aaaj
■H
Cm* M vtanjvr.
mleto.
.Sknerski Narod* vc^a
v Ljasljasi sa dora <k»ts\ffca \ i.prj\mžtvu prr
rr'o leto......K 24 — cats k*».....
P* ........1*- poJ Ira......
fctrt Isti........6r— ortrt Irta......
Dssan*  asj     jkaasarsjo Rokppaa* k sc vračala. Crttfalstras Ivi II rt a vlica it, S, o* pnthćja Icvt    talci ca
K
. H — . 1«
wi JK>   f*Mejr istopn j pttit v t vi*, za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vai. za trikrat ali večkrat pc 10 vin. Prt večjih aaaercijah pt* dogovoru. Ipfjvnistvu naj ae postita jo naročnine, i«?klam»d|c, inaerati itd. to jt jomimstrativne stvari
Na
naročila brtz i>tt di bne vposlat\e naročnine se
ŠL •*.
ozira.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13
četrt leta........6 50
na mesec........2 30
.Sloveaski Narod" velja po po*r!:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele : celo leto.......K 30/ —
Vprašanjem glede inseratuv naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka tv#: Eaaflsva ulaca it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon St S5
Slovenija jim ]e preozto.
Ko je lansko leto mrt ino vila \ Ljubljani va*alotent»ka klerikalna M ranka, je dr  Krek nigla-sl. ita je
nmtala klerikalcem slovenska rioma-
»na preozka in ila bodo klerikalci morali pričeti a avojo organizacijo v
- -*erinih hrvaških pokrajinah, kjer ' rikalizcm š> ne   more   prit t fto
t rave veljate.
In da hi pokazali,   kako resno -lijo s tem svojim načrtom. .-*o ie
• »red rhnr»»vanjeni kupili pred«edn?Va
ask*- -v tii« t.«*.«- »trauke Sij«* pa m. K.idica, ki hi naj v bodoče rlela! na Hrvaškem politiko po iiitem-ijah nlo-« enske klerikalne *xranke.
Ta kupčija je   klerikalce stala '      kron. ki -o jih morali založni
a falit no Radičevo tissamo.
S to kufičijo so mislili, (ia m) r\ ie kupili vso Hrvaško.
Toda kmalu so doživeli bridka »zočaranja.
NV »amo. da *e pristna klerikal-
- i ideja čist«* nič ni mogla v koreni-niti na Hrvaškem, je tudi Rad h- > i \edno lioij emelo hoiliti svoja pota in *e čisto dh- ni oziral na to. <ia *o %m pravzaprav slovenski klerikalci najeli v to. da bi bil \ Hrvaški aeJba | v r**e pionir tistega najvriu-jaeaui ki*--;iKaiizma. ki fra na SI - -k-m ozta-i rja jo dr. Snartersač in «! rogo vi po>l «mbovnim \taistv«*Di lJT.bljan»a«?sra »kola.
Brezu*pe«šni -o bili ukoru ki jih >   dajal    -Slo vene«-    Rani« u.  Ta je na obe ušesi glul za v»e ukore ia opomine ter je hodil svoja pota Da. ; godilo *e je eelo. da se je drznil z vso
• ,dločno-tjo natopiti t a V., proti klerikalizmu, kakor proti prečastiti duhovščini in kar je hilo najhujš*, ae t-elo javno v hrvaškem saboru.
Naši klerikalci   »o   -i milili: Geld verloren. nicht- verloren« t.-r m odali v svojo usodo.
Toda fiasko, blamaža,   ki »o jo živeli - »vojim   plačanim ek«po-^ntom na Hrvaškem, jih še ni izpa letovala.
Najprvo -o jeli nastavljati mr«-v Istri, kjer so upali, da se jim • 'zje posreči  naloviti  par neumnih ribie.
I"«p**h    njihovega    ribolova je «-   Takoj -o morali razf»«-ti svoja :ra in odpluti nazaj v ljubo oVie-• kranjsko.
tki Istr»- s*r, obrnili poželjive avo-po#rltw|e na raalmavijo
Ce kje, so si miaJili. v Dalmaeiji »Ia naša n^eniea v kla»j«*.
A kri jo v Tkalmaeiji je vael ¥ roke sam dr Krek.
I stanoviti bi ar imela tamkai pravcata klerikalna »Iranka n>to |o Taoru kranjske. \>r. Krek je s*»>ta\il re proarraiii ti »\ i »*ratiWi \ j« bilo ar pripra% ljen»». >amn nekaj je ae> manjkalo novi M ranki priMa^^ Sklieah - h! dtihovM-ine spli: ske škofije, ki bi naj   tvorila jedro
afaotla je bil predložen |»n»frram, ki iza je zvaril dr. Krek.
Z velikim zaupanjem te arli aaila
...     ..   v   ' iiii i.a
■Split v trdnean prt*r*rieanju. da vznika* tam klerikalna oraranizaei-
ja, ki bo •-ki klerika U-i
n t n*Ke.
Tisia dr. Krek je obračal, dal
matinski pop je pa so obrnili.
^ "l .in iktlklonil ustanovitev note stranke ter na kn «ia naj duhovščimi pristopi že obstoje« i hrvaški stranki prava, ako le-ta v nekaterih iieznatnih tiH-kah uiro^li že-• luhovščine. Zarodilo ^- >• torej približno Uto. kakor v Istri. Kleii-kairi so uvideli, ila u i ni a jo nikogar za salto in (ia tudi nimajo moči. da bi ni«>azrli tvoriti >vojo -:r;vK«-. /a t.» kapitulirali ter prijavili svoj v>top v časa te oaatojerin strank
Storili pa s4i t<» seveila, da bi za markirali *\«»j p >|«>iiii fia>k«».
Kranjski klerikalci s<» torej zopet za eno svoji)   nad niiožneJNi.
Saaj^rili x» w o moV-ni k U-r."*..n I-ni stranki v Iaalioa«'iji. ki l»<» /.♦* s samim svojim pojavom korenito spre-. ♦ ;nla vj-» politi«*no k«►:»-tela<-ij«».
Z : • \ < »stjo so že ra« unali na 1", da bo ta -tranka kar mahoma ukrotila v«*e renitentne da!n.:it >nasW pav ^iat«♦. «ia b-^l-i v In hI o*-.- bre/ •iir«.\o-ra prenašali jarem dr. SuM^ršičeve politike.
A »iniari računi jim rojili r«r» ar lavi!
11 lavna nalorra no\e -♦ranke bi naj bila. da bi prisilila dalmatinske t, i r. » . «?.t 1 ' i/^topili i/ / eze južnih SI«»«ano\    ter pridrtržili
klerikalnemu     Xi.»% <*nskessa kluba«.
Toda v«%i ti sijajni načrti. I ni-m, imeli druiresra namena, kak' \en-ko klerikalno   -Iranko    >pr viti /  :» ■    .t  konja      d u na >-k* in    \ rla
' u.      -plavali j-» \ «sli.
Ksasa srretika zavest je to za kie rikalee: l>»rnovina jim je ie t»r../i t. -<        (m.\«u*<}i novih tal za svoje rle-f •   •    i • •      kat*r     i ^'i »<;i i bilo u:>
inenjeno to «lelo\atije.' ira \ moji za slep^ienosl i i hI k lanjaj«i!
I boira d«!iiioviiia -lo\en-ka >»■» morala tudi \ b«si«!Če -4- o-tati t»dini preizkusevalni kimif klerikalne \*t-litik«-! _
durskl shod i Ljubljani.
in.
Pri vseh nanslih čutijo |s>tr»}»o. i/Utlj-ati s\oj*> ^ro^iMMlarsko -tanj«'. Kratm^ka   \\uu   uedvomn«»  z«*lo razvit«« izv«»zno tnrovino. venilar pa -e \erin«i |smilja  na    držstvne -tro-ke tnla«l«* trzovn- v tuje kraje. <l -p*»-zamvaji! tam    krajem«'    razmere in ljuil-ke |h»tr«'he in da |h»zii«j«' uvajajo iziielk«- >\ojf domovine ni tuja tr-)^iit      \. im i   imajo /♦•  1»>|mi število bank. ki se pečajo z zunanjo trgovino, vendar ]m ravno v po-lednjein ča-n. pr.    l>resdener Anzeisr«»r navdušuje n»-n:-k-   kapi:.i!i-tt>, naj u-ta-nove banko za južno in srednjo Afriko. Pi-att*lj n a t« n«-Tio o|»i-..'» kakšno nalotr    naj bi ta  banka r/\ r-«-vala in kaz-   Ta  velike »lobičke  banke < l)eu-t;x'he Orieut - Bank    \  Ksriptu. Kna-ko -tremljenje najdemo pri vseh narodih,  ki  h«>«•«•>» ^rc»syHMlar-ko napredovati. In «V hoeeni" -lovtin-ki narodi z  us|M'hom    tekmovati z drufrimi •o*Ii. ki xt na- i?o>f»< nia r-k« • /♦■ nad-krilili. teiiaj      moramo MrosfSHlarsko dobro organizirati.   Posebno  -mn pa avstrijaki Slovani \   teni oziiti zelo na -laU-iu.    Nemški  kapital nam je najlsilj re\aren       in temu more-upreti edinole - trdno nraraniza-«-ijo. ki naj      razteza ua v-e av-trij-
-ke  Sb '\ .i
Poirl»-jn»o Madžare, kako ilelnj«« /a -v-. kf"-i »o. ia r-k i raz\oj in Kako -ku-jijo dobiti \edno iio\ a trzi-ea /a svoj«- i/delke. (lir r-k • trgovinsko mi-
ni-tr-tvo izdaja /e jK'to leto »Volks-u irf<M'haft ii«-he Mttteilunir»m au- I n-ararn /ur Crrienticrutiir des Au-lan-SjVbs«. da t: < ta način iz |Militičnib in j - -kih ozirov    \edno vzbuja
pozor r i<»«.t   *>vrofkKke javnosti
A¥sttrij-ki slovanski narodi delaj«* \ -ak za-« -n \-tk na ilruir način. To pa zelo -labo ueinkuje na vro-|>o-dar-ki. pa tudi na politieni razvoj -lo\ ;o.*kih naro«lov. Po-am«'/.Tii slovanski narod, ^» fiač -e pre-labi. da bi -♦• inoirli z iis|h'hom u|*reti netn-ki osv#ije\alni jro-|MMla r-k i politiki. Najti        morajo torej |s»ta. ki bo<|o
oni<*a:<M-ila skupno delovanje, skupno bramlst avstrijskih slovanskih na-riHlov na >rospo<iarskei)i iiolju.To priznavajo eelo Poljaki, ki -e -ieer kaj raili iNhlaljujejo -kupnemu ilelu. Z'-l«> p«»nčen je bil v tem ožim lanski izlet et-kib trarov*-ev in obrtnikov na y>o|jsko razstavo v Čenstoehovu. Na tem izletu -«> se ustvarili mnosro^te-vilni triro\^ki stiki rne«l CVhi in Polja! * < • bi -e taki izleti -talno in po gotovem -istemu vršili, tedaj bi <lo-na.-ali neifvomno \elike a^HšTiodar-ke in kulturne k«»ri-ti
\ azen činitelj za jr<mp«siarsJii na-prede k so -trokovne orjranizaeije. Pri nas ua Slovenskem imamo v tem oziru edino strokovno organizacijo, ki -«' mor«' dandanes fh>iui.šaj/ti s kar najlepšimi u-|>ehi. To je slovensko trprovsk«! «lruštvo -Merkur«, ki vrši ze leta eno najvažnejših najo^r na na rrMlno-jrojsp4Mlar-keni |s>lju orjra-nizaeijo t r>r »\ -k»'*ra stanu in iMe\-z«Ji->ro sloven-ke trgovine. Ppani*» pa. da -♦' IhhIo tmii naši -l«>venski obrtniki združili v kr«joko strokovno or-iranizaeijo. k»*r le na ta način morejo uspešno konkurirati s tujo konkurenco. Pri tem imajo pa važno iiaJoaro strokovno izobraženi faktorji. V tem oziru je pa pri na> jako -labo preskrbljeno. Imamo -amn edino dvo-razredno trax>vsk«> š^sjo, dočim bi rabili mnojro več takih in višjih trpov-skih š*A. Kavno slovenski narod biva v ir$ruv-k«"u oziru v najvažnejšimi flelu nusnarhije ob jadranskem morju. In av-trijska vlada dela naj-večj< vk«Mlo avstrijskemu na rodnem u >ro-podar-t vu. če oneinog-oč-uje. «la bi se Sio\ enei Ziulo-tno izobraževali.
