CELJSKI TEDNIK
glasilo osvobodilne fronte okrajev celje-mesto, celje-okolica in šoštanj
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2.50 din
V Tovarni perila
so izvolili upravni odbor
V nedeljo so se zbrali v Tovarni pe-
rila k volitvam prvega upravnega od-
bora. Vsa tovarna je bila slavnostno
okrašena, nad vhodom pa sta visela
dva velika napisa: Tovarne delavcem
in Lepa izdelava naš ponos.
Ob 10. uri so se zbrali delavci in
gostje v okrašeni dvorani tovarne, ter
soglasno izvolili za prvega predsednika
delavskega sveta staro in zasluženo de-
lavko tovarišico Mlinar j evo.
Po volitvah upravnega odbora, v
katerega so bili izvoljeni štirikratna
udarnica Kreuh Marica, najstarejša
delavka Arnšek Nežika. delavke Zorko
Jožica, Kranjc Rozika, Kolenko Franc
ter uslužbenec Sadnik Julij, je podal
navzočim direktor podjetja obračun
dela. Iz poročila direktorja je bilo raz-
vidno, da je podjetje v zadnjih treh
mescih doseglo izredne uspehe, pro-
izvodni plan je izpolnilo, izpolnilo je
plan tržnega dobička, izvedena je bila
organizacija obrata, odpadke so znižali
na polovico. Ko je direktor tovarne
predal ključe^ prvemu predsedniku, je ta
obljubil, da bo delavski svet in ves de-
lovni kolektiv napel vse sile, da bo
podjetje doseglo še lepše uspehe.
V počastitev tega velikega zgodo-
vinskega dne je bilo v tovarni enote-
densko tekmovanje po šahovskem na-
činu. V tem tekmovanju sta bili naj-
bolj uspešni brigadi Maričke in Malč-
ke, pa tudi ostale brigade niso veliko
zaostale za zmagovalkama.
Delovni kolektiv se .zaveda važnosti
našega drugega ljudskega posojila. Do
dneva volitev v delavski svet je bilo
izbranih že 665.000 din obveznosti.
celjska mladina tekmuje
Na polletni mladinski konferenci v
Celju je mladina sprejela tekmovanje
na čast mestne partijske konference in
beleži do sedaj naslednje uspehe v po-
edinih organizacijah:
. Mladinski aktiv MLO je napovedal
tekmovanje vsem aktivom ustanov na
območju MKLMS Celje. Do sedaj so
dosegli najboljše uspehe pri obvezah
za drugo ljudsko posojilo. (36 mladin-
cev je vpisalo 50.000 din). Priredili so
izlet na Mrzlico, redno imajo študij.
Tedensko imajo treninge za odbojko
in se pripravljajo na tekmovanje z vse-
mi mladinskimi aktivi. Opravili so
123 prostovoljnih ur.
MK LMS je pohvalil organizacijo,
ker je do danes na prvem mestu od
aktivov ustanov.
Mladinski aktiv komunalne banke se
ni dovolj udejstvoval pri tekmovanju,
vendar so pri dajanju obvez za drugo
ljudsko posojilo zajeli vso mladino.
Uredili so vse potrebno za sprejem
članskih izfcs)znic. Sekretariat aktiva
naj bi še razmišljal kako bi nudil mla-
dini kakršno koli razvedrilo.
Med aktivi tovarn še vedno prednja-
či Tovarna emajlirane posode. Reči mo-
ramo, da se je v tekmovanju do sedaj
najbolj izkazala mladina proizvodnih
brigad, ki dosega dnevno normo od
130 do 140 odsf. Redno imajo študij,
prirejajo razne izlete, za ljudsko poso-
jilo pa so storili premalo.
Najboljše se je pokazala Metalurška
šola. Vsi učenci so se obvezali za dru-
go ljudsko posojilo. Eden je dal 2000
din, drugi pa po 500 din.
Važno je, da omenimo tudi zaspance:
Aktiv »Aero etol« še v letošnjem le-
tu ni imel sestanka. Mladinski sekre-
tarki so mladinci pokvarili kolo. ko
je hotela obdržati sestanek. Kje iskati
krivdo?
Poleg te organizacije so slabe tudi
druge in to: Celjske opekarne, inva-
lidsko podjetje, MLO oblačine, Narod-
na banka itd. Upamo, da bodo svoje
delo popravili da jih ne bo treba več
omenjati iza najslabše.
V Šmartnem ob Dreti
so obnovili gasilski dom
Gasilno društvo v Šmartnem ob Dre-
ti je bilo ustanovljeno leta 1907, ga-
silski dom pa so postavili leta 1909.
Od ustanovnih članov društva živi še 10
veteranov od njih je najstarejši Ivan
Grabner, ki je star že 97 let. Ker se
je organizacija raizširila in utrdila, so
sklenili razširiti gasilski dom. Tu bodo
gasilci našli prostore za svoje široko
delo, saj imajo svoj pevski zbor, dra-
matsko skupino, tamburaški zbor in
lastno knjižnico.
Med vojno je bil dom zažgan. Ob
otvoritvi so odkrili spominsko ploščo
padlim gasilcem.
jutri vsi v žalec — na okrajni festival
Glavni del festivala bo v nedeljo. Člani množičnih organizacij, delovni
kolektivi, člani KDZ, predvsem pa savinjski hmeljarji se do pol devetih
zberejo pred domom Ljudske prosvete. Prometne zveze so ugodne.
Ob deveti uri dopoldne se začne slavnostni del festivala, kjer bodo na
.množičnem zborovanju govorili naši vodilni funkcionarji. Program bo obse-
gal tudi kratko kulturno prireditev. Ob zaključku bodo podeljene nagrade
najboljšim hmeljarjem. Po zaključku slavnostnega d61a bo ljudska veselica.
V soboto ob 19. uri pa bo v Grižab otvoritev letnega gledališča. Ob 20.
uri pa bo igralska družina iz Žalca uprizorila »Mikiovo Zalo«.
Rudnik Laško - med najboljšimi
Kakor posnemamo iz dnevnega ča-,
sopisja, je delovni kolektiv rudnika La-
ško v borbi za plan v prvi polovici 1.1.
med najboljšimi delovnimi ko|'.ektivi
ter je za svoje napore, prizadevanja in
uspehe prejel pohvalno diplomo GO
Zveze sindikatov Slovenije.
Z dobro organizacijo dela in zalaga-
njem kolektiva, je rudnik dosegel pol-
letni plan s 106,7%. Neizprosna borba
socialistične graditve je zajela ves ko-
lektiv, ki je svojo predanost pobudni-
kom petletke dokazal s stalnim pre-
koračevanjem' storitev.
