http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK 24.DECEMBER 2015 / ŠTEVILKA 1133, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743 srnobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com Oblačila moška, ženska in ^ otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Dobri možje na poti k deponiji Vsevprek govorimo o magičnosti veselega decembra in poslušamo floskule, da je obdarovanje pomembnejše od darila, zraven pa še razpredamo o treh dobrih možeh, ne da bi se resneje pozanimali o njihovem zdravju. (Mef) Ne vem do kdaj sem verjel v Dedka mraza, nekoč edinega dobrega moža, ki je nosil darila za novo leto. To je bilo tam koncem petdesetih in v začetku šestdesetih, •ko ni bilo vsega v izobilju in zato sta se druga dva dobra moža precej izogibala naših krajev. Pravzaprav je Miklavž že prihajal, čeprav malo bolj na skrivaj, o Božičku pa ni bilo ne duha ne sluha. Božiček je pač dobri mož potrošništva in takrat pri nas, ki smo komaj premogli prvo samopostrežno trgovino, o potrošništvu ni bilo govora. Tako je moral za vse poskrbeti Dedek mraz, za katerega nikoli nismo izvedeli od kod prihaja, čeprav danes vsi vedo, da je prišel iz Rusije. Dedek mraz je bil nekakšen ne-zemljan s človeškimi potezami, ki je na nerazumljiv način prinašal darila pod našo novoletno jelko. Včasih smo ga zalotili, kako je to počel s pomočjo staršev, vendar se nismo trudili, da bi razkrili njegovo skrivnost. Prav ta skrivnostnost, povezana z novoletno nočjo, je bila njegova največja vrlina. Takšna, ki mu jo Božiček strašno zavida. Za Božička že vsak otrok ve, da živi v veleblagovnicah, da je v resnici našemljen oče šolskega prijatelja in da je ostale dni v letu, ko ni v svoji službi, igralec, ki snema filme o samem sebi. Skratka, Božiček ni skrivnostno bitje. Božiček je filmska zvezda ali pa klošar pred blagovnico. Lahko je tudi v visoke pete obut tekač, ampak to so že bizarne domislice. Človek bi pričakoval, da bo, po sramotnem televizijskem in trgovskem razkritju Božička, Dedek mraz pridobil na veljavi, kajti otroci imajo radi neznano. Pa ne. Dedek mraz vseeno izginja iz našega vsakdana, izginja iz novoletnih programov, izginja s televizije in celo iz naših domov. Iz veleblagovnic ne izginja, ker ga tam nikoli ni bilo, saj ‘so velike trgovske hiše simbol potrošništva in zato Božičkov dom. Dedek mraz takšnega sodobnega doma, kjer bi se zbirale družine, od najbolj revnih do najbolj bogatih, pač nima. Včasih še pride do kakšnega mestnega trga, pa še takrat ima na hrbtu, bolj kot ne, prazno košaro. Dedek mraz deli usodo večine Slovencev in Izolanov. Bil je delaven, pravičen, pošten, pa mu to nič ne pomaga. Ekonomisti celo pravijo, da nam gre, zaradi takšnih, kot je on, danes tako slabo. Sicer pa, koga sploh še zanimajo ti izmišljeni dobri ljudje. Važna so darila, kdo jih prinese je vseeno. NOVOLETNA IN POSLOVNA DARILA tčl:04.,> i b L v A '©©JSJši©:© r nnn mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 10 Vet. 7, vami P Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa VESELI DECEMBER V Ljubljani nikoli ni dolgčas, posebej ne v teh prazničnih dneh, ko je vsa v lučkah, stojnicah na katerih se prodajajo darila, čeprav bi se darila morala darovati, ampak, v takem potrošniškem svetu živimo, da je tudi to normalno, ljudje so veseli, si čestitajo, si želijo vse najboljše, zdravje, denar, službo, nove čevlje iz Rdečega križa ali Karitasa in podobno. Tako so neki nepridipravi v Ljubljani na,Tromostovju postavili božično - novoletno okrašeno jelko. V skladu s časom in okoliščinami. Iz bodičaste žice. Škoda samo, da je niso postavili pred vladno stavbo, ali pred parlamentom. Ker je bila okrašena z različnimi fotografijami znanih in manj znanih, ki so veselo mahedrale na prepihu. Drevešček ni obstal dolgo, ne toliko, da bi kakšen od fotoreporterjev naredil fotografijo za časopis, da jo vsaj bralci časopisov pogledajo. Komunala, ali kakšna druga mestna higijenična družba jo je hitro umaknila. Ker je nevarna, lahko bi se nekdo poškodoval na žiletkah in bodicah, so pojasnili odgovorni za mestno in ostalo higijepo. Tako se jo je mogoče videti samo na RTV MMC. Če koga to sploh zanima. V sredo, 23. decembra, se spominjamo plebiscita. Obljub, v katere smo vsi verjeli in zaradi katerih smo obkrožili, da hočemo živeti v demokratični, pluralni, lastni samostojni državi v kateri je osnovna in glavna vrednota človek in njegova blaginja, a ne v unitarni Miloševičevi kvazi državi. Pa se spominjamo še enega 23. decembra, davnega leta 1600 in, eni trdijo enajst, drugi petnajst vozov knjig, ki so na povelje škd’-fa Hrena sežgali pred današnjim in tedanjim Magistratom. Ker so bile (krivo)verske, protestantske. Knjige so sežigali skozi celo zgodovino človeštva, od starega Rima, kje je nori imperator Kaligula sežigal zapise in eseje Gaja Julija Cezarja, da bi sam ostal zapisan kot največji in najboljši (pa ni, zapisan je samo kot najbolj nor), do ruskih imperatorjev in diktatorjev. Pa spotoma še kakšnega pisatelja. Heinrich Heine je leta 1821 napisal pesnitev Almansor: »Tam, kjer sežigajo knjige; na koncu sežigajo tudi ljudi.« Njega niso sežgali, ampak so njegove knjige 10. marca leta 1933 gorele na Opernem trgu v Berlinu in trgih vseh večjih nemških mest. Skupaj s knjigami bratov Mann, Remarqa, Eisteina, Rose Luksemburg, Friedricha Engelsa, Stefana Zvveiga, Bertolda Brechta, Franza Kafke... 70.000 knjig je bilo te noči sežganih. Erich Kastner, ki je bil zraven, ko so njegove knjige gorele na grmadi (a se spomnite knjige Emil in detektivi?), je povedal: »Stal sempred univerzo, stisnjen med študenti v uniformah SA, cvetom naroda, in gledal kako naše knjige letijo v plamene ognja. Bilo je odvratno.« Joseph Goebbels, Hitlerjev minister propagande, je povedal: »Obdobje pretiranega židovskega intelektualizma je zdaj končano, preboj nemške revolucije je omogočil prosto pot nemški misli!« In so tudi Židje goreli. Preteklo soboto smo nekaj podobnega doživeli tudi v Ljubljani. V Murglah, da smo natančni. Skupina ljudi, ki trdijo, da predstavljajo Zvezo slovenskih domoljubov, pa sem preštel enkrat, dvakrat, trikrat, nikoli nisem naštel več kot devet osebkov (skoraj več je bilo zbranih snemalcev in fotoreporterjev), je pred hišo prvega predsednika Milana Kučana hotela sežgati njegovo biografijo, ki jo je napisal profesor Božo Repe, zgodovinar. Pa jim nikakor ni uspelo. Knjiga je bila tako nova, da se je videlo, da je nova, kar pomeni, da je niso niti odprli, niti prebrali, ampak jo je bilo treba sežgati. A da knjiga zagori, je potrebna temperatura vsaj 232 stopinje Celzija (451 Farenheit), kar ni enostavno dobiti na Cesti v Murgle. Pa je na pomoč prišla gospa Štefka Kučan, prinesla domoljubom čaj in piškote, vse so pomlaskali in popili, poskusili so sežgati knjigo še z vžigalnikom in vseh devet se je na koncu pobralo do najbližjega bifeja. Boljše reklame za knjigo predsednik Kučan ne bi dobil, če bi jo plačal, a tudi domoljubi so zadovoljni. Slikali so se. Stari, modri Krleža je enkrat napisal: »Knjige, ki ni bila vsaj enkrat zažgana, ni bilo treba napisati.« Župani proti žici Istrski župani z obeh strani meje (in žice) so se v sredo sestali z notranjo ministrico Vesno Gyorkos Žnidar. Tema pogovora je bila žica, oziroma možnosti, da žice ne bi bilo. Kot je povedal župan Igor Kolenc, so na ministrstvu pripravljeni na možnost, da bi bodečo žico na določenih delih zamenjali s kakšno drugo tehnično oviro, ampak po besedah ministrice je nevarnost migrantov še vedno visoka, tehnične ovire pa zagotavljajo, da se tok migrantov usmerja na določene točke. Žica bo tako morda v roku enega meseca ponekod že odstranjena, ampak simbolika žice bo ostala. Le da bo v drugi obliki. Voščilo ob prazniku Božična noč je noč za smele želje, je tista posebna noč, ko se srce lahko odpre življenju, ko se duša lahko napolni z radostjo. Božična noč je tista, ki zmore utišati vsak jok in ozdraviti vsako ranjenost. Dragi Izolani, božična noč bo to storila, če ji boste sposobni malo pomagati. Noč sama, pa čeprav je božična, je namreč brez rok in potrebuje moje in tvoje roke. Karkoli boste storili na božič, to vam voščim, storite z veseljem. In od našega veselja in od naše dobrote je odvisna tudi tista sreča, ki nas čaka v letu 2016. Vsekakor vsem voščim Blagoslovljene božične dneve ih noči ter srečo in zdravja v vseh dneh in nočeh prihodnjega leta. Vaš župnik Janez s sodelavci V župniji Izola začenjamo božično praznovanje z zadnjo sveto mašo v adventu v četrtek 24. 12. ob 16.30 Praznik doseže svoj višek s polnočnico (polnočnica je ob pol noči;) V petek na praznik so svete maše še ob 8.30 pri svetem Roku, ob 10 h in ob 18 h pri svetem Mavru. Seveda se bistveni del praznovanja dogaja v družinah, kjer se postavijo jaslice in se blagoslavlja dom in družino. Posebno slovesno bomo imeli letos tudi blagoslov otrok 27. 12. med mašo ob lOh. Otroci so bili v velikem številu v cerkvi tudi ob obisku Miklavža. Jaslice pri sv. Mavru in pri sv. Roku bodo na ogled, ko so svete maše. Razpored svetih maš je tudi na internetu: htfp://zupnija-izola.rkc.si/ Če bomo imeli prostovoljce za dežuranje, ste dobrodošli tudi izven tega časa. Gli alunni e il collettivo della Scuola media Pietro Coppo di Isola augnrano un buon Natale // e un felice anno nuovo. £ Dijaki in kolektiv ,, Srednje šole Pietro Coppo Izola $ voščijo vesel Božič in srečno Novo leto. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet- Marinvestov valobran za Ribo Na 8. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki sprejeli nov Odlok o rebalansu proračuna Občine Izola za leto 2015 in Odlok o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave. Najprej so svetniki sprejeli nov predlog Odloka rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2015, saj je bil ponovni rebalans potreben zaradi sklepa sodišča, ki zahteva povračilo kupnine in obresti v višini 1,07 milijona evrov podjetju Riba. Rebalans so strokovne službe izvedle tako, da so med prihodke, kot stvarno premoženje, zabeležile pridobitev novega valobrana 3 od Marinvesta in tako matematično izenačile prihodke in odhodke. Ampak na ta način je rešen le računski del proračuna. V praksi mora Občina še vedno podjetju Riba izplačati dober milijon evrov. Sledila je, pričakovano, dolga razprava. Svetnik DeSus-a Branko Simonovič je izrazil zaskrbljenost tudi nad drugo tožbo Ribe proti Občini, kjer zahtevajo milijon evrov za zamujeno poslovno priložnost, prosil pa je župana, da bi svetnikom v enem mesecu poslal spisek vseh tožb, ki visijo nad Občino Izola. Odvetnica Monika Mavsar, ki je vodila postopek na sodišču, je svetnikom podrobneje predstavila dogajanje povezano s sodnim sporom. »V času sklepanja pogodb ni bilo jasno, kje se nahajajo te parcele«, je povedala Mavsarjeva in nadaljevala »Občinapa sploh ni bila lastnica ene od teh«. Danilo Markočič (DeSus) je prav tako izrazil zaskrbljenost nad tem, da bi Občino v prihodnosti doletel še kakšen podoben sklep sodišča, zanimalo pa ga je, kakšne ukrepe je sprejel župan Igor Kolenc za to, da se normalizira finančno poslovanje v Občini. »Prepričan sem, da ni najbolj gospodarno, da gre direktor občinske uprave za dva dni, s tremi sodelavci, na Expo v Milano na občinske stroške v času, ko javni zavodi ne dobivajo plače, knjižnica ne prejema sredstev za nakup knjig in tako naprej.