Slovanski narodno-ar«>spodarski -hod. ki s*' ima vršiti 14. in 15. t. m. v Ljubljani, naj položi temelj kupnemu tro*p«»dar-kemn delovanju vseh avstrijskih Slovanov. Por«x*ila ret'erato\ iz raznih avstrijskih držav naj rnnlajo sliko o razvoju pospo<lar--kih i>rtraniza<*ij na slovanskem severu in jusru. o dobrih in slabih straneh, o raznih nedostatkih teh orirani-zacij. Na tem shodu se naj označi, kje in kako je treba te organizacije izfH>lniti in prereformirati. kako bi se motrli ustvariti skupni grosp;vdar-ski stiki in kako bi se ti stiki trajno \zdr/e\ali. Tpajmo, da ta slovanski narodno g-ospodar-ki slie^i izpolni tisto nalogo, katero si je ]H>stavil. Da je pa umre izvršiti, je dolžnost vsakega Slovenca, ki se zanima za ar«>--isnlar-ki napredek slovenskega na-roda. da      udeleži tega -ho«la iti da
potent izvršuje tiste nalogr. katero ho naložil ta shod jjosameznim delav-ceiu na gospodarskem jiolju. Kajti le na ta način ho ta shod obrodi! tudi realne sadove.
Pot te} 1/eiiKo Planino nad Kamni Kom v Honnc Kamniške Bistrice.
Mnogo je pri nas ljudi, ki bi kaj radi povzjieli kdaj na naše kra— n«* planine, a se k temu ne morejo cdločiti, l>o<iisi da so o njih inte^rnd-iani nezadostno ali pa preslabo, tako namreč, da se jim zdi še zmirosB vs^i-l:a gora, ki le količka i nadkriijuj«? kakšno ljubljansko krtino, že prev •< ri-kantna.
Take nazore sugeriraju ple-njiv: n.estni filistri pred vsem naši mladeži, kadar se ji začne vzbujati čut do divne in zanimive planinske narave. V svoji bujni domišljiji jim razlagajo ter natvezavajo čeprav Tip»r<ia gora niti od zgoraj nikdar videli niso — o vseh mogočih in nemogočih nevarnostih v gorah, o -tras-nili st ra paca h in bog zna kaj >,> vso ter jim s tem odvzemo vse \e9elje i 1 odvračajo njih j»ozornošt od narave ...
-lili je pa tudi nekaj, ki si vendar ne dado brezi*ogr>jno zamoriti svojih čuvstev in hi -e radi iznebili ter oprostili takih napačnih, podedovanih predsodkov o naših gorah. Tem -•■m -v namenil podati /a letošnj-r poletno sezono nekai kratko orisani'! potopisov o nekaterih znamenitih iu zelo zanimivih gorali. ki so dostopne brez vsakega neznanskega prelivanja I*otu. na katere z lahkoto polezemc, ne da bi nam bilo treba že tvegati svojega življenja. Ta mali trud se v istini tudi obilno poplača.
Kot prvo tako pot za začsetnik** ali kakor jo drugi imenujejo »planinsko promenado ali tudi dams-ko pa rt i jn< naj navedem danes gori omenjeno pot čez Veliko Planino.
Navedena tura je jako hvaležna in zanimiva ali za dosedaj bolj pičlo obiskovana, morda ravno radi tega ker nam je najbližja in najbolj poceni.
Velika Planina nad Kamnikom je l.V)5 m visoka ter izmed vseh naših planin na slovenskih Alpah največja in najprostornejša 2e radi tega zasluži, da ji posvetimo več pozornosti in si jo enkrat vsaj natančneje ogledamo.
LISTEK.
ZimsKo cvetje.
Spisal Ivan Cankar.
(Dalj*-)
III.
Prinesla je drusro -tekl^nieo ia
- točila.
Vesela hodiva noroj!* je rekla. >porniai so pri-h g«di \ izbo. lačni » sejni      osrrejva jih in napojiva!* Marice I j je čutil, kako mu ;*ola-!Bsa lije toplota v kri in dušo. Boo uu j>. kakor da se koplje * topli vo rli pod toplim sohseem; njesrovo sne bih. polno   činte.   tihe   sladkor i. tja I   se ji je brez mudi   ia brez rahu.
\ »^sela Izliva noroj!* je .ekla rfiarič sro*pa Franeka ia je vadiar-r ila   koaaree.   »Poana\ a   -e kakor rat in sestra, zakaj bi a« ssstrarila -akor brat ia sestra? Pijva bratov-
Izpila ^ta. nato sta se poljubila. Ko je začutil Marieelj srorkoto nje-i.ik polnih rastaie. je vztrepetal i a za
11 oči.
Zardel *i . . . kakor mladenič
s« aarde)? j«- zkhknila Lrnansj Franeka.
Kaj sssseas n»la«h'nič?*r je vesel
n V-ea ndsn .arjal afaneelj. Prav zares se asi adi. da je bila ena -an a ran t- . ; (istim m na «1 daiia-n mu «lijem! N e n« vem. kedaj da je bil... kako j» /a«-ela in kako >• minila 11 oja !• la.h«-' 1^* k !a -1 zjutra 1. «'a ■beiu <h1 \» komaj, niknr ar ne ssaej zdaj se mi z«li. kakor da sem res od vekomaj! V teh |»et ilid\ajset ih letih ti pra\i-. «la jih je toliko, jaz ne \ein! t«e je dan tako mirno v dan prelival, da mi je bilo življenje ka-- \eenost, ki je človek ne vidi, ne •diši in ae obrati. Nič ni veselja, nič ni žalosti, nič -(»onima in ne breju-netija \ praznota v praznoti. Zdaj        me ti n#'tia«h»ma prebudil*«.
«.m Rog veri j. kako ae je to naredilo* Z*laj \em. » idim in ob-ntun. da /.-tiso . . . al' ni-4ui novorojen otrok, Bjt   Mi ladenič **
Nfladerii«-    -1 v petindvaja^-
♦ ih ietih aiss toliko govoril, kakor v tej minuti!«
»ra kaj vse to ia tisto! M -a m ne ve<if-l, da sesa ssbsd. bi as>> sieOai t^bi v obraz! Kaj ni tebi dan tako kratek 111 tak«. <h»J<r. kakor je n * m f Saj ro ea#» kakor laisraoitvo. alt kakor pauiet, da bi bil tesan akopo, onemu obilo merjen! Na tvojih lirib je mlaoVist ia v t vojak ona je
«!"-t. jaz pa jo |i\ale/en čutim v svo-j*-m \ e-4'lein -reu ...
Tako ^«       b'|k» in prijazno ra go\ariala U*r «^ta |w>mab»m pda. (1. spa  Fr;«ii«'ka    j«' pnmsla tretjo, z.i tretjo      četrto steklenico: sam;» ni * t a   . .1» Ia. Lako j«' bila ea-a polna in prazna in kako je ura |Mihajala.
Pozno jt« že bilo. ko je rekel Ma ricelj:
Povej mi. Kranck.i. če hi ra^a slišala genljivo zgodbo!«
Pripoveduj     svojo genlji\o /godbo!
Tako je bilo: Pred truie-etimi leti !» /ivel človek, ki je bil tako m i opisi ji \ o zaljubljen, kakor aihče nikoli. Zaljubljen |>a j«' bil v ihvieo, ki je imela saljubljeneev. oU>že\al-«ev in ž«'nim»v kakor li-tja in «ra\e. Ker ni bil najneumnejši in«'il neumnimi ljudmi, je vedel, da je njesrn\a l.juU'/en tako prazna in brezmiselna, kakor bi bil skok prek«» morja. Tri ieta j# vzdihoval. s*l«-«lal jo je ml drle« . r»ke| pa ni l»e«e«le in tudi napisal te ni. Mislim, da hi še ti. Francka, {»otopila uamiljeiio sidzo. če hi I«*»znala njesr««vo trpljenj*', t'util se .ie tako majhnega in nevrednega, da si je komaj ufial misliti nanjo, kaj šele, da bi nadlegoval njeno sveto podobo z sssspassetaimi željami. Cvtil pa je tadi. da je biki vse ajagovo itv-
n«» oh tisti uri. ko jo je ugledal ter se zaljubil vanjo. Kaj hi rekel: kom je l 1I0 zavrto za zrnirom in se ni geni-lc več. Tri leta je bil zaljubljen: in T hi v» m ti. Francka, da *o bila tista leta dolga in bridkosti polna Cetrte-rra leta sisunlaili se je omožila. Ne u'in — in «"*e hi vedel, hi ne mogel in :.e smel iM»\«»«lati — ali je bil tisti človek vreden bogastva, ki mu je bilo dodeljeno. Nesrečni zaljubljenec je šel po svojih potih, nm se ni pritože-\al, niti jokal ni. Kajti rekel sen:, da je bilo njegovo življenje takore-koč izpolnjeno in končano. Spomin na sveto jio«!obo je ostal v njegovem sieu i»rav tako. kakor ostane v skrinji vdove jH>ročna obleka. Skrbno je zganjena shranjena in pogrnjena, b oh vsaki obletnici jo vzdigne varno z oliema rokama, razarane jo in jo «.giedujc: ni več bolečine, skoraj o; V že sladkost v tem le|?em. 4them sfiomiuu. Tako je hilo . . . Ali zgodi le se je —«
Takrat mu je bistro pogledala v oči gospa Francka.
»Ali zarodilo se je . . l)aj. da sama pripovedujem to zgodbo do konca! .. . Zgodilo se je, da je tisti nesrečni zaljubljenec ob sedmih zjutraj A v kremi kraj rus a rake ceste ter v raki skosfcslieo bala kave. Tedaj is^atcssUa ^MJjJJ^ ^ ^
lica padla iz roke in kava se mu je razlila po lielem telovniku. Tako je hilo, kakor da je vdova razgenila poročno obleko ter potočila nanjo drobno solzo . . . Nato pa je vdova spravila obleko v skrinjo, zaklenila je skrinjo ter je ni več odprla celili dolgih petindvajset let!«
»Tako je bilo!« je rekel Marieelj in je gledal na mizo. Ko je vzdigni kozarec, se 11111 je roka hudo tresla: ali vzdignil ga je varno in ua je izpraznil na dušek.
»Do kfinca pa ni dognana ta geniji va zgodba!« je rekla gospa Franeka. »Tisti nesrečni zaljubljenec je videl samo sebe. svojo ljubezen in svojo žalost. Ker ni rekel besede in ie. tudi napisa! ni, ni slišal odgovora in ga ni bral!«
Takrat je uprl Marieelj roke o L mizo in je strmel s kalnimi očmi.