Posebnost rudnika Laško je nastopa-
nje premogišča v ozkih, pretrganih le-
čah, ki so tektonsko močno porušene
in 5 km dolg izvoz po jami, kar silno
ovira izkoriščanje rezerv. Tradicional-
na borbenost našega rudarja pa prema-
guje tudi največje napore; samozavest
in požrtvovalnost v izgradnji socializ-
ma pa ga uvrščata med najboljše čla-
ne'novega družbenega reda. Tudi v
Laškem niso brez takih.
V malokaterem rudniku nastopa pre-
mogovni sloj v tako ozki plasti kot v
Liša polju rudnika Laško. Marsikdo
bi dejal, da pri takih prilikah ni in ne
more biti storilnosti. Delovni kolektiv
številke 3, pa je dokazal, da temu ni
tako, saj je njegova storilnost enaka
onim na odkopih z neprimerno boljši-
mi odkopnimi prilikami. Kopači Ro-
bida Franc, Deželak Kari in Pusar Fr.
s svojimi pomočniki: Krašovec Fr. III.,
Imenšek Avgust in Vidic Franc II, so
tisti, ki kljubujejo skrajno slabim od-
kopnim prilikam in dajejo tudi v še
tako ozkem sloju isto količino premo-
ga kot številke na normalnih odkopih.
Prav nič za njimi ne zaostajajo tudi
odkopna številka 4, ki jo sestavljajo
tov. Jakopič Matija, Mauri Franc, Knez
Jože III., Pagon Viktor, Kleč Kari in
Škorjanc Martin, kateri pod istimi po-
goji premagujejo vse težave v borbi
pod geslom: »Cim več premoga — bli-
že socializmu«.
Velika ovira pri delu sta tudi vro-
čina in pritisk na deloviščih, katerima
se odločno zoperstavlja odkopna šte-
vilka 11, ki s svojo požrtvovalnostjo in
odličnimi delovnimi uspehi obilno do-
prinaša skupnosti.
Predvodnik brigadnega načina dela
je dvanajstčlanska delovna skupina 17,
ki ima največ udarnikov in katere bri-
gadirji: Raspotnik Franc, Trupi Miha,
Imid Viktor, Zdolšek Kari, Vizovišek
Jože in Oštir Rudolf, vzgojno vplivajo
tako strokovno kot prepričevalno na
marljivost • in discipliniranost ostalega
kolektiva. Brigada se prav posebno
odlikuje tudi po nizkem številu izosita-
lih, posebej pa še v medsebojni pomoči
pri delu.
Hvale vredni so tudi tretjinski nad-
zorniki tov. Plavc Viljem in Uduč Fr.,
ki z dobro organizacijo in vestnostjo v
službi redno izpolnjujejo dnevne plan-
ske naloge.
Rednemu odvijanju proizvodnje je
vestno sledil tudi kolektiv zunanjega
obrata, ki s svojimi energičnimi posegi
odpravlja vse motnje, ki 'se občasno
pojavljajo na strojih in napravah, na
separaciji pa skrbi za čim boljšo ka-
kovost posameznih vrst premoga.
Vsestranska skrb in izalaganje rud-
niške uprave je s pomembno pomočjo
sindikalne podružnice, partijske orga-
nizacije in delavskega sveta privedla
do izrednih uspehov v pogledu znižanja
polne lastne cene, saj je v I. polletju
tona nakopanega premoga cenejša za
25,55 din napram lanskoletnemu po-
vprečju. S tem uspehom je kolektiv
prištedil skupnosti nad milijon din.
Stalna povezava sindikalne podružni-
ce in partijske organizacije z rudniško
upravo pa je ugodno vplivala tudi na
ostale uspehe celotnega kolektiva, saj
je vsakomesečno razbitje planov po
oddelkih in deloviščih vedno bilo v
soglasju predstavnikov partije in sin-
dikata.	•
Zavest, da naša industrija potrebuje
vedno več premog«, bo spremljala la-
škega rudarja tudi v bodočnosti, ko bo
po vsej verjetnosti čez nekaj let ru-
daril v enem največjih slovenskih pre-
mogovnikov.	P. B.
kaj zavira uspešen odkup mleka v
šoštanjskem okraju?
V okraju so še vedno gospodarstva,
ki niso dala niti litra mleka za skup-
nost. Ponekod so taki ljudje, ki tudi
lani niso dali kaplje. Takšna sta kmeta
Ivan Hrastnik in Filip Polak iz Škor-
nega, ki se smejeta v pest, ker KLO
ni storil niti koraka, da bi jim izterjal
obvezno oddajo.
Kmetje Jože Dvornik, Miha Božič iz
Družmirja in Anton Brodnik iz Gaberk
so gospodarsko močni pa se izgovarjajo.
da mleka še izase nimajo. Če je kdo
od njih kako malenkost oddal potem
je tako malo, da v primeri z predpisom
ne pomeni nič.
Takih primerov je v šoštanjskem
okraju nešteto. Temu niso krivi samo
kmetje. Na žalost je večini KLO od-
daja mleka deveta briga. Le če bodo
Krajevni ljudski odbori popravili svoj
odnos do odkupov, bo preskrba z mle-
kom lahko zagotovljena.
našim naročnikom in Citateljem
Opozarjamo naročnike in čitatelje na-
šega lista, da smo s 1, septembrom 1.1.
podražili naš list na 3 din* če izide na
4 straneh, ter na 2,50 din, če izide na
2 straneh.
Ker izhaja list 2 krat mesečno na
4 straneh in 2 krat mesečno na 2 stra-
neh, bo naročnina naslednja:
Mesečno 11 din, četrtletno 33 din,
polletno 66 din. letno 132 din.
Naročnikom, ki so vplačali naročnino
naprej, bodisi, četrtletno, polletno ali
pa letno, bomo sprejete zneske obra-
čunali po novih cenah, kar prosimo,
da prizadeti pravilno upoštevajo.
Istočasno pozivamo vse naročnike, da
naročnino redno plačujejo vnaprej, po
možnosti za vse leto ali pa vsaj za pol
leta. Vsem tistim, ki so z naročnino v
zaostanku, bomo list brez nadaljnjega
ukinili vse dotlej, dokler ne bodo na-
ročnine poravnali.
Uredništvo
Dosedanje obljube Celjanov -
7,700.000 dinarjev za ljudsko posojilo
Vsota, ki so jo do zadnjega v tem
mesecu Celjani obljubili, je v zadnjih
štirinajstih dneh vidno narastla. Mno^
gokje so napovedane Obveznosti preko-
račili. To je znak, da tam vpisne komi-
sije in aktivisti živahno delujejo med
prebivalstvom.
Nekateri kraji, pa tudi nekatere sin-
dikalne podružnice, so sprva napove-
dane obveznosti prekoračile. — Breg
in Za vodna prav gotovo ne spadata
med gospodarsko močne kraje. Tu so
večji del delavci, nameščenci in upoko-
jenci. Vendar sta oba kraja precej pre-
segla pričakovane zneske, Zavodna celo
za 8000 dinarjev, Breg pa za 500 din.
