J. Stnilta.
I Ijdljlll, l MfM, IL J«Pjl OB.
m. lito.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........12 —
četrt leta    • 9 6'—
na mesec   ••••••   . 2*—
v upravnfttvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta  .......   . II*—
četrt leta   . ».....550
na mesec   . .      .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo: Knaflova alf ca št. S (v pritličju levo), telefon it 34.
lakaja vsak Ama zvečer izvzosaai aedelfe ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večVat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inaercijah no dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to te administrativne stvari.
- Posamezna številka vatla 16 vlnarlev. -
Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira, „narodna tiskarna*4 telefon it 81.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo teto.......K 25*—
pol leta , 13*— četrt leta • ..»•• . 6*50 na mesec...... 2*30
za Nemčijo: eelo leto.......K 28*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo* Knaflova nltaa si. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it.86
Goriški deželni zbor.
Dnnaj, 10. januarja.
Jutri se sestane goriški deželni zbor Pravzaprav: o deželnem zboru se ne more več govoriti, kajti le 18 poslancev se bode zbralo, sestala >e bode večina bivšega goriške/ra par-lanmeta, ki se je razsnl, čim se ga je 'totaknil cesarski sklicevalni patent.
Takega ustavne/za tohuvahohn, kakor v Gorici tudi Avstrija dosedaj se ni videla. Vse je tam razsuto in razbito: deželni glavar in statu de-niiseionis, deželni odbor nezakonito sestavljen, deželni zbor dezorganiziran in v polnem razpadu. Že celr> leto je bilo jasno, da se mora ta ustavna razvalina podreti, ako se hoče sanirati brezupen političen položaj v deželi in mnenje vseh v poštev prihajajočih odločujočih faktorjev se je strinjalo v tem, da treba v Gorici napraviti tabula rasa. deželni zbor razpustiti ter razpisati nove volitve. Tako se je glasil predlog tržaškega namestnika, katerega upravičenost je popolnoma priznavala tudi dunajska vlada — dokler se zadeva ni spremenila v politično kupčijo s slovenskimi klerikalci. Stara resnica, da išče dr. Susteraič povsod le strankarske dobičke in da njegova politika nima z narodnimi in ljudskimi interesi ničesar opraviti je tudi z goriškim primerom sijajno dokazana. Dežela se nahaja v velikih političnih in gospodarskih kalamite-tah, slovensko goriško ljudstvo mora od dne do dne ostreje in silnejše čutiti italijanski pritisk, za deželno glavno mesto Gorico se bije ljut narodni boj. treba je morati vse slovenske ljudi dobre volje k skupnemu odporu in delu, treba v teh resnih in velevažn'h časih po možnosti odstraniti vse medsebojne prepire m sovraštva, bolj kakor kdaj treba odložiti vočigled novim volitvam v trgovsko in obrtno zbornico, ki so tudi politir-no dalekosežnega pomena (2 deželnozborska mandata) vse politično netivo. Nekateri juGro^ov^n-ski listi so pred kratkim čas~m priobčili vest. da se v Gorici dela na to, doseči med slovenskimi strankami skupno in enotno narodno obrambna akcijo. Toda strup iz ljubManskega oarnvniškega kotla je obrizgal te mnogo obetajoče začetke velikih narodnih uspehov in novi kranjski deželni glavar je vrgel bombo v tiho se pripravljajočo stavbo ter zanetil
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulver. Prva knjiga.
(Dalje,)
Ta prizor je pretresel družbo, zbrano okrog starega Štefana Colon-ne, dasi je bila vajena sličnih nastopov. Čeden deček, ki so mu tekle solze čez lice in ki je ta dan jezdil poleg Col on ne, je potegnil svoj meč.
»Gospod,« je rekel napol ibteč, samo Orsinijevec more tako nedolžno bitje nmoriti; ne zamudimo nobenega trenotka, bitimo za lopovom.«
»Ne, Adijan, ne,« je menil Štefan, položivši svojo roko dečku na ramo. »Tvoja gorečnost je hvalevredna, toda čuvati se moramo napada iz zasede. Naši ljudje so se upali predaleč naprej. Hej, zatrobite znamenje umikanja,«
Rogovi so v malo minutah priklicali preganjalce nazaj, med njimi jezdeca, čigar sulica je storila usodni sunek. Bil je vodja tistih, ki so se bojevali z Martinom de Porto, in Klato,  nabito na njegovem oklopu,
stara sovraštva — moderni Hero-strat.
Slovenska javnost je pričakovala na Goriškem premirja med slovenskimi strankami v svrho tem uspešnejšega boja proti italijanski kamori, ki vedno uspešneje tlači slovenske pravice — dr. Šusteršič pa je utrdil zvezo z laškimi liberalci, da ohrani njim in sebi slovenski stvari škodljivo in nevarno nadvlado iste kamore. Ta načrt se mu ni popolnoma posrečil, goriški deželni zbor je danes le še žalosten »rumpf-parlament«. ki bo v kratkem razgnan. Posrečilo pa se je dr ju. šn-steršiču popolnoma znova razplam-teti strasti, vzbuditi v naprednih vrstah spomin na nečuvena nasil-stva italijansko - liberalne slovensko - klerikalne koalicije in hudo r škodovati narodno stvar na Goriškem.
Nad vse poučno je, si še enkrat predočiti la ehronique scanJ^ense goriškega dofolrega pari::• manta, ki pred našimi očmi in ob T>ozornosti vse avstrijske javnosti baš tako žalostno končuje.
Volilna reforma iz 1. 1908 je zvišala število deželnozborskih mandatov od 22 na 29, ter jih namenila Italijanom 15. Slovencem 14. Volitve so alijanco Pa jer - Gregorčič z^io razočarale. Laškim liberalcem se je sicer posrečilo dobiti 9 mandatov, slovenski klerikalci pa so si z vsemi sleparijami pridobili jih le 5: prejšnja večina je torej postala manjšina, ker je imela skupa le 14 poslancev. Klerikalnim slo\-enskim mahi-nacijam se je pa na Dunaju posrečil uprav neverjeten uspeh: vlada je vzela iz te mani-ine   glavarja <Pa-
jerja) in njegovega namestnika (Grrcrorčiča) m
Tako je vlada sama omogočila, da je pričeTa v deželnem zboru prava teroristična jrro-zovlada. Minori-teta, ne zadovoljivši se z vodilnima mestoma, je zahtevala od 4 dež. od-borniških mandatov cele tri za sebe in vsak poskus faktične večine (slovanski n^nredni^ki italijanski kl°ri-kalei) določiti dež. odbor v rednem glasovanju se je ponesrečil ker sta pričela glavar in njesrov namestnik obstmirati! Vlada je bila primorana tej žalostni igri napraviti konec, razpustila je dež. zbor ter razpisala nove volitve. Pajrr - Gregorčičeva koalicija, ki je neomejeno razpolagala z deželnimi sredstvi se je za volilni boj dobro pripravila ter si tudi izvolila primeren čas: vinsko trgatev. Tako   se ji je   posrečilo dobiti
faktično veČino (9 laških liberalcev in 9 slovenskih klerikalcev), ka»*?re delovanje je pričelo s tem, da si je osvojila vse dež. odbornišjce mandate ter se pripravljala popolnoma za-treti opozicijo. Zlasti je divjala proti slovenskim naprednjakom, odklonila je verifikacijo treh slovenskih od veleposestniške kurije izv djenih poslancev, ter prisilila s svojimi nezakonitostmi, da sta posl. dr. Grrgo-rin in A. Gabršček v znak protesta odložila svoje mandate. Nadomestne volitve so pokazale, kako zaupanje vživajo naprednjaki v slovenskem ljudstvu, vseh pet poslancev je bilo znova izvoljenih. — Jeseni 1910 se je goriški deželni zbor zopet sestal. Toda teroristične strasti se niso biie ohladile, stara igra je pričela znova. Znova je dež. zbor izročil veleposestniške mandate verifikacijskemu odseku, da predlaga annliranje. Nai dr. Gregorinom in A. Gabršokom pa sta Pa jer in Gregorčič izvršila maščevalni atentat najgrše vrste. Grr-gorinov mandat je bil izročen v^ri-fikačnemu odseku, da ta predlaga anuliranje, Gabrščkov pa kar brevi manu razveljavljen, češ, da sta oba napredna poslanca sicer pravilno izvoljena, vendar pa nevredna biti člana goriškega dež. zbora!!
Vlada je na ta nečuvena nasil-stva odgovorila z odgodenjem, natančne preiskave so dognale popolno upravičenost slovenskega memo-randa, ki je z ozirom na te nečuvene dogodke zahteval razpust dež. zbora. Ministri bi bili razgnali Pajerje in Greprorčiče. t^da mer? tem so pričala pogajanja s Šus+eršiČTn in naremik slovenske ljudske stranke je označil tudi goriško zadevo, kot predmot barantije. Politična špekulacija se je ponesrečila; manjšina v fiusterši-čev dež. zbor ne irre, ter hoče sklicanje goriškega. T^ga pa danes ni, konventikel, ki bo jutri zboroval v Gorici je le družba političnega kori. stolovctva z noom jeno vestjo. Pravi goriški parlament se sestane šele, ko se izvršijo nove volitve,
Kriza no Francoskem.
P a r i z , 11. januarja.
K predzgodovini odstopa celokupnega francoskega kabineta poročajo:
Clemenceau je izjavil, da je zaupno izvedel, da je kazal posredovalec Fondere okrog beležnioo, v katero je skrbno zapisoval vse pogovore.
ki jih je imel v Parizu z nemškim poslaniškim svetnikom baronom Lanckenora.
Cailaux je odgovoril, da to nikakor ne odgovarja resnici in da mu je Fondere sam izjavil, da se njegovo posredovanje ni nanašalo na Maroko. Nato se je obrnil Caillaux naravnost na Cleinenceaua in ga vprašal: »Zakaj niste prisili takoj k meni, ko ste slišali take stvari proti meni!«
Clemenceau je baje odgovoril: »Priznavam, da nisem prav storil.<'
Nato se je obrnil ministrski predsednik na zunanjega minisrra de Selvesa z istim vprašanjem, na kar mu je de Sel ves odgovoril, da se ni upal povedati mu, kaj se govori, ker je sam preveč trpel pod temi govoricami.
Nato je zahteval de Se I ves ministrski svet, da demisijonira. Za man so se trudili de Selvesa pregovoriti, da naj ostane. De Selves je podal v ministrskem sveta svojo demisijo.
Takoj seveda je bilo treba najti nadomestilo. »De^easse« jo bita prvo ime, ki se je slišalo. Toda Delcusse ni hotel prevzeti znnanjega ministrstva. Spomnil se je gotovo težkoč, s katerimi se je moral boriti za čase, ko je bil zunanji minister in gotovo tudi nič prijetnega pod takimi okol-nostmi vzeti vajeti zunanje politike v roke, Deleassč si je izprosil enodneven rok, da se odloči. Končno 3e bil pripravljen odložiti mornariški portfelj in prevzeti zunanje ministrstvo. Toda sedaj je prišlo na vrsto drugo vprašanje. Kje dobiti moža. ki ima zmožnosti za mornariškega ministra? Velike naloge, ki si jih je bila stavila francoska mornarica, zlasti pa preustroji te v severne in južne eskadre. ni dala pogrešati moči Delcasseja. Kabinet se ni mogel odločiti. K temu je priš7a tudi globoka užaljenost ministrskega predsednika Caillauxa. ki je izprevidel, da ne vživa potrebnega zaupanja v ministrskem svetu.
Caillan* je to tudi povedal v ministrskem svetu in podal svojo demisijo. Z ministrskim predsednikom Caillanxom je padel ves francoski kabinet.
Ministrski svet je izdal oficijal-no noto, v kateri pravi, da je vzrok demisije ta, da mornariško miuistr-stvo ne sme v sedanjih časih estati niti en trenutek nezasedeno. V resnici pa je vzrok odstopa celega kabineta, da je ministrski predsednik Cai11aux izprevidel, da nima več zaupanja kabineta.
Italijansko - turška vojna.
Bombardiranje   trdnjave   Lahie on Rdečem morju.
Carigrad, 10. januarja. Kakor poročajo iz turških virov, sta dve italijanski ladji 2. t. m. bombardirali trdnjavo Lahie ob Rdečem morju. Ena teh ladij je nasedla, vendar so je zopet spravili v morje. En turški vo» jak je bil ranjen, trije turški čolni pa uničeni. Dne 5. t. m. so Italijani trdnjavo zopet bombardirali, pa bron uspeha.
Izkrcanje Italijanov   na arabskem ozemlju.
Carigrad, 10. januarja. Italijani so baje v Šefie na asirski obaH izkrcali štiri tope s streljivom.
Italijanska mornarica.
R i m, 10. januarja. Ta teden od-plove ena divizija italijanske vojn« mornarice pod poveljstvom kontraadmirala Cagnija iz Spezie v tripoli-tansko vodovje. Divizija ima nalogo, preprečevati utihotapljenje vojnega materijala v Tripolitanijo. Divizij« obstoji iz treh križark in sedmih drugih ladij.
Italijani na Turškem.
Carigrad, 10. januarja. Turška vlada se je vsled intervencij* nemškega poslanika pl. Marschalla. odločila, da še ne bo izgnala Italijanov z Miriosita in Marmarskih otokov, dokler vojni minister ne odloči, če spadajo ti otoki še v trdnjavski rajon.
Bodoča politika Italije.
R i m, 10. januarja. Znani nacionalistični poslanec di Palma se bavi v nekem članku s smerjo, ki jo naj zasleduje italijanska politika po zavzetju Tripolitanije. Koncem člrnka pravi: Če je bila pozornost Italije prej obrnena na Adrijo, tedaj mora biti njen bodoči oilj, da vzdrži pozi-cijo trozveze v Sredozemskem morju z mornaricami tripelentente v ravnotežju.
Petdesetletnica Narodne čitalnice v Ljubljani.
Pri slavnostnem zborovanju so biie zastopane čitalnice in bralna društva:
1. Slovenska čitalnica v Trstn (predsednik dr. E. Stare in 8 članov).
kakor okrasi na konju so na znan je-vali n^erov stan.
»Hvala, moj sin hvala,« je dejal stari Colonna temu vitezu. »Ti si se vrlo in hrabro vedel. A pov^j mi, zakaj ti veš to. ker imaš orlovo oko, kateri izmed orzinijevcev je tega nboge<ra dečka ubil t Sramotno dejanje! Sicer je pa njegova rodovina pod našim varstvom.«
»Koga? onega dečka? je odgovoril jezdec in vzel čelado z glave, da si obriše vroče č^Io. »S^e-H tako rekli? Kako je pa prišel med Martinove lopove? Bojim se, da ga ta zmota mnogo velja. Jaz sem moorel v njem slutiti le pripadnika Orzinijeve drhaii in tako — in tako —«
»Vi ste ga ubili,« je zagrmel Rienzi in je vstal. »Torej, pravičnost! Štefan, moj gospod, pravičnost! Vi ste mi jo obljubili in jaz jo zahtevam.«
»Ubogi mladenič,« je sočutno rekel stari mož. »Obljubil sem. da te maščujem na Orsinijih — toda, ali ne spoznaš, da se je zgodila zmota? Ne čudim se, da je tvoja bolest prevelika, tako da zdaj ne moreš poslušati razuma. Mi moramo to stvar namesto tebe v red spraviti.«
y>In pustite zato-le darovati maše za dečkovo dušo — ta nesreča me je močno zabolela,« je rekel mlajši Cclcnna in vrgel na tla mosnjiček % zlatom.  »Pridite prihodnji teden k
nam v palačo, mladi Cola — prihodnji teden. Oče moj, najbolje bi bilo, dn se zdaj povrnemo k čolnu; morda nas je za njega varstvo treba.«
»Gotovo, Gianni; nekaj izmed vas naj jih ostane tu, da skrbite za truplo ubogega dečka. Žalosten slučaj! Kako se je to moglo zgoditi?«
Četa je odjezdila nazaj po tistem potu, po katerem je bila prišla; razen Adriana sta ostala samo dva vojaka-prostaka; prvi je čakal nekaj trenotkov in poskušal potolažiti Rienzija, ki je stoječ nepremično, kakor da je ob pamet, gledal za odhajajočim odličnim sprevodom in sam sebi mrmral: »Pravičnost, pravičnost — doseči jo moram vendar.«
Jokajooega in obotavlja jočega Adriana je poklical glas starejšega Colcnne.
»Naj ti bom brat,« je dejal vrli mladenič pritiskajoč strastno dija-kovo roko na svoje srce. »Treba mi je brata, kakršen si ti.«
Rienzi ni odgovoril; ni pazil nanj in ni ga slišni — njegove notranjosti so se polastile mračne in resne misli, misli, v katerih so kalili mogočni prevrati. S trepetom ae je iz njih prebudil ko sta vojaka zložila svoja ščita, da napravita noeilnico za truplo; ko jima je velel, naj ae po-žurita, je mrtveca stiskal na svoje prsi, dokler ni bil od tekoče krvi popolnoma premočen.
Venec cvetlic se tudi pri padcu ni ločil od roke ubogega otroka in je zapleten v obleko visel še vedno na nji. Pogled na to je poklical Coli v spomin vso nežnost, dobrohotno srce in prikupno ljubkost njegovega dragega brata — njegovega edinega prijatelja. Še bolj nečloveška se mu je zdaj zdela prezgodnja in nezaslužena usoda nedolžnega otroka. »Moj brat, moj brat,« je ječal, »kako naj stopim pre najino mater! — Kako naj brez tebe prestanem noč in samoto f Tako mlad, tako nedolžen! Glejte, možje, bil je le prenežnočuten! In odreči nam hočejo pravičnost, ker je njegov morilec plemič in Colonno-vec. In tudi še to zlato — zlato za bratovo kri! Kaj nam nečejo — in oči mladega moža so zableščale kakor ogenj — kaj nam nečejo preskrbeti pravičnosti? čas nam to pokaže.«
Tako govoreč je nagnil svojo glavo nad truplo, njegove ustnice so se pregibale kakor da moli in obraz njegov je bil tako bled kakor obraz mrliča poleg njega — a te bledosti ni več provzročala bolest.
Kot spremenjeno bitje se je Cole dvignil iz tihe molitve in od krvavega telesa. Z njegovim mlajšim bratom je umrla njegova laatoa mladost. Da se ni to zgodilo, bi bil prihodnji osvoboditelj Rima postal najbri le sanjar,  učenjak, pesnik.
mirni tekmec Petrarkov, mož misli, a nc mož dejanj. Toda od tega tre-notka so se osredotočili vse njegovi dari. njegova delavnost, njegove misli in smer njegovega duha na eno eamo točko. Domovinska ljubezen, dosiej le podoba iz sanj, se je združila z živo in krepko, vedno podž:gauo, trdno in po pijeteti DpsvecenrO strastjo — ix osvete.
II.
Zgodovinski pregled,   ki ga naj preskočijo samo tisti,  katerim nI nič on tem, če razumejo kar čila jo.
Leta so bila potekla in smrt mladega Rimljana je bila nad manj opravičljivimi umori pozabljena; pozabljena skoro od umorjenčevin staršev zaradi naraščajočega glasa in sreče starejšega sina, nikdar rt*> ne pozabljena, ne odpuščena od tega sina samega. Toda med tem krvavim začetkom in njemn sledečo žaloigra* med nedoločnimi zanimanji sanj in iz dela izvirajočim trajnim razburjenjem resnejšega življenja, pai ni neumestno, podati čitatelju kratek pregled o stanju in o razmerah mesta, v katerem so so vršili glavna dogodki te povesti; pregled, ki jo morda za mnoge potreben zaradi popolnejšega razumevanja nagibov nastopajočih vseh in mnogovrstnih
■apletljajov.
(Detle prtaodajlft.)
2. Čitalnica pri Sv. Jakoba ▼ Trsta (zast. Engelman).
3. Narodna čitalnica pri Sv. Loči ji ob Soči.
4. Slovenska Čitalnica v Gorici (predsednik J. Medved in M. Čer-netič).
5. Čitalnica v Celju (predsednik dr. Jos. S^mec in Prekoršek).
6. Šiška (predsednik Mauser rs 10 člani).
T. Kranj (predsednik Pučnik, tajnik Crobat in drugi).
8. Kamnik (predsednik dr. Krant in trije odborniki).
9. Skofja Loka (predsednik dr. Zakraj&ek).
10. Narodna čitalnica, Novo mesto (predsednik pl. Levičnik, Kuder in dr. Ivanetič).
11. Bralno društvo Mokronog predsednik dr. Češarek, podpredsednik Tekavčič).
12. S. Gregorčičeva Ljudska knjižnica v Ljubljani.
Druga društva:
1. Sokol ljubljanski (dr. Murnik % mnogimi Sokoli in praporjem).
2. Žensko telovadno društvo v Ljubljani.
3. Splošno slovensko žensko društvo (zast. ga. Franja dr. Tavčarjeve in druge).
4. Slovenska Matica (predsednik dr. Ilešič, M. Pleteršnik, R. Perušek in tajnik Milan Pugpelj).
5. Dramatično društvo in gledališče v Ljubljani (predsednik Josip Milavec in Govekar).
6. Glasbena Matica v Ljubljani (ravnatelj Hubad itd.).
7. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon (predsednik dr. Švtgelj).
8. Zveza slovenskih pevskih društev (zast. dr. Zerovnik in dr. Sturm).
9. Društvo zdravnikov na Kranjskem (predsednik dr. Dem. Bleiweis Trsteniški).
10. Družba sv. Cirila in Metoda (predsednik Senekovič).
11. Društvo Branibor (predsednik Hudovemik).
12. Društvo slov. profesorjev (prof. dr. Zmavec, dr. Šmajdek in Tavčar).
13. Pisateljsko podporno druŠlvo (A. Trstenjak).
14. Društvo Pravnik (predsednik dr. Dan. Majaron).
15. Akademično društvo Slovenija na Dunaju (Stanko Vir^nt)
16. Akad. tehnično društvo Triglav v Gradcu (Legat, Miknž, Ka-dunc).
17. Slov. akad. društvo Ilirija v Pragi (Ant. Radej).
18. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju (Lapajne in Klinar).
19. Akad. ferialno društvo Sava v Ljubljani (predsednik M. Nasrlio. podpredsednik Dequal, Rud. Ma tko in Mir. Knhelj).
20. Org?nT7acpa svobodomiselnih nar. napredenga dijaštva (predsednik M. Naglic, podpredsednik Mart. Og^relec).
21. Zveza napredne mladine za okraj Gornja Rnr1gona (M. Nagiie. Janez St^h^c in Zvonimir Kegel).
22. Klub napred. slov. akademikov v Celju (Fr. Hraševec in Ivan Radej).
23. Akad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda (zast. kand. jur. Senekovič).
24. Zveza slov. odvetnikov (predsednik dr. K. Triller).
25. Ljubljanska kreditna banka.
26. Izobraževalni klub (zast. dr. Fr. L'pold).
Pismeno so pozdravili ju bi lan-tišjo Slovensko društvo »Upa« ▼ Zagrebu s presrčno čeetitko in željo, da bi mila in bela Ljubljana ostala v svojem srcu zdrava in verna voditeljica vseh njenih bratov v prospch in probujen*te slovenske ideje.
Eksekntiva narodno radikalnega dijaštva v imenu akad. dr. »Adri-ja« v Pragi, »Prosvetna v Ljubljani. »Slovenija« na Dnnajn in »Tabor« v Gradcu z iskreno željo, da slavijenka nadaljuje današnje delo v prospe h nadaljnega  kulturnega prebujenja.
Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani.
Štajersko.
Iz Gradca. (Razpust deželnega zbora.) Pišejo nam: Dasi-ravno se slovenski klerikalci trudijo na vse kriplje doseči razpust deželnega zbora, ker upajo v sedanjem momentu ae morda najlaglje ohraniti sv"oje mandate — vladajo tozadevno v vladnih in večinskih krogih različna mnenja. Razmeroma močna je struja, ki zastopa načelo, naj se slovenske obstrnkcijonisti na vsak način izstrada. 2e sedaj se oglašajo od vseh koncev in krajev Sp. Štajerske glasovi po mirnem delu v deželnem zboru, ker trpe od obstrukcije okraji, občine in končno vse prebivalstvo veliko škodo. Obstrukcijoni-ste se naj spravi v take zadrege, da se bo obrnila nevolja ljudstva ostro proti njim. Drugi zopet poudarjajo, da se jim klerikalci po volitvah ponujajo, in da bodo za kako politično naritnhio dovo?«lf vs^ko zvišanje d*> želnih doklad. Gre jim le za to, da bi ljudstvo to zvišanje do prihodnjih volitev pozabilo. Tako je bojda zagotavljal namestniku sam deželni od. bornik Robič. Na vsak način pa se bodo volitve nekoliko zavlekle.
Štajerski deželni zbor. Na poučnem tečaju v Sv. Križu tik Sla.i-ne je izjavil dr. Korošec, da ho deželni zbor raznuščen in, da se u^j somišljeniki pridno pripravljajo na nove volitve.
Nenrijetna posledica obstrukcije. Iz Kapel pri Brežicah nam pišejo: Pri nas imamo za osuševanje mokrotnih travnikov prs bno zadrugo, na kateri so osobito interesirani posestniki iz Jereslavee in Vel. Obreza. Inženirji so že napravili po prav mučnem delu načrt za osuševanje travnikov. Stroški so preračunani na 39.2^0 K. Država hoče prispevati 15.482 K, o le pod pogojem, da ho prispevala dežela 30*^-, to je 11.778 K. Deželni odbor štajerski je p;sal te dni načelniku omenjene zadruge g. Stergarju pismo, v katerem pravi, da dežela svoje podpore ne more izplačati, ker mora vsled ub-strukcije do skrajnosti varčevati. Vsled tega vlada naravno med «o> drncarji, ki so svojih 12.000 K že vplačali in bi radi imeli osuševarje čim preje izvršeno, veliko razburjenje.
Iz Celja nam pišejo: Čisto prav in v redu je, da ste malo prijeli bolnišničnega oskrbnika Temmerla zaradi njecrovega gospodarstva v bolnišnici. Vso še pa v omenjenem dopisu niti povedano ni. M<~ž nima na Ostrožnem samo posestva. Temveč tudi gost'lno. In baš te dni sem videl p^liati dva =oda vina iz gostilne v bolnišnico. Poceni to vino go+ovo ne bo. Ali bolnišnica ne ve za kodom vinsko trgovino ali pa vinske pmlu-cente na vinorodnem Snodnjem Štajerskem? D^želne.Ta odbornika Ro-b«ea zares prosimo,   da   napravi v
celjski bolnišnici temeljito preiskavo In red. Ljudje, Id na vedo in nočejo s tujim denarjem dobro gospodariti, ne spadajo v javne službe!
Neenaka nagriz—oat V »Grazer Tagbl.« jo odkril neki eudmarkovee najnovejšo nevarnost, ki grozi nemškem ■ narodu: so to prodajalci pečenega kostanja. Ka zimo gro mnogo zlasti goriških Slovencev in tudi Italijanov na Dunaj, v Gradec in druga večja mesta ter si skuša tam zaslužiti s pečenjem in prodajanjem kostanja na ulicah skorjico kruha. To jim sedaj nek neu ški zagrizenec zavida in vspodbnja »Stidmarko«, da bi to tujce, ki žive samo od nemške velikodušnosti, spodrinila. Slovenci se drže bojda vedno gesla »Svoji k svojim«, držimo se ga tudi Nemci! Ta »važna« akcija, ako se je »Siid-mark« zares loti, bo postavila dobrodelnost društva v najsvitlejšo luč, Nemcem pa bo dala zopet spričevalo, da so zares vitežki in kulturni narod. Fej!
Is Šmarja pri Jelšah nam poročajo: Delavec Jože PesariČ se je Bandi! dalje časa na Južnem Tirjlskein na delu in se je vrnil šele letošnjo spomlad k svoji rodbini, stanujoči v šjnarski okolici. Za časa svojega bivanja v Južnih Tirol ih je svojo rodbino redno z denarjem podpiral. Žena Tereza pa mu ni ostala zvesta, temveč je v odsotnosti moža imela ljubavno razmerje z nekim drugim človekom. Zato ji ni bilo nič kaj po volji, da se je mož vrnil domu. Da bi gh zopet spravila stran, je skrajno grdo in surovo z njim ravnala; a mož je imel zelo rad otroke in ni šel od hiše. Tu je grda ženska sklenila moža umoriti. 4. januarja zvečer, ho je mož z otroci že spal, se je splazila z ostro nabrušeno sekiro k ležišču svojega moža in ga je z vso močjo vsekala po obrazu. Pri tem mu je presekala desno ^ko in napravila silno rano. Smrtno ranjeni in moćno krvaveči mož je skočil iz postelje in se vrgel na svojo ženo kličoč na pomoč. Prihiteli so sosedje, vzeli divji ženski sekiro in jo izročili orožnikom. Če si bo Pesarič rešil življenje, je zelo dvomljivo.
Iz Ptuja. Odpuščeni uradni predstojnik na magistratu dr. Hbgler je priobčil v »M. Z.« odprto pismo, ki ga priobčimo tudi mi, ker je prezna-čilno za vladajočo mestno kliko: »Gospod župan Ornig me je ob Božiču po skoro dveletnem službovanja nenadoma odpustil, proti čemur sem seveda živahno protestiral. Takega postopanja bi vendar ne pričakoval, saj se že z delavci in služinčadjo ravna bolje ko z menoj. Lepi govori g. župana o nemštvu, nemškem meščanstvu, o slogi in obrambi nemškega naroda so z njegovimi deli v velikem nasprotju. V preteklem letu je spodil iz slnžhe blagajnika Leidla, oskrbnika Eckla, blagajnika Grafa in mene. Tako rfvna nemški žnpan v Ptuju z Nemci. G. župan Orn;g je vl-*ez Franc Jožefovega reda; če so taka dela vitežka. ne vem. Živim že precej dolgo, ali kaj takega ko v Ptuju še nisem doživel. Ne prosim in ne kličem na pomoč — če pa ostane ta odredba županova veljavna, vem, kai imam storiti.« Tako se nabira v Ptuju proti tiranu Omigu vedno več gradiva in ni več daleč čas, ko bo ta zagovornik in br* ni tri j septemberskih divjaštov proti Slovencem zginil z županskega stolca.
Ostanimo v   štajerski kmetijski družbi! Dolgoletni   predsednik neke podružnice staj. kmenjske Hružbe na Sp. Štajerskem nam piše: V intenci-I jah nadvojvode Ivnna. iistanoviteVa
Staj. kmetijske družbe, je gotovo bilo, da pristopi k družbi tudi prav mnogo Slovencev. S složnim nastopom in za h te vanje m se gotovo lahko ▼ okvirju družbe za Sp. Štajersko veliko doaeie. So podružnice, ki dobe na leto od centrale po 5 in še večkrat toliko kolikor vplačajo udnine. Ako izostanemo iz družbe, si bodo Nemci njene bogate dohodke med seboj delili, kajti družba se ne da deliti, kakor si to naivno predstavljajo naši kaplani. Lastno kmetijsko družbo že lahko kdaj dobimo, a tisto bi si morali tndi sami vzdrževati. Ustanove in dobrote lastnega družhine^a premoženja pa ostanejo samo Nemcem, četudi so namenjene vsem Štajercem brez razlike narodnosti. Sicer pa naj klerikalci streljajo kozle kakršue . hočejo; mi pristopimo vsi k podruž- I ničem! Tozadevno stališče narodne stranke in cenj. »Slov. Naroda« v*i kar najtopleje pozdravljamo. —* Eden za vse.
Iz Središča. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Srelišče in okolico priredi v soboto, dne 13. januarja v gostilni g. Jos. Zidariča v Središču »kostumni plesni venček«. Ker še take prireditve dosedaj v Središču ni bilo, upamo na ugoden uspeh..
Iz Ormoža. Načelnik okrajnega sodišča v Ormožu dr. Presker bode, kakor se sliši, že sredi tega meseca premeščen ali v Ljubljano ali v Celje. Na njegovo mesto bo imenovan Nemce Akoravno je ves ormoški okraj, ki ima skoraj izključno slovensko prebivalstvo, zahteval, da *e v Ormož imenuje Slovenca na Pre-skerjevo mesto, se drzne c. kr. jnst'č-na uprava vendar le postaviti Nemca na to mesto in s tem kršiti slovensko posestno stanje. Vidi se. da imenuje sodnike pri nas nemški Volks-rat, ki ima v Ormožu predsednika dr. Delpina. Vsi terno - predlo?! so samo pesek v oči, nemški Volksrat je »trumf«. Dr. H^chenburger, bi naj pomislil, da bo konec tudi enkrat potrpežljivosti teptanega slovenskega ljudstva. Ironija je res. da je tak človek justiČni minister, ki se naravnost roga obstoječim zakonom. Pa Hochenburger naj bo preverjen, da zagrizen nemčur ne bo imel teh prijetnih časov, kakor mu jih slikajo dr. Delpin e tutti ouanti. Dr. Watzu-lik naj bo naslednik dr. Preskerja, oni znani Ornigov zet, ki je odklonil slovensko protokol i ra nje, poudarjajoč, da je on nemški sodnik. Naj bo on sodnik teh par ormoških uerc-škutariev, ves ormoški okraj pa ga odklanja kot sodnika in bo videl v niem snmo izvršitelja sklepov nemškega Volksrata. Naši poslanci na d^lo. dokler ni prepozno!
mu je plačal več vrčkov piva in £a
izpraševal o raznih stvareh. Posebno ga je zanimalo, v katerih krajih
ima polk svoje vaje in če ima polk kake stalne pozicije v gorah, f veatu-alno kake baterije ali okope. Tudi premer koles in njih razdalja ga je zanimala. Cetovodji se je to izpraševanje zdelo sumljivo, zato je poklical orožnika. Ta je neznanca pozval, da naj se legitimira, kar je neznane© tudi storil ter pokazal vizitko, glasom katere bi bil neznanec poročnik pri nekem avstrijskem peŠpolku. To je orožnika premotilo, da ga ni takoj aretiral. V prihodnjem trenutku pa je neznanec izginil.
Utonil. Iz Beljaka poročajo: Fri gcstilničarju Kilzerju zaposleni hlapec Kristijan Allmaier, 68 let &tar, doma iz Židovske vasi pri Beljaku, je 8. t. m. popoldne peljal »meti v Dravo. Ker je prišel zvečer konj sa/u domov, sumijo, da se je A!liuaier ponesrečil. Padel je najbrže v Dravo. Ves dosedanji napor najti pou~src-Čenca, je ostal brezuspešen.
Primorsko.
Koroško.
Požar. V trgovini za perilo g. Frana Schlog'a v Beliaku na Cezarja Jožefa trgu 5, je izbruhnil, ko jo gopodar trgovino za kratek čas zc-pustil, ogenj, ki je skoro celo zalogo, vredno približno 14.000 K nn;č'l kljub temu, da je več gasilcev prišJo gasit. Požar bi bil lahko napravil še mnogo večjo š^odo. B'aP'o je b«lo zavarovano na 10.000 K. Kakor je preiskava dognala, je izbruhnil požar, ker je hilo v peči premočno zakurjeno.
Špijon. Predvečer pred sv. ive-mi kralji je prišel v Hntterjevo gostilno v Šmartnem pri Beljaku neznanec, ki je bil oblečen, kakor turist. Tam je prisedel k nekemn ~eto-vodii mrorskega topn'čarskega polka.
Iz finančne službe. Pisarniški oficijal Adolf Scbmutz v Trstu je imenovan za pristava v ravnateljstvu pomožnih uradov ter dobil naslov ravnatelja.
Iz veterinarske službe. Živino-zdravnik Anton Fattor je bil sprejet kot provizorični veterinarski asistent k tržaškemu namestništvu.
Tržaško državnoželezniško ravnateljstvo. Premeščeni so: asistent Ivan Kratkv iz Sv. Lucije Tolmina na Bled, uradniški aspirant Fran Smerdu z Bleda v Sv. Lucijo-Tol-min, pristav Karel Kytka iz proste Inke v Trstu k ravnate!jstvenemu oddelku št. 7. uradniški aspirant Ivan Bran jek iz Kranja v Volčjo drago, revident Vaclav Milost v Trstu pri oddelku št. 8 v skladišče v Spljetu kot predstojnik, stavbni višji komisar Marij Tomamni k oddelku št. 3, asistent Stanislav Legat iz Gorice v 1'odnart-Kropo.
Dvigalnica za vodo. Tržaški občinski svet je na predlog odseka za preskrbovanje mesta z vodo sklenil, naročiti mestnemu hidrotebničnemu uradu, naj kakor hitro mogočo začne z deli za dvigalnico za vodo na Greti. Stroški bodo znašali 64.000 kron.
Stavka razkladalcev. Razkladal -ci so svojo stavko preložili na nedoločen čas.
Nevihta. Predvčerajšnjem popoldne je v Trstu začela precej močna nevihta, ki je ogrožala tako v pristanišču, kakor tudi na odprtem morju mnogo malih ladij. Neprestano so klicali pristaniške oblasti na pomoč. Vladni parni ki so morali večkrat posredovati, da so spravili ogrožene ladje na varno. Več ladij in tndi več velikih ladij je dobilo precej znatne havarije.
Revolta v jetnišnici. Z Reke poročajo: V tukajšnji jetnišnici so se uprli kaznjenci. V neki celici drugega nadstropja so bili zaprti kaznjenci Borzatti, Rollich in Ancere, ki so bili obsojeni na več let. Ker je bilo okno celice skoraj v isti višini kakor mi-moidoČa cesta, so dobivali kaznjenci od svojih prijateljev žganje, vino, jestvine in tobak ponoči skozi okno. Neki paznik je nekega jutra opazil, da so vsi štirje kaznjenci pijani. Ko so preiskali postelje, so našli tam vse polno stvari, katerih bi ne smeli imeti. Kaznjenci bi se morali vsled tega preseliti v celico, ki leži v pritličju. Temn so se pa kaznvmci nnrli ter se
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Pojdi pit, Matižar!« so klicali nekateri mladi gostje, ko je prišel mimo njih, a on se ni zmenil za vah-ljiv poziv. Pot ga je vedla naravnost k mizi, kjer je sedela Borčeva družba.
»Peedravljeni mi v Kristusu!« klical je, ko je dospel do naših znancev, snel varno širokokrajnik kot dragocen nakit z glave in se priklonil ž njim do tal. »Pozdravljeni gospod Borec, pozdravljena gospa Ka-tinka, pozdravljena gospodična Ju-etinicn, pozdravljeni gespod Mrkač, pozdravljeni gospod —«
Tu je Matižarju zmanjkalo besedi. A takoj je bil mož na svojem mestu, stopil je po vojaško k Sedmicu in nadalj?val:
»Dovolite, prosim, da se pred stavim, da se vam imam čast predstaviti: Rupert Matižar, trgovec s pasjim blagom na drobno in debelo.«
»Davorin Sedmič, jurist,« odvrnil je oni in podal roko Matižarjn,,ki jo je elegantno prijel in prijateljski stisnil.
»Kolika čast!« priklanjal se je, »vendar imamo enkrat učenega človeka med seboj. Veste, gospod Sedmič, doslej je vse hodilo le k meni po dobre »vete v pravnih stvareh kot h k on jeder ki po zdravila.«
»O bahač napihnjeni!« vsklik- j nil je Borec, »koliko šol že imate*«
Matižar se je čutil nž^lje^era v svojem ponosu in svoji učenosti in znanosti; rekel je:
»Na šole se končno ne gre nič, gre se le na znanje in razumnost, ki se pridobi tndi brez šol. Samo en slučaj. V parlamentu so poslanci, ki imajo samo po štiri razrede ljudskih šol, pa zavzemajo bo'j vezna mes*a kot ne vem kakšni doktorji. Skušnja, gospod Borec, skušnja, to je tisto čarobno sredstvo, ki človeka usposobi do znanja in razumevanja marsičrsa, kar je drugim neznano. Mir Car!«
Zadnji dve besedi sta veljali enemn izmed psov, ki so se kosali, kdo bo staknil kod kako kost na tleh.
»Koznrec si preskrbi, potem pa prisedi.« dejal je Borec Matižarjn, ko je videl, da tega teže kot večkrat pivske težave.
Ta je tega poziva komaj čakal. Hitro je privezal pasje mrcine za bližnjo jablan, citre obesil na njeno spodnjo vejo, sam pa v največjih mu možnih korakih premeril pot v gostilniško sobo po kozarec
»Ta le Matižar mi ni nič kaj všeč,« rekel je Mrkač med tem, »ali ne vidiš Borec, da je precej beraško oblečen.«
»Pa je pošten človek.« odvrnil je Borec; »nima uši, se lahko zaneseš, pasie rokodelstvo ga pač slabo redi.«
Mat'žar se je med trm vrnil a velikim kozarcem.
»Najmanjšega sem izbral,« dejal je in poredno mežikil Sedmiču.
»Pa še ta je farovške sorte,<r rekel je Borec in mu ga natočil do vrha,
»No kaj je novega, Matižar?« vprašal je njegov gostitelj, ko je ta z očividno zadovoljnostjo izpraznil svoj kozarec do dna. »ti greš precej okrog ljudi in marsikaj zveš!«
»Novega vedno dosti,« dejal je vprašanec in pograbil kos kruha iz košarice na mizi, »samo kupčije so slabe.«
»Slabe kupčije?« vprašal jo Sedmič, ki mn je bil Matižar zeio všeč.
»Seveda, vi še ne veste, kaj mislim. V;dite, jaz trgujem s pasjo zalego. Kupim, skultiviram in prodam. Psi. ki so Šli skozi moje roke, so vam vsi bistroumni in Če še česa ne znajo, nauče ee mimogrede. Imam na tudi izvrstno dresnrno metodo! Še tako zagamanega psa vam zbistrim in mn odprem n:e<rove p~sJe možgane. Saj pes ni tako neumen, kot se splošno sodi. Jaz bi trdil, da je pes za človekom najinteligentnejša životinja na svetu in da se zgodi, da ima pasja pamet včasih večji obseg nego Človeška.«
»Pojdite, pojdite!« ugovarjal je Mrkač, ki ga je Mat?žarevo modrovanje aPno dolgočasilo, »vi s> more biti mislite tako, ker živite med sa-
mimi psi in tako neumnimi ljudmi, ki tiste vaše pse kupujejo.«
»Kajf« vzrojil je Matižar, »dresiran pes ima več dobrih lastnosti kot omikan Človek. V dresiranem psu se vse njegove dobre lastnosti okrepe in pomnože, slabe se pa zmanjšajo. Pa pogVjte človeka! Toliko let ga liže omika in olika, nazadnje, ko bi moral biti že sama popolnost, je pa sposoben za dejanja kot divjak. Recite, če ni to res, gospod Sedmič?«
»Skoraj bi vam ne bilo oporekati, kar se tiče človeka,« odvrnil je Davorin, »glede psa pa jaz nimam tako absolutnega prepričanja, da bi po dresuri d'bre lastnosti čisto nadomestile slabe.«
»Jaz tudi ne,« pristavil je Mrkač.
»Poskusimo samo!« dejal je Matižar, stopil k jab'ani in odvezal pse. »Samo tri tedne jih vadim, pa poglejte, kaj znajo.«
Po teh besedah je pričel predstavo s psi. Morali so letati v kolobarju, zdaj vsi trije drug za drugim, nato dva na desno in eden na levo, potem so hodili s**mo po zadnjih nogah ln sprednje držali kvišku, takoj zatem so skakali skozi obroč, se pre-kopicevali itd. Pri tem so se dobri-kali svo;emu gspodar;u in mu tudi niso zamerili, ko jih je vse tri trdn.> zvezal skupaj za r~pe. Vse vaje so izvajali Če ne naravnost izvrs*no. na vsaj z razumnostjo, tako da se Bor-
cev ka in Justina kar nista mogli načuditi toliko spretnosti in izurjenju. Sedmič in Borec sta priznala Matižarju. da ima izboren kroti tel jski talent, Mrkačn je bil pa zavezan jezik, da ni več zabavljal.
Matižar je privezal pse nazaj k jablani, sam se pa prisedel k mizi in dejal:
»Vidite, ta pasja kupčija, kakor j sem rekel, gre slabo. Dasi sem v zvezi z več osebnmi v raznih krajih, vendar ni nič pravega prometa. Sicer se pa Čuje, da splošno ni nobenega pravega življenja na pasjem trgu.«
Rekši je pil ter menil: »Končno sem pa že sit tega pasjega trpljenja. Drugo leto grem v penzi jon!«
»V pasji, kaj ne t« zasmejal se jt Borec, Mrkač je pa pripomnil: »Saj tja spadate!«
Matižar je požrl zbadljivko. »Zoprno se je   menici   o   psih, . pasjih lastnost:h in pasjih nadležno- * stih,« rekel je, »ali eno zapojemo?«
Stopil je po citre k jablans jih položil na mizo, par strun pri vil ter zapel in zre i t ral:
Že dolgo nismo pili ga zato le danes dajmo ga! Primi bratec kupico, povezni jo na mizico! Matižar je   znal na   citre lepo igrati.   Tudi petje ni bilo napačno. Ko je iznel omenjeno pesem, je izpil svoj kozarec.
(Dalje prihodnji«.)
zabarikadirali v celici. Končno se je pesnikom vendarle posrečilo upornike premagati. Kaznjenci so razbili vso celico. Nato so zaprli vsakega posebej.
Dnevne vesti.
-f- Volitev v trgovsko in obrtno
zbornico. Klerikalcem se cede sline po denarju, ki ga ima trgovska in obrtniška zbornica, in po deželno-zborskih mandatih, ki jih zbornica oddaja. Z denarjem trgovske in obrtniške zbornice bi radi tako napravili, kakor so z vseučiliškiin zakladom v deželnem zboru, ki so ga lepo pobasali v svoj zadružni žep in si z njim pomagali, da ni bilo treba iti v konkurz in v zapor. Deželnozborska mandata trgovske in obrtniške zbornice pa klerikalci toliko nujneje potrebujejo, ker je njihova večina v deželnem zboru silno šibka, pri novih volitvah pa se boje, da bodo vsaj nekaj mandatov izgubili in lahko celo >i-to večino, ki jim zdaj omogočuje, da divjajo v deželi kakor hočejo. Deželo so klerikalci že spravili na kant, /daj bi še radi trgovsko in obrtniško zbornico. Pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico so klerikalci naročili Kregarju in Štefetu, naj poskusita s sleparijo spraviti klerikalno večino na krmilo. Moža sta tako temeljito sleparila. da jima že odpirajo vrata c. kr. kriminala. Pri letošnjih volitvah poskušajo klerikalci zopet s sleparijo doseči uspeh. Najprej so izdali povelje, naj duhovniki na sleparski način izvabijo od \ ojileov pooblastila, da bodo mogli kar na pošti pouzmati irlasovnice. .uivu da bi jih volilci še v roke ne dobili. Zdaj sleparijo s telegTami, ki jih ur. Novak sploh nikoli ni poslal. Klerikalci žive od sleparstva in bodo Teh vednih svojih sleparijah utonili. Mi pa le poživljamo vse naredne, vse pošteno misleče trgovce in obrtnike: čuvajte se klerikalnih deparjev in delujte z vsemi močmi, a pravično in pošteno za zmago dobre stvari. Klerikalci so v deželnem zboru in deželuem odboru pokazali, da solako brezvestni gospodarji in brezvestni oskrbniki javnih koristi, da jim ni nobene stvari zaupati, naj--uanj pa tako važno stanovsko korporacijo, kakor je trgovska in obrtniška zbornica.
-- Klerikalci in gostilničarji. Od-kar stojimo pred volitvami v trgovsko in obrtniško zbornico, so klerikalci naenkrat odkrili svojo gorko ljubezen tudi za gostilničarja. Kdor ne pozna klerikalcev, a čita sedaj klerikalne liste, bo mislil, da ni večjih prijateljev gostilničarskega stanu, ';akor so klerikalci, ki se sedaj kar cede ljubezeni in naklonjenosti. Toda klerikalna gospoda se silno moti, ako misli, da jim bodo gostilničarji šli na njihov lim. Gostilničarji imajo dober spomin in niso tako omejeni, Vakor katoliški backi, ki ne vedo raz-[oeevati, kdo jim je prijatelj in kdo --\raznik. Gostilničarji prav dobro v-nznajn svoje neprijatelje, čeprav ho-ii.io ti sedaj okrog v ovčjih kožah. Kdo pa po deželi najbolj preganja gostilničarje in kdo jim skuša škodovati povsodi in vselej? Duhovniki in njihovi podrepniki. vsem na čelu pa škof Anton Bonaventura! Gostilničarji so šc dobro spominjajo, kako gonjo je pričel škof proti njim, ko je i svojih pastirskih listih nastopil proti plesu. Takrat je s prižnic kar grmelo proti gostilničarskemu stanu in razni božji namestniki so takrat kar tekmovali med sabo, kdo bi glob-v pekel uklel ubogo gostilničarji, paro. Tu ta gonja se neprestano ponavlja, še vodno lete strupene stro-iz župnišča proti gostilničarju, o se leta samo upa ganiti. Najjasneje pa se kaže klerikalna ljubezen do gostiiničarjev v aferi Kobainve kleti v Idriji. Povest je znana. Gostil-ar hlobal si je hotel zgraditi novo, sem modernim zahtevam odgovarjajočo klet- Občina je dala stavbno dovoljenje in politična oblast zgradbi ni ugovarjala. Gostilničar je pričel /. gradbo. Za zgradbo je rabil cement, in ko je bila zgradba malo dane že iiovršen:;. je klerikaini deželni odbor j - poinoma protizakonito, samo na nagajho tužbo katoliškega duhovnika ukazal vsa dela ustaviti in zgradbo — podreti, in sicer s silo. Gostil-čar so je pritožil na najvišjo in-štanco, in ta je razsodila, da je deželni odbor protizakonito ravnal iu ni bil upravičen dati klet nasiloma podi eti. Od te razsodbe je že poteklo mnogo Ljubljanice v Savo, toda kle-ilkatni deželni odbor še do sedaj ni tfauil s prstom, da bi poravnal gostilničarju storjeno krivico, dasi je s svojo protizakonitostjo povzročil gostilničarju ogromno škodo. Taka je klerikalna ljubezen in naklonjenost do gostilničarjev! A vendar se drznejo sedaj klerikalci laziti okrog g -ulničarjev ter se jim hliniti kot prijatelji! Menimo, da ne bo zavednega gostilničarja, ki bi verjel klerikalnim hinavcem ter volil njihove kandidate v trgovsko in obrtno zbornico.
Prepričani smo, da ne bo niti enega med gostilničarji, ki bi pljuvali v svojo lastno skledo, in da bodo vsi gostilničarji kot en mož glasovali za kan didate, ki jih jim priporoča na-rod no-nap red na stranka, zlasti ker se nahaja med temi kandidati tudi zastopnik njihovega stana — gostilničar Bučar!
+ Dr. Šustersič ostane državni poslanec. V izvrsevahiem odboru klerikalne stranke so v torek zvečer uprizorili burko v enem dejanju. Dr. Šustersič je dal izvrševalnemu odboru svoj državnozborski mandat »na razpolaganje« in izvrševalni odbor je sklenil, da naj ga obdrži in naj bo težišče njegove delavnosti slej ko prej v državnem zboru, ker bo v deželnem zboru že dr. Lampe vse sam opravil. Dr. Šustersič se je seveda udal temu sklepu. Na koncu te predstave so uprizorili alegorijo, kažočo, kako menjavajo klerikalci svoje nazi-ranjc. Povše in Šuklje nista smela biti obenem državna ]>oslanca in člana deželnega odbora, Šustersič pa sme biti deželni glavar in deželni poslanec. Res, komedijanti!
-j- Dom trgovske in obrtne zbornice. Trgovska in obrtna zbornica se je izrekla za to, da kupi Walderstei-novo hišo za svoj dom, če se dobi za primerno ceno. Neki klerikalec je upal, da zasluži psi tej morebitni kupčiji mastno provizijo, a ker se mu to ne bo posrečilo, je silno hud in se je zatekel k »Slovencu«. Zdaj zabavlja »Slo\euee<; kar se da zoper lastni dom trgovske in obrtne zborni -ce, pa ne pomisli, da je Kregar sam glasoval za nakup Waldersteinove hiše in da torej smatra kupčijo za dobro in napravo lastneira doma za potrebno. Vodja klerikaIc-cn v trgovski in obrtniški zbornici je glasoval za nakup — »Slovenec« pa piše zdaj proti nakupu. Sicer je s tem »Slovenec« svojega Kretraj-ja hudo blamira!, klerikalcem je pač vse dobro in prav, samo da morejo varčiti ljudi. Veselo je pa vendar gledati ta prizor. Ko sta Kregar in Štete ponarejala podpise, falsificirala imenike in sploh za zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico skupno sleparila, tedaj sta bila enega srca in enih misli, zdaj, ko se gre za pošteno stvar, za dom trgovske in obrtne zbornice, je pa Štefe naenkrat drugačnih misli od Kregar ja.
-j- Od klerikalcev bojkotiran klerikalni list. Kljub silni agitaciji za klerikalne časopise v škofovih pastirskih listih in na prižnieah, vendar ti listi ne uspevajo tako. kakor si klerikalci žele. Zato so jeli klerikalci tolči na reklamni l>oben ter z židovske, usiljivostjo priporočati svoje liste. V »Slovencu« zabičava jo svojim ljudem, da mora biti vsako društvo in po možnosti tudi vsak posamnik naročen na te - le liste: kranjske liste: »Slovenca«. »Domoljuba«, »Bogoljuba". »Našo Moč« in »Mladost«, na koroški »Mir«, na štajerske liste: »Naš Dom«, »Stražo« in »Sloven. Gospodarja« in na goriški — »Novi Cas«. Kakor je nam znano, izhaja v Gorici še klerikalni list »Gorica« kot glasilo klerikalnega državnega in deželnega poslanca dr. Gregorčiča in deželnega odbornika Berbuča. Zakaj »Slovenec« tega lista ne priporoča v naročevanje? Zakaj je proti temu listu proglasil tihi bojkot? Saj vendar sedi v redakciji tega lista bivši Član »Slovencevega« uredništva! — Morda je že ta postal prikrit liberalce, ali pa sta očeta »Gorice« dr. Gregorčič in Berbue že postala nezanesljiva. Vsekakor to nekaj porm i ja, ako glavno kranjsko klerikalno glasijo molče proglaša bojkot lista, ki velja za oficijalni organ klerikalne stranice na Goriškem! Nešto se sa brda valja, kaj, to bomo morda že v kratkem videli!
»Glavna posojilnica« pred sodiščem. Dne 8. januarja sta se pri deželnem sodišču vršili dve razpravi zaradi priznanja nečlanstva. »Slovenec«, kateri ne more prikriti svojega vesel ja, kadar pride »Glavna« pred sodišče, obširno poroča o razpravah ter dela reklamo za gosp. dr. Furla-na. Našla se je dlaka v jajcu, ki bode vse rešila. Uboga, gmajna vkup, mi znamo in vemo vse. naši argumenti so neizpodbitni. Dvomimo, da se lake reklame pišejo z vednostjo g. dr. F., a okusi so različni. »Slovenec« se je privadil, da vsakokrat napada likvidatorja g. nadsvetnika Višni-karja, kadar se prikaže pri sodišču v imenu »Glavne«. Pri omenjenih razpravah ni imel drugega posla, kakor da je predložil zahtevane zadružne knjige. Res je anomalija, da tudi v konkurzu člani načelstva odnosno likvidatorji, ki so sami člani in na izidu pravde ravno tako interesiram, kakor t oži tel j i, zastopajo zadrugo pri sporih zaradi članstva, a te anomalije je kriv reforme nujno potreben zadružni zakon, ne pa likvidacijski odbor, ki rad prepušča zastopstvo konkurznemu upravitelju.
— Kaplan Petrič kot kandidat za št. peterskejfa župnika. Kaplan Petrič je napel vse strune, da bi postal župnik šentpeterski. Dasi ga večina župljanov ne glede na njihovo
politično mišljenje ne mara, vendar hodijo najraznovrstnejee deputacije k škofu prosit, da preskrbi Petriču šentpetersko župnijo. Vse te deputacije so seveda najete po Petriču. Kako mislijo Št. Peterčani o Petriču in o njegovih priprošnjikih, dokazuje to-le pasmo, ki smo ga prejeli iz šentpeterske fare: »Z ozirom nato, da je g. kaplan Petrič našel sebe »vredne farane«, da so šli k škofu pTosit, da postane on »njih« župnik, še ni ugotovljeno, da smo šentpeterski farani s tem zadovoljni. Gospod škof naj bi se držal najprej svojega stališča, če je res škof, potem naj bi uvaževal, kakor ste že Vi pisali, ali je Petrič za to mesto sposoben ali ne? Kako, da je gospod škof informiran, oziroma kako da on Petriču zaupa, to je njegova stvar. Stvar fara-nov pa je, da dobijo in imajo župnika, ki je — in to je menda najmanj kar smemo zahtevati, — vsaj sposoben voditi župnijski urad, posebno tako obsežen kakor je Št. Peter Da pa gospod Petrič ni tega zmožen, verjamejo danes že tudi največje tercijalke nase fare. Da ne bo gospod Škof mislil, da to ni res, mu radi po strežemo z dokazi in neredom, ki obstoji v našem farnem uradu, od kar Petrič uraduje. Navajam > za danes samo par resničnih slučajev. Nekemu železniškemu uslužbencu je umrla žena, ki je bila zavarovana. Naročilo se m u je, naj prinese od župnijskega urada potrdilo o smrti, potem da se mu bo takoj izplačalo določeno vsoto, par sto kron. Dotiču;k je napravil tozadevno pobotnico. »Potrjujem, da sem prejel K . . . . po svoji umrli ženi itd.« ter nesel to pobe tnico v potrdilo k župnemu uradu Sv. Petra. Petrič je pritisnil uradni pečat, in — zapisal: »Živi tukaj!« S to pobotnico je Sel imenovani k pristojni blagajni, in tukaj se je presti ašil ko mu je blagajnik pobotnico vrnil rekoč: »Jaz Vam ne morem "z-plačati za umrlo ženo. ker Imate uradno župnijsko potrdilo, da Vaša žena — živi«. — (Ime na razpolago). Drugi slučaj. Neki gospod je imel dva dokumenta kot prilogo pri župnom uradu cela 2 meseca. Ker mu jih niso vrnili, šel je v župnišče sam i t* vljudno prosil, naj se mu vrnejo te listine. Petrič pa se zadri nad njim: »Pustite me v miru in ne nadlegujte me. Listin itak ne potrebujete, čemu hi jih naj sedaj iskal?: Sicer bi pa te listine tako morale ostati v žnpnem uradu!« Med temi listinami sta bila tudi dva krstna lista, k: jih človek potrebuje vsak dan. Seveda bi kaplan dokumentov ne izročil iz same komodnosti, da bi mu jih ne bilo treba iskati, ako ni do-tičnik ne nastoipl z vso energijo. Tak je kandidat za šentpeterskega župnika!
— Gosp. Keržišnik iu »Slovenec« al: kako skrbe liberalci za domače obrtnike? Upravi tel jstvo Nar. doma je sedanjemu gostilničarju g. Keržišniku na podlagi obstoječe pogodbe pravilno odpovedalo irostilno v Narodnem rlcmn. Ravnotako bi bil lahko on odpovedal. Take odpovedi niso nič nenavadnega ter se prode vsak dan. Pripetile so se tudi že v rUmonu«. Da se je g. Keržišnik zatekel k »Slovencu«, čigar stranka je dosledno bojkotirala njegovo gostilno, je njegova stvar in tudi neoporečna pravica. Njegovo postopanje kaže, da se mu uavzlie klerikalnemu bojkotu v Nar. domu ni slabo jrodilo. Želimo mu, da bi se mu drugod, bodisi v »Unionu« ali pri »Fajrucštru« ae bolje godilo. Ugovarjati pa moramo »Slovenčevi« trditvi, da so »liberalci« domačina kruto postavili na cesto, gostilno pa oddali nedoriia-činu. Po »Slovencu« so pri nas udomačeni Cehi tujci. Gospa, katera bi imela priti v Nar. dom. je pravu naša ožja domačinka, namreč Kraujica in že mnogo let v Lj ubijan i dobro znana izvrstna gostilničarka. Za dobrobit domačih obrtnikov tako vneti »Slovenec« naj nam blagovoli povedati, koliko domačih gostilničarjev so že klerikalci sprejeli v »Uniouu«T Pometajte najpreje pred svojim pragom!
— Slikar Hinko Snirekar   je v
izložbi g. Me jača v Prešernovi ulici razstavil štiri risbe, ki kažejo ne samo njegov kompozicijski dar, nogo tudi njegovo tehniško spretnost in njegov zdravi humor. Ena podoba kaže začetek gostilniškega boja, druga idilo iz gozda, tretja vojaka pri vasovanju, četrta je nežen migljaj slavnemu občinstvu, naj Smre-karjevih umotvorov nikar samo ne občuduje, marveč naj jih tudi kupi. Risbe vzbujajo zasluženo pozornost; naj bi se tudi uresničilo, kar je predočeno na četrti risbi, da bi iz umetnost ljubečih src kanilo nekaj cekinov v denarnico ljubeznivega Smre-karja.
Porotno zasedanje leta 1912 se
bo začelo pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu dne 19. februarja, 28. maja, 26. avgusta in 25. novembra.
»Salonski orkester« v Novem mestu priredi v soboto, ne 20 januarja t. 1. svoj koncert v gostilni pri
»Tučku«. Začetek ob 8. zvečer, vstop prost.
Ni ae še izpametovaL France Ovniček, posestnik z Malega Slaten-ka pri Novem mestn je precej nagie jeze, njegov oče Matija Ovniček J3 pa siten, da ga vse boli. Ni čuda, če se s sinom večkrat »porečeta in tudi spopadeta. Ze lani enkrat je udaril Ovniček svojega očeta z desko po glavi. Zaradi tega je bil obsojen na 14 dni ječe. Toda tri dni pred božičem sta se zopet nekaj skregala zaradi mleka. France Ovniček je tožil očeta zaradi žaljenja časti in je dobil oče tri dni zapora. Po obravnavi sta drug drugega toliko časa zbada-la, da je pograbil France Ovniček prsten vrč iu ga razbil na očetovi glavi. Pač lepa slika uažega dobrega vernega ljudstva.
Krave je vtihotapljala. Franca Jenič iz Velicega Slatenka pri Novem mestu skupi j u je vse, najraje pa iz Hrvaškega vtihotapljeno živino, ker pri njej največ zasluži. Bila je radi podobnih dejanj že opetovano kaznovana, pa vse nič ne izda. V soboto 2. decembra je gnala čez Gorjance tri krave,ki jih je prejšuji dan, v petek kupila v Karlovcu. Gnala je krave čez Gorjance s svojo hčerjo Franico tako zgodaj, da je bil Še mrak. Tudi je imela glavo čisto zavito v robec in je pačila hojo, vendar so jo dobro spoznali cestarjevi na Vahti, ki so govorili dva dni preje ž njo, ko je šla v Karlovac. Res je, da je krave najbrže ceno kupila, pa bodo nemara le drage in bo gotovo izguba pri njih. Morda profitira kako hrano iu stanovanje na državne stroške.
Tudi miroljubna družiua. Jože Gašperic, posestnik iz Biške vasi pri Mirni peći t*e ga včasih rad naleze, zato ga ne morejo živega videti njegova žena Marija in njegov sedemnajstletni sin Jože Gažperič mlajši ter njegova tašča Marija Kužnik. Opetovano se spravijo nad njega vsi trije i u ga nabunkajo. Tudi dne 30. decembra je prišel Jože Gaš peric star. nekoliko vinjen domov. Žena ga je začela klofutati, on pa jo je suval v prsi in obrcal. Prihetela sta na pomoč Mariji Gašperič njena mati iu njen sin iu so dodobra zdelali hišnega gospodarja, ki je moral bežati iz hiše. Naznanil pa je vso zadevo sodišču, ki bo imelo priliko izreči so. kdo je pravzaprav gospodar v hiši.
Nasilen odgnanec. Na novega leta dan so po odgonu prignali postopača Tomaža Perza v njegovo domovinsko občino Srednjo vas pri Kočevju. Zupan Sigmund mu je dajal hrano in stanovanje, dokler Perz ne dobi dela. Toda Perz ni iskal dela in nagajal ljudem, kjer je mogel. Nastopal je zelo nasilno. V Sigmnndovi gostilni si je hotel žganja kar natikati po sili in seveda brezplačno. S silo so ga morali odpraviti. Dne 2. januarja je prišel v gostilno Magde Tschinkel in zahteval cigarete. K«» so mu jih dali, jih je hotel zagrabiti kar celo pest, pa so mu jih dali samo en par. Nato je hotel šiloma vzeti žgranje. dat so mu komaj ubranili navzoči prosti. Nazadnje je prišel Perz v gostilno Marije Krenu, s katero se je začel kregati in bi jo bil pretepel, če hi ga ne bili gosti zgrabili. Naslednjega dne, 3. januarja je prišel k hiši Matije Finka in je svetil s slamo okoli. Poslali so po orožnika, ki ga je aretoval. Perz je pa nenadoma zgrabil za cev puške, ki jo je hotel orožniku iztrgati, pa se mu nt posrečilo. Perz, ki je star okoli 35 let. je bil že opetovano zaprt in si ve dobiti po zimi ceneno hrano in stanovanje. Ce ga pa primejo po leti, se dela nekoliko prismuknjenega.