»Kaj, gospa Francka . . . reci kar si rekla!«
»Ker ni rekel besede in je tudi napisal ni, ni slišal odgovora ia ga ni bral!«
Vztrepetal je ves, planil je, nato je pokleknil ter je potegnil prt seboj, da sta se prevrnila  obadva kozarca.
»Oj Franeka ... ti milostna, usmiljena!«
> pij
tki h Alp, M krvi strni
Bistriške doline, pred Osunčano atn-
2USO.
Izhodišče velja za na* Kamnik. Najpripravuejsi vlak   tx Ljub je večerni, ki odide   odtod ob polu * zveosr (in stane tja in nazaj
1 K 60 vi
Iz Kamnika imamo 1 oda do podnožja irnenov ne. do zadaje večje vaaiee Sta kos _
Kotaaodnejšiai tariatom je aa razpnlaavi tudi posebni omnihna, nalašč z« tariste, ki čaka ob prihoda %*akega vlaka aa kolodvoru.
Večina turistov, nas < ajaaih aa X eliko Planino prenoči v Stahovici Ur te diafi daa zgodaj napoti na Veliko Planino.
Prenočišča je dobiti:    pri -Ko-Telnu« iPrelesaikt. pri »Frhu« fRc bcrnikl ter pri » Bodla ju«.
Prvi se nahaja na lavi strani Bi Mriee. ■ adnja dva na desni.
Kdor bi si želel vodnika «ki je T*a po dnevi za Veliko Planino pač nepotreben I ali nosača, zaiasi naj se pri -Korlnu«.
Xajpriporot*ljivej>ia pot na Veliko Planino je mimo ss\ Primoža, ker jr najzložnejša. a obenem tudi najzanimivejša. Hoda je tri ure. brez vsake nevarnosti lako ar drži pota*. rde-.■e markacije S. P. D.
Prične se pot pri »KoreInu«. Od tod kakih sto korakov de>no po okrajni cesti, ki pelje v Crno, do zidanega namenja Tam se odcepi naša pot levo \ bregr. Db prvega, se ne četrt ure oddaljenega sela Praprot nega je *o rle-Isnan kamenita, grapa v a pot. dalje do *A *v. Primoža pa dober kolovoz, dara božja pot.
Sv Primož (Ho ml. Mala tu rist. postojanka na prvi tretjini r*>ta. Cerk vieti v gotskem slogn .4Uiuuvmu fresksnu Lep razgiba posebno izza cerkvenega obzidja zadaj. — Pri cerkovniku »veža voda, aleko in spominska knjiga!
Mimo cerkvice zavijemo dalje na fevo ob griču, aa katerem je uruga rnaaj>Ni cerkvica, V par minutah po 1 rat k i vodoravni poti smo na malem -edelcu »Xa jamah« (lepa razgledna t očka t. od koder ugleda -?no pred seboj   proti severovzhodu
• rhni rob * Suša ve« pred * Pasjo peč-
Pot do Susav pelje precej navkreber -kozi mlad bukov gozd. Kmalu pa nas jame zapuščati dolinska rast. Poneb u je jo listove i. nastopajo hoje. -mreke ter vitki mecesnL Pozdravljajo ns> tudi že prve planinske evetke: rdeči gričovnik Irodo-dendron«. modri enejani itd. •iobri pol uri pridemo na lepo zeleno tratino poleg raztrganega skalovja Pasje 1386 ml.
Pasja        Onšsnjae rirugo ssafš-
• s I išče. Tod se nam predstavita prvikrat na potu »Poljanski rob« ia >Nji-i M aa najvišja vrha ob zahodiieiu t obu Velike Planine. Nad vse pa na»
znenadi tod krasen odprt posrUd rroti severu na jasno vrsto oer«~dnje -kupine Savinjskih Alp od K očne. tja «io Planjave nad temno modroa>deiio globoko pod njimi   ud rt o Bistriško
k lino.
P« d Pasjo Pečjo je rs z i »ot je De>-na. pastirska pot pelje navzgor čez rrosirano planotieo. leva. dobro n%-
• » aua -teza pa -e izogne klancu in ^•di pod -trmim skalovjem ob celi
Pasji Peči«, na kar se kmalu obe zopet združite ter -kupna pot prevali v malo gozdno dolino pod K— r. 'de-no - poti plan. pastirska bajta i. Zopet nas objame tod za nekaj
• a-a zel* no bukovje, kmalu pa nas dvigne pot višje na kamenita tla ob belem peče v ju. Cim dalje stopamo, tem manjša drevesca. Samo pritlika-\» smerečice -rečnjemo. po bližnjih gričab in čereh pa že pleza čopkasto
• ret je in ruš je.
\. dolgo nato spremeni pot svoje dosedanjo -mer proti vzhodu ter zavije proti severu navzgor ▼ malih -erpentinah na levo in nas pripelje do osušene, kosmate smrečice z znamenjem ob Mzpotjn Oh tem znamenju *e ločite stezi: naprej v prejšnji smeri uroti severu nas privede leva pot k Sehmi-dingerjevi koči SPD. na Veliki Planini 'v pol nrei. ri^no od znamenja pa krene stažira proti podolgovatem ;obu. od koder ugledamo idilično, sito šotonšče pastirskih bajt na Mali Planini, i 10 minuti.
Mala Planina 11507 m t. Idiheno sivo šotoriače pastirskih bajt! V mali, proti vzhodu vi-*či dolinici s krasnim rasgtfedom. leži čez 40 planinskih pastirskih bajt v kaj mirnem slogu, ki karakterizuje pastirske kore v Kamniških Planinah. Enakega -.iosra ne najdeš nikoder drugod v naših Alpah. Strehe se dotikajo as lodane Ul in imajo spredaj in zadaj zaokrožene lope, da as moč vetrova tem lažje lomi in ne buta silna piš na ravno ploskev ia pod ogljate robove.
Pastir (pnstaricai ima svoj dom t oamjiščem. posteljo, policami mleko, sir itd. v posebni, ogljati kolibi na malem podzidku. ki je ločen od živine.
I Veliko niso (le pol ure bodal
pot po valovitih tratah, ki so mm s tisoči ia tisoči pisanih, ličnejših gorskih cvetk.
Velika Planina i 15» ml Pravcata planinska, pastirska vas na pro strani plan asi, nad kanere se dviga nrota aahoda aajv išji vrh Velika Pla Njiv asa« ml. -   Pb selc-
70
i»«L V
■ č\ eterr*
nih bradah js aad 70 plan pnstirskdi bajt preje aaviisnega sloam IdiHčno, priparo«to. aad vae skromno, a kljub tema \ eselo in živahn gostoljubnih pastirjev in zelo zanimivo. Kdor hi je hotel torej videti v pravi luči. ta ga sfirman na Veliki in Mali Planini najbolje.
Schmidingerjeva koča S. P. D. Prejšnja koča znan« ga bistriškega loven in prijatelja planinstva, notarje dr. Sehmulingerja. ki jo je oddal letos našemu planinskemu društvu.
— Koča lezi na vzvišenem robu tik \elikega pastir-keg» »lasa, sredi med bujnimi pasovni ki s prekrasno gorsko floro. Obširni razgled od-t«»d je tief »opisen! Najdivnejsi je |*»-gled na panoramo cele oarednje proge Savinjskih Alp od Kov m- ;*a tja do Velikega Vrha poleg Ojstrice, oaije na Karavanke in istotako na Julskc Alpe
Koča* katero je dalo S P. D. nekoliko razširiti in {»opraviti, je sedaj že oskrbovana ter odprta tunstskeniu prometu ter našli v njej mudeči m se »uri-tom obilo ugodnosti, katerih smo preje ondi pogrešali
Dan oficijalne otvoritve nanovo pridobljene te koče bo menda v pra*-kratkem času »»znanjen po časopiaju.
Sestop iz Velike Planine čez IK>1
»trice. «2 uri hoda >
Od   Schmidingerjeve   koče se
t »ovzpeti na planoto pole^ Njiv k * i smeri proti Urintovcui. ki se proti severu zložno pohesi. Ni severni strani Velike Planine je svet zelo krševit. Da ne vidimo ves čas pred seboj veličastnih Alp in krosrin-krog sebe nehroj gorskih rož. mislili bi. da smo kje na Krasu. Konec ole-note. kjer se prične mecesnov gozd. ss spasiti na severnem delu dvakrat stopnji čast o na Sprva v ma-
lem klančku v K mj-ico. zelen*- pl«'»-notico. krog par globoko udrtih. k »t !om i»«xkeSnin dolin, drugič rM» daljšem zopet obraščenem bregu v Tlol. Dol  1131.1 ml s pastirsko kočo.
— Podolgovata ravan med Veliko Planino in Konjem lift*, mi. prehid iz Bistriške doline v Štajersko Belo :n Gornjo Savinsko dolino.
Pred pastirsko kočo se obrne pot proti zahodu m -:»u-ti potem v zložnih serpentinah navzdol v sen« -nat gozd. ilmpozanten |»ogled v Bi--trmko dolino'• Kmalu dohiauiK žuboreči potoček, ki nas spremlja, dokler ne -t »piino z njim ^re<| na piano iz gozda na prijazno ravni nivo i.a Kopiščih.
Od tod imamo le se pol ure do Bistriške koče S. P. D. v Konci Kamniške
Ra?pljuiiii nadomestna držovno3borsHi volitev v
Btll KnilloL
Današnji uradni list pri« »euje razglas, s katerim se razpisuje nadomestna volitev drža v n* ga p«' inca v >»elokranjskem okraju, ki je .stala potrebna v^led odložitve ma-idata rleželn^-ga glavarja J^ukljeta. r *lsr 1K. oktobra, eventualna ožja i litev pa na dan 2£- oktobra t. L
l*ri tej priliki bo v prvič -topil v veljavo od deželnega zbora -k len jeni zakon • volilni dolžnosti. Glasa *ati bodo torej morali vsi volilai upra\ičeaei, kdor pa bi «e volitvi odtegnil, bo kaznovan z globo od 1 o> .Vi K Kazloari. ki volile«, ki se \olit-vr ni udeležil, opravičujejo, ao:
1. ako volilee valed bolezni ali -.ia V.otno^t i ti*- more priti na \olisee;
'2. ako volilea zadrže uradne ali sicer naodložljive stanovske dolžnosti;
3. ako je volilne na potovanju izven kranj-ke dežele;
4. ako volilea zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložljive rodbinske zadeve;
5. ako volilea zadrže prometne ovire ah druge nepremagljive okoliščine.
Ker je torej še razpisana volitev, -e je nadejati, da se v kratkem priene volilno gibanje
Ker prt-ei*' \ to volilno borbo brez dvoma tudi narodno-napredi.a stranka, ho treba čim nsjpreje zapo-eeti z volilno skei>. in airitaeijo.