Tako uspešen vpis ljudskega posojila
sta dosegla tod dobra aktivista tovariša
Veber jn Velikonja, ki sta znala pre-
pričati ljudi o pomenu posojila. Slabo
se odziva Medlog, ki ima precejšnje
število premožnih kmetov.
Izmed mestnih četrti vodi doslej III.
četrt s 115.000 .din, medtem ko je II.
četrt zbrala komaj 9500 din.
Izmed sindikalnih podružnic so pre-
koračile prve napovedi Narodna ban-
ka in Komunalna banka, MLO, Vete-
rinarska bolnica ter sindikalna podruž-
nica SAP, ki je tudi napovedala tek-
movanje Ajdovščini in zbrala že 112
tisoč din (planiranih pa je imela 70
tisoč din).
Teren Dolgo polje se zadnje čase ze-
lo popravlja. Obrtniki so doslej oblju-
bili 353.000 din in bodo verjetno števi-
lo še podvojili. Zelo dobra je mladina.
Povprečen pogled na dane obljube do-
kazuje, da so do sedaj najbopši name-
ščenci.
V celjski bolnišnici je doktor Flajs
sklenil vpisati 1000 din ljudskega po-
sojila. Štirideset odstotni invalid Ban-
del Bruno je sklenil dati 5000 din.
Cez 110 članov mladinskih organiza-
cij v Celju je dosedaj obljubilo-, da
bodo dali 999.100 din.
Medtem ko nekateri tereni in kolek-
tivi stalno stopnjujejo število obljub,
se aktivisti v Liscah na primer zelo
malo brigajo za potek pripav, saj to
je razvidno iz poročil. Slabo delujejo
tudi vpisne komisije v rudniku in ap-
neniku Pečovnik, in so deloma krive,
da se vprašanje posojila tam ne Dre-
ni kne - mrfve točke.
Do zadnjega v tem mesecu so Celja-
ni sklenili dati 7.700.000 dinarjev dr-
žavi v posojilo, ker vedo, da s tem
podprejo izgraditev lepše bodočnosti.
Vpis ljudskega posojila v šoštanjskem
okraju je treba še bolj poživeti
Včeraj je bil v Šoštanju širši plenum
Okrajnega odbora OF, na katerem je
bil navzoč tudi član Izvršnega odbora
OF za Slovenijo tov. Primožič Marko
iz Ljubljane. Na plenumu se je pred-
vsem razpravljalo o tem, - kako pote-
kajo priprave za vpis II. ljudskega po-
sojila. Delegati iz posamelznih vaških
odborov OF so poročali, kako delajo
njihove politične komisije za vpis ljud-
skega posojila in koliko so že dosegli
dejanskih obvez.
Nekatere politične komisije so svoje
delo pravilno organizirale in dosegle
tudi lepe uspehe. Naboljše je delala
politična komisija v Šmihelu, kjer so
večinoma vsi kmetje sprejeli obveze za
vpis ljudskega posojila. Dobro so delale
tudi politične komisije v Pesjem, Gor-
njem gradu, Kokarju, Belih vodah,
Ravnah, Zavodnji in Šmartnem ob P.
Najslabše pa so delale politične komi-
sije v Šmartnem ob Dreti, Radmirju,
Ljubnem, Ljubiji, Lačji vasi in Pu-
stem polju. Tu so doslej dosegli le mi-
nimalne uspehe, kljub temu, da so ti
kraji med gospodarsko najmočnejšimi
v okraju.
Od sindikalnih podružnic pa so med
najboljšimi pri vpisu ljudskega poso-
jila: Tovarna konfekcije v Šoštanju,
kjer so po planu 65.000 din dosegli
obvez že za 103.000, Elektrarna Velenje,
kjer so plan vpisa posojila presegli za
123% ter Krajevna podjetja Velenje,
kjer so tudi presegli plan mesto 27.000
že 52.000 din. Slaibo pa se pripravljajo
za vpis ljudskega posojila na Rudniku
lignita v Velenju in sindikati gozdnih
delavcev.
Dobro so se izkazali pri sprejemanju
obvdz .za vpis ljudskega posojila tudi
invalidi in vojne vdove. Mesto 100.000
din bodo vpisali kar 250.000 din. In-
valid iz prve svetovne vojne tov. Maj-
cen Vnko iz Velenja se je obvezal sam
vpisati 12.000 din. V LIP Nazarje se
je delavec Krefl Jože obvezal vpisati
7.000 din, torej več kot direktor. Pri-
padniki Narodne milice so se obvezali
vpisati skupaj 225.000 din, kar je po-
vprečno 4.600 din na enega. Vsega sku-
paj je v okraju Šoštanj sprejetih ob-
vez za 5,859.000 din.
Delegati iz vaških odborov OF so po-
vedali, da se dobro obnesejo na vasi
grafikoni, ki prikazujejo uspehe vpisa.
Treba bo te grafikone napraviti po
vseh vaseh.
Na splošno se v okraju Šoštanj na
vasi in drugod mnogo govori o ljud-
skem posojilu, zanimanje zanj je ve-
liko. Treba bo izkoristiti to in še v
bodočih dneh doseči, da bodo uspehi
še boljši. To pa predvsem v onih kra-
jih, kjer so doslej slabo delali.
Na včerajšnjem plenumu je Okrajni
odbor OF pohvalil za uspešno delo po
vprašanju ljudskega posojila aktiviste:
Lesnik Franca, Marolt Tineta, Uršič
Ivana, Pipan Ivana, Ržen Vinkota, Vi-
dic Zvoneta in Žagar Rudija. Prehod-
na zastavica »Najboljšemu aktivistu
okraja« je bila dodeljena tov. Povše
Stanetu. Prehodno zastavico »Najboljši
politični komisiji okraja« pa je prejela
politična komisija v Šmihelu.
Najmočnejši kmetje v Rimskih Toplicah
so najmanj zavedni
V Rimskih Toplicah so bile priprave
na vpis ljudskega posojila prepočasne.
Zadnja dva dni so hitreje napredova-
li, tako da so se obveznosti preko ne-
delje in ponedeljka dvignile na 160.000
din. Kaže, da zdaj poj de — le na vasi
je malo težje.
Najbolje so se izkazali v OLO go-
stinskem podjetju, kjer je 9 uslužben-
cev vpisalo 22.500 din, za njimi so de-
lavci OLO Ekonomije, kjer je 13 usluž-
bencev vpisali 22.000 din. Tudi železni-
čarji so vpisali lepe zneske tako, da
pride povprečno 1.500 din na vpisnika.
V tovarni podpetnikov je vpisalo 66
vpisnikov 78.000 din.