« Stranka Izola je naša, je župana ponovno pozvala k odstopu. »Kar se primera Riba tiče, v naši stranki prevladuje takšno stališče tudi zato, ker smo toliko prej opozarjali na razplet dogodkov, ki so s tem povezani«, je povedal predsednik stranke Bogdan Gerk. Njegova strankarska kolegica Manca Vadnjal je županu očitala, da je tožbo v zadevi Riba sam zakuhal. »Neprestano se ozirate nazaj. Vaš mandat poteka šesto leto in še vedno vse pada iz omar prejšnjega vodstva? Gre za vaše omare in še bo padalo. Stalno govorite, kako ste pripravljeni na pogovor, ampak v teh letih niste dojeli, da tudi vi nas rabite. Pravite, da imate odprta vrata ampak mi smo tisti, ki imamo odprta vrata. Ljudje imajo odprta vrata, vi delate za ljudi, ne pa ljudje za vas.« Župan Kolenc na očitke odgovarja, češ da je sklep o prodaji zemljišč sprejel občinski svet leta 2009, ko njega še ni bilo tam. »Zakaj niste zaključili te prodaje do leta 2010? Zakaj ste takrat glasovali za to, da seje prodalo nekaj nedorečenega in tisti, kije to kupil, je to kupil zavestno«, je še vprašal Kolenc in dodal, da se je z Ribo dogovoril, da bodo lahko poravnali dolg do konca januarja 2016. Kdo je kriv? Opozicija županu očita, da ni ravnal prav, kar naj bi dokazala sodba sodišča na drugi stopnji, po drugi strani pa župan očita prejšnjemu vodstvu, da je zavestno šel v nejasno prodajo. Podobno meni tudi Aleksej Skok (SD), ki pravi, da so že leta 2009 pozivali občinski svet, naj parcele vendarle ne proda. Da vse ni tako, kot bi moralo biti, je poudarila tudi Breda Pečan (SD), ki pravi, da ni normalno, da se podjetje, ki za slab milijon evrov odkupi zemljišče za začetek neke dejavnosti, prvič pritoži nad tem, da Občina ni predala zemljišča šele čez dve leti. »Kaj se je dogajalo od junija 2009? Kdaj je bila poslana naročilnica geodetskemu zavodu, kdaj je bila izvedena parcelacija na terenu, kdaj je bil vrnjen elaborat in kdaj je bila oddana vloga za izdajo odločbe geodetske uprave? Do volitev leta 2010 sploh še ni bilo te odločbe. Za to ni bil kriv župan, ampak občinska uprava in direktor takratne občinske uprave. Ni mogoče, da v enem letu po sprejetju sklepa občinskega sveta, tega ni bilo. mogoče narediti. In kako to, da se kupec, ki je dal skoraj 900.000 evrov kupnine, se ni oglasil do leta 2010? Čemu je kupil 3.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče in to za visoko ceno? Kaj je ta kupec počel? Zbudil se je leta 2011 in leta 2013, ko je ljudstvo že pozabilo, kaj se je takrat dogajalo.« Simonovič (DeSus) je tudi vprašal, zakaj ob ugotovitvi, da gre za neizvedljiv posel, kupnine nismo preprosto vrnili podjetju in bi se tako izognili obrestim. Edi Grbec (Združeni za Izolo) pa se je postavil v stališče kupca, ki ima plačano kupnino za parcele, ki jih ni in je’ predvideval, da do teh parcel niti ne bo prišel. »In morda je imel kupnino kot nekakšno naložbo, ker si je morda mislil, da bo čez nekaj let prišel do nekega sodnega epiloga in poleg kupnine bo dobil za nagrado obresti.« Rebalans je bil nato sprejet s 14 glasovi za in 8 proti. Občina Izola in podjetje Riba pa sta, kot rečeno, sklenili dogovor, ki občini omogoča poravnavo kupnine in obresti, na podlagi odločbe sodišča, do konca januarja 2016. Kljub temu bo občina na vrhovno sodišče vložila zahtevek za revizijo postopka. V drugi obravnavi je bil sprejet Odlok o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave z namenom zmanjšanja svetlobne onesnaženosti in zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola. V začetku prihodnjega leta bo pripravljen razpis za izbiro koncesionarja, vsebino koncesijske pogodbe (ko bo koncesionar izbran) pa bo potrdil občinski svet. Nadaljevanje na naslednji strani Reagiranja Čas za odcepitev Predstavniki Oljke - stranke Slovenske Istre so se danes udeležili shoda “Proti žici, za humano Evropo”. V Oljki ob tem ponovno poudarjajo, da Istra ni bila nikoli razdeljena in njeno zgodovino zaznamuje povezovanje med ljudmi, ravno obratno od tega, kar se počenja s postavitvijo taboriščnih bodečih žic. Nerazumevanje in neodzivnost vlade glede problematike, o kateri so se v Oljki že izrekli pred dnevi, ko so dejali, da je postavljanje bodeče žice na meji s Hrvaško nesprejemljivo, kaže na nesposobnost vlade, da se ukvarja z resnimi vprašanji in da je končno napočil čas za odcepitev ter ustanovitev samostojne regije, ki bo zavrnila vsako obliko razdvajanja in zaviranja napredka. Istra ni bila nikoli razdeljena in si niti najmanj ne želimo, da bi se to zgodilo zaradi nesposobnosti slovenske politike. Valter Krmac, predsednik Oljka - stranka Slovenske Istre Občinski svet Drugi del Imamo občinski svet ali državni zbor? Na občinski seji ni bil sprejet predlog sklepa v zvezi z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) s katerim Skupnost občin želeli doseči konsenz na višjem nivoju, ki bi vplival na dvig povprečnine. Branko Simonovič (DeSus) je povedal, da je presenečen, da so v koaliciji stranke, ki imajo ministra, ki je sprejel predlog za nižanje povprečnine občinam in kar je parlament tudi sprejel. »Nerazumljivo mi je, kako lahko kolegi iz koalicije glasujejo proti lastni vladi in proti lastnim poslancem. Smešno pa mi je, da mi, kot občinski svetniki, nekaj zahtevamo od parlamenta. Bodimo realni in spustimo se na realna tla. Zato bo naša svetniška skupina glasovala proti, saj menimo, da ne moremo nekaj zahtevati od poslancev.« Kot je povedal župan Igor Kolenc, je gradivo enotno za vse občine, saj ga je pripravil SOS (Skupnost občin Slovenije) in ne gre za koalicijo ali opozicijo, »ampak gre za občane Izole. Kako se boste opredelili pa boste vi razlagali občanom. Ker ne glede, katera stranka to sprejema, bo manj denarja za vsakega občana.« Igor Franca (SMC) prav tako pravi, da bodo glasovali proti. »Ne samo zato, ker smo stranka, ki vodi vlado. Lahko bi Skupnost občin Slovenije in Skupnost mestnih občin resno, zaradi krize, predlagale predlog, da se zmanjša število občin in stroške, ki so s tem povezani.'Občan ne bo izgubil nič, saj meni, kot davkoplačevalcu, ni velike razlike, če pride denar za neko storitev iz občinskega ali državnega proračuna. Govorimo pa o okoli 200.000 evrih za Občino Izola. Ambicije županov, da bi vedno več gradili so normalne, ampak moje osebno mnenje je, da pri finansiranju občin nismo tako skromni, kot v drugih državah. Vsega ne moremo imeti in dejstvo je, da se mora kriza nekje poznati.« Občinski svetniki so glasovali zli glasovi za in 11 proti in predlog je zato padel. Proti predlogu so glasovali svetniki DeSus (Branko Simonovič, Vlado Marič, Danilo Markočič in Marjetka Popovski), svetniki SMC (Igor Franca, Marisa Višnjevec Tuljak, Gregor Perič, Petra Štefančič), ter »opozicijski«, svetnika Izola je naša Manca Vadnjal in Alojz Zorko in svetnik SDS Saša Glavaš. Za koga delajo občinski svetniki? Ob tem se lahko vprašamo, za koga pravzaprav delajo predstav- -ni ki v občinskem svetu, ki smo jih občani izvolili na občinskih in ne državnih volitvah. Kako bi sploh lahko zahtevali od poslancev, izvoljenih na obali, da ščitijo interese obalnih občin, če tega ne delajo niti občinski svetniki. Na koncu seje je bil kot predstavnik ustanovitelja v Svet javnega zavoda Glasbena šola Koper imenovan občinski svetnik stranke IJN Alojz Zorko. Am V krizi bomo pili morsko vodo? Še bolj kot vprašanje o potencialnih ruskih investitorjih, za katere so očitno vedeli samo najtesnejši županovi sodelavci, je nekatere občin-ske svetnike presenetilo vprašanje Gašperja Čehovina, svetnika Liste GGS d.O.O., Koper, VojkDVO nabrežje 23 Izolani, ki je vprašal ali je res v pripravi projekt desalinacije, ki naj bi jo izvajali na območju izolske občine. Desalinacija je proces spreminjanja morske vode v sladko, lahko ga imenujemo tudi razsoljevanje, seveda pa gre za dokaj sofisticirano postrojenje, ki še zdaleč ni poceni. Če je vprašanje nekatere svetnike presenetilo pa ni presenetilo župana, ki je povedal, da je seznanjen s projektom, ki pa je še na začetku poti. Sam ga, očitno, podpira, utemeljuje pa s tem, da nismo uredili dokončne oskrbe slovenske Istre s sladko vodo, zato je pač treba iskati alternativne možnosti za obdobja največje suše. Za dodatno presenečenje je poskrbel svetnik Desusa, Branko Simonovič, ki je povedal, da so s projektom seznanili ministrico za okolje in prostor, ki mu je menda naklonjena. Za povrh pa se je, kot dobro obveščen, oglasil tudi Igor Franca, novoimenovani predstavnik občine Izola v podjetju Rižanski vodovod, kjer je projekt tudi nastal, in povedal, da je projekt blizu zaključevanja oziroma pred fazo določanja lokacije. Seveda je s tem povzročil kar nekaj začudenja, saj se je pokazalo, da tudi nekatere strateške odločitve nastajajo v nekifi drugih krogih oziroma interesnih sferah, daleč od tistih, ki so po zakonodaji odgovorni za strateške odločitve občine, to pa so občinski svetniki. Na to dejstvo so tudi opozorili nekateri svetniki, saj se jim zdi povsem nesprejemljivo, da nekdo pripravi tako pomemben strateški projekt in ga predstavi predstavnikom občanov šele takrat, ko je tik pred realizacijo. Med presenečenimi je bila tudi nekdanja županja Bred Pečan, ki je resno vzela opozorila svetnika Liste Izolani glede energetske potrošnosti takšnih objektov in opozorila, da v ta namen ni več na voljo evropskih sredstev, izkušnje takšnih obratov v Avstraliji pa so skoraj katastrofalne. Kaj je bil končni rezultat te razprave nismo razbrali, nedvomno pa bo moral občinski svetnik in z njim vsa izolska javnost in politika, dobiti