Dnevne vesti.
ne reossno m časa od av zaradi
previdnosti da se nakana
v polnem
-   Hladan   kri ia
Z izredno trdovratnostjo se vzdržuje rt.   da ima deželna
dejstvu nepotrditve dvomiti in zgodilo bi se pred transi
in da ja to najhujši udarec,   kar jih je bila aslstna slovan-ska napredna str slovenski narod, v raznih nssnakih v tega pa js treba in aesrane nas i h s nap rotn
obsegu ne obi«stinijc> Vladarjev podpis stoji, kakor ob sani umevno,izven vsake disk asi je;   polno in izključno
odgovorno-t     aazij   nosi   \ smislu ustave vlada, osa vlada, ki bo sa ta svoj čin dajala — o tem bodi mirna slovenska javnost      odgovor na pri stomem mestu.   V ostalem pa bosta imela čini  se razglasi nepolrditev, I rvo Ueseiio   ekaekutivni   odbor na rLMŽnonapredue stranke   i u   klub ob črnskih svetnikov Na sklepe ten ate-rodajalh čiaiteljev   je   treba čakati mimo Ia potrpežljivo. Vsako, še tako iiatijni maaifestacijo   občiastva M ss smatralo kot aVmoastracijo zoper vladarjem  |»odpis in kot dobro došl-> priliko, da se napredne* stranko za ^ srce. Hladno kri torej, da ne a> nehote na nosedov mlin dovajali vode! In kvsnVsi sn*a, saj še davao ni vseh dni večer! Pred vsem pa ž" leane di-eipline \^>}m»\^«h1. zla-ti ni-di \   naprednem Časopisju, na eegar ra/-**dnost |m'»-ebej apelujemo.
Kdor bi v tem važnem in usodnem trenutku hotel hoditi svojo pot. ta hi p«»dohen nerazsodnemu ot ročaju, I-a tereni u je treba izviti iz rok pu- J -ko. da ae bo škode na lastnem te-lesa.
— Neumna haharija! Neka struja v slovenski napredni stranki. — vsaj sama se pri-tevg ti stranki — i:\iHin zadnje ease ob naše može in < b njihovo zas**bno east. Tako očitajo dr. Tav*arju, da je njegova odvetniška čast podobna medvedovemu kožuhu. >♦ •:<». -e pa bahajo, da nastopajo v tem pogi»-«bi — dokaz resnice! I ra\, le na <ian : dokazom: dr. Tav-ear je \«>ljan no-iti \ kousekver-aav če se posreči omenjeni dokaz1 Lajanja se pa «ir Tavčar prav nič ne boji, kar hi pač morali vedeti njego-\ i uajnovejši somišljeniki«. ki se zahrbtno -krivajo v tolpi novooečv-nih političnih plutokratov.
— Belokranjska železaica. V zelezni-kem miuistr-t\ u -o s*> pre«l-\ čera -njem vršile ministrske konference o dalmatinskih železnicah. Ogr-ki trgovinski minister Hieron; -mi je v to -vrho obiskal železniškega mini.-tra \Vrbo_ Po> vet ovali so se o raznih še ne rešenih železniških vprašanjih, predvsem pa o dalmatinskih železniških zadevah. Nove dalmatinske železnice naj -e zgrade v zvezi / železnico Novo me-tr. M'Tlika - deželna meja in od tam do Karlovca, potem pa od Ogulina do deželne meje v smeri proti Pri hudiču in od tam do Knina. Gre tukaj torej v pni vr-
7a dalmatinske železnice. Iz tega sledi, da bo ravno tista dalmatinska politična deteljica, iz katere se >Slo-\enec- tako nesramno norčuje, do--egls kar največii u-peh. Ce dobe torej Belokranjei na ljubo Dalmaeiji železnico, je ne dobe no zaslutil kakega «lr. Snsteršiča. temveč edino tistih faktorjev, ki so bili vedno pri se i pi jalni na-protniki nerodne stran kar. ske politike dr. fcamtersiecve.To je tudi 'I->-**Hariji zastopnik B»*lokranjee» v državnem zboru pl. Ssnkl.ie izprevi-del. Ni bolel «loživeti kot poslanec Namaz«, da bi mu morali njegovi lastni volilci vsled njegove popolne nezm*»zno-ti dati nezaupnico in se je v-led tega previdno umaknil. Veliko vprašanje je pa še. če v istini zgrade to železnico, kajti bclokranj -ka železnica <%e bo zidala edinole zaradi Dalmacije. Kakor je pa znano, ogrska vlada še vedno hoče izpreme-niti progi Knin - Ogulin, vsled or -ar bi belokranjska železnica n*» tvc»-rila 7\v7f i dalmatinskimi železni <ami.
-h Denarja kot črepiaj! Nemški listi pišejo z ozirom na ^Slovenčevo« trditev, da vzdržuje Srbija v Izubijani srbsko agenturo in da so bili povodom aneksijske krize vsi proti-avstrijski pojavi plačani - srbskim denarjem, da je »Slovenec«* s tem povedal -amo to. kar je bila že davno javna tajnost. Pa ne samo »z Srbije, tako naglašajo nemški listi, ampak tudi iz Rusije dobivamo Slovenci denarja kolikor ga hočemo. Zlasti na Spod Štajersko dohajajo celi v s roni ruskih rubljev, s katerimi ss kupujejo nemška posestva mnogokrat aa dvakrat višje svote, nego so posestva vredna. Tudi m bel j se trki ja med Slovenci!.. Tako pišejo nemški listi. F pat i smemo, da jim pritrdi tudi glasilo slovenskih špie-Ijev. Ker je pa nas »Slorsnars še tako »gromovito kompromitiral«, je pač vsseno, če jadamo sami is sadnjo tajnost, to namreč, da dobimo v prihodnjih dneh is Francije par nov frankov in is Anglije Pnr
Torej zatrobi »Sle/ve-alarm, Dunaj je v nevarnosti! + Ceijaki Nesaei hajskajo zoper
»Grazer Taghlatt« ima iz Carja notico »Wie aus Laibach ge-mešdet wird, nianen die Latibaeher 8okolisten zur Nachtzeit einen Ein-hrnjnn Ins tlUtlllll vnsj CUHa Vodali smo, da bi Ijnhljnnsjka assssks fakhaaža rada izzvala pobojej r Celju. V tam osi ni ji je priskočil tudi »Stofinatj« na poanoc.Prenizko js pod nami ta nemška fakinnza, da bi mogla nas ntaliti Srni tulijo še toliko v ljubljanski kazini rasni od nemških mark in od milosti naše vlade živeči -mrkolini, Slovenci si ne bomo one-čistili s njimi rok. Eno pa pripomnimo, da so Nemci tisti, ki so se pri tepli v naše slovenske kraje: Celje, Ljubljano itd., tedaj so oni izvršili '•Einbruche. Toda zapomnijo naj si, da pride čas, ko bodo ponižni kot psički, da — ko bodo izginili kot kafra iz naših slovenskih krajev. Slovensko javnost pa pozi vi jemo, naj se ne zmeni za hujskanje raznih nemških in klerikalnih plačanih provo-ka te rje v.
-h Klerikalci v Brdih aa Goriškem ne morejo trpeti -Sokola- . Da bi škodovali »Sokolom«, so si neka teri izmislili govorico, da je umrl koj-ean-ki Sokol Ivo Marušič, da ni hotei biti obhajan, da je bljuval kri in da je tako erknil^. Najlepše pri tem je pa to, da Ivo Marušič živi in j« popolnoma zdrav. Tako početje se obsoja samo. in taka obrekovanja bodo še prej odprla oči zapeljanemu ljudstvu.
t v aV Istrski Italijani aa dela. Mala pest Italijanov v Istri dela na v kriplje, da bi I-tro čim preje pohali jančila. V tem prizadevanju nrednjači vsem Italijanom in laho-nom svet v Pulju. V zadnji
seji otM-inskega -veta je italijanska večina dovolila za italijansko šol-stvo 300.000 K. V debato, ki se je razbila radi te postavke, sta posegla tu-«1j hrvaška občinska -vetovalca Hr. Zuccon in dr. Laginja. Naglašala sta. da bi bilo pravično, ako bi prišel del tf ogromne vsote tudi v korist slovanskega šolstva, saj morajo plačevati davke tndi Slovani Dr. Zuccon je predlagal sledeči resoluciji: 1. Občinski svet naj ustanovi v občini Pulj potrebne hrvaške šole. 2. Tri hrvaške ljudske šole v puljski okoli-( i naj prevzame v -vojo upravo pulj-ska občina, ki naj plačuje tudi dotične učitelje, da se more na ta način lazširiti ljudska izobrazba. S tem, je trdil predlagatelj, da sprejme občinski svet njegovi resoluciji, bo Morjen prvi korak k narodnemu »porazu m ljenju. Laška večina je oba predloga odklonila, zato pa je dovolila poleg 300.000 K za italijansko šolstvo še 1000 K za italijansko uni-* erzo in 200 K za Lego Nazionale«. Dr. Zuccon je nag 1 asa 1. da ja nemoralno, dajati od denarja, ki so jra plačali slovanski davkoplačevalci, podporo društvu, ki ima edino namen, da poitalijančuje slovanske otroke. I ihčinski svetnik dr. Laginja je po-\ dar jal. da imajo Italijani že vse kar potrebujejo, dočim nimajo istrski Slovani se prav ničesar. Celo najpotrebnejše ljudske šole si morajo vzdrževati sami. Italijani se kakor že povedano, niso ozirali na želje slovanskih zastopnikov, marveč so sprejeli "v se gori navedene po-tavke. ne da bi za to dali Slovanom le najmanjšo odškodnino. Z nami delajo kakor s sužnji: noben vrag se ne zmeni za nas. zato pa moramo biti — navdušeni patrijoti.
-4- Morala dunajskih krščanskih soeijalcev. Državni poslanec in nižje-avstrijski deželni odbornik Bielohla-uek je ena prvih kapacitet dunajske krščansko - socijalne stranke. Tudi naši klerikalci ga zelo spoštujejo in tudi posnemajo. Ta Bielohlawc>k je bil tudi zagovornik f a možnega Ax marina, katerega so vsled raznih goljufij, formelno iz stranke vrgli. Trda dunajsko prebivalstvo se je v poslednjem času začelo otresati kršč. socijalnega terorizma. In tako so se začeli precej živo zanimati posebno za svoje voditelje in njihove nikdar polne bisag*e. Zanima jih posebno Bie|ohlawek. Duška so si dali prav iiosebno na zadnjem shodu neinško-antisemitskega društva volileev. Hišni posestnik Zipperer je rekel, da je BMohUsrek faktično izrabljal svoje javne službe v to, da je osebno oho ga tel. Govornik je rekel, da ni imun in da ga naj Bielohlawek toži. Toda to se mu je že večkrat očitalo. Bielo-hlssrek pa molči in ne toži. S tem pa priznava, da si je res s pomočjo kle-likalne politike napolnil žepe. Čudnega to ni nič, ker je znano, da vodijo klerikalci politiko le v eno svrbo, da si polnijo svojo nikdar polno hiea-go. Samo to je. da so dunajski volil-ei inteligentni in so začeli spoznavati klerikalne sebičneže, dočim naš ubogi zapeljani kmet še vedno veruje na edino zveličavno klerikalno politiko ter še nadalje nosi svoje bogate žrtve na altar ^^^"^^J^^J^
Teodorju K s i 1 a in Josipu Ve r -t o v e n v Izubijani as js podelilo po
C. hr. otrrajni Šolski svet r Sesani je v seji z dne 20. julija t. 1. premestil vsled prošnje* odnosno iz službeni n
ozirov sledeče učitelje: Josipa Maca-rola iz Nabrežine v Tomaževico, Josipa Mahorčiča iz St. Tomaža v Lipo, Josipn Bnstjo iz Komna ▼ MavhinJr. Kumiaftava Vič ha is Mavhinj vi Tomaž, Valentina Troona is Orleka v Volčji §rad, Silvestra Caharijo iz Povirja ▼ Orlek, Marijo Fakinovo iz Kostanjevice v Sempolaj, Jožef o Gasparijevo iz Repentabra v Ko-njevico in Antonijo Terpinovo iz Sempolaja v Repentabor. — Na no v o se je imenovalo sledeče učiteljske kandidate: Jožefa Cernatiča, Koper, za Komen, Vincenca Fakina, Skrbi na, za Nabrežino in Frana Sčnka Komen, sa Povir.