Na vasi dosedaj še niso mnogo nare-
dili. KLO vpisna komisija je obiskala
nekaj kmetov za katere ve prebival-
stvo, da imajo težke tisočake. Požin
Jera, Globoko, ima 13 ha skupne zem-
lje in to na lepi legi. V lanskem letu je
pridelala ogromno sadjevca, še več pa
jabolk. Vsakdo v Rimskih Toplicah jo
pozna kot/žpekulantko, posebno pa de-
lavci, ker je v letu 1949 imela skritega
v bunkerju 300 kg krompirja, kateri je
zmrznil, zatajena je imela 2 prašiča,
eno ovco in 5 kokoši. V letošnjem letu
poskuša zopet špekulirati z žitom. Od
565 kg je odala samo 221 kg. Akoravno
je imela lepo žito in se zgovarja, da
je grozno slabo. Teršek Alojlzu iz
Šmarjete je ponudila pred 1 mesecem
200.000 din za stavbno parcelo. O ljud-
skem posojilu noče nič slišati.
Drenšak Franc, Gračnica 50 je imel
davčne osnove za leto 1949 50.000 din;
od tega davka 4.500 din. Od tovarne
podpetnikov je dobil za vožnje ter pe-
sek v letu 1949 okrog 100.000 dinarjev.
Davčna komisija KLO mu tega zneska
ni upoštevala pri ugotavljanju dohod-
kov, iz česar je razvidno, da je mnogo
premalo obdavčen napram sličnim go-
spodarstvom. Nad tovarno podpetni-
kov so zasadili topolovo in mlado drev-
je po nalogu PAZ-a, zaradi maskira-
nja tovarne. Teh sadik je spulil okrog
200 kom., češ da je to njegova zemlja.
Uprava je sicer zadevo prijavila, a do-
sedaj še ni klican na odgovornost. Tu-
di on o ljudskem posojilu noče slišati.
Knez Jernej, Sevce, odbornik KLO,
ima 24 ha skupnega zemlje, od tega
4 ha orne, davčne osnove 80.000 din.
Pri oddaji je oddal 4 vreče stare mo-
ljave pšenice, a iza ljudsko posojilo
ponuja 1000 din.
Akoravno je KLO Rimske Toplice
^napovedal tekmovanje KLO Sv. Je-
dert, ta vsekakor prednjači, saj so v
nedeljo vpisali 110.000 din, vseh vpis-
nikov pa je 95, pri tem ko jih je v
Rimskih Toplicah 304. Izgleda, da bo
Sv. Jedert pri povprečju med prvimi
v okraju, ker bodo vpisniki obveze že
povečali.
v podjetju za pridobivanje livarskega
peska v štorah bodo septembra izpol-
nili letni plan
i
O doseganju delovnih uspehov kra-
jevnih gospodarskih podjetij kaj malo
slišimo, čeprav imamo podjetja, ki pri
izpolnjevanju planskih nalog ne zaosta-
jajo za drugimi.
Tako podjetje, ki o nJem javnost
prav malo ve, kako dosega in preko-
račuje plane, je podjetje »Eksploata-
cija livarskega peska KLO Štore.«
Pesek, ki ga koplje to podjetje je
potreben- za našo težko industrijo. To
je proizvod brez katerega livarne ne
morejo delati. Te važnosti pri izpolnje-
vanju proizvodnega plana ne gledajo
na delovni čas, temveč se zavestno bo-
re za dosego in prekoračitev plana.
Letošnji proizvodni plan je 27 odst.
večji v primeri z lanskim, in je kljub
temu, z isto delovno silo, ki je bila v
lanskem letu, dosežen letošnji plan pol-
letne proizvodnje do 31. junija z 142,7
odstotki.
Po tem uspehu so si zadali delavci
kakor uprava nalogo, da bodo letni
proizvodnji plan izpolnili do 15. sept.
Za uspeh pri prekoračitvi polletnega
plana bodo zaenkrat nagradili tri naj-
zaslužnejše delavce kolektiva. Nagra-
jeni bodo: Romih Miha, Dobovišek
Maks, tin Strašek Anton. To so požrt-
vovalni delavci, ki nimajo neupraviče-
nih izostankov, dvigujejo storilnost de-
la in se vidno odražajo od drugih.
Tov. Romih dela tudi v upravnem
odboru sindikalne podružnice. Nikakor
pa ne smemo polzabiti, da je temu us-
pehu doprinesel tudi upravnik Mekin-
da Franjo. Takih uspehov želimo, ne
samo temu podjetju, temveč vsem pod-
jetjem krajevnega značaja.
Leto III. — Stev. 35. — Stran 2.
CELJSKI TEDNIK«
Tine Orel
S poti po Avstriji
Tehnično lažja, a zato daljša je bila
tura na Reichenstein, prizorišče cele
vrste pripovedk, bajk in pravljic. Bili
smo tretji dan v haindlkarski koči, ko
smo v ranem jutru skočili preko
Gsenkscharte v dolino Johnsbach. Na
levi strani so strmele v nas katedrale
Cerkvenega grebena (Kirchengrat) s
svojimi hrapavimi, sigastimi pečinami,
stolpi, stolpiči, ornamenti in čudnimi
skulpturami v bajnem bogastvu. Koli-
ko skrivnosti je v teh zapuščenih gor-
skih hramih, ki jih oživlja redki, mleč-
nozeleni macesen, še za človeka današ-
niih dni! A ka^ šele za človeka pred
sto, dve sto in več leti. In vendarle
se naša duševnost od takratne razliku-
je »kakor verouk od diferencialnega
računa« (Jack London).
Na desni strani se je po polurni pri-
jetni poti dolina odprla in zagledali
smo znamenito pokopališče v Johnsba-
chu, pokopališče stotin gornikov iz cele
vrste avstrijskih mest, največ seveda
iz Dunaja, gornikov, ki so v tem gor-
skem kotu iskali — česar vsega niso
iskali in — našli belo žensko smrt. Tu
je pokopanih nekaj sto alpinistov, ki
so se ponesrečili v Gesause, 157 imen
pa lahko razberete na seznamu, ki je
nabit pri vhodu na pokopališče. Bežen
pogled preko grobov, preko vdelanih
fotografij in že nam uhaja oko v ble-
ščečo perspektivo, ki nam jo nudijo
gore. Zdaj ni časa za modrovanje, za-
kaj to, čemu to, ni primeren čas za
odgovor na vprašanje, čemu je treba
teh nesreč. Na skrivaj se ti utrne mi-
sel, koliko mladega hrepenenja, -upov,
nad in razočaranj se je zajezilo v ma-
stni rjavi zemlji tega pokopališča od
tistih časov, k- si sam uklenjen od
gorskih moči. Mimo oči ti zablisne po-
doba svojcev, ki so ostali iza pone-
srečenci sami, in ki jim je to grobišče
mil, prenežen kraj vsakoletnega obiska.
Grobišče pa krije v sebi tudi vrsto vo-
jaških alpinistov, ki so se v zadnji
voini v Gesause pri vajah ponesrečili.
Teh seveda ni na seznamu. Bilo jih
je veliko.
