuje tem potom prvo ponudbeno licitacijo za nabavo dveh kosov avtomatskih
strojev za perforiranje
za državno markarnico v Beogradu.
Licitacija se vrši dne 26. oktobra 1928 ob 11 dopoldne v pisarni uprave državnih monopolov. -Pogoji kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti vsak delavnik od 8 do 12 dopoldne v pisarni industrij, oddelka uprave drž. monopolov.
Iz pisarne industrijskega oddelka uprave državnih monopolov IM br. 8118 — 10. sept. 1928.
VACLAV SCHRAMM
LASTNA IZDELOVALMICA GODBENIK INSTRUMENTOV
goPda1ah,v8ehgOVv™? in ______g*-'.^ ^T -h vrst g0-
godalnih potrebščitj	S3S&&
in noceni
iPECIJALIST ZA MIDENA GODBENA GLASBILA - izdelovalni« CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14
U Jugoslovansko tiskarno » Liubliani« Karel O A.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA t H. NADSTROPJE
Šola za jezike po Berlitzovi metodi
ln-
se iSee za takoi ali za 1. nnvcmhpr nri losn! dustriji za mizarski oddelek. V poštev pridejo le oni z dobrimi izpričevali in večletno prakso pri večjih mizarskih podjetjih. Pismene ponudbe sc sprejemajo v oglas. odd. Slovenca pod it. 8664.
Otvoritev jezikovnih tečajev v Ljubljani
Samo pravi, rojeni Francozi poučujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo pravi, rojeni švicarski Italijani poučujejo italijanščino itd., za nemščino, španščino..
Vsak profesor poučuje izključno samo
svoj materni jezik "»C
Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojenec edinole jezik, ki se ga uči. Pouk za začetnike. — Konverzacija. — Slovnica, - Literatura Trgovsko dopisovanje. - Tečaji (zasebne lckcije in v skupinah) se pričnejo takoj.
Informacije in prijave dnevno od 3 popoldne do 8 zvečer začasno (t. j. dokler se ne nastani v lastnih prostorih): V višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I, A razr.
Opozarjamo na .IHali
našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prilik
Izdajatelj: di. Fr. Kniqveo.

Urednik: Franc
i&til^Hii
lerseUJavi