odgovor občinskih strokovnih služb ur GEDDEf^r GmmrVE tel.: 05 627 83 00 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje izdelava energetskih izkaznic Reagiranja Rusom prodajamo zdraviliški turizem Na četrtkovi seji občinskega sveta je za posebno presenečenje poskrbel Danilo Markočič, svetnik stranke Desus, ki je zaradi svojega vprašanja iz dvorane poslal novinarje in izključil televizijski prenos, a ne povsem. V odgovoru na zastavljeno vprašanje je župan odvrnil, da ga prisotnost javnosti ne bi motila, Vprašanje je bilo namenjeno-Rusom, Tjad jfpct/c Jscla. Občinski svetnik je župana najprej povprašal o njegovem obisku v Rusiji in o stroških tega obiska, ter v nadaljevanju o ruski delegaciji, ki je pred dnevi obiskala našo občino. Odstranitev javnosti je predlagal zato, da ne bi župana spravil v nerodni položaj, če bi moral razkriti kakšne občutljive poslovne dogovore. Vsaj polovica občinskih svetnikov o tem obisku in o ruskih delegacijah sicer ni nič vedela, župan pa je odgovoril, da v tem položaju ne želi čakati ampak aktivno deluje za pridobitev investitorjev v naši občini. Omenjena močna ruska delegacija je v Izolo prišla po predstavitvi ideje o možnostih zdravstvenega turizma v naši občini, kaj to konkretno pomeni pa nismo izvedeli. Prav tak9 ni bilo nič povedanega o tem, kje naj bi sploh umeščali takšne objekte, saj je znano, da so zemljišča, ki bi še bila primerna za take posege, v zasebni lasti oziroma v lasti bank ali slabe banke, občina pa pri tem lahko le s svojimi prostorskimi dokumenti omogoča take posege v prostor. Župan se je ob tem pohvalil, da je na predhodni pogovor sprejel tudi ruskega ambasadorja v Sloveniji, vendar pa več od tega ni mogel povedati, saj nobena investicija ne bo mogoča brez sprejetja prostorskega načrta za območji ladjedelnice, Delamarisa ali Arga, ki so še edina območja, kjer bi takšne objekte lahko umestili. ur Kajuhova 28, 6310 Izola 05/54012 40 info@ritosa.si Odziv na članek objavljen v Mandraču št. 1131 z dne 10. 12.2015, na S.strani, pod naslovom “Enotni o Komunali”. V navedenem članku je napačna trditev, da “je izolska Komunala trdila, da nadzorni odbor Občine Izola (NO) ni pristojen za opravljanje nadzora nad njihovim delovanjem...”. Kaj so pristojnosti NO ne “trdi Izolska komunala” temveč je zapisano v Zakonu o lokalni samoupravi, Statutu občine Izola in v Poslovniku NO občine Izola. Za konkreten primer izvedbe nadzora Komunale je NO, preko občinskih služb, dodatno zaprosil še mnenje Ministrstva za javno upravo in dobil jasen odgovor, da v obravnavani zadevi NO ni pristojen za izvedbo nadzora (dopis prilagamo v objavo). V sled temu Komunala Izola ni sodelovala v postopku navedenega nadzora, saj ni želela sodelovati v nezakonitem postopku. Ker NO zato ni mogel izvesti celovite obravnave, so tudi njegovi zaključki napačni in subjektivni. Naj še navedemo, da je za nadzor nad skladnostjo Elaborata o oblikovanju cen storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Izola, pristojna tržna inšpekcija, ki je v Komunali Izola izvedla tri nadzore nad navedeno problematiko in razen manjših odstopanj (objava cenika z DDV) ni ugotovila nepravilnosti. Menimo tudi, da takšno samovoljno in zavestno kršenje zakonodaje s strani NO ne more biti sprejemljivo in tolerirano. Pristojnost nadzornega odbora občine Nadzorni odbor je odločil, da bo izvedel nadzor skladnosti Elaborata o oblikovanju cen storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Izola z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12). Za izvedbo takšnega nadzora nadzorni odbor občine ni pristojen iz naslednjih razlogov: - Nadzorni odbor, kot najvišji organ javne porabe v občini, je po zakonu pristojen za nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzorovanje namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev, in nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Ob načrtovanju konkretnega nadzora mora nadzorni odbor ostati v okviru svojih pristojnosti. - Kadar gre torej za kapitalske vložke občine v gospodarskih družbah ima nadzorni odbor pristojnost, da nadzoruje razpolaganje s temi vložki, ki so finančno premoženje občine (kot stvarni vložek pa lahko tudi stvarno premoženje). V primeru, da pride do razpolaganja s kapitalskim vložkom, se lahko nadzorni odbor odloči (vključitev v letni program nadzora) opraviti nadzor takega razpolaganja, pri čemer je vsebina nadzora zakonitost in pravilnost tega razpolaganja. - Za nadzor poslovanja gospodarske družbe, katere družbenica (delničarka) je občina, nadzorni odbor ni pristojen. Nadzorni odbor je namreč pristojen za nadzorovanje poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev, to je uporabnikov občinskega proračuna, ki jih delimo na neposredne, to so občinski organi, ožji deli občine, ki imajo svet in občinska uprava (sedežni občini ima tak status še skupni organ občinske uprave), in posredne uporabnike, ki so javni zavodi, agencije in skladi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina. Pri posrednih uporabnikih občinskega proračuna so pristojnosti nadzornega odbora omejene z obsegom obveznosti občine kot ustanoviteljice za zagotavljanje materialnih in finančnih pogojev za opravljanje dejavnosti posameznega posrednega uporabnika, ki jih določa področni zakoni (npr.: zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o osnovnem šolstvu, zakon o knjižničarstvu i.t.d.), v skladu s katerim so ustanovljeni. Nadzorni odbor je torej pristojen za nadzor poslovanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna v obsegu, v katerem so posredni uporabniki. - Nadzorni odbor ni pristojen za nadzor poslovanja javnega podjetja ker tega zakon ne šteje za posrednega uporabnika občinskega proračuna. Nadzorstvo nad poslovanjem javnih podjetij kot izvajalcev javnih služb izvajajo za posamezne službe pristojna ministrstva, inšpekcije in Računsko sodišče RS. - Nadzorni odbor ni pristojen za ocenjevanje medsebojne skladnosti občinskih predpisov, skladnosti odločitev občinskega sveta z državnimi predpisi oziroma skladnosti strokovnih podlag in elaboratov, ki so podlaga za odločitev občinskega sveta, s predpisi. jP Komunala Izola Izolani smo bili malo za, malo proti Nedeljski referendum je že skoraj pozabljen. Šele zdaj je povsem jasno, da ga večina volivcev ni vzela preveč resno, z izjemo tistih, ki so šli na volišča resno zakrbljeni, da bo v nasprotnem ta svet šel po slabem. Rezultati po izolskih voliščih dajo zanimivo podobo našega volilnega telesa. Jelka kar v bloku Pogled na mapo Slovenije je na nek način zastrašujoč, saj je novelo zakona podprlo vsega nekaj volilnihi okrajev, med njimi sta občini Koper in Piran, ki sta glasovali za novelo, v Izoli pa je za odstotek oziroma 72 ljudi več glasovalo proti noveli kot tistih, ki so glasovali zanjo. Slaba udeležba To niti ni toliko pomembno, saj je bil, kljub skromni zmagi nasprotnikom, kvorum dosežen in bi bila referendumska odločitev, če bi šlo samo za Izolo, veljavna. Ob tem ne smemo spregledati, da je bila volilna udeležba med najslabšimi v Sloveniji, saj je na volišča odšlo vsega 28,67% oziroma 3.675 volivcev, kar je vsega dobra četrtina volilnega telesa. Najboljša udeležba je bila v Cetorah (42.62%), med velikimi volišči pa Keltika (spodnji del Jagodja) s 35,63%, najnižja pa v starem mestu na volišču Manzioli, kjer je bila udeležba vsega 22,67 odstotna. Od 1.266 je prišlo tam na volišče vsega 288 volivcev. San Simon lažji za 466 ton ogljikovega dioksida na leto Čeprav Hoteli Bernardin prodajajo dva hotela. San Simon Resori in Sali-nero, so v prvega vložili 150.000 evrov. Na zelenici ob hotelu Haliaetum so postavili tri toplotne črpalke, s katerimi bodo ogrevali oziroma hladili hotelski kompleks. Naložbo je financirala družba za izvajanje energetskih storitev GGE. Včerajšnjemu zagonu črpalk pa sta prisostvovala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. S toplotnimi črpalkami naj bi na leto dosegli 13-odstotni prihranek pri energentih oziroma 10.000 evrov, opazen naj bi bil že prihodnje leto. Nov ogrevalno-hladilni sistem ob Simonovem zalivu sta pohvalila tako Irena Majcen kot Zdravko Počivalšek. Prva v duhu nedavne pariške podnebne konference, ki se je je tudi sama udeležila, drugi, ker je vselej “vesel”, ko gre na teren in se sreča s podjetji, ki ustvarjajp. Na tem volišču je 58.74% udeležencev glasovalo proti noveli, največji odstotek nasprotnikov novele pa so zabeležili v Kortah, kje je PROTI glasovalo kar 64.09% volivcev. Približno na polovici so bila volišča Doma upokojencev, OŠ Livade, Šared in na Baredih, kjer so se razdelili točno na polovico. Novelo so podprli volivci na voliščih v Kulturnem domu, KS Livade, OŠ Livade, Šared in tisti, ki so se odločili za predčasne volitve. Odgovora na vprašanje ali je izolska občina leva ali desna, tudi tokrat nismo dobili. Iir PROTI CONTRO Stanovalci bloka v ulici prekomorskih brigad 3, že 20 let postavljajo jelko na notranjem stopnišču. S prodajalcem jelk ob parku Pi-etro Coppo so dogovorjeni, da jim priskrbi šest metrov visoko jelko, ki sega do drugega nadstropja. Ogromno jelko nato vsi skupaj, tako otroci, kot starejši, okrasijo ter si priskrbijo še odličen izgovor za hišno zabavo. Kortežanski jasilci “zgoraj brez” Kortežanski prostovoljni gasilci so v leto 2016 vstopili s koledarjem, ki je nastal po vzoru podobnih izdelkov po svetu in doma. Začetek zgodbe sega tri leta nazaj, so zapisali, ko se nam je med enim od naših trdicio-nalnih kolesarskih podvigov iz Kort do Loga pod Mangrtom (ki je naše pobrateno društvo) se nam porodila zamisel, da bi lahko dokumentirali naša “izklesana telesa.” Zbrali smo se v studiu profesionalnega fotografa v Izoli in poti nazaj ni bilo več. Najprej smo imeli veliko tremo kasneje pa je bilo veliko smeha in dobre volje. “Modeli” na fotografijah smo peščica šestih članov operative PGD Korte (Matjaž Lukin, Tomi Rivič, Marko Hrvatin, Kristjan Tul, Simon Felda in Luka Korenika). Sredstva bomo namenili za nakup nove zaščitne opreme, del pa namenili za pomoč malemu Timoteju, ki boleha za cerebralno paralizo in je v domači oskrbi. Trenutno je polovica modelov srečno samskih, druga polovica pa je v zvezi. Sicer se zadeva lahko v kratkem spremeni. Trenutno še vsi spimo v posteljah in ne na kavču. Naše partnerice do izida koledarja niso vedele, prijateljice pa ja! Z gasilskim pozdravom Na Pomoč m/imom/m: 7 Četrtek, 24.december 2015, št. 1133 ---------------------------------------------------- Predbožična stran Vsi smo migranti, tudi v Izoli V nedeljo se je zaključil projekt Vsi smo migranti, katerega namen je bil dvigniti ozaveščenost splošne javnosti o pozitivnem doprinosu vključevanja migrantk in migrantov v slovensko družbo ter prispevati k razvoju medkulturne občutljivosti. v V obdobju meseca in pol so po vsej Sloveniji potekale številne aktivnosti, s katerimi se je želelo poudariti pomen kakovostnega sobivanja ljudi z različnim kulturnim in jezikovnim izvorom na bogatenje naše družbe ter spodbuditi izgradnjo učinkovitega in spodbudnega okolja za njihovo aktivno vključevanje v slovensko družbo. Izhajajoč iz izzivov migracij, večkulturnosti naše družbe in neustrezne retorike v zvezi s priseljenci, je Kulturno izobraževalno društvo PiNA, v partnerstvu z Medkulturnim inštitutom za vključujoče izobraževanje, raziskovanje in sodelovanje, ter v sodelovanju z Avanta Largo, Zavodom za družbeno komuniciranje, za Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo in izvedlo niz aktivnosti, ki so pozivale k rehumanizaciji migrantk in migrantov. Poleg tega pa se ni želelo samo pokazati na paleto njihovih prispevkov, temveč jim tudi dati priznanje za vse, kar so v času svojega bivanja in ustvarjanja v Sloveniji doprinesli naši družbi. Projekt je sofinancirala Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje. V soboto je Plač Izolanov, v sklopu projekta Vsi smo migranti, gostil pogovor o migracijah in migrantih, ki ga je vodila prevajalka Breda Biščak. Na pogovoru v Izoli so bili prisotni tudi štirje od 28 priseljencev, ki so sodelovali v projektu, Amomvan Taen-gon - Mem, Kerry Trobec, Edvvard Trobec in Senada Jusufspahič. Zanimivo je, da je od teh 28, kar osem izolanov, saj so v projektu sodelovali še Rick Harsch, Sasikala Perumal, Seit Demiri in Wusyana Klobasa, kar kaže na to, da je Izola še vedno zelo multikulturno mesto, v katerem vse te različne kulture sobivajo in se dopolnjujejo. Kot je zapisala Wusy iz Indonezije: V Slovenijo me je pripeljala ljubezen. Tukaj sem se takoj počutilajcot doma, čeprav gre za drugo državo na drugem kontinentu. Ob prihodu sem bila precej izgubljena, še posebej, ker nisem razumela jezika. Čeprav me je mož predstavil sosedom, se z njimi- nisem mogla sporazumevati. Pa sem se domislila: skuhala sem indonezijsko hrano, jo odnesla sosedom in jo začinila z veselim smehom. Sosedi so mi obiske vračali in z njihovo pomočjo sem se začela učiti slovenščine. Zdaj imam veliko prijateljev. Nekateri spomini so tudi zabavni. Ko sem prvič šla sama v trgovino kupit kruh, sem rekla prodajalki: »Kruh pet nula nula.« To je po moje pomenilo pol kilograma. Prodajalka me je čudno gledala, ampak na koncu sem dobila to, kar sem potrebovala. Ljudje smo ljudje: če smo prijazni, je lepo, če smo nesramni, je težko. Tako je povsod. Kot priseljenka moraš predstaviti svojo kulturo, da jo drugi razumejo, in razumeti slovensko kulturo. Drug drugemu se moramo prilagajati. Vsi smo ljudje, vsi smo med sabo enaki. Moramo združevati ljudi. szj, ur V Domu je december mlad Prišel je mesec december, z njim pa praznično vzdušje, utripajoče lučke, vonj po božičnih dobrotah ter radost ob skupnem druženju in ljubezni. To so čarobni občutki, ki so močno zakoreninjeni v nas ljudeh in se v tem času še posebej izrazijo. Tudi v domu upokojencev Izola smo razveselili stanovalce z bogatim prazničnim dogajanem. Najprej so k nam, v dveh skupinah, prišli otroci iz vrtca Mavrica in nam podarili zvrhan koš otroške razigranosti in brezskrbnosti, nato pa smo, v družbi učencev osnovne šole Vincenza Diega di Castra iz Pirana, okrasili novoletne jelke in tako pripomogli k veselemu novoletnemu vzdušju. Na dan sv. Barbare smo posadili božično pšenico ter spekli palačinke in piškotke, s katerimi smo obogatili mizico, pogrnjeno za Miklavžev prihod. Aljoša Križ s svojimi sodelavci nam je pripravila nepozabno pravljično dopoldne in nas popeljala v čudoviti svet otroške domišljije. Na nas niso pozabili niti župan občine Piran in predstavniki občine ter Rdečega križa Izola. Naše stanovalce so obdarovali z dobrotami in prižgali lučke navdušenja in hvaležnosti tudi v njihovih očeh. Da je bilo praznično razpoloženje še bolj razigrano, je poskrbela Marjetka Popovski in ob spremljavi kitarskih strun še bolj zanetila že tako veselo vzdušje tega težko pričakovanega dneva. Sledil je vesel dogodek, ko so nam dekleta in fantje Srednje zdravstvene šole Izola pripravili prelep nastop s petjem in igricamit na koncu pa skupaj s harmonikarjem zaplesali z našimi varovankami in varovanci. To pa še ni vse iz prazničnega repertoarja Doma upokojencev Izola. Ob koncu leta se obetata še dva pomembna dogodka: Božični koncert in praznovanje novega leta. Ob takšnjih priložnostih vedno začutimo, da nam je skupaj lepo, kar radi pokažemo in delimo z vsemi, zato vsem bralkam in bralcem želimo mirne in zadovoljne praznike ter srečno, zdravo in v duši bogato novo leto 2016. Dom upokojencev Izola KAPUČINO Izolanom na gostovanjih ne gre Brez Kraške ne gre Sevnica : Istrabenz plini 29:21 (14:10) SEVNICA - Športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Nahtigal in Deržek. Istrabenz plini Izola: Gregorič (5 obramb). Logar, Jurič, Čolič 3, Božič 6, Stepančič 1, Selišnik 3, Žgavec 1, Kecman 2, Vukovič 1, Velkavrh 3, Konig, Madžarevič 1. Trener: Borut Hren. Statistika: 7-m: Sevnica 4 (4), IP Izola 4 (2); izključitve: Sevnica 10, IP Izola 10 minut. Izolanom gostovanja niso ravno pisana na kožo. V času nastopanja v 1. ligi je bil iztržek z igranja na tujem parketu v vsaki sezoni skromen oziroma skorajda ničen. Letos so naši fantje načrtovali več zmag z gostovanj, a se je povsem zalomilo -tudi na zadnji tekmi jesenskega dela s Sevnico, ki je bila do tega kroga zadnje uvrščena ekipa. Pričakovanja o dveh prepotrebnih točkah so bila tako na mestu, a se je zasukalo drugače. Izolani so v Posavje dopotovali številčno oslabljeni. Kljub temu so bili skorajda ves prvi polčas enakovredni domačinom vse do 25. minute, ko je bil izid še 9:9. Sledile so tri zaporedne izključi-- tve v izolski vrsti, kar je Sevniča-nom omogočilo pobeg, čimer so v odmoru prišli do solidne prednosti. Tudi v nadaljevanju so domačini ohranjali prednost, ki pa ni bila višja od štirih golov. Izolani so deset minut pred koncem nekoliko znižali zaostanek, vendar domačini niso dovolili presenečenja in so z okrepljenimi napadi prišli do zanesljive zmage. Izola je po 15. krogih enajsta in je s tremi zmagami ter dvema remijema zbrala osem točk. Prvenstvo se nadaljuje 6. februarja, ko pride v Kraško Gorenje Velenje. Sam]® EmSKBS V preteklem tednu so naša dekleta odigrale zadnje tekme v letošnjem letu. Mladinke VIP so v petek 18.12.15 igrale z ŽRD Škofja Loka in žal izgubile za 2 točki, kljub vsej borbenosti in srčnosti, ki so jo pustile na igrišču (21:23). V nedeljo so se naše ekipe merile z Koprom. Kot prvi so na parket stopili kadeti RD Istrabenz Plini Izola in po napeti ter težki borbi domov prinesli točko z neodločenim rezultatom 27:27. Nadalje so nas razveselile najprej MDA. Z rezultatom 18:22 so premagale ŽURD Koper. Tudi kade.tinje so se domov vrnile kot zmagovalke z rezultatom 26:29. Kot je dejal po tekmi trener Matej Nadoh, je pomembno to, da se dekleta razvijajo in rastejo v odlične igralke, saj so zadevale gole iz vseh pozicij, steber igre pa je bila odlična obramba. Naslednje tekme nas čakajo 8.1.16 S DA z RK Krim Mercator, Kadetinje in mladinke pa šele 16.1.16. Vsem želimo vesel Božič in športno, uspeha polno leto 2016. ©HDSfflm Odbojkarski tritedenski počitek Kamniški Calcit Voileyball II je bil na svojem terenu v zadnjem krogu prehud nasprotnik za naše odbojkarice. Domačinke so bile boljše s 3:0, a zmaga ni bila tako gladka kot je videti. Prvi niz se je namreč končal s 25:22. -Drugega so naša dekleta odigrala slabše in ga izgubila s 14:25, v tretjem pa so skušale priti do preobrata, a jim je malo zmanjkalo in s 25:23 so tudi ta niz dobile Kamničan-ke. Po prvem delu so Izolanke s šestimi točkami osme. Prvenstvo se nadaljuje 16. Januarja 2016, ko bodo izolske odbojkarice doma igrale s Krimom. KčMOSraDIERI© Vsi naslovi Arrigoniju V soboto je v Novi Gorici potekalo regijsko prvenstvo za kadete in kadetinje. Na prvenstvu se je igralo v treh kategorijah in sicer posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah.Tokrat so se naši mladi tekmovalci res izkazali, saj so poleg vseh prvih mest osvojili še tri druga mesta. Igrale^ prvenstva sta bilS nedvomno Matija Novel in Lea Paulin, z vsemi osvojenimi naslovi. Pri kadetih je v posameznem delu zmagal Matija Novel. Pri kadetinjah pa Lea Paulin pred klubsko kolegico Kim Fink. Četrto mesto je osvojila Minea Ljuca. V kategoriji dvojic sta zmagala Matija Novel in Mihael Kocjančič, pri dekletih pa Lea Paulin in Kim Fink pred Ljuco Mineo in Manco Paljk. V mešanih dvojicah sta bila prva Lea Paulin in Matija Novel. Drugo mesto sta osvojila Kim Fink in Mihael Kocjančič. Erik Paulin drugi V nedeljo je v Škofji Loki potekal 1. top 8 turnir za mladince in mladinke. Na turnirju je anstopilo 24 najboljših mladincev in prav toliko mladink, ki so bili razvrščeni v tri kakovostne skupine. Za naše tekmovalce in tekmovalke lahko rečemo, da so ta zadnji letošnji turnir odigrali v večini res dobro. Erik Paulin je bil v prvi kakovostni skupini drugi. S prvou-vrščenim Darkom Jorgičem iz novomeške Krke je izgubil s 3:1. V drugi kakovostni skupini je Matej Germek zasedel osmo, skupno torej šestnajsto mesto. Pozitivno je v tretji kakovostni skupini presenetil Matija Novel, ki je dosegel prvo mesto in si tako na naslednjem top turnirju zagotovil nastop v drugi kakovostni skupini. V prvi kakovostni skupini je pri mladinkah Katrina Sterchi osvojila četrto mesto. V drugi skupini pa je pozitivno presenetila Lea Paulin z osvojenim prvim mestom, kar pomeni, da bo na naslednjem top turnirju igrala med osmimi najboljšimi mladinkami v državi. Kim Fink pa je bila peta v tretji kakovostni skupini. Kim je pokazala dobro igro, a za boljši rezultat ji je zmanjkalo nekoliko več vstrajnosti proti koncu določenih dvobojev, kar je za njen obrambni slog igre še kako pomembno. Vasilij Žbogar drugi Riu V Riu de Janeiru, na prizorišču olimpijskih iger prihodnje leto, se je- z regato za medalje zaključilo odprto brazilsko državno prvenstvo olimpijskih razredov, ki je v zalivu Guanabara potekalo od 15. do 20. decembra. V sklopu