Z Johnsbacha proti Modlinški koči
drži položna gozdna steza. Od koče da-
lje do grebena se strmo dvigne-in po
enourni hoji se že navelzuješ pred preč-
nico v Totenkopfel. V petih urah opra-
viš štiri plezalne vzpone: vzhodni gre-
ben Totenkopfia, sestop po zapaani
steni istega roglja, nato se povzpnes
po krušljivi vzhodni steni iieichen-
steina na vrh, vračaš pa se po južni
steni z dolgimi, zanimivimi prečnicami.
Težavnost nikjer ne prestopi 111. stop-
nje v izponu in sestopu, ves čas pa je
na »taki stopnji, da nudi alpinistu res-
ničen užitek. Toda pet ur plezalskega
užitka je treba plačati v 11-urno turo.
Ni mi žal. Ce se spomnim na to turo,
podobo za podobo, se mi zdi, kakor da
gledam raizstavo samih umetniških
slik ,ki nikoli ne bodo izgubile svoje
vrednosti. Nič ni v tej gori odvratne-
ga. Zdi se mi, kakor da se ves dan
koplje v soncu, kakor da neprestano
vabi s svojimi sladkimi užitki; spom-
nil sem se na čudovito, povsod znano
pravljico o Janku in Metki, ki jo
ljudstvo tu okoli veže na Reichenstein
in Sparafeld. Ali je s to goro kakor
s pravljično čarov ni čino hišo? Gorje
res, če te najde nevihta na ostrem iz-
postavljenem grebenu Totenkopila ali
na širini, nepregledni, z ostro travo po-
rasli južni steni. Vse dobrote in slad-
kosti se spremene v strahote in gren-
kosti.' Ko sem židane volje prišel v
Modlingerhiitte, bi skoro. ne pritrdil
francoskim in še manj italijanskim ide-
ologom, ki trdijo, aa gora človeku ni-
česar ne daje. Kar človek prinaša s se-
boj, to da v gorah ima. Rekel bi, da
nas je gora Reichenstein navdaia z ne-
kim otroškim, naivnim, prirodnim ve-
selem, z neprisiljenim razpoloženjem.
Pbgovori, ki so tekli med nami, so uti-
rali stezice k srcu, odpirali izakienjene
kamrice. Mladi Karel, eden prvih av-
strijskih alpinistov, nam je postal ma-
homa prijatelj, njegova mladostna
zgodba je izgubila svojo sovražno ostri-
no in vsebino in skoro se nam je zdeia
tragična, izven ~ njegove osebne odgo-
vornosti. Govorili smo o vsem mogo-
čem, celo o Goetheju, govorili o tem,
kaj bi on povedal nacistični Nemčiji,
govorili o njegovi vrednosti (za člove-
štvo itd. Zdelo se nam je, da bi ne
bilo prav, če bi hodili drug poleg dru-
gega, samo kot športniki, alpinisti, če
si ne bi povedali tudi svojih prepri-
čanj, svojih načel, svoje vere. In tako
smo v Johnsbachu stali drug pred dru-
gim s svojo ljubeznijo in mržnjo; s
simpatijo do naše družbe, z ljubeznijo
do svoje domovine, a z mržnjo do vseh,
ki nam ne dado živeti po svoje na svo-
jem, živo prizadeti na vsem, kar - se
okoli nas dogaja. Kje daleč so časi, ko
smo videli v gorništvu beg od življe-
nja, umik iz aktualnosti! Alpinist, ki
bi kakor degeneriran romantik ne so-
čustvoval -z bolečino in radostjo člove-
štva, ki bi dezertiral iz vroče fronte
življenja, bi izgubil velik del humane
vsebine. Humane nalašč, ker so baje
Nemci iznašli besedo Humanitat. In
tak alpinizem bi nedvomno izgubil
pravico, da deluje v kulturni zavesti
človeštva.
Iz takih razgovorov smo se ponovno
prepričali, da vera v pravično sožitje
narodov ni in ne more biti prazna fata
morgana; čisto določno smo začutili,
da imajo naši kulturni in športni sti-
ki z Avstrijo svoje določeno mesto v
borbi progresivnih sil zoper nasilje in
reakcijo. In tako ni čudno, če smo po-
leg bogatih alpinističnih doživetij od-
našali iz Avstrije še srečo, ki ni vrela
samo iz uspešnih športnih doživetij. V
takih turah je minil teden in naveze
so se odpravile v dolino, v Gstatter-
boden. Še enkrat smo po Gesause-cesti
pregledali 20 kilometrski gorski venec
v hitri avtovožnji. Nato smo bili v Ad-
montu gostje admontskega župana, na
hitro smo si ogledali kulturne zaklade
znamenitega benediktinskega samosta-
na, nato pa smo se ponoči prepeljali v
vzhodno Tirolsko, da se spoznamo z le-
deniki Grossvenedigerja. O vsem tem
pa morda prihodnjič.
9
Delo sindikalnih organizacij
po ukinitvi profesionalnih
sindikalnih iunkcijonarjev
(Nadaljevanje s prejšnje številke.)
Na KS, KOS in podružnicah nekateri
funkcionarji živijo še.vedno v prepri
čanju, da bodo sindikati razformirani
zopet drugi podcenjujejo delo oz. vlogo
sindikatov v bodoče ter predlagajo za
nove funkcionarje ljudi, ki se s sindi-
kalnim delom doslej niso pečali. Naj-
dejo se tudi taki »demokrati«, ki mi-
slijo novega predsednika, tajnika ali
drugega funkcionarja kar enostavno ko-
optirati. So tudi taki, ki ne seznanjajo
novega funkcionarja — neplačanega z
delom in- situacijo v sindikatu, ali ne
poročajo o predaji višjemu sindikal-
nemu forumu (Okrajnemu svetu), da
bi le-ta bil lahko s celotno situacijo
na jasnem. Navedel sem samo nekatere
primere, katerim moramo posvetiti vso
pozornost,' da se ne bi v večji meri do-
gajali.
Kulturno prosvetna komisija v podjetju
in politično delo v novih pogojih
Jasno nam je, da so po objavi skle-
pov XII. plenuma CO ZSJ, sklepi IV.
in VI. plenuma, ki govore o formiranju
ralznih komisij neveljavni. Vendar tega
ne smemo jemati šablonsko z nepotreb-
no naglico. Ideološko politično in kul-
turno-prosvetno delo je najvažnejše, za-
to je ^reba kulturno-prosvetne komi-
sije obdržati in utrditi. Ko pa bo delav-
ski svet v podjetju pričel v celoti u-
smerjati in voditi proizvodnjo v podjet-
ju, bodo nedvomno postopoma nastale
tudi spremembe, ki bodo narekovale
spremembo oblik ideološko političnega
dela in s tem tudi spremembe sestava
kimisije. Birokratska odreditve članov
komis'ije. Birokradska odreditev članov
ker drugače ne more delati, je odveč.