— Narodnogospodarski kongres.
Ker bodo dne 14. in 15. avgusta hoteli prenapolnjeni, prosimo, da ljubljansko slovensko občinstvo da gr-stoni na razpolago privatna prenočišča. Prijave za prenočišča udeležni-kom narodnogospodarskega kongresa sprejema g. Engelbert Franc h et t i brivec v Ljubljani, Sodna ulica.
— Priznanje. Tukajšnje povelj* stvo deželne hrambe izreka častnikom in moštvu 27. domobr. polka posebno priznanje za izborno in uspešno pomoč pri gašenju požara v Petelinju pri Št. Petru. Zla-sti so se takrat odlikovali poročnik Freisin-ger, podčastnika Evgen Dolenc in Ivan Lukavsky, korporal Josip Kam-nikar, desetnik Štefan Skrt, ter pro-staki Peter Baloh, Anton Gasparini, Rudolf Badalič. Egidij Jančič. Ivan Pahor, Fran Kovalovski in Josip Fabris.
— Izdaja pisemskih znamk v prošla vi je cesarjevega osemdesetega rojstnega dne. V proslavo osemdese tega rojstnega dne cesarjevega se natisnejo pisemske znamke veljavne izdaje od 1 stotinke do 10 kron prehodno v spremenjeni opremi. Znamke so na gorenjem in spodnjem robu podaljšane za 4 milimetre širok pas; v sredini gorenjega pasa stoji letnica 1830, v sredini spodnjega letnica 1910; prostor na levo in desno letnice je izpolnjen z vsakovrstnimi okraski. Z izdajo se prične dne IS. avgusta 1910: s prodajo tega dne in se bode ista vršila do popolne razprodaje v omenjenem številu natisnjenih znamk. Znamke po 5. 10 in 2"> slotink se bodo oddajale v nominalni vrednosti na vseh poštnih uradih, znamke po 1, 2, 3, 6, 12, 20, 30, 35. 50 in 60 stotink in po 1 krono na vseh eraričnih poštnih uradih in znamke po 2, 5 in 10 kron pri glavnih poštnih uradih na sedežu deželnih vlad. Te znamke se more do vštevši 31. decembra 1910 pol^g znamk veljavne izdaje uporabljati za frankovanje poštnih pošiljatev. Pripominja se, da oddelek dnnajskega poštnega urada za razprodajo znamk že sedaj sprejema predznarobe za popolne sklade znamk od 1 stotinke do 10 K. kakor tudi na sklade od 1 stotinke do 1 krone.
— Poštne izkaznice. S 1. dnons avgusta t. 1. so se pričele uporabljati poštne izkaznice nove izdaje, katere se od dosedaj v uporabi stoječih razločujejo po večji obliki, temnozele-nem ovitku in po tem, da jim je pri-dejana prestava besedila v francoskem jeziku. Vsi vpisi v nove izkaznice se bodo izvrševali izključno z latinskimi črkami. Nove postne izkaznice se bodo razven v deželah, v katerih so brk? veljavne dosedanjo izkaznice (Avstrija. Belgija. Nemčija, vštevši nemško južnozapadco Afriko, Švico) od 1. septembra t. 1. nadalje pripoznavale tudi v Italiji akor polnovredne izkazne listine za dviganje poštnih pošiljatev. Na sta rih vzorcih izdane poštne izkaznice ostanejo veljavne do vštevši 31. decembra 1910. Hoče-li imejitelj slične izkaznice iste z novo izmenjati, mora doprinesti novo sliko. Pristojbine 50 st. pa se ne iztirja še enkrat. Od 1. avgusta t. 1. morajo c. kr. poštni uradi tudi po italijanski poštni upravi izdane knjižice o istovetnosti (livrets d* identitč) kot polnovredne izkazne listine pripoznavati.
Za Sokolski dom v Šiški je daroval g. Anton \V i sja n, sedlarsk' mojster v Sp. Šiški. 30 K. Hvala* Da bi našel   mnogo posnemovalce\.
Poroka. Gosp. Karel G o r i e s r. trgovec v Celju, brat avstrijskega konzula v Pittsburgu v Ameriki, dr. Josipa Goričarja, se jutri poroci z gdč. Anico Simoniškovo v Celju. Čestitamo!
V Novem mestu in okolici je razsajala dne 6. avgusta ponoči med 9. in 10. strašno neurje s točo in silnim nalivom, ter učinilo mnogo škode. — Res, odveč je že, kako letos vreme oškoduje ubogo Dolenjsko!
denelno - sadni svetnik ▼ Novem anostu js oatavil dne 8. avgusta, kakor se nam poroda, dolenjsko metropolo, tor se preselil na Dunaj, kjer misli prebiti zasluaen;
med t* mošnji m i psi*
•i jn
▼ soboto nahavsno konelj ki
nara^ilasni park »Danica« v Bohinjski lafeti it i in ne je o tej krasni napravi, ki je kopija /na neg a du na jakoga k ona lasta iflinar hmif i I jako laskavo in pohvalno izrazil Popoldne si je ogledal čitalnico, kavarno in dvorane hotela »Triglav«, ter izjavit, da napravi hotel na njega jako luro-dVo in soliden vtis k. Tudi o upravi izrazil avojo zadovoljno**!    \" ne-
15
krvniki slavnostni   govor  a. dr.
ri.Hr>> je biLa poeebna maša v bistriški cerkvi, pri kateri je možki cerkveni nhor krasno preiieval. Popoldne je rmspra\ i1 minister takozvano bohinjsko okrožno turo z vozom s celo svojo rodbino. Prišeilši v Sredujo vas, si jr ogledal znači I m* gorenjske hiše. Ko je izvedel, da je sin g« »si i 1 niča rja Hodnika v Ljubljani izvršil državni kun za »erviranje. stopil je v gostilno, si ga ilal predstaviti in asa želel srečno bodocnant. — V Starih Kuži snah si je ojrledaJ minister starodavno kmečko hišo. ki slovi po celem okraju hal nnjjstarejaa in se je pogovarjal s hišno gospodinjo. — Ogledal si je tudi zadružno sirarno, ter si dal razlomi naprave no švicarskem mojstru, ki vodi to sirarno. IVt je šla potem do hotela Zlatorog-, kjer ga je pozdravil lastnik hotela, g. Ravbekar.
- katerim s** >• minister o razmerah hotela dolgotrajno razgov arjal. \ r ti vsi se. je minister obiskal jezerski »o*pie pri Sv. Dubu. kjer sta ga pozdravila poedanec Žitnik in s red nje-vaški župnik, duhovni evetnik Her-lic. Minister je občudoval divni raz gleal z verande hoapšca. — V hotelu »V. Janez je vzel minister j užino, ter si oarledal hotel v spremstvu botelir-ke. gospe St ob rove. Dan nV avgusta je napravil minister izlet na voanvih .lo Bohinjske Bete. Za 9. avgusta je
» nrotreamu trlet v f?ndo .? trži no na . *tr\i Vreme, ki je bilo \ a»>n*>io slabo, je sedaj krasno in se kaže Tri-rtav t »\ojem največjem veličanstvu, i »»krit i ta Bistrica je t sier si je dal «-1 zastopnika »1 ta ene za tujski promet s razložiti vse razmere in organizacije prometa na < forenjakrm. ter izjavil, da napravijo te rnzsnere nanj najboljši vtask. Po--tino dober vtisk je napravilo nanj redno bohinjsko ljudstvo. — Zimsko sankal išče »Belvedrre* je bilo tudi arlcflano in je zahteval minister na-tančne podatke o zimskem športu, mi * *« » • lagal r- se boo vaz-t>**i. V nedeljo si je dal minister predstaviti deželnega poslanca, žup-
- i ki* Pibra. župana Arha. načelnika, bohinjskega prometnega iliailva. \lark*-?š*. in od bi »mike društva »Da-niea*. trgovca Bud kovica, po*e«*tni-
Vojvodo in hotelirja Menzmger-ja. dalje predsednika hotelske družbe Trigtavv. Kbalda pl. Trnkoezvja. in "dbornika družbe, goep. Vinko M ajdi ča z rodbino. »Deželna zveza« je dala ministru krasen album Kranj-Ministru -e je Bohinj tako pri-tjnbil. da ostane tam še nekaj dni. — Minister se je dal tudi informirati o • »brtnih razmerah na Kranjskem in poudarjal, da je razvoj obrti za Kranj* ko zelo važno vprašanje.
V hotela Triglav v Bohinjski Hrsiriei je letos že četrto leto na letovišča ral ličen Ceh iz Prage.
preteklo nedeljo kot Marej "adravil tmli ek>4-e|enea
Temu odličnemu i "ehu kakor m» je preteklo nedeljo izrazil znancu Slovencu, nad vse naša r> rek rasna ifohinjska dolina, katera w svetu \ -  premalo znana.   Pri ti priliki je sprožil tudi vsega uvaževa-\redno misel, da hi romantični Hohinj postal ob poletnem času
• lišre reške in slovenske inteligea-re, ako bi češki in slovenski inteli-z*Tit i. namesto da p*majajo v razna
asska in drugo rod na letovišč a, kojih Še gledajo pošteno postrani, nahajali  bolj pogosto v  prelepi \\*>-Na ta način bi se češka in s loška    inteligenca    blizo Spoznala. »     .»i moglo le   pospeševati če»ko-"r-iio vzajemnost. jo poglobiti in nje roditi realne sadove.   Ker as zdi ta misel odličnega Ceha ve-P rak t one vrednosti raz stališče • r      -loveuske vzajemnosti, jo pri-• rno v ravnilo naši slovenski
• ligenci.    Brnt-k»- eeške hste |az " ^rno. da vzenso t pretres ta pšs-
nito misel svojega odličnega ro-
•
•lefmttivni spore«! slavnosti.   ki bo JI. avgusta.    1. Ob   7. zjutraj r- j» m hrvaških in slovenskih go-v Ormožu; 2. ob polu **. sprejem v Ljutom*-m  na kolodvoru, ob polu   10. poadrav   gostov na Vrazovem domu po predsedniku pri-" ii ljalsags odbora in   hišnem sro-spndarju; 4. ob 10. cerkveni govor S a^a  I   ksmsnl   ;.rt Vrazovem damu;   pridiguje   vič. g. dr. Anton Mt-dvcd. profesor v Mariboru; med «v. asašo poje s L ljutomersko »Ulov. pevsko društvo«; 5. od pola 12- do potu 2. banket v slavnostni uti; nde-*riti se ga morejo le oni. ki se sanj pri l sja sil t n uglasi vsaj do 18. t. m. ter vpošljejo znesek 5 K; 6. ob polu
po govoru razkrit je sponi inske plošče na Vrazovem domu in vsajanje spominske lipe; zatem slovenski slavnostni govor g. dr. Fr. Ileaiča, predsednika Matice Sloveli ske«. — Med posameznimi točkami -porefia svira si. varaždinska ni^stn*. godba in nastofMiju razna pev*ka društva, t hI 4. naprej bo prosta ljudska \es«diea z iiajraziiovrstnejšii«« spo 11 lio m. — Za jedila in pijačo I«* kar najbolj m«»goče ilohro |M»skrblje-Za aroste. ki pri« I** jo v t b mož, in ne morejo peš v Oerover It! uril. bodo pripravljeni vozovi: pr«isno<» *ann». da bi se nas obvestilo, koliko <sch iz raznih krajev reflektira mi \ ozove. da jih moremo poskrbeti za dostno število.
Pripravljali! odbor. Vrazovs suvaoat.   I'delež Ini do*U*j prijavili:    si   mestna oUina ljubljanska, ki bo zastopana po depu taci ji 3 člssssv pod vodstvom župan«» vira; »1. Čitalnica v Ormožu; brali-društvo za Ljatomer in okolico; Mur ski Sokol; v Ljatoaai i n; učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; učiteljsko društvo za ormoški okraj. p»rar na hramba v   Ivaujkoveih; veteransko društv«* pr< Svetinjah
t boj. V Kamilici »»n Mariboru je v nedeljo zvečer v Vogriče\ i gostilni popivalo več mla4leničev, med ii j t rti i tudi l*"»letni Vineene Pav a le«* iz Vesternu-e. Okr«»g enajste ur»- >• prišlo zunaj gostilue med fanti do pretepa. Pavalec je bežal predi d«»mu, drugi so se ssssstili za njim. Zjutraj so dobili Pavaleca z velik«* ran«* na prsih mrtvega. 1*1*»ja sta osumljena sestnikav asa Haa> hi Vesteraasa in Italijanki delavec Bonjalnti. (Mm osamil jen ea so zaprli.
Za dijake?    Ju/noitaieeska bra-
-v za po
Basdpor iz ustanov cesarja Jožefa I. za slove mike dijake in učenec katerekoli sob* ah uen« ga zavofia.ah ahtadvirane \ is*»kos«»lc«' dnkler ne dobe plačane službe, ki so pristojni v okraje Šoštanj. Sevnica, Gornji grad. Vransko ali Šmarje pri Jehhah (na prošnikc iz drugih okra-iemati oziri do dne 1910. I*- - ianji stipaas-disti more>i na novo prositi. I*roš-njam morajo biti pri h »žena ilomov-nicn, n nožno spričevalo, spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati raj manj prvi napredovalni red. N kolekovane prošnje naj se vlož*" pri ravnaZeljtvu Jaiinaiitaj< r iii> braniI-niee v Celja.
V P«»drori pri t.orSgi pase <hise znani kura t t'iril Metod V nara. Ni aVslgo tega. ko se je imel vršiti v podgorski eerkvi k r-t Knrat Vuga je obljubil, da bo krstil ob o. uri zvečer, toda botri so zaman čakali nanj.
-• - g* .- - _,t dobili .lezao se je izrazil: Take otroke se mora krstiti po noči!«Otročiček je nezakonsko dete. in naj n> si tudi nezakonski starši po kuratovem mnenj« Mlrif' Ii greh na glavo, dete je pri tem ne-<Vr4šno. Te besedi zaikMiio ilu>'rija-jo n»iušusstgi, politikuj<»čega. fc-n a ličnega namestnika onega In »ga, ki je rekel: I*ustite male k meni priti!*- Ljudstvo je po pravi« i nev«»ljno.
t erkveni    shod  Nad  Avčeni na (»oriskeaa. Kakor \-ako letr.. tako ^. je vršil tudi    letos    cerkveni shod Nad A v čem. Navadno je pa ta cerkveni shod združen - človeško   r\j< .
- pride \sak< do kakega rete-
pa. Tudi v nedeljo -o pripeljal; Pad krasnika Mihaela vsega    pore/ uega v goriško bolni« o i mJno. «la se onča ravno cerkveni shod z obojem, al«
* .  Telesno poskodltfi
I U»pljenko, katere truplo j» it razpadalo, so potegnili   / So*V idizu v*b*zniskega mosta pri t»<»r»ei lir.j, I jenka je hHm»|\ en t i rt ja trza-k«*ga li-«-eja. p«» imenu I*     r. Bila je na leio-
n  \   S      Lu«-iji  in  |.r»«| tremi t« «! ni ae je ponesrečila pri ko|*anju.
Klektr«»radiosrraf Ideal-. sra-\en glavne paste ima od sr«*de, dne Ml. avgusta «!*» |»#*tka. «lne 1'J. avgusta -l**b*«i -|k»re^l: Os*'tii «lni zimski «»l»ort Hči \a-kcga zdravnika (Ko-m«*dija.i Pogreb v A nam u (Naravni I m »snete k \ barvah, i Zadnja relikvija. (Drama.I Priložnostna noč. <Ko-'/jkHnim predstava se ob lepem vreaseaa vrši aa p rastem. — Itodatek k zadnjima dvema predstavama «m 7. ia pol % Dru/ba Kacori. <l UKtmki na trapera.I Slabo je vi-nV-l . . .! (Komično.) Hitra karijera. I Komično, i Veselr \ laeugar <Komič-no.| — Vsak torek ia petek ai t *> IS. sodHajr slav. Slovenska Filharmonija«.
%šrav«4vea*n stanjr aaratar nhel-ae ljubijaaske rml J4 do 30. JuIik ]'.*]<» i:-*lilo s»- je 1H otrok, poleg te ith -ta bi'a dva mrt v orojena. I "mrlo je 19 oaeb, med njimi je domačinov samo 7. P mrl i so 1 za grižo, 2 za je-tiko, 2 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode in H ia drugimi boleznimi.
Tatvina. Gostilničarki 1'ršuli Vider je v i na Dolenjskem kolodvoru je bilo ukradenega 300 K denarja. fKumljenka je znana.
Intehri se je k posestnika Matevžu Dovču v Stošaenh št. 40 velik, tigrast lovski pes.
Všeraj se je s juž-kolodvora odpeljalo v Ameriko tO Macedimoev. 10 Ogrov, U Hrvatov in .T2 Slovencev.
Izgubljeno je kiiščrim > s.ebroiu «kovano   držalo,    v katerem je bilo
#lato pero. _
Slovenske FHharnsnnije mhleb k koncert ira jutri od pol 5. do 7. popoldne na lok, «»d pol 8. do M), zvečer pa vsa ha r m« »nija >»*« pihala v hotelu Tivoli«    Vstop proat.
HoTOdM obranbn
\ eselit a podrnžnice dražbe sv. t irila in MHoda v Št. Vida pri Lakov i«-i se je obnesla nad vse pričakovanje izvrstno, za kar gre predvsem Aa-luga neumorno deliij«»čemu odboru, pomnoženemu z veseličnim odborom, v katerem se je eastno odliko-vabi ii.iM- naro«iiio zenstvo. <*'isti do-hšček, katerega ilobi družba, presega vanto tati hrnn, katera vsota je naj-Im»Ij.-i dokaz tlelovanja odln.ra in dokaz d«d»rega ra/.(M>|ozeiija, ki je vla-ilalo eas in»*d umdeženci. Poleg
velikega števila domačimiv in go-tov iz okohee. smo opazili tudi le|s> število gostov r/. Ljubljane, (ilavni odbor druzlic so /a-t'>|*ala gosp. prvo-mestuik, svetnik gosp. Senekov ič in go>p. župnik Ben-e, ki je imel na /braiif lep nav diis«-\aleu gr»\«>r. tio-apadje pevei trg«»vskega pevskega .trust \ a Merkur- >*t za|»eli z njih priznano preeiznostjo več |*esnn in zeli \sakokrat obilo priznanja. Veselita je trajala pozno v noč.
Podružnica družbe sv. t i rila in Mettaia v Trebnjem priredi dne 4. septembra ljudsko ves«* I i«*«» na pro--tem. Prosimo. «la s** bližnja društva prisvojili prire«|itvah na to ozirajo. S|n»re«l       naznani pravo«-asno.
DnAffBi WDnilliL
TeU»vadno društvo »Sokol« v Ljubljani poziva brate udeležnike ot\oritvi* Soki»lsk«'ga iloma« »Celjskega S<»ko|a v (iabrjih, da se sijrur-iio in točno udeleže prepotrebnih re-«lovnih vaj, ki se bodo vršile v četrtek in v so}»«»t<» ob pol 0. zvečer v te-lovadmei \ar«»dnega <Joma«. Na /dar'
Slovanski gasilski zlet. K slo-\ anskemu gasilskemu zletn se je prijavilo do danes nad 10f*O Cehov, nad 2t*0 Hrvatov in nad HO slovenskih gasilnih društev. Prvi gostje pridejo
v Ljubljano že v soboto popoldne: Hrvatje ob o Vi popoldne. Cehi ob s        /\.e.r.   vee   <i..renjeev   ob   S 15
zvečer, več Dolenjcev ob 1H)7 zvečer; najvee domačih gasilnih društev \m pride v nedeljo z vozni i in jutranjimi vlaki v Ljubljano. — Dolžnost Ljubijam-ano v je. da te goste na kolodvoru dostojno sprejme. Ljubljansko ga-silm* društvo sprejme Hrvate in Cehe Slovensko Filharmonijo- na ko-I od v oru Za goste, kar jih ni bilo mo-goee spraviti v hotele in privatna stanovanja, se je pripravilo prenočišče v mestnih šolah na Ledini, na Vrtači, pri S\   Jakobu in na Cojzo-
vi '»-ti. Jame imajo prenočišče v Mladiki Vs;ik 4'eh, ki prhle v Ljubljano, prinese že sel>oj legitimacijo, iz katere je razvidno, kje prenočuje in V u- ob*-<iuje. Slavno občinstvo naj na •ritualna vprašanja j*okaze gostom \ legitimaciji oznaeeno prnm-čišVe hi gr»stiln«». kjer je zanje priprav |j*«n olic^l. Skupno prenoeišee je za ' • h»- \ -oli na I^edini. za Moravee v Šoh pri S\ Jakobu, za Hrvat«* in Sho.-nee na Cojzovem grabnu, za dan M* na Vrtači.
'>a^iln«> društ\o v Vipavi priredi dne s septembra veliko veselico s plesom in igro. — Igralo ae bode »Moč uniforme«, krasna šaljiva igra. Za igro s*- skrhn«» pripravljajo. Igralo ^# l»ode \ d\orani oziroma na dvoriš« u gosp /. Petrovčiča. Ihnštvo si je napravilo nov gledališki oder.
RfZM dilTL
Kaj napravi pijanost, kletni pijane«- J« »si p Has«ha na Dunaju - • j* t« ilin ^prl - -\ ojo zem>. ki j<» ie hotel ii-treliti. Ž*kna a* ušla, zato je zverinski človek |N»gnal s\«»ji šestletni h«*erki dve krogli v glavo. \ato je Haseha ustrelil samega sel>e.
• Ikr^M rfracor^M knjig, aajaeaa. Pred dvemi leti je iz muzeja v Norimherkn nek«lo ukradel knjizi« «» T«Mlestanz<« iz leta 1480, ki ima vrednost 44I.OIS) mark. l*red kratkim so knjižico slueajno našli pri nekem natakarju, ki je izpovedal, da mu je knjižno dal nek neznanec.
• Deklic« odpeljali. Iz Neapo-lja |»«»r«»f-ajo: Neko m!a«l«» «lamo iz bogate rodbine je njen bivši ljubimec na cesti s silo v svoj vos odnesel ter jo pot eni s pomočjo dveh po magačev na drugem vosu odpeljal v nek oddaljen kraj. Žandarmerija jih je celo noč zasledovala ter jih na vse zgodaj tudi dobila Zapelji vsa so prijeli, njegova tovariša sta po begnila.
Kš^sanam. Bavi in snsnr Graf sta v
julija sleparila po Bavarski, in sicer
prvi kot poročnik, drugi kot pravni praktikant. Nspravila sta več sleparij. Dežel n«. sodišče v Landsbutu je obsodilo oba Ko|*»riika. in sicer brivca na tii. pisarja pa na dve leti ječe.
* Zopet trpinčenje vojakov. Kakor v A\tro - Ogrski, tako mučijo tudi v Nemčiji po nepotrebnem vojaštvo z dolgotrajnimi in napornimi |s>hodi. Na pohodu od Spandava do Debrica je amo pri 5. gardnem gre-nailirskem polku popadalo okrog 100 vojakov, po večini rezervisti. Morali so jih na vozovih odpeljati »z bojišča«.
Jonettonle!
»Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševal uo društvo« praznuje letos svojo 401etnico.
V večjo proslavo tega, za imenovano društvo pomembnega dne, zbe-ro se v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta o«lposlanstva vseh slovanskih gasilnih društev naše «lržave. Prihiteli bodo torej na lavnost 401etniee Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« poleg gasilcev iz vseh pokrajin, koder prebivajo Slovenci, bratje Cehi, Hrvatje in Poljaki, in že sedaj je gotovo, da se zbere imenovana dneva v Ljubljani okoli 5000 gasilcev.
> Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo« si je pridobilo v 40. letih svojega obstanka s svojim človekoljubnim delovanjem za mesto Ljubljano in nje okolico ne-precenljivih zaslug. Dolžnost je torej ljubljanskega prebivalstva, da mu ob letošnjih slavnostnih dneh izkaže svoje simpatije, dolžnost ljubljanskega prebivalstva je pa tudi, da ^' i .. ki prispo iz slovanskih kra-
jev eele države, pokaže, kako radostno jih sprejema.
Someščan je! Naročil sem, da se |M»\odom gasilskih slavnosti v Ljubljani okrase vsa mestna poslopja z zastavami. Pričakujem, da boste izgledu mestne občine sledili tudi Vi.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. avgusta 1319.
Ivan Hribar
župan.
Telefonska h brzojavna
porotna.
Krii
HrvaŠkem.
Zagreb, 10. avgusta- Ban dr. To-rnaši«- nadaljuje pogajanja z raznimi odličnimi politiki, vendar pa dosedaj ni prišlo v javnost, okrog katerih točk se sučejo ta pogajanja.
Zagreb, 10. avgusta. Zatrjuje se, da se progla-si po razpustitvi sabora fuzija med Frankovo in klerikalno stranko. Frankovci in klerikalci bodo seveda pri prihodnjih volitvah nastopali složno, ter povsodi postavili skupne kandidate.
(►grški ministrski predsednik o panslavizmu in veliki Srbiji.
Pariz, 10. avgusta. Ogrski ministrski predsednik, grof Khuen-He-dervarv. >e j«1 napram uredniku ^Ma-tiiiH- izrazil, da ne verjame, da bi prišlo do konflikta med Turčijo in Bolgarsko, ker bo brez dvoma Turčija preje odnehala. Da bi razmere v Makedoniji vplivale na prebivalstvo v Srbiji, je popolnoma izključeno. Panslavizma v obče ni, ta eksistira samo v glavah mladine aa vseučiliščih. Takisto je tudi velikosrbska ideja utopija ia se dejansko sanjo nihče ne navdušuje. Sploh je treba naglaša-ti. <la so avstro - «>grski Slovani vseskozi lojalni in da pri njih ni ne duha, ne sluha o kakšnem panslavizmu.
K usko . kitajska pogodba.
Peking, 10. avgusta. Pogodbo, sklenjeno m«*«l Rusijo in Kitajsko gb'«le plovitbe na r«'ki Sungari. so danes podpisali v tukajšnjem ministrstvu zunanjih del.
vlada proti duhovščini.
IO. avgusta. Ministrski predsednik Canalejas je izjavil, da je pravosodni minister ukrenil že vse potrebno, da se napravi konec duhovniškemu ščnvanju in hujskanju po prižnicah proti kralju in vladi.
I pad vstaskih čet v
kolonija, 10. avgusta. »Kdlni-sche Zeitung« javlja iz Kjustendila, da so tamkaj imeli makedonski čet-niki shod, na katerem so sklenili, poslati v Makedonijo male četice, ki bi naj napadle vasi bosanskih izseljencev, takozvanih Muhadžirov, ter razdejale železniške proge po Makedoniji.
In Vatikan.
10. avgusta. V diplomat ič-nih krogih ao mnenja, da se je nadejati, da ae bodo odnošaji med špansko vlado in Vatikanom v kratkem znatno izboljšali. Nota, ki jo js papeževa
" vladi,
js
govori se, da jo je končno redigiraj papež Pij sam.
Osiek, 10. avgusta. Na neki ogrski postaji so aretirali srbskega majorja Kosto Rističa, ker je baje nago-vurjal nekega pijonirskega narednika, naj desertira in stopi v srbsko armado. Dotični srbski častnik je bil seveda v civilu.
Smrt hrvaškega književnika.
R- — Pulj, 10. avgusta. Snoči je futtaj umrl sodni svetnik in znani hrvaški pisatelj Ante Tentor. Pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev« Zapušča soprogo in sina. Pogreb bo jutri v četrtek.
Hotel »Moskva« v srbskih rokah.
R. — Belgrad, 10. avgusta. Znameniti hotel »Moskva«, ki se nahaja \ palači ruske zavarovalne družbe > Rosija« preide 15. t. m. v roke srbskih podjetnikov Guteša in Dimitri-jeviča. Srbsko časopisje z radostjo pozdravlja to transakcijo.
Italijanska   kraljevska   dvojica nS Cetinju.
Cetinje, 10. avgusta. Italijanska kraljevska dvojica pride na Cetinje šele po oficijalni jubilejski slavnosti, Na Cetinju ostane par dni in se vr** ne preko Bara nazaj v Rim.
Rusko brodovje v Črni gorL
Cetinje, 10. avgusta. Rusko brodovje, obstoječe iz 5 križark, priphi-je te dni semkaj, da čestita v imenu carja Nikolaja knezu Nikoli ob priliki petdesetletnice vladanja. Broiiov-ju_ poveljuje admiral Minkowskij.
Nevarnost pred kolero. Petrograd, 10. avgusta. Prof. Rein, kateremu je vlada poverila proučevanje kolere, izjavlja, da je ta epedimija zavzela takšne dimenzije, da je postala nevarna obstoju države. Doslej je umrlo na koleri nič manj kakor 57.000 ljudi. Največja nevarnost pa preti od te epedimije, ker se širi iz mest na deželo, kjer ni na razpolago nobenih profilaktičnih sredstev. Vsled tega se kolera povsodi rapidno širi in zahteva ogromne žrtve.
Amsterdam, 10. avgusta. Zdravstvena komisija je dognala, da je imel mornar, ki je v soboto umrl na nekem ruskem parniku, kolero.
Radi razžaljenja papeža. Frankobrod, 10. avgusta. Državni pravdnik je uvedel kazensko preiskavo proti znanemu artistu Giirt-lerju, češ da je raz žalil papeža Pij*t X. in ga izpostavil javnemu posmehu in zaničevanju.
Nesreča na reki Spree. Berolin, 10. avgusta. Včeraj na reki Spree   neki parnik trčil ob tamkaj vozeči motorni čoln in ga potopil, 2 osebi ste utonili.
Celjski 50R0I5M zlet dne 14, mosta 1910.
Manifestirajmo z veli« kansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na štajerskem, ki bi je jo n eni naj-važnejštih postojank — v Celju — najljutejSi boj z ja« •Sitarji lastne nam grude« Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bode ta najpomembnejša slavnost, ki jo je priredilo slovensko Sokolstvo!
Bratje Sokoli!
V nedeljo, dne 14. avgusta otvori bratski Celjski »Sokol« v Gahrjih pri Celju svoj lastni dom. Na vabilo bratskega »Celjskega Stikola« in bratske »Slovenske Sokolske Zveze« j«? podpisani odbor sklenil, da se ljubljanski »Sokol« te pomembne slavnosti na ogroženih celjskih okoliških tleh udeleži korporativno.
V ta namen ae zbiramo v nedeljo zjutraj pred odhodom posebnega vlaka na južnem kolodvoru, ki bo odhajal ob 5. uri 30 minut od tam. — Cena LJubljana - Štore tja iu nazaj: II. razred 5 K 90 vin., III. razred :i K 90 vin.
Redovne vaje za ta zlet se bodo vršile v četrtek in soboto zvečer ob pol 9. v telovadnici »Narodnega doma«. Poživljamo brate udeležnike. da se redovnih vaj sigurno in točno udeleže.
Kdor se še ni prija vil za zlet, naj to radi banketa a 3 K. ali obeda v gostilni, čim preje stori pri tajniku, bratu Bogi ju, Kongresni trg št. 15.
Draži bratje! Podpisani odbor apel uje na vašo bratsko dolžnost in pričakuje, da se pomembnega zle ta udeležite polnostevilno.
Nn »dar!
preskrbuj? irlaaoni svojih pravil tudi iUnsns ssnaavaajn* da tako aatn*-no nadomesti dijaški internat v Ljubljani. CkJbor društva javi varni star-dijnk >\ na d>š**h. da je prejrledal stanovanja in pran, da ar obrnejo kmalu vsi oni Marši, ki žele poslati svoje sinove v UmHJano ali jib pa se poaujnjo in so s^ear aa-►vaaja v sadreni, na odbor ki jim oddaja v vsakem omirn priporočljiva dijaška stanovanja.
Darila.
a t K
bZ K:
K + 11 K = SI K: M K S f SUka 14* K; S*. J*v-4. 4i K = a K liri 141 K SS v: swa Usaljsast* 12 K; Za*or*» rJJSea asoska S* K - 12 K — 42 K: Kaaaalk asoSta 91 K M v s k i* r aneaa tik 7*t
**s 144 k:   Pivka 21 K * U k = .1 K:
TJ K 43 v; aneavaira 11 K Sf t. H* ltf K IS v. Krsao Imti 3S K 1% > 24KlSv^3SK=S4K IS v; Orkaicm 244 K: Ribaica Scnaka IS Sioa. skupaj 233S K 24 v.
Štajerska: St Pavi !i K !• » Is a* K; LamanS 122 K 2S v
lra»ka iS K. Poljaka* a ? K 14 v SS K: Plaaiaa 34 K: Vransko 1SS K CHj. aanna SSS K^CHjV iraška fSSJK: S^^Laar
" ^Tlt"^*« K a«
saj SSTS K 71 v.
Prfasrtks:  norol i: Srtaa ssoška 4T K 2»# r  - 2SS K = TtT K
3S v: mJt 19 K H t V:rvn * K ?o!saa Uav si x *•» k M v • ««i S M t; kvucara SS K 11 K as 31 K Orkao 39 K S t;
29 K SS v
7S K — 19 K M w 1« K.= 146 K ss      SneSsa saaili isss K Gorvs 134 K IS v. Kal -4 K. VrrSrlj 1SS SS47 K 22 v.
v/
ali
Uca lisatlf Ki
■« 4 K M f; SnanSaa rsSer. UJaSaJaaa nT krom SS v. grajska fajfa.. t« SS V, A. Hu aavaraat. aaarml aar. davka 17 K. u as* t aa Petrah taaasecK ta. od prodaš*-«* U> akt-ts«-** aula 17 K IS v.  A.  Pavlin. Po«! borrcjr M K. Mirko Zabka. Cat> SS K: A. Tomaž hV tu <lotn<Vk pri tarok« 1 K SS v; Sr-rjBTi fcokalijo i K.  J- Tssse, n«Sn. m-bral 1 K; F. S. Aaaafts. sv. Kak 1 K. V. JuS.lej«. naravi.