Detomor. Marija Dragog po domaČe »Mikova«, devetnajst letna posestnika hči iz Tri buč št. 2 je precej pobožno deklo in je prav pridno zahajala v cerkev. Toda zgodilo se ji je, kakor se je že neštetim pred njo: prišla je izkušnjava iu deklica je padla. S strahom je opazila, da svojega novega stanu ue bo mogla več dolgo skrivati. In res so kmalu začele jezikati stare brezzobe ženičice, da bodo Mikov i iskali babice. Marija Dragoš in njena mati Ana pa ste zagrozili s tožbo vsakemu, kdor bi raz-nasal in razširjal take vesti. Na g!as se potem ni več govorilo, šušljale pa so si ženice med seboj. Na sam božič pa je izbruhnila ta govorica s po-dvorjeno silo na dan, ker Marije Dragoš ni bilo par dni na izpregled, ko pa je zopet prišla, je bila bleda in prepadena. Izvedeli so za to orožniki, ki so začeli preiskavati. Sprva so Mikovi kratkomalo vse tajili. Nazadnje pa je priznala Marija Dragoš, da je porodila ponoči 20. decembra dete moškega spola in da ga je položila nazega na tla v vežo, potem zjutraj pa ga šla zakopat v kot hleva. Ko so orožniki začeli na Dokazanem mestu kopati, so našli res mrtvo dete moškega spola. Zadevo ima zdaj sodišče v rokah.
Nova oroinlaka P—taja. S 1. februarjem t. 1.. otvorijo v Dobrničah pri .Mokronogu novo oroiniško postajo, ki je seveda že dolgo prepo-trebna. Ali je povzročil otvoritev te
postaje prejšnji župnik v Dobr^oaK Kralj s tem, da je v cerkvi grozil ljudem z revolverjem, ali pa poslanec dr. Zaje, kateremu so se pri zadnjih volitvah v Dobrničah pred Velikoločani hlačice tresle, to še ni pojasnjeno.
Prememba posesti. V prija&uem. slogu in zelo ekonomično zgrajena vila Fiseherjeva v Kandiji jc bila na javni dražbi prodana za 8000 K ponudnikoma g. E. Kastelicu iu g^ Klemenčiču. — Poslopje g. Kovača v Kandiji, kjer je poštni urad in velik«* zaloga piva delniških pivovaren, je bila prodana na dražbi za 18.900 kron kupcem gg. Kopaču, Pavčiču, Štefanoviču, Vintarju in Murnu. K poslopju spadata gozda v Rasnem in Paležu. — Vilo »Štrajner« je kupil g. Miha Kastner iz Ljubljane.
Lovska. Prav zanimiv je doživljaj, katerega opisuje g. dr. K. v; »Slov. Narodu« z dne 9. t. m. s svojim Rjavčkom, jazbečarjem, nota. bene! Opozarjam lastnika Rjavčka na opombo v resnem, a neredno izhajajočem lovskem listu. »Pravi« lovec navadi svoje brake donašati žive zajce, se on d i čita. Dolgo trapim po lovih, mnogo sem čital lovskega, a o takih psih se mi niti sanjalo še nL Vrednost Rjavčka je tedaj nepobitno velika. Ako nam je lovska sreča mila — »vremena Kranjcem h *k> se zjasnila«, — in poiščemo še psico, ki ima tudi prirojeno lepo lastnost, donašati žive zajčke, vzredimo si po njih čisto novo, svetovno vredno pasmo lovskih psov. — Rjaveek privleče lovcu zajca za »rep«, psiea za »ušesi«, naraščaj tedaj na oba načina h krati, seveda čisto žive, po otročje veka joče zajce. Smoduik, ki se je ravnokar podražil, bo zopet na pel zastonj. — -v.
Izredne strelne vaje. Jutri zjutraj odkoraka naš domobranski-gor-ski polk s svojo godbo na strelne vaje v Bač pri Šentpetru. Tam bode devet dni in se potem zopet peš povrne nazaj v Ljubljano. Ko bode šel nazaj, mu pride nasproti kot sovražnik cela ljubljanska posadka in se bode bržkone v ljubljanski okolici vnela bitka. Tem izrednim strelnim vajam bode ves čas prisostvoval korni poveljnik.
L krade na je bila včeraj zjutraj na Dunajski cesti mlekarici Ivani Se ver je vi z vozička pločevinasta posoda, v kateri je bilo tri litre mleka.
Tovorni čoln je snoči priplaval po Ljubljanici proti sv. Jakoba mostu. Ko ga je voda zanesla h kraju, ga je potnik g. Ivan Vrstovšek ustavil in privezal, kjer se sedaj čaka svojega » odrešen ja«.
Posebno veselje ima neki delavec v Vodmatu s samokresom. Kadar se ga nekoliko naleze, pa začne streljati na ulici in tudi v stanovanju. Ker se pa strankam to početje zdi le prenevarno, so poskrbele, da se možu ta zabava izbije iz glave.
Izgubil je g. Peter Matelič zlat prstan i rdečim kamnom. — Arhitekt g. Edvard Pollak je našel srebrno žepno uro, katero dobi lastnik nazaj v Gosposki ulici št. 17.
Popravek. V snočnji številki izostale so po neljubi pomoti v notici: »Mojstra v sleparijah . . .« besede: »v najem gostilniške prostore« in se bi imel stavek pravilno glasiti: »Njegova žena je pa oddala v najem gostilniške prostore v svoji od staršev podedovani hiši . . .«
Narodna obramba.
Za družbo sv. Cirila in Metoda shi rrikoledovala gg. Gartner in De A neona na Silvestrov večer v Mestnem domu ob veselici »Ljubljanskega Zvona« 6 K 30 v. Hvala!
Na Silvestrov večer je nabral za družbo sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Volariča pri Robiču g. Andrej Skočir pri zbranem veselem omizju
9 K. neimenovan pa je daroval 1 K
10 v za »tista, beseda, ki nežna m reče Denar se je poslal direktno Družbenemu vodstvu in se darovalcem zahvaljuje najtopljejc. Gdč. Mar. Le-gatova je poslala Družbi rodoljubne pozdrave iz Logatca in 14 K 60 v. katere je nabrala v prav prijateljski družbi pri narodnjaku g. Korenča-nu. G. Anton Gnus, uadučitelj m Dol u pri Hrastniku, je poslal Družbi o K 78 v, katere je nabrala njegova hčerka na Silvestrov večer v gostilni g. Fr. Lažni k a od članov »Prostovoljnega gasilnega društva na Dolu«. G. Gregor Peternel, gostilničar v Poljanah pri Skofji Loki, je poslal Družbi 26 K 28 v, katere je nabrala gdč. Rozinka Jesenkova na Silvestrov večer v njegovi gostilni. Ob od-hodnici g. Albina Zeleznika, poštnega oficijaia v Ljubljani, nabralo se je pri ge. Kocniurjevi v Št. Petru na Krasu 7 K, katere je poslal Družbi g. postni asistent Vinko Janežič. Gospod trgovec in posestnik Tihomil Jenko iz Podgradavlstri jeob poroki a gospodično Terezijo Damjanovo dne 7. t. m. položil na oltar narodne ljubavi sto kron; 50 K v dar Družbi sv. C. in M. v Ljubljani in 50 K v dar Družbi sv. C. in M. za Istro in osvedočil na vzoren način, da je do-
«10jen em blaspokojnega rodoljuba g. Slavoja Jenka. Poročencema želimo najobilnejšo srečo. lekrena hvala!
Narodno blago za družbo sv. Cirila in Metoda. Prva slovenska zaloga čaja in ruma v Ljubljani, Rožna Ttliea 41, je poslala Družbi prispevek 60 K za drugo polovico 3. leta. Ta kupčija se je vsled premile zime letos skrčila nekoliko, vendar naj pa vsak, ki čaj uživa, daje redno prednost temu po kakovosti najboljšemu blagu. G. P. Magič, veletržec v Ljubljani, je poslal že peti stotak od prodanih narodnih znakov. To je pač znatna vsota, katero je prikupčeval za našo Družbo rodoljubni g. Mag-dič, čegar trgovino priporoča narodna požrtvovalnost gospodarjeva in solidnost same trgovine in njenega blaga. Priporočamo vsem zavednim Slovencem, da takoj v začetku leta in potem vstrajno celo leto delu« jejo vsestransko za družbo sv. Cirila In Metoda, da ne bodemo jeseni zopet v strahu čitali poročila, da je Družba tudi to leto nazadovala!
Društvena naznanila.
Narodni čitalniei v Ljubljani je
k njeni 501etniei 6. t. m. poslal gospod ravnatelj Ivan Hribar sledeče pit mo: »Ker sem tako prehlajen, da ne morem iz hiše. ne morem se žali-bog udeležiti tudi priredeb ob čitalnični oOletniei. Zato Vas prosim, da sprejmete na 501etnici moje iskrene čestitke: Ljubljanska čitalnica bila je v početku svojega obstanka rodoljubne ognjišče, okoli kateresra se je zbiralo vse, kar se je zavedalo dolžnosti do svojega naroda; iz nje nikla 30 kasneje skoro vsa narodna društva ljubljanska. Mi sodobniki niti ne moremo po zaslugi oceniti znamenite vloge, katero je vršila ljubljanska čitalnica v dobi narodnega preporoda; šele bodočemu zgodovinarju bode to mogoče.«
Zborovanje zdravnikov. Vdovski in sirotinski pokojninski zaklad dru-jftva zdravnikov na Kranjskem Jina svoj občni zbor dne 2H. t. m. ob pol 7. zvečer v hotelu »Tratnika v Ljubljani. Isti dan je v Istem hotelu oi| 7. uri zvečer redni občni zbor društva zdravnikov za Kranjsko.
Društvo inženirjev v LJubljani
naznanja, da se vrše društveui sestanki redno vsak 2. in 4. četrtek v mesecn in sicer za sedaj v gornji sobi restavracije pri »Roži« vsakokrat ob 8. zvečer. Prvi sestanek je danes v četrtek. Na sestanku preaava g. ing. Vinko S t e r g a r.
Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev
priredi v soboto dne 20. januarja i. 1. v veliki dvorani Narodnega doma plesni venček, h kateremu se slavno občinstvo najvljudneje vabi. Godbo oskrbuje si. kapela c. in kr. pešpolka vitez pl. Milde iz Celovca. Začetek ob 8. zvečer.
Šišenskega   Sokola Silvestrov
večer ae je obnesel nad vse pričakovanje dobro, posebno kar se tiče nu-denega sporeda. Kakor ponavadi, je bila dvorana pri Kankertu premajhna za toliko število obiskovalcev in jih je moralo mnogo oditi radi priman j kovanj a prostora. Telovadba šestih telovadcev na bradli je pod vodstvoca br. Drenika uspela tako sijajno, da je bilo občinstvo očarano, videč doitnače telovadce težke in komplicirane vaje proizvajati s tako lahkoto in preciznostjo. Igra in inra-mornati kipi so uspeli povsem dobro in videlo se je, da so se sodelujoči potrudili, da so svojo nalogo z lepim uspehom rešili. O polnoči je naposled društveni tajnik v jedrnatem nagovoru poudarjal glavne točke razvoja Sokolstva v minolem letu v Šiški ter, navdušujoč občinstvo, naj podpira po svoji moči svojega Sokola v na-daljnem delu in razvoju, vpeljal navzoče s kratkim novoletnim voščilora !* novo leto. Obenem se zavesa dvigne ter se prikaže krasna, dobro premišljena in pomenljiva alegorija. Ves čas je sviral društveni orkester neumorno ter se je pri njegovih zvokih vršil animiran ples in živahna aabava do ranega jutra. Mi pa žejimo krepko razvijajočemu se šišenskemu Sokolu še mnogo tako uspelih prireditev — Čim preje pod lastno streho za Šiško tako potrebnega. Sokolskega doma.
Litijski vaditeljski zbor Sokola Litlja-Šmartno priredi dne 21. t. m. pri g. Lajovicu »Turško noč«. Vse prijatelje Sokola opozarjamo na to, kajti kdor hoče preživeti »eno noč na Turškem«, gotovo ne bo zamudil prilike.
Kamniška podružnica slovenske* ga planinskega društva priredi v nedeljo, 14. januarja 1912 ob 7. v gostilniških prostorih gosp. Jakoba Malovrha v Kamniku »Planinski zabavni večer«.
Sokol v Železnikih priredi v nedeljo 21 t. m. ob 7. zvečer veliki plesni venček v dvorani brata G. Thalerja, na katerega se vsi prijatelji društva vljudno vabijo.
Gasilno drnšivo v Postojni priredi v nedeljo 14. t. m. v prostorih hotela »Jama« (Ribnik) predpustno
veselico.
Prostrta.
iz pisarne slovenskega gledališča. Danes zvečer ae igrajo enodeJanke: »Jeftejeva hči« (F. Cavalottija), nato »Fric« (H. Sudermanna) in končno »V eivilu« (G. Kadelburga). Prestava nepar. V soboto predstava za par.
»O našem ženstvu v Prešernovih časih« bode predaval g. profesor dr. Fran 11 e š i Č v petek, 12. t. m. cb 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Opozarjamo zlasti ljub-licnske Slovenke vseh slojev na to ve Uza ni mi vo predavanje.
Umetnost.
Koncert »Glasbene  Matice« bo
v nedeljo, dne 14. januarja 1912 zvečer ob pol osmih v veliki dvorani hotela »Union« pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelujejo: gospa Pavla Lovšetova, koncertna pevka (sopran), orkester »Slovenske Filharmonije« in pevski zbor »Glasbene Matice«. Spored: 1. Anton Lajovic: a) Capriccio. b) Audan-tc. Svira orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika g. V" Talicha. 2. a) dr. Gojmir Krek: Biatje, v kolo se vstopimo! b) Oskar Dev: Tihi veter od morja... c) dr. Gojmir Krek: Barčica. č) Josip Miehl: Atila in ribič. Balada. Pesmi za moški zbor. Poje moški zbor »Gl. Matice«. 3. a) Fran Gerbie: Pozimi, b) Emil Adamič: Večerna pesem, c) Stanko Premrl: Pesem žrjavov. Pesmi za mešan zbor. Poje pevski zbor »Glasbene Matice«. 4. Viktor Parma: Povodni mož. Balada za tenorski in sopranski solo. mešan zbor in orkester. Besedilo zložil dr. France Prešeren. Sopranski solo soje gospa Pavla Lovšetova, tenorski solo poje g. Leopold Kovač, član pevskega zbora »Glasbene Matice«.
Književnost.
— Ljubljanski Zvon«. Vsebina januarskega zvezka: 1. Oton Župančič: Pesem žebljarjev. — Jezero. 2. Rado Murnik: Hči grofa Blagaja. F? c man. (Dalje). 3. Ivan Cankar: Monna Lisa. (Dalje prihodnjič). 4. Vojeslav Mole: Češka in ;*djska umetnost na Dunaju, o. Fclieijan: Kmet Elija. 6. Jos. Premk: Krona v višavi. (Dalje prihodnjič.) 7. L. Pin-ter: O krajnih imenih. 8. Književna poročila. Ant. Debeljak: Emile Zola, Polom. — Dr. Vinko Zupan: Lubor Niederle, Slovanski svet. — J. Polja-nec: Ilustrovani narodni koledar 19i2. — Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — —in—: Slovenski sokolski koledar za leto 1912.
— J. Wester: Fra. Lovro Mihačevie, Po Albaniji. Razni zapiski. Š.: t Dr. Edvard Volčič. — *f Martin Petelin.
— t Rndolf Vrabl. »Slovenski ilustrovani tednik«.
Razgled po slovanskem svetu.
— Konec hrvaškega parobrod* stva v Adriji. Hrvaškim listom poročajo iz Senja, da bo »Hrvaška paro-brodna družba« ustavila promet, ker ne more več vzdržati konkurence »Ungaro - Kroate«, madžarskega podjetja, pri katerem pa je, žal, udeležen tudi hrvaški kapital. »Ungaro-Kroato« podpira madžarska vlada z vsemi sredstvi ter ji naklanja vsako leto milijonske podpore, »Hrvaška parobrodna družba« pa je bila navezana zgolj sama nase. Opetovano je sicer zaprosila podpore ori hrvaški vladi, toda vse njene prošnje so ostale brezuspešne. Hrvaška vlada ima pač v izobilju denarja v najsigurnejše agitacijske namene, nima pa denarja za narodne svrhe. »Hrvaško paro-brodno društvo«, na čegar ladjah so se doslej vile hrvaške narodne zastave — edine v Adriji, je torej posvečeno propadu, ker ga ne podpirajo tisti, katerih sveta dolžnost bi bila, da podpirajo vse, kar je hrvaško.
— Slovanska narodnopisna ras-stava v Pragi. Letos se priredi v zlati Pragi slovanska narodnopisna razstava. V Pragi in po vsem slovanskem svetu se že pripravljajo na to razstavo, samo Slovenci še ne vemo o njej ničesar. In stavimo sto proti eni, da ne bomo sploh na ti razstavi zastopani, ali pa tako klavrno, da bo nas lahko sram pred vsem svetom. Bolgari in Srbi bodo imeli na razstavi svoje posebne oddelke in paviljone. Srbska vlada je dovolila v svrho, da se omogoči častno zastopstvo srbskega naroda na tej slovanski etnografski razstavi, 50.000 di-narov. Približno enako vsoto je določila za razstavo tudi bolgarska vlada, —
— KHsa v društva slovanske vzajemnosti« Društvo slovanske vza-
jemnosti v Petrogradu je v zadnjih lotih mnogo storilo na probuji slovanske narodne zavesti med rusko družbo ter si v tem ozira pridobilo sa alovanstvo velikih zaslug. Njegov predsednik je bil simpatičen Nikolaj Homjakov, bivši predsednik go-sudarstvene dume. Homjakov je s svojim imenom in ugledom pridobil društvu mnogo simpatij. Kakor poroča »Novoje Vremja«, je sedaj Homjakov odstopil kot društveni predsednik« kar je v javnosti povzročilo veliko senzacijo, zlasti, ker ne navaja nobenega vzroka za ta nepričakovan korak. Vodstvo društva je prevzel podpredsednik profesor Behtje-rev, znani navdušen Slovan, ki priredi letos v Petrogradu vseslovanski kongres za narodno zdravstvo.
Izpred sodišča.
Kazenske rasprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
Avtomobil. Na Dunajski cesti pred železniškim prelazom je povozil koncem lanskega leta tovarnar Ivančič v Medvodah neko Marijo Šarcovo, že precej staro, a še vendar krepko ženico, ki je nesla na glavi jerbas poln zeljnatih glav. Marija Sarcova prizna, da dobro slišj, dobro vid: in da ji tudi v hoji še marsikatera mlajša ni ko«. Bilo je okoli pol 6. zvečer, ko se je pripeljal Ivančič od Sv. Krištofa z avtomobilom, katerega je preskušal v svrho nakupa, z zmerno hitrostjo 15 km. Da je moral Ivančič hitrost res zmanjšati, priča tudi dejstvo, da je že pri Sv. Krištofu opazil, da so železniške za-tvornice zaprte. Tudi Marija Šare je videla že pod pokopališčem avtomobil, vendar pa je mislila, da ga bo še prehitela in je skočila čez cesto. Pozabila pa je, da ima na glavi težak jerbas, ki jo je pri boji zelo oviral. Avtomobil se je bližal, Ivančič je dajal signalna znamenja, ženica se je umikala sem in tja, lovila se je z avtomobilom ki se ji je tudi ogiba! in jo končno zadel z desnim nastavkom. Podrl jo je na tla. kjer je obležala nezavestna. Ko so jo prebudili je šla oprta na neko tovarišaco sama demov, kjer se je vlegla in ostala več dni v postelji. — Cela zadeva je prišla pred državno pravdništvo, ki je pa po dovršeni preiskavi izročilo spise okrajnemu sodišču, kjer se je vršila včeraj obravnava. Priče so z malimi izjemami potrdile zgoraj navedeni dejanski stan. Zagovornik tožencev je predlagal v očigled temo oprostitev, ker toženca ne zadene nobena krivda. Ce bi pa sodišče bilo mnenja, da je Ivančič morda kršil cestno-avtomobilske predpise naj izroči celo zadevo magistratu. Odškodninskih zahtev zastopnik zasebne ob-tcžiteljice ni navedel, češ da jih bode označil v civilni odškodninski tožbi. Sodnik je nato objavil oprostilno sodbo.
Za sina. Posestnik I. Č. v Pod-borštu se je zagovarjal včeraj pred okrajnim sodiščem zaradi vmešavanja v uradno poslovanje orožnika. Mož se zna spretno zagovarjati, ker je že vajen sodišča. Zadnjič je bil kaznovan na 1 leto zapora zaradi boja, za druge slučaje pa pravi, da ne ve koliko jih je bilo, ker si takih reči ne zapiše. Bilo je v decembru lanskega leta, ko je prišel k njemu na dom orož. stražmojster E. poizvedovat o zadevi njegovi sina, ki je zabodel nekoga z nožem. Mož je s početka z orožnikom prav lepo govoril. Ko mu je pa orožnik omenil njegovega sina, se je razjezil, začel razsajati in odpravil orožnika z besedami: »Jaz nič ne povem, tudi to nobenega nič ne briga, fant je imel prav, še več bi inn jih žiher dal.« Stari grešnik se zagovarja, da je bil tako pijan, da ne v* kaj je govoril. Pil je tisti dan »li-kef« in na to je izpil še sam 4 litre vina. To mu je povedala pa šele drugi dan njegova žena in gostilničar. To pa je glasom izpovedi orožnika neresnično. Sodnik je vpo&^eval v polni meri olajševalne okolšČine in je obsodil obtoženca le na 5 dni zapora z enim postom, kar je možakar tiho sprejel.
•    e *
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Zgledni tretjerednlk. Jože Peteline, po poklicu krojač, je bil vratar v bolnici usmiljenih bratov v Kantini. Bil je jako pobožen in veren katoličan in zgled Šmihelskim tretje-rednikom in prvi pri vsaki pobožno-sti. Toda draginja raste na vseh koncih in krajih, le Jožetu Petelinen niso hoteli usmiljeni bratje zvišati plače. Sklenil si je sam pomagati in prav na krščanski način. Začel si je prilaščati vsakovrstno blago, ki mu je bilo poverjeno v varstvo. Platno, sukno, kute, prti, rjuhe, blazine, testenin«, rozine, sol, sladkor, vino, je-sih. fižol, nože, žlice, vilice, krtače, brisače, nič ni bilo tako varno, da si re bi privoščil Peteline za samovoljni priboljšek svoje plača. Blaga seveda ni skrival v bolnici, ampak ga je nosil k svoji ljubici Miciki Johan, ki je živela pri svoji materi Ani Jo-
han na deset minut od bolnice oddaljenem Brodu. Kajti vkljub temu, da je bil Peteline oženjen, se v svoji goreči ljubezni ni bal, privoščiti si sladkih uric pri svoji Miciki, ki jo je zalagal z blagom. Obe, Micika in Ana Johan, hči in mati, sta bili zgled Marijinim devicam in tretje rednicam cele fare. Zato se nista bali, sprejemati pošteno nagraolieno blago v svoje varstvo. Jože Peteline pa tudi ni pozabil svoje ženo v Račji vasi in ji tudi po&iljal nakradenega blaga po preudarku in potrebi. Toda ceia stvar je prišla orožnikom na nos, Jože Peteline, Ana in Micika Johan pa pred sodnijo, kjer je dobil Jože Peteline radi hudodelstva tatvine 2 meseca ječe, poostrene s postom za priboljšek in zgledni tretje-reduici Ana in Micika Johau zaradi prestopka deležnosti tatvine po 14 dni zapora. Zoper ženo Antonijo Peteline pa se je odstopilo kaz. postopanje okrajn. sodišču v Kostanjevici. Tretjeredniki in Marijine device bi pa že lahko vedele, »da bog vse vidi, bog vse ve, greh se delati ne sme!«
Razne stvari.
* Dragi avstrijski dreadnougbt.
Dunaj, 10. januarja. »Fremden-blatt« poroča, da bodo drugi avstrijski dreadnought spustili meseca marca v morje.
* Hči ubila mater. Lvov, 10. januarja. Blazna trgovčeva hči Dick-mann je s sekiro ubila svojo spečo mater. Deklico so odvedli v blaznico.
* Zrakoplovstvo. B e r o i i n , 10. januarja. Včeraj se je na letališču Johannistal ponesrečil vojaški avi-atik poročnik Kerske s svojim aparatom. Kerske je bil smrtnonevarno ranjen, zrakoplov je uničen.
* Eksplozija v Ruelle. Pariz, 10. januarja. Vsled eksplozije v Ruelle je do zdaj umrlo 16 oseb, ker je osem ranjencev tekom dneva umrlo. Raz-ventega so potegnili izpod razvalin 10 delavcev, od katerih je večji del smrtnonevarno ranjen.
* Crnogorski prestolonaslednik ima srečo v igri. Budimpešta, 10. januarja. »Bndapesti Hirlap«, ooroča s Cetinja, da je imel prestolonaslednik Danilo v Monte Carlo veliko srečo. Govori se, da je priigral 700 000 frankov. Prestolonaslednik je denar takoj poslal svojemu očetu.
* Oficirski sluga tat in samo* morilec. Lvov, 10. januarja. Ca»t nie&i sluga Janez Grvguš. ki je siu-žil pri nekem polkovnem zdravniki* 80. pešpolka, je vlomil v blagajno zdravnikovo ter ukradel iz nje ve*"jo vsoto denarja. Ko se je zdravnik vrnil, je dobil v svojem stanovanju slugo mrtvega. Sluga se je ustrelil.
* Methvlalkohol.    B e r o 1 i o ,
10. januarja. Včeraj se je zopet ena oseba zastrupila z methvlalkoholoai. V Moabitu je umrl neki delavec pod istimi simptomi, kakor so se pojavili pri azilistih. Zastrupljeno žganje je delavec kupil v neki destilaciji. Kakor se »Morgenpošti« iz Bologne poroča, sta tam umrli dve osebi zaradi zavžitja methvlalkohol a. Deset drugih oseb je pa težko zbolelo. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
* Nova dijamantna polja v Afriki. V par tednih je vzrastlo v južni Afriki, na bregu reke Vala mesto z 12.000 prebivalci, na mestu, kjer je dozdaj stala osamela farma Bloem-hof. 12.000 ljudi namerava obogate-ti z dijamanti, ki se baje nahajajo tam. Prve dijamante so našli pred par meseci. Stvar je ostala precej časa tajna, vendar je prišla polagoma v javnost. In od te dobe so šli skoraj vsi iskalci dijamantov v Afriki v Bloemhof. Dozdaj se še ni slišalo, da bi kdo izmed teh postal bogat, pač pa so obogateli gostilničarji in trgovci. Tako se poroča iz Johannes-burga, da je imetnik navadne gostilne v enem mesecu zaslužil 28.000 mark čistega dobička. Cela vrsta malih javnih kuhinj ima po 6000 mark čistega dobička.
* Ogrski ciganski primas igral pred kneginjo Windisehgraetzovo. Budimpeštanski »Az Est« pripoveduje, kako je ciganski primas igral pred soprogo kneza Otona Windischgrae-tza, rojeno nadvojvodinjo Elizabeto. Na izrecno zahtevo kneginje je prišel pred par dnevi na Dunaj znani ogrski ciganski primas Janes Toll in igral v dvorani hotela »Bristol« pred kneginjo in njenimi gosti. Ciganskemu primasu je bilo naročeno igrati enotne ogrske melodije. Koncert se je začel ob 10. zvečer in je trajal do 4. zjutraj. Koncem koncerta je podala kneginja ciganu roko ter se mu zahvalila za muzikalični užitek.
* Beli sajei. V Sibiriji so vsi zajci poleti sivi, pozimi pa beli. En zajec stane 25 kopejk. Če jih kupiš 10, dobiš jih celo po 15 kopejk. Iz zajčjega mesa delajo salame, takozvane »diči kolbasv« (divje klobase). Pri nas je pa beli zajec taka znamenitost.
* Jules Varne in Bolgar. Zanimiva sodna razprava se je te dni vršila v Parizu zoper dediče slavnega romanopisca  Jules Verneja, Neki
Bolgar je bil tožnik. L. 1898. je napravil Michel Verne, sin romanopisca, potovanje po Donavi. Na parni-ku je potoval skozi Bavarsko, Avstrijo, Ogrsko na Balkan. Med vožnjo se je seznanil z nekim Bolgarom. Ko sta se poslovila, sta si dala vizitke. Bolgar se je imenoval: Jakel Se mo. trgovec v Ruščuku. To ime je ugajalo staremu Jules Verneju. Jules Verne je takrat pisal roman »Donavski pilot« in je takrat brezdvonv no vporabil opazovanja svojega sina. Enemu junaku v tem romanu jc dal Verne ime Jakel Semo. Ta junak je bil tudi rojen v Ruščuku. Ni pa v celi Bolgariji Človeka, ki bi imel to •me in ki bi bil rojen v Ruščuku. Vendar pa Semotu to ni ugajalo, posebno ker v romanu ni bil nič kaj dobro opisan. In tako je zdaj toži1 dediče za odškodnino v znesku 50.000 frankov. Izvedenci so se izrekli proti Bolgaru in tudi sodišče najbrže ne bo ugodilo njegovi tožbi. Sicer so pa v romanu hitro izpremenili Jakelja Semota v Jakoba Ogulja.
* Menične poneverbe gledališke igralke. Dunaj, 10. jan. Dunajsko deželno sodišče je izdalo za tirledalisko igralko Marijo Epersted, imeno-V9TO »Mia Ferrari«, rojeno 30. dec* 1SSG. v Berolinu, tiralnico, ker je osumljena goljufije. Obdolžeua je, da je na neki menici, glaseči se na 30.000 kron, ponaredila akcept nekega grofa.
• Od nočnega Čuvaja ustreljen. V Sblaudersu so trije fantje napadli nočnega čuvaja, ko je ravno ki;cal polnočno uro. Hoteli so mu iztrgat! Palico, v katero je vdelana puška in kakršna je še vedno v navadi v* onih k rs jih. Napadeni nočni čuvaj se j« branil. Pri tem se mu je orožje skoraj gotovo izprožilo ter smrtnone varno zadelo enega od napadalcev. Prej eljali so ga v Meran, kjer je umrl
• Aprovizacija Pariza z mesom. Pariz, 9. januarja. V Bordeau* je prišel veliki parnik »Admiral Evclmans« z 2000 volov iz Seoearala. Vole so takoj odpeljali v pariško klavnice. To je prva pošiljate v klavne živine iz francoskih kolonij.
* Požar v Newyorku. N e w -york, 10. januarja. O požaru eqai-table - palače še poročajo: Vsa "iko-da znaša kakih dvajset milijonov dolarjev. Ogenj je uničil 160.000 polic, vendar imajo duplikate. Ogromno, osmokotno poslopje je bilo podrbno velikanskemu ognjenemu stebra. Grozno je bilo, ga pogledati. Požar se je videl na daljavo 35 kilometrov V bližini je vladala velikanska vročina. Ogromna zgradba je pokala ter se z velikim truščom zrušev^la. NewyorŠka požarna hramba je zaprla vse ceste. Odigravali so se strašni prizori. Več ognjegascev je skočite, ko je ogenj prodrl streho, s streh; ter obležalo popolnoma zmečkanib Tudi načelnika požarne hrambe po grešajo. Najbrže je zgorel. Ravnatei,; safes - deposits - družbe, ki je iroođ. v palači svoje prostore, je zbežal v jeklene prostore palače ter se tam skeraj spekel. Palača sama je bila vredna 48 milijonov mark. — Ne v-v o r k , 10. januarja. Zadnja policij ska poročila pravijo, da so bile pri požaru tri osebe usmrčene, dve pogrešajo, sedem je bilo pa poškodovanih. Eq ni table - družba poroča, d& so oboki nepoškodovani. Vrednote? papirji v vrednosti 200 milijonov de-larjcv, ki so tam shranjeni, najbrže niso zgoreli.
Telefonska in brzojavna poročila.
Malisori. — Nova vstaja. — Avstrija*
Dunaj, 11. januarja. »Keichs post« poroča iz Podgorice, da so prišli načelniki Malisorov pretekli teden k avstrijskemu generalnemu konzulu in mu izjavili: »Prepričani smo, da turška vlada nam danih obljub ne bo izpolnila. Pričakovati je torej spomladi nove vstaje v Albaniji. Lansko leto je bila Črna gora naša edina opora, Avstrija pa, ki smo jo smatrali za svojo prijateljico, nas je pustila na cedilu. Prosimo vas, da vprašate na Dunaju, ali se hoče avstrijska vlada potegniti za nas ter prisiliti Turčijo, da izpolni dane obljube. Če Avstrija tega ne bo storila, bomo potrkali na druga vrata, ki se nam bodo gotovo odprla. Avstrija naj torej pomisli, kaj je v njenem interesu. Modus vivendi nad nami in Turčijo je nemogoč. Mi čakamo na odgovor.«
Dunaj, 11. januarja. V merodaj-nih progih priznavajo, da so se albanski voditelji obrnili na avstrijskega generalnega konzula, na dragi strani pa zatrjujejo, da ima Turčija najboljšo voljo, izpolniti svoje obljube v najkrajšem Času Že zato, ker je v njenem interesu, da ohrani mir v Albaniji.
Dunaj, 11. januarja. »Reichs-post« poroča iz Skadra, da so se tam pred kratkim uprli dosluieni vojaki in zahtevali svoj odpust iz vojaške
obveznosti. Na potu v Pf igran pa ao jih zajeli orožniki. Vnel ae je boj, v katerem je nekaj dosTuienih vojakov
padlo. Droge so orožniki zvezali in odpeljali v sk a drsko trdnjavo.
Skupni finančni minister odstopi.
Dunaj, 11. januarja. »Oesterr. Volkszeitung« oficijalno glasilo mn sog a Nationalverbanda poroer iz baje zanesljivega vira, da 1k> tržaški namestnik princ Hohculohe naslednik skupnega finačnega ministra Buriana, ki baje v kratkem od. ■topi«
Nemški radikalci.
Dunaj, 11. januarja. Snoči ae je vršilo tu veliko nemško radikalno zborovanje, na katerem je govoril tudi poslanec Wolf. Nemški radikalci imajo namen, prisiliti nemški »National verband«, da se prilagodi radikalnim težnjam, sicer bodo šli nemški radikalci svojo pot.
Sestdesetletnica Gessmannu.
Dunaj, 11. januarja. Bivši minister in voditelj krščanskih socijal-cev Gessmann slavi danes v &viei, "vjer živi v prognanstvu, svojo šestdeset letnico.
Skodove delnice.
Dunaj, 11. januarja. Navzlic uradnim dementijem, da privatne družbe ne bodo udeležene na gradnjah novih ledij, so Škodo ve delnice aopet poskočile za 6 K.
Požari.
Dunaj, 11. januarja, V palači nadvojvode Friderika je izbruhnil danes ob pol osmih zjutraj požar. V
dveh sobah so se vneli tramovi na -tropu. Požar se je hitro razširil čez postranske dele velikega poslopja. Požarni brambi se je šele po dveur-nem napornem delu posrečilo požar omejiti in udušiti. Cela vrsta aparte-njertov je uničena. Med temi tudi >alon nad vojvodi nje Izabele Marije, ki se v kratkem poroči a bavarskim princem. Škoda je zelo velika. Nad-vojvodove rodbine takrat ni bilo v palači, ker se je nastanila v drugem privatnem poslopju. Interesantna je Dri tem historična reminiscenea. L«. 1867. je izbruhnil v tej palači tudi ;xižar. Takrat je stanoval v palači nadvojvoda Albrecht. Njegova hči Matilda se je ravno oblačila za neki ples. Prižgala si je cigareto. Naenkrat pa je začela goreti njena svilena obleka. Princesa Matilda je dobila take opekline, da je pozneje umrla.
Dunaj, 11. januarja. V tretjem »kraju je izbruhnil danes dopoldne v hlevih fijakerskega podjetja Moser velik požar, ki se je razširil tudi na sosedne hišice. Policija je morala de-/ožirati celo vr6to rodbin. Pogumno-sti nekega stražnika se je zahvaliti, da je rešil neki rodbini iz ognja dva otroka. Skoda je ogromna,
Dunaj, 11. januarja. Pri postajališču Aspang je izbruhnil ob 10. dopoldne velik požar na lesnem skladišču. Gasilcem se ob 3. popoldne še ni posrečilo požar udušiti.
Taktika češke delegacije.
Praga, 11. januarja. Centralno
vodstvo narodno - socijalne stranke je zavzelo stališče proti izpremenjeni taktiki češke delegacije v parlamentu.
O imenovanju   dr. Šusteršlča za deželnega glavarja.
Reka, 11. januarja. Današnji "Novi List« priobčuje o imenovinju ir. Susteršiča za deželnega glavarja •ivodnik, v katerem pravi med drugim: -Imenovanje dr. Susteršiča za deželnega glavarja kranjskega je -ena, za katero so biovensKi klerikalci prodali svojo opozicijo proti 3T^fu Stiirgkhu. Ministrski predsednik jim je izročil Kranjsko na milost in nemilost, dal jim je sredstvo, da po mili volji davijo in zatirajo naprednjake. Ti so bili že dosedaj izpostavljeni vsakojakim nasilstvom in Sikanam od strani klerikalcev: sedaj ko je mesto Šukljeta prevzel upravo ležele v svoje roke tako prouonsi 5 an klerikalec kakor je ŠusterAič, bodo naprednjaki morali prenašati še vežje jade,   morali bodo vzdrževati
e !*'žje borbe. To pričakuje od njega tudi »Slovenec«: »novih bojev in "tovih zmag doma in na Dunaju v •:IaTTo boga, domovine in zavednega dovecskega ljudstva«. Gorje tistemu narodu, ki ga klerikalci imenujejo — zavednega in v katerem se vodi borba v imenu boga! . . . Slo-
enski klerikalci so napraviti o>bro fcupčijo. Šusteršič je lahko za sedaj /^Hovoljen.c
Konec stavke.
Zagreb,    11.  januarja. Stavka
*r-.rovajskih nslnžbencev    je konča
la.
Maščevanje.
Osjek,   11. januarja.   V občini
^'•egorici se je zastrupila rodbina, •bsioječa iz 8 oseb s pecivom. Praznovali so zaroči tev najstarejše 'čerke. Pek, ki je dal pecivo, je pri-mošai iz   maščevalnosti strup, ker
ga novoaaroeenka ni marala. Pek ae je zastrupil.
Ogrski državni star.
Budimpešta, 11. januarja. Ogrska zbornica je začela danes zopet z
Geicm. Na dnevnem redu j« proračunska debata, ki ae nadaljuje, in sicer poglavje o justici. Justhova stranka grozi z nadaljevanjem tehnične obstrukcije.
Crna gora mobilizira.
Carigrad, 11. januarja. Turška vlada je pozvala s cirkularjem svoje poslanike, da naj opozore velesile na to, da se Črna gora oborožuje in da se pripravljajo pri Malisorih novi nemiri. Vsled znanih dogodkov v Albaniji in vsled poročil tamošnjih lokalnih komitejev poživlja centralni komite vlado, da naj izpolni svoje obljube, ki jih je dala Albancem.
Kriza na Turškem.
Carigrad, 11. januarja. Vesti o demisiji velikega vezirja ao neresnične. Zdravstveno stanje Said paše se je baje izboljšalo.
Carigrad, 11. januarja. Parlament nadaljuje debato o izpremem-bi člena 35 ustave. Naučni minister in zunanji minister sta se udeležila debate, da varujeta velikega vezirja proti napadom, čeS, da jo izjavil, da so tudi nekateri poslaniki nasve-tovali, da naj se izpremeni člen 35. ustave. Ministra sta izjavila, da bi tak nasvet, tudi če bi ga bili poslaniki res dali, še ne bil nikakršno vmešavanje v notranje zadeve. Naučni minister je poudarjal potrebo, da se konflikt med parlamentom in vlado čim prej reši. Ker je druga demisija kabineta izključena, sta edina sodnika v tem času senat in narod. Nato je bila debata odgođena.
• Carigrad. 11. januarja. Datiirav-no bi sultan rad preprečil razpust parlamenta, prevladuje v političnih krogih mnenje, da je razpust edino sredstvo, rešiti so iz sedanjega položaja.
Carigrad, 11. januarja. Vlada je
poklicala uadaljnih 1000 orožnikov v Carigrad. Hilmi paša je baje izjavil, da pride, če 1k) člen 35. sprejet in parlament razpuščen, pri novih volitvah do krvoprelitja. Ce pa vlada razpusti parlament šele prihodnje leto, se situacija na ta način najbolje uredi.
Obsedno stanje. Solon, 11. januarja. Turška vlada je proglasila nad Štipom in Ko prilami obsedno stanje ter na to opozorila prebivalstvo z lepaki in razglasi. Ta korak je najbrže v zvezi z novimi grožnjami bolgarskega revolucionarnega komiteja.
Kriza na Francoskem.
Pariz, 11. januarja. V političnih krogih se sodi, da prezident francoske republike Falieres ne bo glede bodočega ministrskega predsednika odločal pred petkom. Današnji jutranji listi se živahno bavijo z osebami, ki bi prišle v poštev kot ministrski predsednik. »Figaro« pravi, da ima največ upanja Deleasse, poleg njega pa tudi Briand In Poincare. Ostali listi so mnenja, da ima največ upanja Deleasse. Z druge strani se zatrjuje, da bo za enkrat imenovan samo provizorični kabinet /. ministrskim predsednikom Emilom Comb»*som na čelu. Predsednik Falieres ic imel danes dopoldne konferenco z zborničnim predsednikom Brissonom in senatnim predsednikom Duboisom. Ce postane Deleasse ministrski predsednik, prevzame najbrže MUIerand zunanje ministrstvo.
Pariz, 11. januarja. Pravi vzrok demisije celokupnega kabineta leži v tem. da je stavil Deleasse kot pogoj, da prevzame zunanje ministrstvo, da se mu puste v zunanji politiki popolnoma proste roke. Ta pogoj za Cail-Iauxa ni bil sprejemljiv, vslcd česar je šel še zvečer k predsedniku Falie-resu in mu podal demisijo celega kabineta, ki jo je Falieres tudi sprejel.
Pariz, 11. januarja. Poslednji uradni čin odstopi vsega mornariškega ministra Deleasseja je bil ta, da je naročil dve novi veliki križarki s 25.000 tonami vsebine.
Madrid, 11. januarja. Ministrski predsednik Canalejas je izjavil, da ima kabinetna kriza na Francoskem velik pomen za razmerje med Španijo in Francosko. Od kabineta Deleasse pričakuje špansko ministrstvo izboljšanje   medsebojnih odnošajev.
Dunaj, 11. januarja. O političnih krogih so mnenja, da je Deleasse kot ministrski predsednik nemogoč.
Perzija.
Frankobrod, 11. januarja. Iz Carigrada poroča »Frankfurter Zei-tung«: Rusija je pomnožila svoje postojanke v okolici jezera Urrnia za 4000 kozakov. Turški vrhovni poveljnik je dal ob jezeru stoječim turškim posadkam povelje, da naj postopajo skrajno oprezno in se izogibajo vsakega konflikta.
Petrograd, 11. januarja. Zunanje ministrstvo odločno zanika vest, da je delitev Perzije med Rusijo in Angleško dogovorjena.
Kava armada aa TripalUanija,
Milan, 11. januarja, V Nea polju zbirajo novo armado, SOjOOD mož, aa Trii-olitanijo. Sestavljena bo iz 5 ptič pol kov, enega polka alpiaov, kava 1 eri je in topničarstva,
Ckristiania,   il. januarja. Dr
lavni svet se je bavil predvčerajšnjem s finančnim zakonom za leto 1312/13. Proračun bilancira z 128,100.000 K.
Ckristiania, 11. januarja. Norveška namerava zgraditi 8 novih oklepiic za abnrobo "bali, 6 torped-oih rušilcev, tO torpedovk, 12 podmorskih čolnov, 4 tonničarke, 1 br-zoparnik za polaganje min in več pa mikov za dviganje podmorski u oj in.
Politika siri Fdvarda Greva,
London, 11. januarja. »Daily N'tws« napada ministra sira Edvarda Greva, ker se baje ne gane, da bi preprečil rusko politiko v Vzhodni Aziji in v Perziji. List pravi, da je bila Greveva poUtika nasproti Nemčiji usodepolna in da je že čas, da odloži sir Edvard Grcy svoj portfelj ko t zunanji minister.
Sfevka.
i<ondon, 13. januarja. >D-illy Oropiele«c poro*-i, da se bo stavka -angleških rudarjev raztegnila tudi na nemške rudarje, ker obstoja med angleškimi in nemškimi rudarskimi društvi koalicija.
Revolucija na Kitajskem.
Petrograd, 11. januarja. Ruska viada izda v bližnjih dneh komunike, v katerem izjavlja, da nima namena vmešavati se v kitajske raa-roeTe.
Hmelj.
Norimberg, 11. januarja. 63, 60.
Neizpremenjeno, mirno.
Politično - poučni tečaj,
ki ga je priredila narodno-napredna \ stranka in katerega se je udeleževalo 32 oseb, med temi 8 dam, je bil snoči zaključen. Zaključnega sestanka se je udeležil tudi državni poslanec dr. Vladimir Ravnikar, ki je v s 70jem govoru izražal nado, da bo ta tečaj obrodil dober sad in da bo s nji ni podan začetek sistematične politične vzgoje najširših ljudskih mas.
Pročitane napredne časopise
I zbira in razpošilja tajništvo Narod-
no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrševal ni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek pročitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Marija Pahernik, prof. dr. FV. Parne, dr. Ivo Reja, dr. O tok ar Rybaf, notar   Anton Slamberger   in Juri
Senk-Makek; po 4 K: notar Hndo-vernik in vlad. svetn. Senekovič; po 3 K: Teod. Hribar, dr. A. Kraut, okr. glav. v p. Stef. Lapa jne, ravnatelj dr Jo«. TomimVk in Fr. Wisjan; po 2 K: Marija Bayr, Ivan Engelsber-gei, dr. Fr. Kogoj, Ivan Kruleč in Karel Planinšek. — Skupaj 631 K. — Darove sprejema blagajnik dr. Stanko Lapa j ne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj L, Braunerstrasse 10.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. januarja: Josip Novak, bivši delavec, 82 let, Japljeva ulica št. 2. — Fran Simenčič, čevljarski mojster, 59 let, Kladezna uii :a 22.
V deželni bolniei: Dne 9. januarja: Marija Maren-
tič, posestni kova žena, 40 let. — Iv.
Križnik, zasebnik, 70 let.
Dne 10. januarja: Ivnn Kotnik.
dninar, 54 let.
Dobivanje zob
Dojenčki, ki prve mesece življenja dovoljn -• opevajo, so med časom dobivanja zob večkrat nevšečni ;n ne napredujejo telesno. Da se takim otroku in mater!  neprijetnim okolnostim
r   ' tr>  znamko —
izognemo in malim zagotovimo ribičem — »ak
uspešen raz vitek, je priporočati, ejaauaia r»-
... .       , . r 9 ttepanja.
da jim redno dajemo
ScOttOVe emulzije
in sicer najbolje še ptcano prtCno dobivati zobje. Starši bodo nato kmalu spoznali, kako lahko je njih na;m!a,ši prestal sicer tako neprijetni čas dobivanja zob in kmalu sc ma bo v ustih zasvetila vrsta lepih belih zobčkev.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottov** emulzijo. Saj znamka „Scott,*4 ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovosr in učinek.
Cena originalni steklenici t K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah.
Borzna poročila«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemfek.
Darila.
»Podpornemu društvu sa slov. visokosolce na Dunaju« so dalje darovali do 7. januarja: 100 K: Klub raprednih slov. akad. v Celju; 30 K: odvetnik dr. Stanko in Vidu Lapaj-ne, Dunaj; po 20 K: min. svetnik dr. Janko Babnik, Dunaj, drž. poslanec dr. Ant. Gregorčič, Gorica, sod. svet. Ivan Nabernik, Ljubljana, notar Janko Rahne, Brdo in polk. v p. Ant. Susič, Celje; po 15 K: Ig. Supan, Brežice in dr. Jos. Tičar, Kranjska gora; po 10 K: M. Aite, Trst, prof. dr. Ciril Ažmau, Novo mesto, žel. tajnik dr. Aleks. Fatur, Trst, dr. Jos. Giclevnik, Novo mesto, dr. Horvat, Ptuj, dekan Mart. Jurkovič, Ljutomer, notar Jak. Kogej, Postojna, prof. dr. Fr. Kos, Gorica, dr. Vek. Kukovec, Celje, dr. Val. Kušar, Ljubljana, dež. šolski na dr,. Fr. Ma-ttjčie, Trst, Jos. Pauer, Braslovče, lekernar G. Piccoli, Ljubljana, Josi-pina Puppo, Kranj, sod. svet. Jos. Kotner, Maribor, dr. Janko Sernee, Celje, dež. tajnik Ivan Skarja, Ljubljana, dr. Gvidon Srebre Brežice, min. podtajnik dr. Milan »kerlj, Dunaj. Anton Treon, Jesenice, dekan Jos. Zupan, Dolina^ posojilnica Ljutomer in županstvo Boh. Bistrica; po 8 K: dvor. svet. Fr. Koleno in Karel Paeuer, Gradec; po 6 K: Edin u nd Kavčič, Ljubljana in dr. Fr. Žižek, Dunaj; po 5 K: dr. Janko Bar« le, dr. Al. Brenčič, tov. Fr. Cerar, notar Juri Detiček, prof. Ivan Dolence, Andrej Jakil, sodnik Jos. Janša, poštar. Dora KI o bova, dr. Al. Kraigher, prof. Luka Lavtar, velepoaest.
Mnenje gospoda dr. Karla PoIIatsdi-
ka
Schmiedberg. U * **pori J. Scrravallo
Trst.
Naznanjam Vam, da sem dosegel s Vašim Serravallovim kina - vinom x železom izvrstne uspehe, in sicer tudi v slučajih, kjer so mi drugi krvnotvorni pomočki odrekli.
Sehiniedeberg. 7. oktobra 1909.
Dr. Pollatschek.
(Hadkoat, svetost« mehhoat kote
se doseže le z vporabo
Br£zaye vega mila 4
s francoskim žganjem.
Dobiva se povsod.    Dobiva se povsod
!feteorolo$iuio poročilo.
»rafejt vmeui Oafc X*.?S mm
S   »mM        , 2 S
I w j >
Neba
10	j t. pop.	7337!	6-5	si. svzh.	deL jasno
«	j 9.V.	733-3 j		si. z ah.	i megla
11.	j T.si.	743-3!	20!	si. ssvzh.	■
Štednja   včerajšnja   temperatura 4*3°. norm. —27'. Padavina w 24 urah 49 mm.
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Uratfal karal tfamajsk« ftsm II. jaanarja I? 11,
4*f« sitfevi renta   • • 4*2*/, srebrna renta .  . jm • *•/, avstr. kronska renta  . • 4*/, ojrr.      „ j. 4*, kranltko deželno posojilo 4% k. o. češke det. banke .
SmSfce.
Sreflte Is I. l*ao %   . . .
#1        M    rt Iss4 «    *     •    • •
M    tftks ......
M   zemeljike f. Izdaje .
o^rtVe trlnotecne . . dan. komunatne . tvttr. kreditne . . .
IjTjMlanaVe .... rdeC krtfa   . .
u
rt
bat^tas
Hrrike .
Lfablfanske kred'.ne banke Avstr. Vredltnesra zavoda . DanuliVe bančne družbe . fufne Železnice .... Drfavne fe'eznlee . • . Afofne-Montan .... Ce9ke sladkorne drnibe . Zivnoatenake banke.  . .
MaMs*
Cekini ......
Murke .......
Prankt       ... ...
T*tn ........
Rt.M»........
Žitne eeue v ^itdimpefttl«
Dne H januarja 1912. T • r nt i n.
»«Mnri	sanjanj
•115	91 -35
94*0	94 70
91-05	91 25
90-35	Qo «a
92-25	***p
92 90	93 M
430 —	44« —
606 —	6I8-—
296-50	30« aa
29 75	301 Ti
276 —	282 —
247—	253 —
505-	M7 —
508-	520 —
81--	87 —
fy .so	7550
4675	5275
?6 —	40 —
247-25	248»
466-—	472--.
6^3 75	654 7*
545 —	546 —
lf9 7^	110-75
728*75	72975
$8650	887 50
383-—	385 —
283-75	284*
11*37	11-46
117-^2»	117 75*
95*50	95 60
94 90	95 IS
254-—	
PSerrlca za april 191? PSenica za oktober 1912.
za april 1912. . . . Koruza za maj 1912 , . Oves za april   1912 . .
za 50 k*; 11«fS
za 50 kg 10*92
za 50 kt? I0H
za 50 k* 8*55
za 50 k<z 9-67
Gostilna Dražil
Rimska cesta 11.
V soboto 13. frnuarga
: Sodeluje Jraiei iz Babine jne^e".:
Začetek ob 8. zvečer. Konec ob 4. /jutraj.
Za dobro pijačo in jed bode najbolja — poskrbljeno ^
K obilni adcleibi vabi vljudno
Mafija Draitilova, ^osu.in: čarka.
Mesto drugega obvestili
Naš ljubljeni sopirog, ozir. o^e, <in, zet, svak in strice, gospod
Josip Škerjanc
ieleznltkl molsinr 'ui. železnica
je dne 10. t. m. ob 12. oono£t, po kratkem a mučnem trpljenju, v starosti 28 iet preminul. 148 Pogreb nepozabnega se vrši v petek, 12. t. m. ob 4. popoldne iz deželn? bolnice k Sv. Križu.
taluiočt ostali.
L slov. pos*rcbni zavod Josp. Turk
nest« dragega okvestila.
t
Prežalosrnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem tn znancem piebridko vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat in svak, gospod
Mihael Palčič
višji poštni ofioijal
včeraj po noči ob pol 11. uri po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 49 let mirno preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v petek, dne 12 januarja t I. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti v Hilšerjevi olicJ št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo služile v več cerkvah.
V Ljubljani, 11. januarja 1912.
147
Marija Palci*,
soproga.
Stanislav in BniaB PalftU,
sinova.
Jmmp Tark.
»
Skladišča
-rlMk« kleti ta dragi priiHri
»oddajo takoj i najei. 1,0
Ponudbe na: L. Tomatio, Sp. Slika.
4000
2923
slik »—ko<i flnili porabnih m dartlaik predmetov trse> boje moj »ajnoveja glavai katalog, ki ga pottjem na zahtevo vamkomur
gratis in franko H
C- kt kr. dvorni tlobcviteli
Jaa Konrad, — Most st. 1171 Časno.
Iščem mladega
142
za mešano delo. zmožnega tudi nemškega jezika.  — Plača  po dogovoru.
Rudolf Biziati, mat
Službe išče
Andrej Miklavčič na Rakeku SL 70, star 36 let, oženjen, brez otrok, zmožen dela
kot pni zagar (forsehneider) ia kot bnisač žag
ter zmoten  izvrševati  stavbna dela.
Na zahtevo se pošljejo izpričevala ali pa se :: osebno predlože. 146 ::
Pooblastila
Kavarna
se takoj odda v najem. 111
Ponudbe pod
na uprav«
ništvo »Slovenskega Naroda«.
Učenca
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine
sprejme takoj 108
Rudolf Dergan, trgovina mas* blaga, Rlbnioa na Pohorju, Štajersko.
145
Izjava.
Jaz Ana Kar bi, trgovka a premogom na Seln 95, prekllcnjem a tem vae žalitve, ki sem jih izrekla proti gosp. Josipu Seidln, posestniku ▼ Spod. Šiški, ter te žalitve obžalujem.
V Ljubljani, dne 11. januarja 1912
Ana Karbl m. p.
Fe volitve
talini Triiit
po sestavi izvrševalnega od-
bora nar. napredne stranke i
i
se dobe
•   i i •
m Knjigarni v mu.
Cena za 100 komadov 4 K,
Tvornice Trlamph, dr. i om. z. Wels, Gor. Avstr. isi3
Katalogi zastonj in poštnine ?rosto.
v
Dragan S^apin
odvetniški kandidat
)v{alči Skccpin ™. Ogrinc
c—*~~tszć*   poročena. ^2^v-v-* JLjubljana dne tO. januarja Wt2. Grahovo
138
Vlarčne gospodinje I
Dočim daste za vsa druga otročja r^dilna sredstva i—3 krone, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Slatini Jal" 1 zavojček 1/A kg samo
50 vinarjev.        Na  t soče  otrok  ga   /,a*živa  z najboljšim uspehom
Glavne salona: v Ljubljani lekarna Trnkbczv, zraven rotovza: na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIII, JoselstSdterstrasse štev. 25; III., Badetzkv-platz štev. 4; V«, Sch5nbrnnnerstrasse št. 109; v Gradcu: Sackstrasae 3.
Ol i m ni i a lf fPtn Vi ^rez ma^ČODe» lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspeS-\j\ I lil p i • d KI Clllu, nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih koZnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 12   veliki lonček K 2'
AKttiniSo r\nAar rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-Ullliipi|d JJUUCI  dostno polt, in je popolnoma neškodljiv. Skitulja 1 K 50 h.
Pomada za rast las !;;en^sif:£yn„.Mbranjujc izpadaoje ,as- ~
OSipftJO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h.
M07;iA 7nnpf A7Ph1inP  ■radslto soper oiebline. - Lonček z na-
maziio zoper ozeniine. Vodom o rat>i so h, tucat s k.
Q^j,jjgjj.Q m3.ZilO ^C Za otro*<e z oZuUcrnrrn mesti. — Lonček z navodilom
37t7
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
Razpošilianie po posti. Prva največja eksportna tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Drogijske cene. Mastin sa živinorejce. Telefon stev. ISO.
krila. koatvjM, plaiee, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaitke, klobučke, havbice, čepice,
liHisiKie pitrektOie za nwittia»
in vsake modno blat;« pošilja aa izbiro
M. Krištof ič-Bučar
L]Bbl]ana, Stari trg it. 9.
3van ]ax in sin
v Ljubljani 358
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zaloge
voznih koles.
Šivalni stroji
za rodbino In obrt«
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „Adler".
Pletilni stroji
VMM v.likoeti.
ttflto
iz najttiiega sleziiskega premoga
(Steinkohlen-Briketts)
po 1 kg težki, najvišia in prijetnejša sobna toplota takoj dosegljiva, ugaja za vsako   sobno  peč,  8000 kalorij.
Dobiva se le pri 143
J. Paulin, Nova ul. 3. tu.
Pešiljatve na zunaj pripravne in poceni.
r
kašlju
hripavosti, kataru in zašle-zenju, krčnemu In oslovske« mu kašlju, nego slastne
Kalserjeve
prsne karamele
s „tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Zavitek 20 in 40 vin., skatl'^ 60 v. Prodata lih v Ljubljani
Ubald pl. Tmkocrv, lekarna. Rih. Suinik, lekarna. Dr. O Piccoli, lekarna. Deželna lekarna Mf. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni, .'^r. Ph Joi. Čiimar. lekarna Ant Kane, drogerija. B. Cvanćara. drogerija „Adrija"
Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C. Andrijančič, lekarn-t. Novo mesto. Juf Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Milan Wacha. lekarna. Metlika. A Ro-blek, lekam.t, Radovljica. Hinko BriNi, lekarna, Litija. Karel S a vri k. lekarna pri .Sv Trojici", Kranj. Fr Bacearcich, lek^ Postojna, .•os. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdjch, tekama v Šk. Loki. Mr. H. Roblek. lekarne. Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf drog. Litija. J. Kanduiar, trg Mengeš. Jos Arci k, lekarna v Ribnei. 3487
II
v Ljubljani
priporoča naslednja
JaViJaj ZevrtiJ?  Rdeči smeh .
A&erc. Izlet v Carigrad .  . . »     Prešerno? album    . .
En Ustoličene koroških vojvod »  Slovensko nemška meja nt
Koroškem   . . »  Narodni kataster KoroSke .
Beneš • Šumnvshf. Brortkorski odvetnik.......
Boian Doktor HolniD   . . .
Burnett Mali lord.....
Cankar Aleš t z Razora ,  . .
m\ Časnikarstvo in naši časniki
Cech Svatopluk   Med knjigami in ljudmi.....
Enat>€C"Saiov*c. V naravi . .
HaUmf. Dnevnik   .   .   .  . .
Jmrčič. Zbrani spisi I.—XI. . .
Jeltnek   Ukrajinske dume    . .
Lah   Vaška kronika ....
Ltptč: Strahovale! dveh kron I. II. k
#% Ljnbezen in junaštva strahopetnega praporščaka.   . .
Mumik  Najhujši sovražniki
Oblak  Stara devica .... Razne pripovesti ....
Remec Ljubezen Končano ve Klare
» Premaganci.....
m V štadeitotfkib ulicah . 9    Zadnji rod ovi ne Benalja
Bnšte: Mina.......
Senčmr. čez trnje do sreče. .
Sepetavee Zaljubljeni kapocin .
»% Štiri ruske slike ....
Thsmrtet. Undina.....
Trstenjak Slovensko gledališče
Vesel. Libera nos a nulo   . •
Zamik Zbrani spisi ....
&m, Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu      . .
dela:
K 140, » — 80 • 240 » - 30
31
vec
2-40
HO, -60
1-50,
—•50 1*60, 150,
-80
—•50
1-20, —•60
1*20, —•30
1-70.
I-—.
» —-80,
» —-60
b —60,
» —-80
» 1*50,
» -tX),
» 1*50,
» 1*50,
> 1 20, » 1-20,
» 1~
» — 60,
> —-90 »  2 — » V40, »  1 —
2-40
2-50
2-60 2-50
1-70
5 70
2 —
1 60
1- 60
2- 30 160 250 2-50
2 — 2-20 1-80 1*60
2-20
Majhna hiša
im. sttiiče v itsto ali skellri
se kupi. 113
Ponudbe s pogoji in ceno pod „Sklft-dlics11 na npravniStvo »Slov. Naroda«.
Dr. Josip lilfan. adfakat f Trstu. Roiail.11.
sprejme takoj v službo izurjenega
Kdor zna pisati na stroj in zna več jezikov, ima prednost • 141
Ha prodaj sta v Laikim trgu na Štajerskem
dve hiši
v eni je gostilna, mesnica z vsemi pripravami druga je sposobna za vsako obrt. Zraven se drži r.a vsaki strani vrt, velik sadonosnik, gozd in travnik. Proda se rad« bolezni. Cena 30 '00 K. Več se izve pri Antona Wlvatf Laiki trg, Štajersko. 139
9
4302
]e vsak dan
vso noč odprta.
V. Izlakar.
Lepo meblovana sotia
s hrano se takoj odda.113
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
z gospodarskim poslopjem, velikimi vinskimi kletmi in skladišči , pripravno za vsako veleobrt v pred-: mestja Ljubljane, :
anari <Hiln nnnrfnimi ■ ah aH nPAita 109 pod zbio ugooniuii pogoji prooii
Ponudbe na : L. Toma 116 prej J, C«
a   Jnvančič, Spodnja Slika, n
LIPO ItlllRIJ!
obstoječe iz 3 sob, kuhinje ::      in   pritiklinami ::
106
M. TUŠEK, LJUBLJANA
Stari trg štev. 28
140
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato
zalogo s oklene ln porcelanaste posoda, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Najsolidnefsa In točna postrežba.
se odda za februarjev termin.
Poizve se v upravništvu ::      »Slov. Naroda«. r.
Trgovina
z mešanim blagom
Alojzija Ogriika t Kostrivnict p. Podplat, Štajersko, Ufj
se takof odda v nafem,
Zaloga blaga okrog K 20.000. Letni promet okrog 80.000 K. — Več se izve pri lastniku trgovine
Ferd. Pnatek, Kostrivnica-Podplat
Vabilo k
miti plesni veselici
ki se vrši
v soboto, 13. januarja
v gostilni jri zvezdi" v Sp. Šiški
Igra tamburaški zbor „Zora*4. Začetek ob 6. zvečer. Vstop prost
Cene jedil in pijač navadne. -—=ss K mnogobrojni udeležbi vabi - ; a 137      Alojzij Zorčlč, gostilničar.
» 3-—
K W X V w
• ]gr w
Krasna umetniška reprodukcija v vet barvah
.% .-. znamenite Groharjeve slike .%
Primoža Truborl
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka SS cm in stroka 55 em je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci
=   Cena 9 posto K 3.20. =
Otvoritev korza v Ljubljani ln okolici.
Za dame in gospode.
Francoski učitelji iz Francije. — Angleški učitelji Iz Anglije.
f sme narodni in akademske liobraieni neltel|L Vsak učitelj (ki nora biti rojen Francoz oziroma Anglež) pontnje po znani „metodi Berlitz" Izključno v svojem maternem jeziku in brez prestave. Takoj od prve =- = ure govori in sliii učenec samo jezik, ki se ga hoče naučiti. -
94 -__
S tem se naznanja, da namerava ravnateljstvo tudi v Ljubljani in okolici otvorit)
francoski ln angleški pouk.
Da se „metoda Berlitz" tu vpelje, bode prihodnji
petek, 12. januarja 1912 javna ura za poskusnjo
v francoskem jnaclkta ln sicer
f salonu mol hoteli Joion" i LjiMjail oo poli neter za dame io gospode.
Vstop je prost in brez obveznosti j po teh urah za posknšnjo bo gospod L. Duffort onim, ki se zato zanimajo, dajal pojasnila in bo sprejemal priglasitve. — Pouk se prične takof. — Is začetnike temeljni pouk. — Konverzacija za one, ki so napredovali. Literatura ia trg. korespondenca. - Damo in gospode!
Vsakdo naj si zapomni posebno, dn sme vsak učitelj poučevati samo v svojem mater, jeziku, zato je učencu zasigurane, da se nauči same čiste izgovarjave.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
0619
J-
41
WVA
82
8X
SXQ
4106
4
QC7