Komisija naj šteje toliko članov, da bo
z lahkoto usmerjala prevažno politično
in prosvetno delo. Pri tem se ne bomo
vpraševali in telefonirali na višje fo-
rume, koliko tovarišev za ideološki sek-
tor »sme« biti v komisiji. Postavili jih
bomo toliko, kolikor zahteva velikost
in sestav kojlektiva. (polproletarci,
kmetje, sezonski delavci, delavci tuje
narodnosti, mladina itd.)
Ideološko delo naj bo organizirano
na osnovi stroke, politigio kulturne
stopnje kolektiva ter na prostovoljno-
sti vsakega posameznika. Treba je te-
žiti povsod po uvedbi svobodne disku-
sije in izmenjave mnenj. Nekatere pro-
svetne komisije poročajo sicer o dobri
udeležbi na političnih sestankih, toda
ti sestanki so največkrat neživljenjski.
Prava diskusija se »vžge« šele na vo-
galu fabrike ali na potu domov, kar je
seveda napačno.
,'eme, ki jih sprejemajo komisije za
študij od Agitprop MKKPS ali Okraj-
nega sveta je jemati kot okvirni in
vsebinski program, ki ga je treba ures-
ničevati v različnih oblikah, (masovni
sestanki, manjši ali večji krožki, indi-
vidualno s - polpismenimi in manj izo-
braženimi itd.) Posebej pa je treba uva-
jati posameznike na individualni štu-
dij; za te je prirejati o istih temah,.—
diskusijske večere. Tak pester način
ideološkega dela, ki mu mora biti osno-
va prostovoljnost, bo brez dvoma ro-
dil obilne uspehe.
Danes smo se dotaknili najvažnejšega
dela sindikalnih organizacij. V prihod-
njih člankih pa bomo prinašali kon-
kretne oblike dela sindikalnih podruž-
nic, posebno v političnem pogledu v
novih pogojih.	-č
POČITNIŠKA KOLONIJA
BAKAMCU
V petek 14. julija zjutraj je bilo n;
postaji posebno vrvenje. Res je, da j
vedno živahno, toda to jutro so bil
pionirji namenjeni v počitniško kolo
nijo na morje. Na morje! O, kako ve
selje! Kdo si^ne želi videti morja? To
da, kaj je to? Od 80 pionirjev, ki sr
hiil določeni za kolonije, jih je samo
58. Seveda strali pred' morskim psorr
je večini vzel pogum, tako da si seda
še morja ne upajo ogledati. Nered, k
je sprva ščegetal miroljubne potnike
se je na vlaku polagoma polegel i;
pionirji so zamakni eni (zrli skozi okna
Vlak je enakomerno drdral, postaja j
sledila postaji in proti poldnevu sm<
bili že y Postojni. Tu je pionirje za
nimal električni stroj, ki so ga priklo
pili k vlaku. Od tod je šlo še. hitrej
naprej, naprej proti morju. Cim bol
smo se mu bližali, tem večja razbur
jenost je vladala med pionirji.
»Morje!« je nenadoma vzkliknili'
pionirka, ki je prvič zagledala morje.
Okna so bila zatrpana, vse je slo
nelo na njih in zrlo na sinjo ravan pod
seboj. Vlak pa je drdral naprej, dokie.
ni obstal v Reki. Izstopili smo in odšl
v pristanišče, kjer smo se vkrcali ril
motorno ladjo. Ko je ta kmalu odri
nila, nam je začela pretresati brodovje
da se je skoro začela oglašata lakota
Pionirji, ki so sprva preplašeni sedel
cb ograji, so kmalu postali živahni
Pričeli so peti, se ozirati po morju iri
se smejati. Ko smo zavili okoli ovinka
pri Kraljeviči in zagledali Bakar, so
vsi pionirji napeto pričakovali kakšna
slika se jim bo pokazala. Počasi je za-
vijala ladja okoli ovinka in po vrsti so
se prikazovale hiše. Končno je stala
pred nami vasica, za njo pa so se dvi-
gali skalni grebeni, redko porasli z
nizkimi borovci in s suho, rjavkasto-
zeleno travo, pomešano z osatom. Vi-
deli so se tudi zidovi iz kamenja, ki
branijo vetru odnašati prst, iiz katere
poganja vinska trta. Ko smo izstopili
v pristanišču, so nas domačini rado-
vedno opazovali. Bili so večinoma pio-
nirji-otroci ribičev. Iz pristanišča smo
odšli po kratkem parku v na novo pri-
pravljeni Celjski dom, ki se je svetil
skozi veje zelenih dreves. %
Pionirji se niso mogli takoj priva-
diti novemu življenju, toda kmalu je
plašnost izginila in v koloniji se je
začelo kolektivno življenj«, kjer se je
mladina naglo spoznavala in sklepala
prijateljstvo.
Prej malo obiskano kopališče je po-
stalo živahno. Čeprav je pionirjem sla-
na voda delala neprilike, so se kmalu
privadili, tako da niso več niti pomi-
slili, ali je slana ali ne. Za plavanje so
se razdelili v dve skupini. Plavači so
se kopali v pristanišču, medtem ko so
se slabši plavalci kopali v nizki vodi
v kopališču. Boljši plavalci so kmalu
pričeli s tekmovanjem. Skakali so v
vodo, plavali pod vodo in se potap-
ljali. Njihovemu vzgledu so sledili
manjši, ki so priredili tekmovanje za
skakanje na noge in se marljivo učili
plavati, tako da ob zaključku le dva
pionirja nista iznala plavati.
Življenje ob Jadranu nudi vsake-
mu obiskovalcu vedno obilo zanimi-
vosti. Tudi naši pionirji so imeli pri
liko opazovati vrsto zanimivih dogod
kov. -	!>'
Izredno zanimiv je bil lov na tune
Kdor koli se pripelje v Bakarski za
liv, bo "opazil na nekaterih mestih ob
obali visoke lestve, na katerih ribič
dan in noč opazujejo morje in prihod
tun ter drugih rib. Poleg teh lestev je
hišica — tunera. Tudi blizu našegs
doma je taka tunolovka. Ko so pionir (
ji slišali, da so ribiči ujeli precejšnj 't
število tun, so vsi hiteli, da bi videlv
ta redki primer. Ta dan šo ribiči uje^i
1078 tun, kar je najuspešnejši lov
osvoboditvi. Mreže, ki so potegnile tu v
ne na suho, so morale vzdržati 17 tori*
teže.	_ y
Nič manj zanimiv ni bil lov na mor |
skega psa. Nekega dne po zajtrku je,,
nek domačin prinesel vest, da lovijf
morskega psa. Vse pionirje je zajel
mrzličen preplah. Toda kmalu so se
ojunačili in kot na povelje tekli na
obalo. Ko so prišli tja, so videli, ka-
ko ribiči vlečejo 2 velika čolna z veli-
kim naporom k obali.
Med obema čolnoma je bila mreža,
v kateri je bil ustreljen morski pes.