M. naaasaa, Sarsjf »o S K; SSnSSnS 4V tavkr. ta 1 K.    ssansovak tu    1SS K.
araaaištva Jatra«. ta, aaarak> 22 K; ie kniasisai   Dunaj IS K.  A   Srv«**. aabrml
2 K SS % . J Kotalk. SV. Jo** S K; akad nsStos »Triglav.. Gradac IS K M Gobec. *«atjaa*. aakral 7 E M f, A. Sin.k Trst 1# K; A. Pavlin, ta SS K; M. nSasnair »•» P. Ksnjak. VaeV. sauarale S9 K: F. Skrpaše, ta 1 K: Pr. Trilktr. St. Kapset IS K, nota 1 K: C. Jt*So%alk. \Vk-ajr. S K. a. Troa. ta SS K; avrtii II; A Onam. Dat aakral IS K: ae-ts 1 K SS v. T. nreaaik. Ptaj. i K 1 KVrSe. Ci HSanM asSnki 37 kroa. otroška SaSSanS » Sv. Ivaau 24 K; M. Grsaov*r-k. PolatsJa. aakral 1 K; J. 1*11-!■ ■■ ▼oslu m. sabrsl 1 K 2S ▼. nekaj so savskta sčitHJrv ta prijateljev. aakraM S
aVv* TMn^Sl K*2lV; J. t'r^k. VuM-alea. nakrmi 9 K: J. Gaaak. av. Lenart 1 K; n asnsaatrt Kala a K. 27 K, asslekJ v Miaarja 2S K. Iv. Muraik. ti 24 K: aSanci sratja aab? v Trsta 1SS K. asaveart v 1SS*. K Kras * Dunaj 14 K: satana ia Litije IS K:  U snu; ski s. k ■ i i si tki *
< t naoru, Crsom« l j 2 K .* radi aakici k jubi IrJae viiiKei v Ljaktjaai aar S. JnKJa 1910 m 1X412 K 17 v. J. 2iaoa. POisrta 2S K. s •
G. Dcaarva. Vrrmtdu Botot. % S30 darovali atlasa Cšnlmrtodarji iz V rim škrga Britota od ti— 75 krt stan te Hčer Lota Bin4cr, Janko
ti s i s v 12 K 49 v;
P.
dijaki 12 K. J. k> r~*ljr 134 . Mrtja. aakral t K; stari dijaki S K SS v: V. Maaniaa, Divača, aakral & K 74 w + S K = 19 K 74 w. tk H^ric. St. Pa vrl 2 K roasajnbi aa nrnajnk ie K: dr. Parlaa. t«, kas. Baravnara D.—R
aa ITaanjB aakrasa aa karta 4 K; slovenski SSpilil' sajaki v Ceksvca 1% K SS v; SJL Cakefjaa. Adsrdfee aa krm 4 K; A. K» sk-srar. Rak-k. aakral aar. davka 21 K; J. Slsaaniht. Mala ras aa kresa 4 K 41 9; aa>
r^i^aska poravnava K-—S. 34 K; K. Da> M od lis« t K: A. Rrsia. seaate ni 13 K A. Sonc i s Ijotiaa. aakraia 14 44 w: J. »kasa. Vrtenje, aakral S K 24 via pevsko drsatvo TosssJ 21 K: kask 1 st V. St. Peter IS X sbstarijencjs InTar sk#» r^alk- 2*d> K. J. Torsate T>mabak. sv-Sf. Tsaaane 12 K; C. JeSoesjk stava 7 K; Ikskijsnakt r nadiallLi 1 K; vi aula ta 2 K 94 v: Mor. *a Maral na narta ananas 17 ai 14 v; knav. Narod, ta 219 K 12 v. J
lan
1 K: avfHski abiturljealjs v Mali K obitelji anklafi n. Ksnoto/-i Medvedova, rskiis si as t o venra M. To-mute IS K. pevri v aostilai I asias. nsv makova l K V SfllianJ. Dobrava, ker k** laaaadelelili Slov snraae« 9 K; T. aaaar-ssaa. ta 1 K IS v; J. »are. Semič 4 K 49 v Fr. Apntatanva,   ta aaasto   venca Ivane
M'eaa   S'H^i   Gtre'j Prk'^i
i ens pet rana
na leanfaasssanaaa aaaanni pri Plankarm K m JO - Ga Justa Mandelu. wpr. IcL K 10 — zlsaSH frlczaifJd uradniki ni L"nosa on apJant snnodntcc so-
k^etoklca na Do-Mrak tu K IS -rntnsrls f^akirji >:a:em Rimljanu
K 3450 Hvala* ^rvcS!
so da-
sejdnics v Lasto astra 25 K;
M klavža 10 K; vit :    m   Y ^ j.žu 10 K.
rova
st
t-
DH/UI Ta
^ - naslcdaaaa dela
rim
ker \*iMiva
uravnuvauvo ter ima aaek  škatlaca vclfa Tazpoaafa to zdra\ ik> c ai kr. dvomi 4. V k
Z v
Proti prabajen, lsskisan is izpadanji las
*rl«J« »^»»gi« prti«««,
Tasno-ckiBin Mnn
katrra   akmadu}«   m4'i, odatranju)« luska si »raaraću.«   ipađan)« ina.
.,a se i okratao pošto ac aaanj kot
vS4o   prozivanih zoravii,
aaj|9 mMicinas. sin, 4 p sokoli tat, nsjfiraiatn parfumov, si rgiskih o o vas, sisiis mienralnin vo j itd.
Del Ikim. tttm Umitim
iLs^jdsi RiaLm (isti st L
po.ee novotfra.encea ^ran M ,i
\rcccn \st /ive dni, Vssks rsu jed diii, Nikdar banan:
Najbolja žetodčoi Hkćf ?
Sladki in grtmki.
larr K
. I
_. _ Natančno in temeljito sem preiz kanil Vašo ustno vodo ia Vas zobni prašek, ki ju ie dolgo rabim s»am kakor tudi moji hokuki, zato Vam z vcscljrni izražam svofe aiaca|c L stmh vod in zobnih praškov se nakaja veliko, toda v resnici dobrih jc zelo malo Boksaii aaj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro In ta jc: anaasnas".
aSsda_aa^l-aLatl/atn aanaa^ban
9 -t pop.  7314     2<M)  p m jug dež 9 zv    731*2    181) si zahod oblačno
10    7 zj.   72B9    17-0 si sever 9
Srednja  včerajšnja  temperatura 17 1*, n>3J. Padavina v 24 urah 0*4
2706
divan
(zofa)
Iti, L —SUfpK
lancnooljnati prnež Oljnate barve
fasadne barve
za hikf pt florah.
Slikarski vzorci
ht piptr za Vantcc.
pretii aiflcfti za vtztvc, za pokistva it za pok.
Steklarski klej
Xarbolinej ss, JlUtec (gips)
za poMaijc it za stavbe.
Čopiči
2*3
k a Z*lril
fMj jbnpiassui
GODI
nn
ktiiask* eiktrij*.
(prva moči izurjen v trgovini b kolonialnim in špecerijskim blagom^Nastop službe takoj.
ivil|a
se pnporoća na dom.
Izve se
cesta it 4.
liče gospod.
7212
Ponudbe z vsemi deta,h m pogoji na Lpravm&tvo »SI. Naroda« pod m£L M.M
lite m
shlndiščar
ki zna tudi nekoliko tesarska dela, da more popraviti orodje za zidarsko obrt. Stanovanje ima pri  lastniku,  naj bo
ofeniea ali «amski  Plača po dogovoru.
2705
izve se: Tniavaau pristan it 14 v Ljubljani.
Proda se
-kupno        pa v parce'ah v trgu Vfj-
lcnjc it 9, Spodnje Štajersko
posestvo
obstoječe iz moderne, z električno razsvetljavo opremljene enonadstr. hiše, gozdov, cvetličnega in hmeljskega vrta, hmeljarne, hlevov, arondiranih njiv in travnikov t)k kolodvora. Cena 5<3.000 K. Natančneje se izve istotam. 2704
0LLA
jc več nego 20u0 zdrav rv'-kov označilo
slivejse.
Zaloga v Ljubljani: A. Slavka, t. Snsnik. Gaarie! Pkcsii, tekar-a&r. A. Kaac. irsrerija, Ait Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da in ne dajte si rednih posnetkov
za tsti denar kot OLLA hvaliti za Mravno tako dobro blago*.
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajahsč zastonj od tvor* aice sa gami 0LLA aa nuaa^a O. 3(Of Frstsrstr. 47. 1000
Prodalo trsoolne.
50 let obstoječa, jako dobro vpeljana trmi sin a meiane§a blnfjn s stalnimi
odjemalci, na zelo lepem in prometnem krajo Dolenjske, ob glavni cesti Ljub-ljana-Novo mesto-Zagreb, se radi bolezni fnmr-   takoj proda ^snj
z vso opravo in zalogo blaga.
V kraju je postni in brzoiavni urad, železmčna postaja v bližini. V kratkem se začne graditi nova železniČna proga, in je pričakovati velikanskega prometa.
Enonadstropna hisa ima v prvem nadstropju 6 sob s pritiklinami, v pritličju 2 sobi, prodajalno, 3 skladišča, 2 kletu lep hlev, gospodarsko poslopje in velik vrt. Cena 70.000 kron.
Proda se tudi več lepih njiv in
2711
Ponudbe pod mJmL 87SM na uprav-mštvo »Slov. Naroda«.
Ceaiki t kstelarjea ustsaj hj ssatnisc prssti. 1015
Pni!
Mar želi imeti sskrs ar s, aaj zakteva z zi
UHIIH
11
ker te are ss aaj-kstj trpetoc ta sc
4"
Čndnn
jalftllli ••••h.
pisarniško moč
vajen obojega knjigovodstva, hrvaške    in    nemške koesspoadencc
— Ponudbe
se prosijo pod
Službo
xaselinega nradnlka
liin pinainanaTi pssnioalft z nad
6ietno sodno pisarniško prakso. 2609 Naslov pri upravn »Slov. Naroda«,
Iiftn ne
krojai milil
ki razume poleg dela za gospode dobro tudi damska  stroko. 2699 Ponudbe pod HŠt 8.14 na upravni štvo »SI. Naroda«.
lite m
učenec
iz dobre hiše, z dobrim izpričevsioni za trftavino maianefa blags pri
Antonu Verbiču
Sevnica ob Savi, Štajersko«
s 4 sobami in pritiklinami v I. nadstr on Bleinrnlnovi centi it 20
se odda za november«
Vpraša se v pisarni F. SupanČiČa, Žnbi6eva nlica 5,_2£io
vzgojiteljico
za svoji hčerki (za peti in sedmi razred). Poleg slovenskega učnega jezika je potrebno znanje italijanščine. Plaća po dogovoru. 2707
Dr. Anton Schiftrer
ckr. zdravnik, Ribnica, Dolenjsko.
j J. Zamljen
{ terttanhl
I f UnUlaal, Rongrcn! trg Itn. 13
j a priporoča a m v svojo stroko i 349      spadajoča kla.
} 3zdelsje prave gorske ti j     telovadske čevlje.
I
□inoniDinininin
Najnovejše
planinske slike
v razni velikosti in
razglednice
priporoča 2713
MARIJA TI ČAR
trgovina • papirjem
Sv. Patra cesta s t. 26.
□ □ □iniDlnininiD
Tri žlice
4
iaJezaatefn vian le-knrin PiconUln v Llnnllaai,  c in kr.
dvornega založnika, vse bujejo množino žeiexa> ki jo mora zaužiti odrasli Človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z dragimi izdelki ki vsebujejo le tako množino Železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikske medicinske vrednosti Pollit steUenka 2 K.
373