priprav na olimpijske igre so se ga udeležili tudi trije slovenski reprezentanti. V razredu finn je Vasilij Žbogar osvojil končno drugo mesto, v razredu 470 pa sta Tina Mrak in Veronika Macarol regato končali na šestem mestu. V Riu de Janeiru, na prizorišču olimpijskih iger prihodnje leto, je med 15. in 20. decembrom potekalo odprto brazilsko državno prvenstvo olimpijskih razredov. Brazilskim jadralkam in jadralcem, ki so se potegovali za naslove državnih prvakov in v razredih 470 moški in naera 17 tudi v internih kvalifikacijah za olimpijske igre, so se pridružili olimpijski kandidati iz številnih drugih držav. Prvenstvo je eden zadnjih večjih jadralskih dogodkov, ki bodo v zalivu Guanabara potekali pred olimpijskimi igrami naslednje leto. V Riu se je zbralo kar 341 jadralk in jadralcev iz 41 držav, ki so prvenstvo izkoristili kot eno od priložnosti, da se pobliže spoznajo z razmerami na regatnem polju, saj je že predolimpijska regata avgusta letos pokazala, da bo poznavanje lokalnih razmer odločilno vplivalo na rezultate. Med jadralkami in jadral- ci, ki so se pomerili na prvenstvu, so bila velika imena olimpijskega jadranja iz Nizozemske, Argentine, Španije Velike Britanije, ZDA, Izraela, Japonske, Italije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Jadralci so se od torka do sobote pomerili v osmih plovih, v nedeljo pa je najboljših deset v posameznem razredu jadralo še v regati za medalje. V sklopu priprav na olimpijske igre so se odprtega brazilskega državnega prvenstva olimpijskih razredov udeležili tudi vsi trije slovenski reprezentanti, ki so že osvojili mednarodne olimpijske norme, in sicer Vasilij Žbogar v razredu finn in posadka Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470. Kot vodja slovenske reprezentance pa je v Brazilijo odpotoval tudi Trevor Millar, dolgoletni trener najuspešnejšega slovenskega jadralca in pomemben tvorec obeh Žbogarje-vih medalj na olimpijskih igrah, ki ga je izvršni odbor JZS imenoval za vodjo reprezentance na olimpijskih igrah v Riu. Glavni cilj je pred olimpijskimi igrami čim bolje spoznati razmere na regatnih poljih in pripraviti vso potrebno logistiko, primerne pogoje za trening in hrambo opreme ter primerno nastanitev za čas olimpijskih iger. Z razmerami na prizorišču je zadovoljen vodja reprezentance Trevor Millar: »Mislim, da smo lahko zadovoljni z dobro bazo za trening, problem pa so izredno visoki stroški za trening in hrambo opreme. Pred jadralci je še trdo delo do olimpijskih iger, na prizorišče se bomo še vračali, poleg spoznavanja razmer na regatnem-polju, bo pomembna tudi vsa ostala logistika, od nastanitve, dostopnosti do prizorišča, prehrane, saj bodo na koncu odločale majhne, a pomembne podrobnosti.« V zahtevnih razmerah, kjer so ponovno prevladovali veliki valovi, močan tok in šibek veter, so slovenski jadralci dobro začeli in so vse dni prvenstva krojili vrh razvrstitve v posameznem razredu. V razredu finn je bronasti Vasilij Žbogar z nedavnega svetovnega prvenstva vse dni odlično jadral in do zdaj za razred boljšega Britanca Gilesa Scotta tudi nekajkrat premagal. S štirimi zmagami v posameznih plovih in tudi zmago v regati za medalje je Žbogar osvojil končno drugo mesto in s svojim nastopom pokazal, da tudi Scott ni nepremagljiv, in da bo naslednje ! ! leto resen kandidat za olimpijske medalje. Po regati za medalje je zadovoljen povedal: »Prvenstvo Brazilije končano, končno drugo mesto je dober rezultat, regata pa je bila odličen trening.« Gilles Scott je zmagal z eno točko prednosti pred Izolanom, tretje mesto pa je osvojil Američan Galeb Paine. Naslov brazilskega državnega prvaka je osvojil Jorge Zarif s petim mestom v absolutni razvrstitvi. V razredu 470 sta evropski prvakinji Tina Mrak in Veronika Macarol vse dni jadrale v ospredju in z izjemo slabšega dneva pokazali, da sta konkurenčni drugim posadkam in bosta tudi na olimpijski regati prihodnje leto lahko posegli v sam vrh. Regata za medalje se ni izšla po njunih pričakovanjih, saj sta bili zaradi prehitrega starta diskvalificirani. Na koncu sta Cegato končali na šestem mestu. Prvo mesto sta osvojili Britanki Hanna Mills in Saskia Clark, drugi sta bili Japonki Ai Kondo Voshida in Miho Voshioka, tretji -pa Camille Lecointre in Helene DeFrance. Naslov brazilskih državnih prvakinj sta osvojili Fer-nanda Oliveira in Ana Barba-chan, ki sta prvenstvo končali na petem mestu. Letošnja sezona se počasi končuje, vendar časa za počitek ne bo veliko. Slovenski jadralci se iz Brazilije vračajo s’ številnimi informacijami in dragocenimi izkušnjami, ki bodo v naslednjih mesecih pomembne za priprave na igre. Obe slovenski posadki čaka trdo delo do olimpijskih iger, ki bodo avgusta 2016. Dosedanje preizkušnje na prizorišču so pokazale, da bodo na olimpijskih igrah rezultate krojili šibek veter, veliki valovi in močan tok, olimpijska regatna polja so zelo raznolika, zato bo odločilnega pomena dobro poznavanje razmer in nastavitve jadrnice. Nekatere zveze so že dalj časa prisotne v olimpijski marini, jadralci, ki tam trenirajo že zadnje leto ali dve, so z razmerami bolje seznanjeni. Tudi slovenski posadki bosta svojo opremo pustili v Riu in se pred začetkom iger še vračali na priprave v Brazilijo, preostane jim še nekaj časa, da se na zahtevne pogoje v Riu čim bolje pripravijo in naslednje leto na olimpijske igre odpotujejo vrhunsko pripravljeni. Na Božični regati zmagal Milivojevič Danes se je s še enim odjadranim plovom zaključila tradicionalna Božična regata, ki je ta vikend potekala v Kopru v organizaciji JK Jadro Koper. Regate se je udeležilo skoraj 70 mladih jadralk in jadralcev razreda optimist iz Italije in Slovenije. V sončnem vremenu in lepem maestralu so v soboto in nedeljo odjadrali tri plove. Zmago v absolutni razvrstitvi je slavil Peter Milivojevič (JK Jadro Koper), drugo mesto je osvojil Niccolo Sangermano (SVBG), tretje pa Janez Zabukovec (JK Jadro Koper). Prvo mesto med dekleti je osvojila Alja Petrič (JK Jadro Koper), ki je v absolutni razvrstitvi zasedla peto mesto. Prvo mesto med kadetinjami je prav tako pripadlo Alja Petrič (JK Jadro Koper), med kadeti pa je slavil Luka Zabukovec (JK Jadro Koper). V ponedeljek 21.decembra je bilo odigrano zadnje kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Vseh 6 možnih točk je osvojil Anton Kosič z odlično razliko +1116. V zadnje kolo je šel s štirimi točkami tudi Lojze Hočevar, a je v zadnji igri zasedel drugo mesto in s tem zbral 5 točk in razliko +285. Na tretje mesto se je povzpel Bogomor Strohsack s 4,75 točkami in razliko +716. Po 3,5 točke sta zbrala Anton Sevčnikar z razliko +771 in Boris Debeljak z razliko +527. Prvi trije z vrha lestvice so dosegli povprečne rezultate. Zato med njimi ni prišlo do sprerhemb. Po vseh odigranih kolih vodi Marija Bolje z 158 točkami in razliko +12055, sledi Anton Sevčnikar z 155 točkami in razliko +14485. Tretje mesto je obdržal Boris Debeljak z 152 točkami in razliko +11022. Tudi zmaga v 43.kolu Antonu Kosiču ni zadoščala za napredek na lestvici uvrstitve letošnjega prvenstva. Zadržal je četrto mesto z 144,5 točkami in razliko +8960. Na petem mestu je ostal Vladimir Šetina z 129,75 točkami in razliko -2386. V ponedeljek 28.12. bo razglasitev rezultatov po upoštevanju 35 najboljših iger v letošnjem prvenstvu. Odigrano pa bo tudi ekipno prvenstvo. Trojke bo izbral žreb. D.B. <56* elvedeie HOTELS v Restavraciji Kamin na Belvederju fsavfsg Igra Piero's Band Za rezervacije do 25. 12. 2015 vam nudimo 10% božični popust! Rezervacije na 041/350360 oz. kamin@belvedere.si www.belvedere.si Pihalni orkester premierno odigral izolsko himno V soborto je Pihalni orkester Izola v večnamenski dvorani v Livadah odigral tradicionalni novoletni koncert ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Na koncertu so premiernp predstavili tudi 127 let staro izolsko himno, predstavljeni program pa je bil izjemno raznolik in odlično sprejet. Nekaj besed o orkestru, ki je letos praznoval 140 let obstoja, smo izmenjali z dirigentom Mirkom Orlačem. - V soboto ste ob tradicionalnem nastopu na državnem prazniku povsem napolnili večnamensko dvorano osnovne šole Livade. Videti je kot da vam je tudi ta prostor že nekoliko tesen. - Ja, prav zaradi tega smo odšli iz Kulturnega doma, saj je tistih 220 sedežev enostavno premalo. Pred tremi leti smo poskusili s to dvorano. Opazili smo, da imajo pregrade, s katerimi lahko dvorano ločiš na tri dele. Ko smo nato na tla' položili preproge smo ugotovili, da je tako prostorsko, kot tudi akustično, dvorana zares dobra. Škoda le, da, ko so postavljali tribune, niso upoštevali teh zaves in tako se moraš zdaj odločiti ali za zavese, ali za tribune. - Kako izberete posamezne skladbe? - Faktorjev je več. Najprej moramo upoštevati, da delamo predvsem za občinstvo. Nato moramo paziti, da je všeč tudi našim članom, da se igranja lotijo z veseljem. Nato pa je seveda zelo pomembno, da orkester počasi raste in se razvija. V vsej tej poplavi te literature pa je seveda težko najti kakovost, saj za vsak naš koncert pripravimo povsem novi program. Imamo dvanajst skladb za poletni koncert in dvanajst za novoletni koncert, celoten material pa moramo pripraviti v le nekaj mesecih. Glede na to, da smo amatersko društvo, je to kar velik zalogaj. - Pa je težko štirideset amaterskih glasbenikov vsak teden pripraviti na vaje? - Ja, to je predvsem odvisno od nas samih, od dirigentov in vodstva orkestra. Od občutka pripadnosti. Seveda se dogaja, da imajo člani orkestra službene, šolske ali družinske obveznosti, tako da moramo biti zelo iznajdljivi in predvsem veliki improvizatorji. Določene stvari je treba predvideti in se organizirati. Za obdobje trgatev in nabiranja oljk pride seveda toliko manj članov, ampak iz vsega slabega je treba iztržiti kaj dobrega in v takšnih primerih pač delaš bolj intenzivno z manjšo skupino. Za tem je veliko nevidnega dela in koncert je na koncu najmanjši del (smeh). - Pravite, da imate zelo homogen orkester. Se dogaja veliko menjav? - Največ menjav je ob prehodih iz osnovne šole v srednjo, ali pa iz srednje na fakulteto. Ampak mnogi člani, ki so prenehali za čas študija, so se kasneje vrnili. In podobno je z dekleti, ko ustvarjajo družino. To je pač treba vzeti v zakup, saj smo društvo, ne pa poklicni glasbeniki. In lahko povem, da je včasih lepše in prijetneje delati z ljudmi, ki imajo željo in veselje do tega, kot pa s tistimi, ki samo prihajajo v “službo”. - Jih je pa treba zato toliko bolj motivirati s programom, kajne? - Seveda, tako s programom kot z dogajanji, gostovanji, drugimi dogodki. Zelo pomembno je tudi, da so vaje sproščene in ne teroriziraš ljudi. Moraš biti vse, včasih mama, oče, brat, najboljši prijatelj. Seveda prihaja tudi do kakšnih nesoglasij, ampak v tako veliki zasedbi je to nekaj povsem normalnega. - Omenili ste, da imate dva velika koncerta na leto v Izoli. Ampak to še zdaleč ni vse, kajne? - Nekaj časa smo imeli koncert tudi za Dan žena, ampak smo ugotovili, da če imamo preveč koncertov, trpi glavni program, saj ne želimo ponavljati sklad, ki smo jih že igrali. Pa seveda ne smem pozabiti na budnice, pa na gostovanja, ki jih imamo vsaj dvakrat na leto, pa istrsko srečanje, ki je vsako leto v drugem istrskem kraju, sodeluje pa tudi en orkester iz Italije. In naslednje srečanje bo prav v Izoli, kjer bo na trgu igralo več kot 800 godbenikov, saj bo nastopilo več kot 20 orkestrov iz treh držav. - Bili ste tudi že na Dunaju, kar je za pihalni orkester kot VVood-stock za rokerje, kajne? - Tako je. Povabili so nas na Votiv-kirche v središču Dunaja. Tam smo igrali z manjšo zasedbo, a je bil res velik dogodek in smo bili seveda še kako veseli povabila. - Posebnost sobotnega koncerta je bila tudi premierna predstavitev izolske himne iz leta 1893, ki ste jo izbrskali v izolski knjižnici in jo priredili za inštrumen-tal. - Ker smo ravno letos imeli 140. obletnico, smo toliko bolj brskali po arhivih in Nives Kaligarič, ki dela v knjižnici in je žena in mati dveh naših članov, je zelo aktivna na zgodovinskem področju v zvezi z orkestrom. Tako me je pred nekaj meseci poklicala, da je našla eno krasno zadevo. V knjigi, ki so jo letos dobili v knjižnico in ki govori o himnah istrskih mest, je namreč tudi notni zapis in besedilo izolske himne iz leta 1893. Glasbo je napisal Antonio Ploner, ki je bil v tistih časih izjemno znan izdelovalec harmonik, besedilo pa Giovanni Drioli. Ni mi pa znano, če sta to naredila skupaj, ali v dveh različnih obdobjih. - Kako pa je pripraviti inštru-mental na himno, ki je zapisana za zbor? - Ko sem pogledal notni zapis sem dobil kar nekakšen odpor do tega, saj sem mislil, da to ne bo primerno za naš orkester. In po pravici lahko povem, da sem se kar namučil, da sem to naredil, ampak novembra, ko sem dokončal delo in ga predstavil ostalim, so bili navdušeni in tudi presenečeni. Gre za res krasno melodijo, ki sem jo nalašč pustil v originalni obliki, ki je dolga okoli pet minut, kar je pa vsekakor preveč za današnjo himno, zato jo bomo v prihodnje nekoliko skrajšali. Gre pa res za krasno najdbo. - Dvorano v Livadah ste že nekajkrat povsem napolnili. Jo bo treba povečati? - Še raje bi si želeli odigrati kon- cert v novem kulturnem domu, ki je v Izoli še kako potreben. Veliko je glasbenikov, gledališčnikov, plesalcev, garažnih bendov in raznoraznih umetnikov, ki potrebujejo prostor za delovanje, kar stari Kulturni dom žal ne nudi. Mislim, da bi bil kulturni dom velikosti Avditorija, ki bi ga bilo mogoče zmanjšati ob manjših prireditvah, idealen za Izolo. am INNO COMUNALE ISOLANO (1893) Parole di Giovanni Drioli Musiča di Antonio Ploner Salve, Alieto o patria diletta, Sacro suol dei nostr'avi soggiorno Un saluto a Te innalza eletta De’ tuoi figli la schiera d*onor. Questa terra ch’e il nostro retaggio Che 1’Adriaca rrfarina circonda, Che c’infonde fortezza e coraggio, Questa terra dobbiamo onorar. Siam tratetU. siam figli noi tutti D'una madre comune onorata; Attestiam colCagire e coi frutti Che a tal madre noi degni sarem. Nel ! h'l!a gioia, nel duolo Fort > marcato ci resti Qn H patria che solo Ci imore e virtii. Se : -cordia v’alligna Lev i raflrenie disperda, Ban-i pre a quell’ira maligna Che la pace vorrebbe turbar. In quel dl che chiudendo le ciglia Partirem per Vetema dimora, Lasceremo il ricordo in famiglia D’amar sempre la patria natal. Questo canto in cui Vanima freme D’amor patrio e di fede potente A te Isola offriam, colla speme Che il saluto a te grato šarit. Nel gioir de’ banchetti festanti O di schiette frateme adunanze Canteremo col cuor esultanti Viva, viva la nostra dttft. V soboto pa TOMBOLA ! V soboto, 26. decembra ob 17.00 bo v parku Pietro Coppo zaključek naše skupne akcije, ki smo jo poimenovala Naša mala tombola. Izolski trgovci in obrtniki so prispevali 120 praktičnih nagrad. Žrebanje tombole bo tokrat vo- dil DJ Lovro, ki obeta dobro zabavo tudi pred, med in po žrebanju. Uidi tokrat bodo praktične nagrade dobili tisti, ki bodo zadeli TERNO, C1NQUIN0 in, seveda, TOMBOLO. Glede na veliko število oddanih listkov se bodo nekateri gotovo podvajali, vendar je nagrad dovolj za vse. Če pa bo nagrad zmanjkalo velja pravilo, da nagrado dobi tisti, ki bo prej pri komisiji, ki bo nadzorovala žrebanje. Za vse, ki morda še niste opravili nakupa ali bili v gostilni oziroma pri izolskem frizerju pa zato nimate niti enega tombolskega lističa naj še enkrat ponovimo. Kje vam za prodan artikel ali opravljeno storitev podarijo tudi listič Naše male tombole. Šport mala - Manziolijev trg, Foto-optika Rio - Ljubljanska, Trgovina Metra - Alietova, Cvetličarna Mimi - Drev. l.maja, Okrepčevalnica Pri Perotu - Gorkijeva, Kozmetični salon Silhuette in Frizerski salon Neda - Smrekarjeva, Frizerski salon Anka - Ljubljanska, Cvetličarna Orhideja - Kristanov trg, Optika Izola - Kristanov trg, Frizerski salon Sani - Ljubljanska, Trgovina in servis Ritoša - Kajuhova, Šiviljstvo Suzana - Koprska, Slaščičarna Jadran - Sončno nabrežje, Manufaktura - Pittonijeva, Okrepčevalnica Avtokamp Jadranka, Trgovina Terrasan - Kristanov trg, Fastfood Veni - Postojnska, Z Veseli december v parku Park Pietro Coppo od 23. 12. 2015 do 4. 1.2016 Ponudba različnih izdelkov na stojnicah in v hiškah 26. 12. ob 17.00 - TOMBOLA Zabavna - nagradna prireditev izolskih trgovcev (Soorganizator: Mandrač) 27. 12. ob 17.00 - SIRKEC, SIRKEC (Teater Cizamo in klovn ZUPI) 28. 12. ob 17.00 - ZIMSKO VESELJE (Duo Pingo) 29.12. ob 17.00 - O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH(Gledališče Bicikleta) 30. 12. ob 17.00 - PRIHOD DEDKA MRAZA NA SANEH (Mali BU) 31. 12. od 22.00 do 02.00 - ' SILVESTROVANJE: TURN BAND Foto Sandi Denič - Dr.l.maja, Pi-ceria Odeon - Dr.l.maja. Trgovina Žan - Dr.l.maja, Trgovina Boka -Dr.l.maja, Trgovina Styl - Sončno nabrežje, Trgovina za male živali Riva - Koprska, Trgovina Metuljček - Koprska, Ribarnica Rutar -Kristanov trg, Frizerski salon Darja - Veliki trg, Gostilna Sidro - Sončno nabrežje. Picerija Napa - Verdijeva, Restavracija Morski val - Veliki trg, Trgovina Lax - Veliki trg, Fotograf Furlanič - Ljubljanska, Trgovina Vina Božič - Postojnska ulica. => Praktične nagradi, ki že prihajajo v uredništvo so zelo različne, od bonov za brezplačne storitve do praktičnih in zelo zanimivih nagrad za katere se bo v soboto veljalo potruditi do Parka Pietro Coppo, kjer bo, kot že rečeno, prireditev vodil DJ Lovro, tri svoje uspešnice pa bo zapel izolski Freddy Miler, Štefan Horvat. In nikar ne pozabite s seboj vzeti svinčnik, da boste lahko obkrožili številke, ki vas bodo pripeljale do tombole. NOVO NOVO NOVO TOPLE MALICE (kuhamo po domače in nekaj na žlico) OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE AVTOKAMP JADRANKA IZOLA BREZPLAČNO PARKIRIŠČE info: 041 528 787, Prihaja tradicionalna Zmrzal V Ljubljansko ulico, natančneje, na Largo pri špini prihaja tradicionalna, že sedma decembrska ZMRZAL. V dneh od sobote do srede se bo zvrstilo kar nekaj zanimivih prireditev. V soboto 26.12. ob 11.30 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo del Izolanov, ki ustvarjajo v Grožnjanu. V drugem delu programa bo nastopil Trio Mateje Dolšak (Mateja Dolšak - tenorsaksofon, Ana Vončina - klavir in Matevž Smerkol - kontrabas) V nedeljo 27.12. ob 19.00 se bomo pogovarjali o irski tradicionalni glasbi sodelovali bodo: Turn on Irish V ponedeljek 28. 12. ob 19.00 bodo na vrsti pogovori o jazzu sodelovali bodo mladi obalni glasbeniki: Luka Zavišič trio Torek, 29. 12. ob 19.00 prinaša pogovor o klavirju in “standardih" S pomočjo klavirja bo predaval Dean Semolič, pomagali mu bodo znani primorski pevci in pevke (Tuljo, Tadeja, Jadranka ...) Sreda, 30.12. ob 19.00 je namenjena pogovorom o pop glasbi, sodelovali bodo: Vladi Mljač, Franci Čelhar in Matjaž Švagelj, ki jih poznamo kot skupino Prizma. Tudi tokratno Zmrzal organizirajo stanovalci Ljubljanske ulice ob praktični pomoči Občine Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve. Povejmo še, da je za vse dni napovedano lepo vreme, tako da bodo pogovori s praktičnimi prikazi lahko-potekali na prostem. e • Naj bodo veseli prašniki lep uvod v leto 2016 MATEJA JAKOMIN s.p. VERONIKA PAŠIČs.p. Gsm: + 386 (0) 30 303 843 Gsm: +386 (0) 30 322 505 E-mail: mateja@center-mave.s E-mail: veronika@center-mave.si Tomažičeva ulica 4a • 6310 Izola Grožnjan vrača obisk V soboto, 26. decembra ob 11.30 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo del izolskih likovnikov, ki živijo in ustvarjajo v Izoli in v sosednjem Grožnjanu. V prvi vrsti gre za številčno umetniško družino Zeelenkovih, ki ima v Grožnjanu tudi galerijo Porton, kjer so pred kratkim gostovali izolski umetniki s svojimi deli. Zdaj Grožnjanci vračajo obisk. Zagotovo je prvo ime tega obdobja Rok Zelenko, ki je imel to jesen v obalnih galerijah kar tri razstave, istočasno je predstavil tudi likovno avtobiografijo, kot je sam poimenoval obsežno knjigo z njegovimi likovnimi deli, ki jih spremljajo zapisi avtorja z določeno kronologijo, tako da je delo res več kot katalog in malo manj kot klasična avtobiografija. Pravzaprav je knjiga izvrsten vodnik skozi življenje in delo slikarja Roka Zelenka, kjer se izmenjujejo različne tematike in počutja, vseskozi pa je prisotne dovolj ljubezni in erotike, saj, kot pravi avtor, brez erotike ni življenja in obratno. Nedvomno je knjiga z naslovom Pictia nekaj zelo potrebnega v tem našem svetu, kjer včasih ne najdemo več dovolj časa za razmislek o večjih stvareh kot je vprašanje, kaj bo za kosilo. Iz knjige veje duh konca šestdesetih in sedemdesetih let, ko so Zelenkovi, skupaj s še nekaterimi slovenskimi likovniki, zapuščeno mestece Grožnjan spreminjali v mesto umetnikov, kar je še danes. Toda, na vprašanje, ali bo 'Grožnjan tak tudi v prihodnje si ne upa odgovoriti preveč optimistično. “Nove generacije razmišljajo drugače. Njim se ne zdi potrebno sodelovanje in delo v skupnosti, brez tega pa pri ohranjanju takega okolja enostavno ne gre. Včasih so bila vsa naša vrata odprta in vsak je lahko prišel ter poiskal tisto, kar je takrat potreboval, danes pa so zaprta in pred obiskom se moramo najaviti s telefonom. To je razlika, ki jo občutim v Grožnjanu.” -SES, Pomembno obvestilo! Morda ste spregledali, toda tudi v naše mesto so prišli prazniki in vsi so se zgrnili okoli četrtka, ki je Mandračev dan. Vendar se ne damo in tako je pred vami številka, ki jo boste lahko prebirali med Božičnimi prazniki, prihodnji teden pa vam bomo, namesto klasičnega Mandra-ča, poslali naš koledar, ki bo tudi tokrat nekaj posebnega. In, da ne pozabimo: Vsem voščimo vesele praznike in srečno novo leto 2016 Če pa še nimate ideje za darilo komu od vaših, je tu namig: MANDRAČ je lahko lepo darilo, ki ga kupite za 18 Eur na četrtletje ali 72 Eur za celo leto. Naročite ga na tel. 040 211 434, na elektronski naslov tajnistvp@mandrac.si ali pa pridete kar do nas na Veliki trg 1. KUL 15 let našega mini muzeja V Muzeju Parenzana je bilo v četrtek 17.12. zvečer srečanje ob 15-le-tnici začetka delovanja. Ob tem so tudi predstavili novo zbirko o izolskem ribištvu in konzervni industriji ter se zahvalili tistim, ki so pomembno prispevali k dosedanjim dosežkom muzeja. Predvsem so to bili začetniki: Marjan Kralj, Danilo Markočič, Jože Černelič, Dario Macovaz ter Lojze in Breda Pečan ter ustanove Železničarski muzej iz Ljubljane, Železničarski muzej Trst, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Pokrajinski muzej Koper, Mestni muzej Idrija, Čipkarska šola iz Gorice ter Železničarsko društvo iz Skednja. Priznanje za trajno sodelovanje so dobili tudi: Josip Mihelič, Dare Brezavšček, dr.Tadej Brate, Janez Skok, Robi Turk, Dragan Sinožič in Anka Bitenc. Za sodelovanje pri zbiranju gradiv za oblikovanje zbirke o izolskem ribištvu in konzervni industriji in drugih zbirk so zahvalo dobili: Vlasta Beltram, dr.Alenka Janko Spreizer, Zdravko Marenčič, Vinko Oblak, Marino in Giulio Sinkovič, Ivan Pivac, Franc Pianecki, Jože Hameršek, Jože Zalokar, Guido Radolovič, Liza Pušpan, Tiberio Chelleri, Rajko Jakomin, Boris Rener, Leon Čebulj, Edio Tognon, Egidio Krajcar, Darijo Peroša, Valter Soša, Silvo Vran, Danila Tuljak Bandi, Ljuba Pribac, Sara Bertok, Štefanija Vidrih Kajfež in Alojz Želko. Ob takem naboru sodelujočih je bilo veselje delati. Srečko Gombač v imenu društva Histrion Izola, ki upravlja z muzejem Dobili smo hotel za male živali V izolski obrtni coni, v Trgovski ulici 4, kjer sicer domuje ambulanta za male živali Lara, so včeraj odprli prvi “živalski hotel” pri nas. Gre za prostor, kamor lahko pripeljete vašega domačega ljubljenčka, če boste odsotni krajši čas, seveda pa tudi, če greste na dopust pa ne more z vami. Koliko zvezdic ima hotel še ne vemo, vsekakor pa je lepo urejen in opremljen, odprtje pa sovpada z desetletnico obratovanja ambulante. TURA »Veseli december« Park Pietro Coppo in Drevored 1. maja do 4.1. 2016 - ponudba različnih izdelkov na stojnicah in v hiškah Od 26. do 30.12. 2015 ob 17.00 program za otroke v Parku Pietro Coppo 26.12. ob 17.00-TOMBOLA Zabavna - nagradna prireditev izolskih trgovcev 27.12. ob i7.oo SIRKEC, SIRKEC 28.12. ob i7.oo ZIMSKO VESELJE 29.12 ob 17.00 O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH 30.12. ob 17.00 PRIHOD DEDKA MRAZA NA SANEH 31.12. Od 22.00 do 02.00 SILVESTROVANJE: TURN BAND Vabljeni v Ljubljansko ulico na veseli december! Do 30.12. praznična tržnica s programom za otroke in odrasle vsak dan med 17. in 21.uro Korte - V pričakovanju Božička četrtek 24. decembra, ko se bo težko pričakovani Božiček s svojima žrebcema in kočijo predvidoma pripeljal mimo - igrišča na Šaredu ob 17. uri, - Cetor ob 17.30, - kulturnega doma na Maliji ob 18. uri, - stare šole v Kortah ob 19.10 ter - Medošev ob 19.40. m. izis obala v znamenju sodobne intermedijske umetnosti PETEK, 25. DECEMBER 2015 18.00 Otvoritev razstave Drobilec realnosti avtorjev Andreja Koruze in Mitje Cerkvenika (RIIBA, Kristanov trg 1, Izola) 20.00 IDIOT - avdiovizualni performans z branjem iz ID16 (Art kino Odeon Izola) 22.00 CMHM in Marko Turkuš - performans (RIIBA, Kristanov trg 1, Izola) SOBOTA, 26. DECEMBER 2015 17.00 Quiet Ensemble: Biografije; pogovor z avtorji o projektu, katerega video bo projiciran na fasadi cerve Sv. Marije Alietske v času trajanja Festivala IZIS (RIIBA, Kristanov trg 1, Izola) 19.30 VValter Flego (Art kino Odeon Izola) 20.30 Levingtpuatre in Kevin Kuijpers: This is the remix - avdiovizualni re-mix Hip Hopa anno 2015 (Art kino Odeon Izola) Hangar bar 24.12. Rodoljubac (punk rock) 26.12. Pizza Connection (italijanski pop-rock) 31.12. Silvestrovanje v Hangarju ,D IBARN1CA TV UT AR 'N J Janko Rutar s.p. / inf o: 041 548 203 / 040 688 330 Vesel Božič in srečno Novo Leto 2016 Vam želi ekipa ribarnice Rutar Erik, Sara & Yank Ribarnica bo za Vas odprta ***vsak dan od 7: do 18:00 *** *** med prazniki in nedeljo od 8: do 12:00*** ***31.12. od 7:00 do 14:00*** ***ZAPRTO 25.12 in 1.01*** \______________________________________________J Galerija Plač Ljubljanska 32 v soboto, 26.decembra ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave Grožnjan v Izoli avtorji: Lea Bernetič Zelenko; Rok, Marko in Martin Zelenko; Tanja Plešivčnik in gost Sergio Gobbo otvoritev bo obogatil glasbeni program skupine Trio Mateje Dolšak Galerija Insula razstava LARAJERANKO MARCONI sotto ilfogliame Razstava bo na ogled do 20. januarja 2016. Galerija SQART v Kopru razstava „ JANEZ MATELIČ - 3D FOSILI Galerija Alga skupinska razstava Društva likovnih ustvarjalcev Vrtnica JAZ, HISTRIA Razstavljajo: Matjaž Borovničar, Marina Benčič, Jana Peric, Nives Kovač, Ljubica Pirih, Metka Prodan, Valentina Močnik, Rozana Vodičar, Milojka Špacapan, Eleonora Potokar, Duška Gnjatič. / Mentor: Matjaž Borovničar Galerija Salsaverde Izola razstava Miha Erič F Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola VESELI DECEMBER V IZOLI • od srede, 23.12. 2015, do ponedeljka, 4.1.2016, Park Pietro Coppo in Drevored 1. maja: ponudba različnih izdelkov na stojnicah in od 26. do 30.12. ob 17.00 program za otroke (org.: CKŠP Izola). Vstop prost. sobota, 26.12.: nagradna igra izolskih trgovcev TOMBOLA (sooorg.: Mandrač), nedelja, 27.12.:Teater Cizarfio s klovnom ZUPIjem SIRKEC, SIRKEC, ponedeljek, 28.12.: Duo Pingo in ZIMSKO VESELJE, torek, 29.12.: Gledališče Bičikleta O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH sreda, 30.12.: Mali BU in PRIHOD DEDKA MRAZA; četrtek, 31.12., ob 22.00, Park Pietro Coppo: silvestrovanje z ansamblom TURN BAND (org.: CKŠP Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 5.1.2016 je ogled razstava slik Društvo likovnih ustvarjalcev Vrtnica: JAZ, HISTRIA Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 24., in petek, 25.12., ob 18.00: drama MLADOST, • petek, 25.12., ob 20.00 in sobota, 26.12., ob 19.30: festival IZIS#3 • sobota, 26., in nedelja, 27.12., ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija MALI ZMAJČEK KOKOS • nedelja, 27., in sreda, 30.12., ob 17.30 ter torek, 29.12., ob 20.30: zgodovinska drama DO KONCA ■ nedelja, 27.12., ob 20.30: CAPRISOVA PREMIERA: drama MACBETH, na ogled še v torek, 29.12. ob 18.30 in sredo, 30.12., ob 20.30; • ponedeljek, 28.12., ob 18.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama ČRNA MAŠA; • ponedeljek, 28.12., ob 2030: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komična ŠIŠKA DELUXE Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati! www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@icenter-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. Pogovor: Boris Gombač Predaval domobrancem in partizanom Boris Gombač je še eden od Gombačev, ki se poklicno zanimajo za zgodovino, za razliko od ostalih pa je tisti najtežje ulovljiv in včasih v pogovoru prav nemogoč s stališči, ki so raje ekstremna kot moderirana. Je Izolan, ki pa že vrsto let živi v Italiji, kjer je tudi izdal večino svojih del. Če je novinar slabe volje je bolje, da se ne odloči za pogovor z Borisom Gombačem, diplomiranim pravnikom z doktoratom ženevske univerze, nekaj časa predavateljem na ljubljanski univerzi, sodelavcem EU, svetovne mirovniške enciklopedije, strokovnjakom za brezcarinske cone in avtorjem vsaj večjega števila strokovnih publikacij. Spoznala in sprla sva se že pred časom, se ponovno pogovarjala in dogovarjala ob izidu njegovega pomembnega dela Atlante storico deli' Adriatico orientale, zdaj pa sva se pogovarjala o njegovi novi obsežni knjigi z naslovom Zgodovinski atlas toskanskih'škofij, ki je izšla v tem letu. - Doktoriral sem na Univerzi v Ženevi iz mednarodnega prava in sem strokovnjak za meje in brezcarinske cone, kasneje so-ta moj doktorat nostrificirali še na ljubljanski fakulteti. O brezcarinskih conah sem tudi napisal obsežno knjigo, z bivšim predsednikom Danilom Turkom, brez pomoči katerega verjetno niti ne bi prišel do univerze v Ženevi, pa sva objavila elaborat o Mednarodnopravnih vidikih obmejnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. - Kako to, da vas niso kontaktirali, ko so iskali strokovnjake za arbitražo o meji v piranskem zalivu? - Ker me poznajo. Jaz sem že leta 1992 v Piranu pripravil seminar o evropski skupnosti in Sloveniji in takrat sem s težko artilerijo udaril po Titu in Titovcih. Potem so se me začeli kar izogibati. Saj veš, to je tako, kot da bi šel na tržnico in začel glasno govoriti o tebi in tvoji družini. Zagotovo se ne bi hotel več srečati z mano. Ampak, to bi še šlo. Potem sem šel delat za Evropsko skupnost, kjer sem imel kar visoko funkcijo s plačo več kot 10 tisoč Burov, delo pa je bilo podobno temu kar počneva zdaj midva. Takrat sem bil daleč od tukaj, vrnil sem se, ko sem v Mandraču odgovoril in polemiziral s pokojnim prvoborcem Kovačičem, ki je bil sicer čisto fajn možakar, ampak takrat je šlo za čisto druge stvari. Polemika z ambasadorjem Leta 1997 je bil kongres ezulov v Trstu in slovenski ambasador v Rimu je s tem v zvezi objavil nek zapis, jaz pa' sem mu odgovoril v Delu in na koncu tega časopisnega dialoga sem mu zapisal, da kot eden redkih Slovencev, zaposlenih na Evropski skupnosti ugotavljam, da slovenska nomenklatura, ki je enaka prejšnji, ni primerna za vstop v Evropsko skupnost. Ko sem pa to napisal pa smo se res razšli. - Vi ste res rojeni za ustvarjanje nasprotnikov. - Kaj hočemo. Imam nasprotnike, je pa tudi veliko enakomislečih ljudi in meni ni problem komunicirati s komerkoli. Saj me je tudi Stanovnik podprl pri doktorskem študiju v Švici, čeprav bi človek pomislil, da sva na nasprotnih bregovih. Verjetno včasih tudi sva. Recimo, o domobrancih sem lahko pisal, ker sem prišel do njih prav zaradi nekaterih svojih prejšnjih zapisov ali izjav. Sicer sem o domobrancih pisal že v Španiji, ko me je najbolj zanimalo, kako je sploh mogoče, da so se vrnili iz Avstrije in potem mi je eden od njih povedal, da je takrat prišlo do izdaje. Od tod naprej sem dobil cel kup informacij, zato sem o tem lahko pisal, tudi za Zvezo borcev, oziroma njihov časopis. Ljubljana je pač razdeljena na rdeče in črne in zato je moral o tem pisati nekdo, ki ni bil ne za ene ne za druge. Takrat sem nameraval o tem napisati knjigo in nekateri so bili zaradi tega kar jezni. %Ka\itc Dorico MTč čtiocea foscane :,*•[ pie ,v. ,u.iv:vu!if eirtin« .*» :.mn.uimi Vila Vvcunii Levstik, Tito, papež Publicist Ivo Žajdela je takrat živel od domobranstva, saj ga je financiral hotelir Levstik iz Gorice. Zanimivo je, da je ta isti Levstik organiziral tudi obisk Tita v Vatikanu. In, ko je moral odstopiti direktor portoroškega Metropola, ker so ugotovili, da so si nekateri funkcionarji zgradili hiše na račun Metropola, so ga poslali k Levstiku v Rim. Ko se je vrnil čez tri leta nazaj pa ga je že čakala restavracija v Seči. Skratka, obstaja nek podtalni svet, za katerega vemo vsi, vendar o njem raje ne govorimo. Takrat sem imel v Ljubljani dve predavanji o domobranstvu. Eno za domobrance in drugo za partizane. Takrat me je Vladimir Kavčič nagovarjal, naj naredim še en seminar na to temo, a sem odgovoril, da sem naredil že doVolj, saj sem izvedel o domobranstvu več kot so vedeli oni sami, ker sem bil pač tak, da sem imel dostop do vseh. S Kavčičem sva si bila res dobra in on mi je kot urednik Borca, priznal, da tega mojega pisanja pred par leti še ne bi objavili. - Vrniva se v sedanjost. Po obsežnem Zgodovinskem Atlasu vzhodnega Jadrana, ki ga poznajo tudi mnogi bralci v Sloveniji, je zdaj izšla podobna knjiga o Toskani. Kako to? - Zato, ker tam živim in delam. Moram priznati, da sem s pripravo te knjige imel malo manj dela kot s prejšnjo, saj sem imel več gradiva v knjigah, arhivih in celo v knjigah z bolšjega trga, kamor jih prinašajo prodajat zasebni lastniki. Nekatere med njimi so res izjemnega pomena. Ljudje seveda vedo, da se ukvarjam z zgodovino in so mi spravljali takšne knjige na stran. V knjigi sem obdelal Toskano od samega začetka verstev do danes. Cifrrf djtttfka Skoraj tisoč ilustracij V knjigi, ki jo Izolani lahko dobijo tako, da pokličejo na uredništvo Mandrača (040 211 434), je množica slik, zemljevidov, ilustracij in predvsem veliko koristnih in vsestransko preverjenih zgodovinskih podatkov. Med zanimivimi poglavji je tudi tisto o razširjenosti malarije v 18. stoletju, ko je najbolj prizadela bližnji Monfalcone pa tudi v IZyli je bilo veliko obolelih. S to knjigo sem zaokrožil eno svoje življensko poglavje in upam, da bo knjiga dobila svoje mesto. - Kaj pa Slovenija? - O tem zaenkrat še ne bi govoril, morda tudi zaradi vražjevernosti, saj se lahko marsikaj zgodi, če človek preveč pričakuje. Seveda pa obstaja interes za pisanje takšnega zgodovinskega atlasa, morda razdeljenega na več zgodovinskih obdobij. - Imam občutek kot da kar naprej delate. - Na nek način sem deloholik, saj pišem najmanj pet ur na dan. To je moj način dela. Tudi v Švici sem doktoriral v treh letih. Naslednji je doktoriral dve leti za menoj. Po eni strani priganjam samega sebe, po drugi strani sem sposoben dolge koncentracije, saj delam najmanj od sedmih zvečer do polnoči. Ko pišem se včasih počutim kot v kinu. Tri ure mi minejo kot pet minut. Je pa pisanje včasih tudi depresivno, posebej takrat, ko začneš iskati založnika. Včasih to traja celo dlje kot pisanje takšne knjige. D.M. Pomagajte društvu, živalim in sebi Če podpirate delo društva in vam je do živali ter urejene Izole, potem jim lahko namenite 0.5% dohodnine, seveda pa bodo veseli vsakega vašega, še tako skromnega prispevka na transakcijski račun: Društvo za dobrobit živali Izola, SI56 0510 08010927 527 (ABANKA d.d.) MAMIMfc/M: 15 Predzadnja------------------------------------------ Več kot tona hrane za izolski Rdeči križ V soboto, 19.decembra, smo pred petimi izolskimi trgovinami pripravili dobrodelno akcijo zbiranja hrane. V treh urah smo zbrali več kot tono hrane, ki bo zagotovo polepšala praznike nekaterim socialno šibkejšim izolskim družinam. Območno združenje Rdečega križa Izola se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali, da smo spet nekoliko napolnili naše skladišče. _ Zahvala gre tudi izolskim rokometašicam, tabornikom, veslačem, odbojkašicam. Kondorjem in Ribarom. rk Izola Vabilo na božično stojnico •Lions klub Izola - Isola v sodelovanju z Območnim- združenjem Rdečega križa Izola vabi na Božično stojnico v parku Parku Pi-etro Coppo, v soboto, 26. decembra ob 17.00, kjer vam bomo za simbolični prispevek 2 Eur ponudili kuhano vino. Zbrani denar bo namenjen nakupu prehrambenih paketov za socialno šibkejše izolske družine. Vabljeni. Tudi Izolani za Timoteja Caprisov mesec dobrodelnosti, v katerem na različne načine zbirajo denar za Ano Jurčič in njenega Timoteja, se počasi izteka. V tem tednu je dobrodelnost doživela vrhunec - zbrali so kar 3620 evrov. Za nami je teden napolnjen z dobrodelnimi dogodki. Pričela ga j e velikodušna donacija podjetja Lidl v vrednosti 500 evrov, v torek, 15. decembra, pa smo s prijavljenimi poslušalci uživali na že 4. dobrodelni večerji. Ob posebnem meniju restavracije Rizibizi, okusih vinih iz Vinske kleti Korenika Moškon, ki je nekaj steklenic ponudila tudi na licitaciji, in prijetni glasbi Marine Martensson smo zbrali kar 2200 evrov. V četrtek, 17. decembra, smo na stand-up večeru v Hangar Baru Izola, na katerem je nastopil Boris Kobal, zapel pa zbor Tamariska, kot je povedal sam Kobal, »poskrbeli za to, na kar država pozabi« - na pomoč tistim, ki jo krvavo potrebujejo. S prostovoljnimi prispevki obiskovalcev in Hangar bara smo v Timotejev sklad za nakup njemu prilagojenega avtomobila dodali še 920 evrov. Ana in Timotej za nov avtomobil, ki jima ga bo sicer po ugodni ceni prodal TrgoABC, potrebujeta približno 23.000 evrov. Številka je sicer visoka in čeprav se nekaterim zdi nedosegljiva, se ji lahko vsaj poskusimo približati. Vse do konca leta lahko darujete še en ali pet evrov, in sicer tako, da na 1919 pošljete SMS sporočilo z besedo »NOGICE« ali »NOGICE5«. Kupite lahko koledar Prostovoljnega gasilskega društva Korte, za katerega so pogumni fantje odvrgli vso obleko, še bolj radodarno pa od vsakega prodanega koledarja Timoteju odstopijo po pet evrov - naročila sprejemajo na elektronskem naslovu koIedar.pgdkorte@gmail.com. Že jutri lahko svoj dobrodelni prispevek oddate na rokometni tekmi RD Koper 2013 ter istočasno podprete lokalni šport in Timoteja. Če se boste zvečer udeležili Klapskega koncerta na Bonifiki pa bo en evro od vaše vstopnice prav tako romal v Timotejev sklad. Polepšajmo praznike sebi in drugim, odprimo svoja srca in denarnice. Omogočimo Timoteju, da ne bo vživljenju prikrajšan za nobeno malenkost, ki se zdravim ljudem zdi samoumevna. pr ™u:©@amo R]B?5BED@C3DG!B PRODAMO - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. -90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - Oddam enosobno opremljeno stanovanje s parkiriščem in posebnim vhodom, za daljše obdobje. Tel: 040 732 666 - V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel.: 041 344 280 NAJAMEMO - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje. tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 KUPIMO - Kupim stanovanje v Izoli v pritliču ali v hiši z dvigalom v vrednosti do 80.000 eur. Tel.: 041 562 968 e™® - SKUTER Tayphoon, novi model 50KW, bele barve, še v garanciji, PRODAM. Tel.: 070 740 228 - Iščem zanesljivo osebo za občasno čiščenje 30 m2 velikega stanovanja v središču Izole. Tel.: 040 510 066 Najmlajše grafike v mestu Čeprav Marjana ni več pa nekaj njegovega duha še vedno ostaja v Ljubljanski ulici. Hčerka Barbara je namreč ponovno pognala stiskalnico in te dni je bil v ulici živžav, ko so se mladi iz izolskih in koprskega vrtca spoznavali z osnovami grafike. Zato v nedeljo, 27. decembra ob 11.00 vabijo v Ljubljansko ulico na razstavo z naslovom Mali grafiki. Sodelujejo mali grafiki VIZ Mavrica, skupini Želvica in Muca, Vrtec Koper, enota Prisoje, Vrtec Koper, enota Škofije, skupina Čebelice ter skupina DPM Zvezdice. Prva srečanja z grafiko so rodila čudovito igro barv ter oblik... Tema razstave je Piccasova misel, da bi bil najsrečnejši človek na svetu, če bi se naučil znova risati kot otrok. Vstopite v svet domišljije z najmlajšimi. Srečanje jubilantov Društva invalidov Prejšnji teden so prostovolci društva invalidov Izola imeli polne roke dela. Raznositi je bilo treba preko 120 darilnih paketov socialno šibkim invalidom, članom društva. V gostišču ISTRA pa so se v petek, 18. decembra, srečali letošnji jubilanti (80 in 90 let), ki so prav tako prejeli posebne darilne pakete. Seveda pa so se ob okusni hrani in pijači, ki jo je za invalide doniral lastnik gostišča g. Erik ter ob Marinotovi harmoniki lepo zabavali, zato se obema, lastniku gostišča ISTRA in Marinu Sinkoviču javno zahvaljujemo za donacijo glasbeno spremljavo dogodka. Hvala tudi prostovolcem, ki so pomagali pri raznašanju darilnih paketov Ob konbcu leta vsem našim članom in podpornim članom Dl Izola ter vsem Izolanom želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2016. Predsednik Dl Izola: Franc Poropat +386 (0)41 858 473 Naj bo tudi leto 2016 ravno prav začinjeno, dobro odležano, dovolj kuhano, ne preveč zapečeno, dobro prebavljeno in .... Skratka, naj bo vsaj takšno, kot je bilo to, ki je za nami. Vesele praznike vam želimo in se zahvaljujemo za obisk ter pohvale, ki ste nam jih namenili. Sebi pa želimo, da bi bili še boljši. Čez leto dni bomo preverili, kako nam je uspelo. Srečno 2016 ARIIO, KI 6A IZDELATE SAMI ^39 IZPEUNO PO VAŠI ZAMISLI ALI PREPL061L - -I- • ■".- ■ — j — ~.1t rčjiT? _________- —’ ■ Kr. ■ *4^*!i*4 e : -u-~. mil! f .v k B Vse države Izole. Od leve proti desni: Ukrajina, Slovenija, ZDA, Italija, Italija, Austrija, Tajska, Slovenija, ZDA. Izdani znamo sprejeti medse-dobre in ustvarjalne ljudi. Tudi z njimi bo Izola še lepše mesto in občina.