Ko so privlekli do obale, so ga na
škripčevju in vzvodih s težavo poteg-
nili na suho. Bila je to samica, dolga
4.2 metra, bila ena izmed najnevar-
nejših vrst v našem Jadranu. Tehtala
je okrog 600 kg. Ribiči so pripovedovali,
kako je opazovalec ob morski ožini že
zgodaj zjutraj javil, da je skozi ožino-
kjer je voda zelo nizka in se lahko
zapazi prihod najmanjšega psa, prišla
ta morska pošast. Ribiči so takoj raz-
peli mreže, v katere se je zapletel pes,
ki niti dobro ne vidi, niti vonja. Takoj
so se približali s čolnom, iz katerega
so ga z nekaj streli ubili. Nato so ga
odpeljali v Reko in druga mesta na
ogled.
Kljub budnosti ribičev, ki takoj opo-
zorijo kopalce na pretečo nevarnost,
se vendar pionirji niso smeli oddaljiti
več ko za 5 metrov od obale.
• »
Spremembe v našem življenju so biii
izleti. Na prvem izletu smo obiskali
kolonijo pionirjev iz Celja-okolice, ki
je letovala v .Bakru. Našim pionirjem
ni bil preveč všeč ta kraj, ki je izra-
, zit primer srednjeveškega feudalnega
mesta. Veseli so se vračali proti naše-
mu domu in komaj pričakali, da ga za-
gledajo. Po mnenju pionirjev je celj-
ski dom lepa stavba za kolonijo, kjer
se prav prijetno počutijo. Bilo je še
več izletov v bližnjo okolico: najdaljši
je bil na »Frankopanski grad«. Pot d'j
teh razvalin je bila težka, zato smo
hodili počasi. Med potjo so pionirji sli-
šali o mogočnosti Celjskih grofov, ka-
terim je v daVnih časih pripadalo tudi
to ozemlje.
Najbolj v spominu pa bo ostal vsem
pionirjem izlet v Crikvenico, proti ka-
teri smo odpluli na motorni ladji. Na-
sprotno kot pri prvi vožnji, je bilo to-
krat pri pionirjih že takoj od začetka
dobro razpoloženje. Niti trohice strahu
ni bilo na veselih otroških obrazih. Ko
smo zavili okoli ovinka pri Kraljeviči,
nas je na obeh straneh obdajala zem-
lja. Na levi je bila celina, na desni pa
otok Krk. Pionirji so si hoteli ogledati
obe strani in so neprestano tekali iz
ene na drugo. Ko se je ladja bližala
Crikvenici, je radovednost pionirjev
narasla in vsi so drveli na prednji del.
(ladje. Po pristanku smo si ogledali me-
.steče, ki je prijazno, zato ga izletniki
i zelo obiskujejo. Ob odhodu je bilo že
[temno in pionirji so zopet z zanima-
njem opazovali neštete luči in svetil-
[nike, katerih blesk se je v mavričnih
(barvah odbijal na nekoliko, razgibani
[površini vode.
I Ves čas svojega bivanja v Bakarcu
(so pionirji pridno nabirali školjke. Ne-
I kateri so imeli izredno srečo in so našli
j nekaj lepih školjk »palastur«. Nekdo
Ipa je ulovil celo morsko zvezdo. Vsega
[tega je bilo toliko, da so pionirji ob
| sončni prireditvi uredili tudi razstavo
nabranh predmetov. Poleg vsega tega
so pionirji vsak večer vadili najprej
za taborni ogenj, potem pa za končno
prireditev: igrice, pesmi in recitacije
Naši malčki na svojem počitku niso
mirovail in so si vedno našli primerno
zaposlitev.
Tudi v organizaciji niso zaostajali.
Na pionirskem letovanju se je for-
miral odred, ki je dobil ime po našem
slovenskem pesniku — partizanu Karlu
Destovniku Kajuhu. Kaj uho v odred je
imel tri čete, ki so stalno tekmovale.
Najboljša je bila druga četa — dekli-
ce, za katerimi niso prav nič zaostajali
mlajši pionirji. Starejši pionirji pa so
bili najboljši v fizkulturi, ni pa bila za-
dovoljiva njihova disciplina.
Ves čas bivanja na morju so imeli
pionirji resnične počitnice. Najrazlič
nejša predavanja o življenju na morju
o morju samem in o ljudeh ob morji
so bila med kopanjem. To pa čisto n
pripovedovalen način, tako da je zgi-
nila vsaka misel na šolo. Čeprav pio
nirjev ni nihče silil k takemu pogovoru
so sami z zanimanjem poslušali. Ko si
se pionirji ob odhodu odpravljali na
ladje, so se še dolgo vsi ozirali za po-
slopjem, ki se je skrilo za veje zele-
nih dreves. Na obalo so prišli tudi do-
mačini in domači pionirji so se prisrč-
no poslovili. Saj so v tem kratkem ča-
su našli tukaj dokaj prijateljev, s ka-
terimi so se dobro razumeli.
Ladja je odplula in pionirji so sku-
paj z voditelji zapeli z resnično željo
v srcu: »Zdaj gremo, oj zdaj gremo,
nazaj še pridemo.«
In kakor so se pri prihodu prikazo-
vale, so sedaj izginjale druga za drugo
stavbe malega Bakarca.
Zavodnik Berti
OBJAVE IN OGLASI
OBRTNIKI VPISUJEMO LJUDSKO
POSOJILO v pisarni združenja obrtni-
kov za Celje mesto v Obrtniškem do-
mu. Začetek vpisovanja je v petek 1.
septembra ob 7. uri zjutraj. Opozarja-
mo vse tovariše in tovarišice obrtnike,
naj ne odlagajo z vpisom, ker želimo
v nedeljo opoldne vpis zaključiti.
Obrtniška vpisna komisija
OBVESTILO
Vse delovne kolektive obveščamo, da orga-
niziramo do 15. septembra t. 1. enodnevne
izlete v Postojno, Reko, Opatijo in na Bled,
samo z vlakom. Po 15. septembru t. 1. pa
bomo organizirali tudi večdnevne izlete z
vlaki in lastnimi avtobusi, kakor tudi z
ladjo v vse kraje naše države, organizirali
pa bomo tudi z lastnimi avtobusi v Koper
in Portorož. Sprejemamo le kolektivne pri-
jave sindikalnih podružnic. Z ozirom na to,
da je dotok kolektivnih prijav zadovoljiv,
pozivamo vse interesente, da si čimprej re-
zervirajo dneve nameravanih izletov.
Oglejte si lepote naše zemlje tudi v je-
senskih in zimskih dneh, ker tudi v teh ča-
sih je v naših letoviških krajih dovolj raz-
vedrila za vsakega.	PUTNIK
OBVESTILO
Razstavni odbor za gospodarsko razstavo
v Celju se najtopleje zahvaljuje vsem raz-
stavljalcem, društvom, množičnim organiza-
cijam, tehničnemu osebju in vsem ostalim,
ki so s svojim marljivim sodelovanjem pri-
pomogli k tako nad pričakovanje lepemu
uspehu razstave
OBVESTILO
Telovadno društvo »Tone Kos« v Celju-
Gaberje prične z dnem 1. septembrom 1950
redno telovadbo v telovadnici na Mariborski
cesti štev. 28 po sledečem vrstnem redu:
V	ponedeljek in četrtek:
Od 16. do 18. ure pionirke, od 18 .do 20.
ure mladinke in od 20. do 22. ure članice.
V	torek in petek:
Od 16. do 18. ure pionirji, od 18. do 20.
ure mladinci in od 20. do 22. ure člani.
Ob sredah in sobotah bo orodna telovadba
od 18. ure naprej.
Razen navedene telovadbe nameravamo
prirediti telovadbo tudi za starejše člane-
ice po volji večine zainteresirancev.
Vabimo vse ljubitelje telesne vzgoje, da
se udeležijo telovadbe v čimvečjem številu
in s tem krepe svoje telo, pri tem pa naj-
dejo razvedrilo, prav tako prosimo starše
pionirjev-irk in mladincev-ink, da omogo-
čijo otrokom udeležbo pri telovadbi, kjer
so najbolj varni pod spretnim vodstvom va-
diteljev.
Apeliramo na vse sindikalne podružnice
na sektorju Gaberje, Sp. Hudinja, Zg. Hu-
dinja, Zavodna, čret in drugih predelih v
bližini Gaberja, da v svojem delokrogu pod-
vzamejo vse, da se njihovi člani-ce in svoj-
ci udeležijo telovadbe v čim večjem številu
in s tem najbolje izvrše svoje naloge v pri-
pomoči v fizkulturnem udejstvovanju.
Uprava
OBVESTILO
Dne 3. septembra t. 1. se bo vršilo v Ce-
lju na igrišču v mestnem parku s pričetkoni
ob 8. uri zjutraj zonsko prvenstvo v odboj-
ki, na katerem bodo sodelovale ekipe, katere
so si na okrajnih prvenstvih OTO-jev Šo-
štanj, Krško, Trbovlje, Celje-okolica in Ce-
lje-mesto priborile prva mesta.
Ljubitelji te športne panoge vljudno vab-
ljeni.	Mestni telovadni odbor
OBVESTILO
Na šoli za učence v gospodarstvu raznih
strok v Celju, Vodnikova 4, se bodo vršili
popravni izpiti dne 5. septembra 1950 ob 7.
uri zvečer. Prošnje kolkovane z 10 din je
vložiti do 1. septembra pri upraviteljstvu
šole.
Vpisovanje učencev novincev v 1. razred
se bo vršilo 6. septembra od 7. do 10. ure
v pisarni šole, Vodnikova 4, pritličje. Uče-
nec mora prinesti s seboj rojstni list, zad-
nje šolsko spričevalo in učno pogodbo.
♦	Upraviteljstvo
OBVESTILO
Vpisovanje v šolske kuhinje na I. in II.
gimnaziji ter II. osnovni šoli se bo vršilo
od 1. do 10. septembra dopoldne.
Vsak dijak oziroma učenec naj "prinese s
seboj potrdilo o zaposlitvi ihatere, vozači
pa dijaške mesečne vozovnice. Hrana se
plačuje vnaprej do 10. vsakega meseca.
Poverjeništvo za prosveto
MLO Celje
OBJAVA
PUTNIK Celje obvešča javnost, da je odo-
bren posebni vlak za udeležence tombole
v Mariboru, ki prireja Mestni odbor Zveze
borcev v Mariboru dne 3. septembra 1950
ob 15. uri na Glavnem trgu v Mariboru.
Odhod posebnega vlaka iz Celja je 3. sep-
tembra ob 8. uri zjutraj in povratek istega
dne z odhodom iz Maribora ob 21. uri. Ce-
na vožnji v obe smeri znaša 70 din.
Tombolske kartice imamo na zalogi v naši
poslovalnici po 30 din. Ker je tombola zelo
bogato založena, kupujte tombolske kartice,
ki jih prodaja poslovalnica PUTNIK-a Celje
Dve ribiški palici
Dne 7. avg. sta bili po prihodu ve-
černega savinjskega vlaka pri izhodu
iz kolodvora v Celju pazablejni dve
špiiksani ribiški palici in sicer ena štiri-
delna ena tridelna naslonjeni na zid
pri zhodu. Pošten najditelj se naproša,
da ju odda proti dobri nagradi v pisarni
Ribarske zadruge v Celju.
Dne 128. 8. 1950 sem izgubila 'denarnico z
osebno izkaznico. Najditelja prosim, da mi
jo vrne proti dobri nagradi.
Izgubila se je psička 2 in pol meseca stara,
temnorjave barve, brak-jazbečarka. Naj-
ditelj naj jo odda ali prijavi Zorko An-
tonu, Celje, Kersnikova 12 proti nagradi.
Psica sliši na ime Dara.
Prodam jedilno mizo z 4 usnjenimi stoli,
nizka omarica z mramornato ploščo in
ogledalo 130x65 cm, tapetniško usnje ter 3
cvetoče oliandre. Naslov v upravi.
Prodam ženski šivalni stroj »Singer« z
okroglim čolničkom. Naslov v upravi.
Izgubil sem mehanizem iz okvirja zlate ure
znamke univerzal—ženeva na cesti od Ro-
gatca do Rogaške Slatine. Naslov v upravi.
Zamenjam moški šivalni stroj za ženskega.
Naslov v upravi.
Prodam dobro ohranjeno moško kolo. Na-
slov v upravi.
Zaradi selitve prodam tri lepe palme. Na-
slov Sv. Peter ob Savinji pri Oset.
Prodam pločevinasto kopalno kad. Naslov v
upravi.
Prodam kad za pranje perila. Naslov pri
Bohinc, Celjska tiskarna.
Kupim stare cementne plošče za kuhinjo
tri kvadrane metre. Naslov v upravi.
Dne 28. 8. 1950 mi je t)ila ukradena moška
športna ura v bližini Petrička. Oseba do-
bro poznana, ki je vzela uro, naj jo vrne
v upravo Celjskega tednika ,sicer zadevo
predam NM.
Zmenjam lepo stanovanje v Mariboru za
shčno v Celju. Vprašati Zidanšek, Heroja
Staneta 12, Maribor.
KINO
KINO METROPOL
od 1. 9. do 11. 9. »Rdeči čeveljki«, angleški
barvni film
KINO DOM — LETNI
od 1. 9- do 4. 9. »Sirena«, češki film
od 5. 9 do 7. 9 »čarobno zrno«, sovjetski
pravljični film
KINO ŽALEC
2. in 3. 9. »Zgodba o tvornici«
6. in 7. 9. »Blagoslov«, holandski film
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna