SteV. 114.	v Ljubljani, g petek, dne 18. mola 1906.	LetO XXXIII.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-—
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
MM V	MM	m M n	m w H
za leta	^^m	MM	^^^k ^M
za leta „ „ 6 50	^H	^M	^M ^^H^M	fl^^B^H za
„2-20 ^^ m	v V	■ ■	^BH v	V * s
^^^k	^M ^M	j^H	^M^^^H ^^^^^^	^H
^H	^H ^H	^B^^^^^®	^V^^H ^HHP	^H
za leta „	^B^B	^H ^H n^B i^M ^Bf	^H ^^HH	enostopna garmondvrsta
za fetrt leta „ „	^	^M ^M HLS ^H	^H ^Hfl ^M	MM	večkratnem
za en mesec	^^B	^k	^H ^^H ^H
JUU TLllLL
Inserati:
Izhaja
_ _ _____ _ _ _ _ vsak dan, izvzemSi nedelje
Posamezne	"^^BB^	W	flHk VB flH^B ^^^^^^^
popoldne.
UrcdniŠtVO i«v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez	■	v	■ •	■ #i .	, „ ,i . ...
dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se fl|| I |M|f|f|M 11A V /VMT A I AVI JIM A Lf I MUHAM UpraVniSTVO Jf » Kopitarjevih ulicah štev. 2
ne vratajo; nefranklVana plsmVse" ne sprejemno." DflllTIrDll II VI #fl % I flllDIl V If V Hfff^ftfl ~-—— Sprejema n a r o ?n i n o, i n s e ra~te
UredniSkcga telefona štev. 74.	£1111111X11 11*1 LM jlUVClIjlll UU1UU	" ■'^
in
(J.pravniSkega telefona Stev. 188.
K otvoritvi dume.
Peterburg, 14. maja.
Z veliko slovesnostjo, kakoršna se kaže samo pri carskem kronanju ali pogrebu, jc bila otvorjena ruska državna dutna. Vse, kar more le povišati blesk in sijaj carskega dvora, se ie videlo dne 10. maja v marmornati Zimski palači okolu carja in njegove rodbine, ko je car-samodržec prvič stopil naravnost pred zastopnike ljudstva in jim govoril sam brez birokracije. Gosudarstvenna duma še ni popolna, kajti, od 520 poslancev jih je doslej izvoljenih 436. V kavkaških krajih, v sredi Azije in v Sibiriji, volitve počasi napredujejo. Bil je nenavaden prizor ob prvem prestolnern govoru: Pred carskim sijajem je stala mužiška Rusija v preprostih narodnih oblačilih, v delavskih kratkih suknjah, in v selskih dolgih kaftanih. Izvoljenim poslancem se je videlo, da niso tega vajeni, molče so poslušali, car je hitro prišel in po govoru tudi naglo odšel, bila je ceremonija, ki je ni hotel nihče motiti in ki je precej hladno minila.
Vse drugačno je pa življenje v Tavriški palači, v zbornici dume. Rusi se morajo parlamenta šele privaditi, in njihov državni zbor bo moral prestati še razne otroške bolezni. V prvili sejah se je pa že pokazalo, kaj tlači najbolj rusko dušo, in debate o odgovoru na prestolni govor so dale povod, da so doslej zatirani, po svobodi hrepeneči zastopniki ruskega ljudstva dali prostega duška svojim srčnim čuvstvom.
* * *
Prvi klic, ki doni viharno po dumi, se glasi: Amnestija! Značilno je, da je predsednik dume, profesor Gredeskul, sarn sedel že v ječi kot politični zločinec, in je v debati pripovedoval, kako je koprnel z 200 tovariši na božični praznik v ječi in kako željno so zaman pričakovali amnestije. Glavna govornika prvi dan sta bila Rodičev in Anikin.
Rodičev je predlagal, da se obrne duma do carja z adreso, v kateri naj se naglaša brezpogojna potreba popolne amnestije zaradi vseh prestopkov verskih, agrarnih in političnih. Govoril je: »Moj predlog ni strankarski, ampak je stvar vsega ruskega naroda. Amnestija in milost sta predpravici krone, a naša izjava je izjava vsega trpečega ljudstva, obrnjena naravnost do carja. Še je čas, da se želja izpolni. Morda bo že čez nekaj dni prepozna. V tem strašnem- času so trpeli vsi od krvavih dogodkov, ki so pretresali domovino. Danes se sicer kri več ne preliva tako pogosto, a vendar se je že meseca maja izvršilo 99 smrtnih kazni. To se godi v krajih, o katerih se uči s šolskih katedrov, da v njih ni smrtne kazni. Zahtevati moramo izpremembo teh razmer, da se upeljejo uredbe, ki bi uvedle mir v domovino in nam dale možnost, da delujemo za blagor Rusije. Krvave sence teh žrtev se plazijo po tej sobani; treba jih upokojiti, da moremo mi delati. (Burno odobravanje.) Kdor misli, da bi amnestija bila sankcija za zločine, se moti. Smrtne sodbe in zatiranje — to so vzroki zločinov! Če hočete res zločine odpraviti, storite sami začetek in zahtevajte amnestije. S tem storite dejanje višje državniške modrosti. V trenutku, ko cela država drhti v navdušenju za prenovljenje, ne potlačite ljudske radosti s svojo skopostjo! Dajte veliko, široko milost! Pozabite krivdo enemu, in vam bodo odpustili mnogi. Amnestija mora biti splošna, brez vsakih izjem, za vse prestopke, katerih vzrok je bila zmota. Za ljudi, ki so žrtvovali življenje za svoje ideje, ne sme biti smrtne kazni. Nje se sme kaznovati samo s pomiloščenjem.«
Za njim je govoril Anikin: Slišali smo krasen govor o milosti. A jaz ne govorim o milosti, ampak o pravici. Jaz zahtevam, da se oproste nedolžni. Deseteri tisoči nedolžnih ljudi, pograbljenih na ulicah, odvedenih od rodbin, umira v ječah, in si obupajoč razbija glavo ob zidove. Jaz zahtevam pravice. Deseteri tisoči kmetov sede po ječah, kjer sc jim godi hujše, nego kaznjencem, ki so obsojeni na težka dela, žive v strašnih mukali in trpe, nevede za kaj! Te kmete zovejo roparje. Ali so pa kaj zakrivili? To je izstradano, krepostno ljudstvo, ki ne more nc svojih težav povedati, niti slišati razumne besede. Ne obsodite kmetov! Jaz kot kmet vam povem, da od njihovega trpljenja trpe vsi ruski kmetje in zahtevani zanje svobode!«
Tako je šlo dalje, in dolga vrsta govornikov je mirneje ali burneje zahtevala amnestije. Saveliev iz Moskve je pa grozil s krvavimi na-
silstvi, če se jim nc ustreže.
* * *
Vkljub najstrožjim vladnim naredbam, vkljub ogromni množici vojaštva, vsled katere je bil Peterburg te dni podoben mestu, zasedenemu od sovražnika, je ljudstvo vendar z nekako ekstazo pozdravilo 10. maj, od katerega je upalo, da se kar naenkrat izpremeni vse, kar je sovraženega in gnilega v Rusiji. Upali so, da zarja tega dne prinese solnce svobode in splošne sreče.
Mnogo tisoč glav broječa množica sc jc trla okolu Tavriške palače in napeto čakala na novice iz zborovalnice, ko so prihajali poslanci iz dume. .iih je ljudstvo toplo pozdravljalo z glasnim klici. Objemali so jih, dvigali na roke in nosili okolu. Množica jih je poljubovala in jim stiskala roke, in naenkrat je bil pred dumo velik ljudski shod, na katerem so začeli govoriti možje iz ljudstva. Neki poslanec jc obžaloval, da v carjevem govoru ni bilo niti besede o amnestiji, o razdelitvi zemlje in o delavcih. Rodičev je govoril: »Prva in edina stvar je zdaj ta, da rešimo jetnike. Oni so si zaslužili to od nas. Duma prej ne pride do rednega dela, dokler zadnjemu bojevniku za svobodo ne priborimo svobode. Poslanec ukrajinskih kozakov je govoril: »Pod dosedanjo vlado smo izgubili človeško podobo. Carjeva uniforma je ubila v nas človeštvo. Nc v Mandžuriji, ampak v lastni domovini so kozaki krvavo zmagovali. Pomagajte nam, ljudje božji, da se iz-bijemo iz te žalostne slave!« Poslanec ko-stromskega kraja je pozival ljudstvo, naj podpira dumo. »Nas v dumi«, jc klical, »jc Ic malo ljudi, a vlada ima v Peterburgu 100.000 vojakov. Brez vaše pomoči ne bomo nič dosegli.« In tisočeri so upili: »Svoboda, svoboda, amnestija!« Tedaj pa se jc orožništvo na konjih kakor klin zagnalo v množico. Množica sc .ie razdelila in zborovala dalje na raznih krajih.
Po delavnicah je polno kazakov. Delavstvo ne upa mnogo od dume. »Duma nam je potrebna«, pravijo delavci, »pa nc taka, kakor je ta. Preden si ta duma kaj pametnega izmisli, lahko vsi lakote poginemo. Tukaj gladne umorijo kazaki, v Odesi in Kijevu pa streljajo nanje s topovi.«
Okolu zimske palače sc vozijo te dni avtomobili z železnimi oklepi in oboroženi z majhnimi topovi.
Mnogo poslancev sc je iz dume peljalo s parobrodom po Nevi. Z bregov so jih spremljali burni »hura«- klici. Ko je priplul parobrod do ječe, v kateri so politični zločinci, so na pa-robrodu razobesili bele rute in glasno klicali jetnike. In ječa se je oživela in iz oken so se stezale blede roke. Bele rutice so se pokazale iz omreženih oken in so vihrale poslancem dume, ki so klicali: »Čakajte, čakajte! Ali vas oprostimo, ali pa sami pridemo k vam!«
»Živeli poslanci!« je klicala množica. Med .njo ie nastopil zopet Rodičev. »Na boj!« mu kliče množica. Rodičev hoče govoriti, a zasliši se peket kazaških konj. Med množico nastane panika in upitje. V par trenotkih so jo kazaki razgnali . . .
♦ * *
Mnogo podobnosti jc med sedanjim položajem v Rusiji in med izbruhom francoske revolucije. Ali niso ti ruski veliki knezi, ki se v najtežavnejših časih svoje domovine zabavajo po Parizu, podobni versaillskem dvoru, ki je požiral milijone ljudskega premoženja v podlem razkošju? Takrat je planilo ljudstvo tudi najprej nad ječe in je razdjalo Bastillo, da ni ostal kamen na kamenu. Tudi zdaj bi to storili takoj v Peterburgu, če nc bi množic krotila železna vojaška sila.
Drugo dejanje francoske revolucije jc bilo, da so segli po premoženju kraljevem, po cerkvah in bogataših. Tudi od tega odvrača velik del dume gotovo strah pred smrtjo, kar se jasno vidi iz dosedanjega zborovanja.
Stranke v dumi sc šc niso konsolidirale. Zdaj še lc vre med njim, kakor v novem moštu. Ti ljudje, ki so prišli prvič skupaj iz vseh krajev, tako različnih po noši, po razmerah in običajih, sc še nc poznajo med sabo in dolgo bo trajalo, preden si določijo natančno smer delovanja.
* * *
Vsi kmečki poslanci zahtevajo, da sc da kmetu več zemlje. Ko so kmeta osvobodili, so mu dali premalo zemlje, veleposestniki pa imajo ogromna posestva. Volilci so v mnogih krajih svojim poslancem naročili, da brez zemlje ne smejo priti več domov, a z novo zemljo jim morajo prinesti več svobode. Zato pa so kmečki poslanci v dumi v težavnem položaju in morajo zaradi volilcev nastopati z najradikal-nejšimi zahtevami.
Druga jc stranka »kadetov«, ki ima to ime od svoje šifre »K. D.« - K o n š t i t u c i a I n o-d c m o k r a š k a stranka. Pri volitvah je edi-
no ta nastopila žc kot stranka s političnim programom. To jc liberalna stranka, kajti v njej so veleposetniki, tovarnarji in uradniki. Njihov program je, da bi bila zemlja draga in delavec poceni. Stopili bodo gotovo v veliko nasprotje s kmečko stranko, ki že zdaj vidi v njib svoje glavne nasprotnike.
Delavski poslanci so pa ustanovili takoj »zvezo dela«, »t ru dovaja grup pa«. Ta je jako radikalna in stoji pod vplivom socialne demokracije. Ta zahteva, da sc razdelijo vsa velika posestva, da sc konfiscira samostansko premoženje, osemurni delavnik z 42-urnini tedenskim počitkom. Ta stranka zahteva splošno in enako volilno pravico, med tem, ko so kmetje bolj za kurialni sistem. Med njimi so skrajni revolucionarji, ki skušajo dobiti v stranki odločilni vpliv.
Monarhistov je komaj deset, da bi se upali svoje mnenje očitno zastopati. Tako je zdaj ruska duma čisto »levičarska«, da rabimo na zapadli običajni izraz. Ker se tudi kmečki poslanci jako nagibajo delavski stranki, in jih je samo kakih 100, ki stoje zdaj še izven nje, je jasno, da prevladuje v ruski dumi element, ki ni le proti absolutizmu, ampak ki ima prav re-volucionarno-socialni značaj. Ker dumi še mnogo manjka do popolnosti, se danes seveda razmerje strank še ne more določiti, a to je gotovo, da bo glavno delo dume socialno-re-formatorično - ako bo sploh delala.
Konservativcev v dumi ni. Zato se pa trudijo konservativni krogi, da bi vsaj zmerne elemente združili in odtrgali od skrajne Icvicc. V »Novem Vremenu« so izprožili misel, da se naj osnuje parlamentarni »centrum«, ki bi družil zmerne elemente vseh strank. A to bo težko šlo. Toliko vročih nujnih želja imajo ruski poslanci, da bodo izpočetka imele vpliv samo radikalne stranke. Še le sčasoma se bodo umirili in si stavili bližje cilje, vsled česar
sc bodo tudi stranke izpremenile.
* * *
Adresa na carja.
Pete r b u r g, 16. maja ponoči.
Danes ob pol osmi uri zvečer je bila otvorjena četrta seja dume, kateri je točno po naročilu adresna komisija predložila načrt adrese do carja. To je dokument, iz katerega veje ves duh sedanje dume. Poslanec Nabo-kov je čital obširno adreso, iz katere posnemam le glavne stavke:
Najprej naglaša adresa, da vidi v prestolnern govoru jamstvo, da se bo car držal ustave po konštitucionainih načelih. Duma pa ob-ljubuje carju, da mu predloži ustavo, v smislu soglasno izražene ljudske volje, na podlagi splošne volilne pravice. Duma hoče, da se državni red ustvari na podlagi državljanske svobode. Sedanje razmere pa so take, da v njih ni mogoče resnično delo za prenovljenje in zboljšanje Rusije. Vse prebivalstvo spoznava, da je najbolestnejša rana ruskega državnega življenja samovolja u r a d n i š t v a, ki deli carja od ljudstva. Prenovljenje jc mogoče le, če se ljudstvo udeležuje postavodaje in nadzira izvrševalno oblast. Ves ruski narod jc naudušeno pozdravil carski manifest z dne 30. oktobra, ki obljubuje, da se bo na tej podlagi razvijala usoda Rusije. A žc prve dneve svobode so zatemnili dogodki, uprizorjeni od onih. ki ljudstvu še vedno zapirajo pot do carja in teptajo vsa načela carskega manifesta ter pokrivajo Rusijo s sramoto, ko obsojajo na smrt brez sodnih preiskav, ko kršijo prava, streljajo na ljudstvo in ga vlečejo v ječe.
To postopanje upravne oblasti je tako globoke sledove pustilo v ljudski duši, da jc nemogoče pomirjenje, dokler se ljudstvo nc prepriča, da oblasti, ki ime Vašega Veličanstva rabijo za plašč, nc bodo več postopale nasilno, dokler m i n i s t r i n i s o o d g o v o r n i ljudstvu in dokler se vsa uprava ne reformira. Še le tedaj, če so ministri odgovorni ljudstvu, jc mogoča neodgovornost carjeva. Samo ministerstvo, ki vživa zaupanje večine d u m e, more utrditi zaupanje do države in le pri takem zaupanju je mogoče mirno in redno delovanje dume.
Nato našteva duma posamezne potrebne reforme. Najprej jc treba odpraviti izjemne odredbe o pokrepljeni brambi in o prekem sodu, pod katero pretvezo se razvija lc samovolja in neodgovornost uredništva.
Vse, kar zdaj oddaljuje carja od ljudstva, se mora odstraniti. Zato duma zahteva, da se odpravi državni svet, ki obstoji iz imenovanih dostojanstvenikov iz visokih slojev, in ki stoji zdaj šc med dumo in med carjem. Samo car in izvoljeni zastopniki ljudstva imajo nadzor nad upravo.
Zagotoviti se mora svoboda in v a r -n o s t osebe, mnenja, besede, tisk a, d r u š t c v, shodov in š t r a j ko v. Duma izdeluje ustavo na podlagi enak o prav n o -sti vseh državljanov in hoče odstraniti vse privilegije stanovske, narodne in verske. Dežela se naj reši jerobstva upravnih oblasti in osebno svobodo naj smejo omejevati samo sodišča. S m r t n a k a z e n se naj odpravi.
Bližnji smotri dimic so, da se urede razmere kmečkega prebivalstva. Ustava mora zagotoviti kmetu ravnopravnost in ga oprostiti samovolje, pritiska in jerobstva. Ravno tako se ne sme odlašati, da se ugodi potrebam dela v skega ljudstva. Prvi korak k temu jc, da se da svoboda vsem delavskim organizacijam. Namen dume jc povzdigniti gmotni in duševni blagor ljudstva in skrbeti za ljudsko prosveto.
Dalje smatra duma za potrebno, da sc ustreže že davno dozorelim zahtevani posameznih narodnosti. Rusija je država, ki obsega mnogo plemen in narodnosti. Umiriti jih jc mogoče samo s tem, da se ustreže zahtevam vsakega izmed njih iu pusti prost razvoj njih individualnostim.
In slednjič končuje duma: »Vaše Veličanstvo! Na pragu vsega našega delovanja stoji vprašanje, ki živi v duši vsakega naroda in ki vznemirja tudi nas zastopnike ljudstva in stoji na potu prvemu koraku naše postavo-dajne delavnosti. Prva beseda, ki je zazve-ncla v dumi, in bila sprejeta s klici odobravanja od vsega zbora, je bila beseda: »Amnestija!« Dežela hrepeni po popolni amnestiji, to je zahteva ljudske duše. Ni je mogoče odreči, ni jc mogoče odložiti. Vaše Imperator-sko Veličestvo! Duma pričakuje popolne politične amnestije kot prvega pogoja medsebojnega razumevanja med carjem in ljudstvom.«
* * *
Ze med tem, ko je Nabokov čital adreso, ga jc večkrat prekinilo glasno odobravanje. Grof Heyden s 50 kmečkimi poslanci je predlagal, da se vrši debata o adresi drugi dan, a duma .ic kljub pozni uri predlog zavrnila.
V debati jc zahteval neki govornik,, naj sc tudi cerkveno premoženje porabi za zboljšanje kmetov. Neki drugi govornik je zahteval, naj sc raztegne amnestija tudi na agrarne in verske zločine. Profesor Kovalevski je grajal pomanjkljivosti načrta o adresi, ki molči o legislacijski in pcticijski pravici dume, in nc naglaša, da jc državni svet le najvišja upravna, a uc legislativna ustanova. Profesor je končno zahteval, naj adresa tudi obsega besedilo, da dela duma na mednarodno mirno združitev vsili Slovanov. (Živahno dolgotrajno pritrjevanje.)
Vilinski škof baron R o o p jc prosil dumo, naj sprejme v adreso nekaj besedi o ljubeznivem medsebojnem občevanju vseh stanov, narodnosti in veroizpovedanj.
Ker jc bilo priglašenih veliko govornikov, so sklenili, da sme govoriti vsak govornik lc pet minut. Po daljši razpravi so odobrili prvi del načrta o adresi, tako, kakor jc predlagal poročevalec. Odklonili so vse izpremenjevalne predloge, tudi onega, da se uvedi splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica, ne glede na narodnost in veroizpovedanjc, kakor tudi predlog za žensko volilno pravico.
Pri tem se je vnela zanimiva debata. Po-doljski poslanec Zabolotnyj jc predlagal k besedam, »na podlagi splošne volilne pravice«, besede »brez razločka in tajno«. Komisija jc predlagala, da čc se sprejme predlog Zabo-lotnega, naj sc šc pristavi: »na podlagi splošne, enake, direktne, tajne volilne pravice brez razločka narodnosti in vere.« Zarakovski poslanec Anikin jc zahteval »neomejeno« volilno pravico. Poročevalec Nabokov jc izjavil, da komisija ni proti temu, a v adresi hoče rabiti le izraze, ki ž njimi soglaša vsa duma. ZaboIotnyj pravi, da vidi veliko nevarnost za ljudstvo v tem, da ta duma, ki nc izhaja iz direktne volilne pravice, nasprotuje splošni neomejeni volilni pravici. On govori v imenu milijonov kmetov, ki vsi zahtevajo to volilno pravico. Ženskih jc 70 milijonov v Rusiji, ter so gotovo vse za žensko volilno pravico. Ce jim prištejemo šc vse moške, ki so za žensko volilno pravico, lahko rečemo, da je ogromna večina zanjo in zahteva, da sc odpravi politična brezpravnost ženskih.
Knez Šabrovskij pravi, da pri adresi ni časa za debate o volilnih pravicah. Voroneški poslanec Kruglikov pa pravi, da jc on kot kmet u a s p r o t n i k ženske volilne pravice. Ženska naj doma gospodinji! Kmetice same si ne žele prav nič, da bi politično delovale.
Izpremenievalni predlogi so bili vsi odklonjeni.
Potem so odobrili 6. in 7. točko načrta o adresi na carja. Točka 7. razpravlja o samovolji uradnikov.
Zoper Staboviča, ki je rekel, da zadostuje, da so ministri carju odgovorni, ne pa dumi, so sikali, in poslanec Vinaver ga je ostro napadel, da poje vedno tisto staro pesem, da je vsa moč v carjevih rokah. Ostra je bila debata zaradi odprave državnega sveta.
Ko bo končana razprava o adresi, nameravajo razpravljati o zakonskem načrtu, ki bo določil svobodo osebe, veroizpovedanja, zborovalno pravo, določila o judih, in pa enakost vseh veroizpovedanj in narodnosti]'.
Judje se boje, da ne bi kmečki poslanci nastopili proti njim in jim odrekli ravnoprav-nosti. Vendar so kmetje v tem vprašanju jako zmerni. Sprejeli so v veliki večini načelo popolne enakopravnosti in pravijo, da ne bodo delali izjem, ker hočejo popolnoma svobodno, vsem pravično Rusijo. »Ce damo uradnikom svobodo, da danes zatirajo jude«, pravijo kmetje, »bodo pa jutri zopet nas tlačili.«
♦ * »
Ker zahteva duma, da se naj odpravi državni svet, ni čuda, da so v vladnih krogih in v aristokraciji jako užaljeni in bi najrajši videli, da car dumo razpusti. Bivši minister Durnovo je baje že izrekel to zahtevo. Posebno je uradništvo nezadovoljno z zahtevo amnestije, kajti če car dumi ugodi, je to velik udarec za ves dosedanji birokraški sistem. Trepov baje zelo hodi okolu carja in mu vsak dan natančno poroča. Predlagal je carju za pomočnika ministra notranjih zadev svojega lastnega brata, in car ga je tudi imenoval.
Od carjeve odločitve je tudi odvisno, ali ostane sedanje ministrstvo. Duma zahteva ministrstva, ki vživa zaupanje dume, a iz ostrih besed v adresi zoper one, ki stoje med carjem in med ljudstvom, je jasno, da duma ne bo zadovoljna, razen če car odpusti vse sedanje svoje svetovavce in jih nadomesti z novimi. Pravijo, da je Goremykin adreso dume imenoval nesramno. Ce je to rekel, ne vem, a misli gotovo tako.
V dumi upajo, da vzame car člane nove vlade iz dume. V tem slučaju bi bil načelnik kabineta Muromcev. Ker odstopi Solskij kot predsednik državnega sveta, bo njegov naslednik najbrže Witte. Zadnje govorice trdijo, da dovoli car delno amnestijo, ki bo dala svobodo tudi revolucionarjem, razen voditeljev revolucionarnega gibanja, ki ostanejo v zaporu.
* » »
Poročanje listov o razpravah v dumi je jako pristransko. Konservativni listi, kakor »Novoje Vreinja«, bi najrajši osmešili celo dumo kot nepotrebno komedijo. Brzojavke, ki prihajajo iz Rusije, se jako cenzurirajo in ne podajeio prave slike ogorčenja, nad in želja zastopnikov ruskega ljudstva.
Zbralo se je več članov dume in državnega sveta, da izdajejo nov časopis »Duma«. To bo večerni list, občno političen in literaren, ki bo posvečen delovanju dume in bo natančno in nepristransko poročal o njenih razpravah. Glavni urednik ji bo Peter Struve; dalje so v uredništvu: član državnega sveta Vernadskij in poslanci dume: Kotljorevskij, Novgorodcev, Petrunkevič, Rodičev in Jasno-poljskij.
Avstrijski Lloyd.
Trst, 17. maja.
Avstrijski LIoyd je imel 16. t. m. svojo generalno sejo, kjer so obravnavali o bilanci leta 1905. in o pogodbi z vlado. Dasi se je zadnja leta znatno pomnožil tovorni promet, izkazuje bilanca deficita K 1,191.145:31, dočim je znašal dobiček pri zadnji bilanci 22.071 kron. Vendar ima parobrodna družba pričakovati v prihodnjem roku večji dobiček, ker ji zagotavlja nova pogodba z vlado boljšo bodočnost. Nova pogodba bo pospeševala prizadevanja Lloyda, da opusti stare ladje in si nabavi modernih. Lloyd bode prenovil svoje brodovje in bo tako zamogel vspešno konkurirati z drugimi večjimi parobrodnimi društvi. Poglavitni vzrok, da je bilanca tako pasivna, jc proračun ladjedelnice. V ladjedelnici ne primanjkuje modernih tehničnih naprav, pač pa oddelek za konstrukcijo la-dii in mehanična dela ni mogel dolgo časa izvršiti svoje naloge, ker pogodba z vlado ni bila sklenjena. Dokler niso namreč bila pogajanja sklenjena, se ni moglo zidati novih ladij, delavsko osobje pa so vendar morali vzdrževati: iz več vzrokov niso mogli delavcem odpovedati dela. Nastale so bile homatije, ker je hotela uprava na vsak način zabraniti. Bilanca ladjedelnice izkazuje zaradi tega K -4,321.060 izdatkov.
V tem poročilu pogrešamo pojasnila, zakaj je Lloydova družba nameravala ladjedelnico prodati tujim akcijonarjem. Težko jc uvideti, kaj bi mogli tuji podjetniki izboljšati, čc so razmere bile tako neugodne, kakor poroča družba. Misel, odpovedati delavcem delo, je bila skrajno ponesrečena. S tem bi bil Lloyd izgubil spretne delavce. Dobre in izučene mehanike bi bilo težko nadomestiti, ker teh nikjer ni v izobilju in na izbiro. Primanjkljaju so krivi drugi faktorji, ne pa vlada, ki sc jc dolgo obotavljala, predno je sklenila pogodbo. Uprava Lloydova je predolgo zanemarjala modernejšo ureditev arzenala in zgradbo novih ladij. Preveč je namreč izdala za popravljanja starih ladji. Ves ta denar bi bila boljše naložila, če bi bila nekaj starih ladij, ki nimajo večje hitrosti kot 10—16 milj na uro, prodala in si za ta denar nabavila nekaj novih. Tudi plače, ki jih Lloyd daje svojim delavccm, so zelo nesorazmerno porazdeljene. Kurjači in nižji delavci so preslabo, uradniki, ki posedajo po Lloydovi direkciji, pa predobro plačani.
Penzije in starostno zavarovanje so slabo, skoraj docela neurejene.
Osebni in tovorni promet je donašal družbi K 29,889.077:49, toraj K 1,178.619 več kot lani, toda izdatki za nalaganje in izlaganje blaga, za pristaniščne takse in posebno za takso pri sueškem prekopu so večji, znašajo namreč K 10,347.670:49, K 524.546:51 več kot predlanskem. Ti izdatki pa niso družbi v škodo, kajti sc bodo hitro poravnali, vzrok pa je večji promet, ki se je izvrševal v težkih razmerah. — Lloydovc ladje so zelo zaposlene, osebni in to-tomi promet je urejen in vsaka ladja ima svoj delokrog, ki je zelo velik in obširen. Zlasti so pripomogle k dobremu uspehu izletniške ladije, ki so pri občinstvu zelo priljubljene. Število oseb, ki jih je Lloyd prevažal, znaša 317.403, tovori pa 1,235.921 ton, dočim je predlanskem bilo prevažanih 1,137.468 ton. Ladje so prevozile 2,299.948 milj, kar je enako stošestkratni periferiji zemeljske oble.
Pri tej postojanki se nam zdi zlasti število prevažanih oseb precej nizko. Tudi je to število ostalo zelo stabilno, če ga primerjamo s številom, ki ga izkazuje bilanca leta 1904. Takrat je namreč to število znašalo 337.075. Vzrok je ta, da potniki rajši potujejo po ladjah drugih parobrodnih družb, ki so udobnejše kot Lloydove in kar je najbolj važno, veliko hitrejše. Tovorni promet je seveda primeroma večji, ker ima Lloyd v tem oziru zagotovljenih nekaj prog, ki doslej nimajo še nobene konkurence in so cene.
K ugodnemu vspehu tovornega prometa je zlasti pripomoglo izvažanje sladkorja. Politični nemiri v Rusiji so povzročili, da se »je ondi ustavil sladkorni promet in zelo nizko padel, tudi v Egiptu je ondotna sladkorna kriza tako neugodno vplivala, da se je avstrijska sladkorna produkcija znatno zvišala. Ker se je sladkorni promet tako zelo povzdignil, je bilo treba deloma nanovo zgraditi, deloma prenoviti sedem ladij, ki so skupno imele 37.(XX) ton. - Sladkorni promet je bil po^ sebno namenjen za Indijo. Da ni Lloyd deloval v tem oziru še vspešnejše, so krive ovire pri železniškem prometu.
Promet na posameznih progah je vobče povoljen. Zlasti se je pomnožil ob dalmatinski obali. K temu pripomnimo mi le to, da bi promet z Dalmacijo bil še veliko bolj izdaten, čei bi vsled različnih vzrokov, dostikrat vsled same nemarnosti, zveza z Dalmacijo ne bila tako večkrat neurejena, da so se pritožbe množile od dne do dne. Zlasti poštne pošil-jatve so bile skrajno neredne: s tem so bili znatno oškodovani sprejemniki, ki se jim je pokvarjalo blago po skladiščih v Trstu in na ladjah. Za procvit Dalmacije je Lloyd gotovo važen faktor in je zato tudi odgovoren za velik del znanega šlendrijana, ki vlada v lepi, a zapuščeni deželi. Ce bo LIoyd svojo nalogo dobro umel, mu bo Dalmacija vedno lep vir dohodkov in tudi dežela bo imela od tega dobiček. Podjetja, ki se snujejo ob dalmatinski obali in tudi tujci, ki vsled klimatičnih ugodnosti vedno bolj posečajo krasne pomorske' pokrajine, vse bo ugodno vplivalo na paro-brodni promet in zvezo s Trstom.
Proga v Benetke, ki je nekdaj donašala lep dobiček, ni več tako ugodna; predlanskem je bilo 140 voženj v Benetke, lani jih je bilo samo 104. Pomanjkanje modernih in hitrih ladij se je najbolj maščevalo pri prometni zvezi z Egiptom. Proga v Aleksandrijo je zlasti kar se tiče osebnega prometa doslej bila najboljša: donesla je Lloydu največ dobička, in sicer redno. Tovorni promet se je sicer vsled egipčanske sladkorne krize vzdržal na prejšni višini, osebni pa je padel. Tu so vspešno konkurirale druge parobrodne družbe, ki skrbijo za hitrejšo zvezo, kar je pri Lloydu najbolj zanemarjeno. Tu bo torej treba najprej remedure. Zveza z Daljnim Vzodom vztraja na prejšni višini. Zlasti promet z Indijo se je pomnožil vsled obilega uvažanja sladkorja iz Avstrije. Rusko-japonska vojska ni bogvekaj vplivala; bilo je nekaj manj tovora naloženega za Evropo. Redne zveze s Kitajsko in Japonsko vsled vojske niso nič prenehale. Uprava si mnogo obeta od pristanišč, ki so se nanovo otvorili na Daljnem Vzhodu. Vzhodnoafriška proga je relativno mnogo boljša kot predlanskem, dasi je še dosti deficita. Ker je proga pri trgovcih in potnikih zelo priljubljena, nc kaže opustiti jo, kakor so začetkom nameravali, potrebna pa bo večja podpora od strani vlade. Ugodno se razvijajo tudi zveze z Južno Ameriko. Odkar so v Južni Ameriki uredili valuto, so se tudi izdatno izboljšale ondotne gospodarske razmere, zato se je tudi zelo obnesla nova zveza Lloyda s Plato. Izvažanje kave iz Brazilije je bilo kot vedno tudi sedaj povoljno.
Nova pogodba vlade z Lloydom določa v kratkem: 1. Zveza z Dalmacijo ne spada več direktno v delokrog Lloyda, ampak se poveri novi neodvisni parobrodni družbi; vendar pa bo Lloyd pri tem podjetju zelo udeležen. Stvar bo šla z njegovim denarjem in akcijami, kar bo LIoydu mnogo neslo. 2. Zveza z Brazilijo se bo uredila tako, da bo obsegala tudi A r g e n t i n i j o, kar se bo izvršilo s pomočjo neke druge parobrodne družbe, s katero se glede tega Lloyd že pogaja. Ker so tu soudeležena druga družba, bo iznašala prevožena dolgost prog 1.500.000 milj proti 1.176.304 predlanskem. Vladna podpora za brazilske proge bo visoka 7,234.000 K. 3.) Glavna točka pogodbe je zgraditev n o v e g a, moderno urejenega in hitrega b r od o v j a. Zgradili bodo 16 ladij, kar bo stalo 38 milijonov kron. Svoto bodo pokrili z emisijo novih akcij in z vladno podporo, ki bo v začetku iznašala 6 milijonov kron brez interesov. 4.) Penzij-ski zaklad za uradnike se poviša za sto tisoč kron. 5.) Skrbelo se bo za ureditev starostnega zavarovanja delavcev. Zadnja točka je pač zelo pomanjkljiva. Drugod so našli gotovih svot, tu pa, kjer se gre za delavca, so
ostali pri premišljevanjih in obljubah, da se bo uredilo in nekaj storilo. Družba ne pomisli, da bo ravno zadnje delalo velike preglavice. Štrajkov ne bo ne konca ne kraja in da družba vsled tega precej trpi, priznava bilanca sama.
Pogodba z viado določa tudi, da se bodo odslej upravne seje Lloyda vršile na Dunaju, ne pa v Trstu. Sedež družbe pa ostane v Trstu.
PRED OTVORITVIJO OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Razširjene so govorice, da je koalicija iz-kušala pregovoriti vladarja, naj bi govoril prestolih govor v zbornici in ne na dvorcu, kar je pa vladar odklonil. Odpraviti pa nameravajo vse, kar bi žalilo občutljivost koalicije. Na dvorcu ne bo visela črnožolta cesarska zastava, marveč razobešeni bosta ogrska in hrvaška zastava. Tudi ne bo stražila pehotna stotnija dvorca, da odpade tako »Bog ohrani« vojaške godbe.
Dne 21. t. m. je napovedana prva seja ogrske zbornice. V torek bo prestolni govor, v prihodnji seji pa razpravljajo o potrditvi mandatov. V sobotni seji izvolijo predsedstvo in v ponedeljek govori Wekerle svoj programni govor.
MAŽARSKA GONJA PROTI SLOVAKOM.
Košutovci ravno tako surovo nastopajo proti nemažarskitn narodom, kakor so liberalci. V svoje namene zblorabljajo tudi svojo oblast nad cerkvijo. Kakor znano, je odvisno imenovanje škofov od mažarske oblasti in žalibog so tudi nekateri mažarski škofje ponižni sluge mažarskih nasilnežev. Gonja proti duhovnikom, ki še niso zatajili svoje narodnosti, je huda. Navedimo nekaj slučajev, kako postopajo proti duhovnikom, ki so slovaški rodoljubi. Na dunajskem »Pazmaneju«, kjer je višje duhovsko vzgojevališče za Ogrsko, so zadnje tedne odpustili teologe Jana Ga-sperssika, Jožefa Pazurika, Jožefa Csarszkega in Manaska. Odpustili so jih iz zavoda, ne da bi jih bili zaslišali. Za vzrok so jim navedli, ker so narodno misleči Slovaki. Pri enem gojencu so našli slovaško pisano pismo, ostali pa sodijo, da so jih odpustili, ker so se raz-govarjali z nekim slovaškim profesorjem, ki jih je obiskal, na porti v vratarjevi navzočnosti v slovaškem in ne v mažarskem jeziku. Na piki so jih imeli pa že prej. Bili so namreč tako drzni, da so ugovarjali proti veleizdaj-skim govorom gojencev »Pazmaneja« za mažarski poveljni jezik in se tudi pritožili, ker so uvedli v jedilnici med jedjo namesto čitanja pobožne vsebine čitanje zgodovine revolucije 1. 1848, veleizdajalskih Košutovih govorov in sklep takratnega ogrskega državn. zbora, ki je odstvavil Habsburžane, kateri vsebini so mažarski gojenci živahno ploskali. Sipuški škof je odstavil župnika Hlinko, ker je nastopil pri zadnjih splošnih volitvah za slovaškega kandidata. Prisiliti nameravajo tudi one tri duhovnike, ki so bili izvoljeni za državne poslance, da odstopijo. Ce se pa ne bodo pokorili, jih baje celo suspendirajo. V Ružomperku je moralo preteklo nedeljo nastopiti orožništvo in honved, da so varovali Mažarom prijaznega kapelana pred razburjenimi slovaškimi verniki, ker je inaševal namesto suspendiranega župnika Hlinko. Slovaški verniki niso hoteli v cerkev in so se podali s cerkvenimi zastavami na čelu k službi božji v Liškov. Slovaki so izjavili, da hočejo s silo zapreti ružomperško cerkev in poslati ključe v Rim.
Proti Slovakom so uvedli osem političnih sodnijskih preiskav. Povabljenih je več sto prič. S takimi sredstvi hočejo Košutovci prestrašiti Slovake.
HRVAŠKI SABOR ODGODEN.
O včerajšnji seji hrvaškega sabora poročajo uradno: Privolitvi zastopnikov hrvaškega sabora za ogrski državni zbor so nameravali nastopiti tako, da izvolijo pristaši reške resolucije 25 zastopnikov za ogrski državni zbor in enega zastopnika za zbornico magnatov, narodna (mažaronska) stranka pa 15 poslancev za ogrski državni zbor in dva za zbornico magnatov. Narodna stranka je naznanila združeni opoziciji 17 članov, ki jih je nameravala kandidirati za ogrski državni zbor. A o kandidatih se niso zedinili, vsled česar jc nameraval predsednik odgoditi sejo. Naknadno se je doseglo novo sporazuinljenje, vsled česar so nadaljevali sejo. Poslanec Starčevič je izjavil, da hoče sicer njegova stranka glasovati za kandidate združene opozicije, a da tega glasovanja ne smejo smatrati kot prejudic. Stranka glasuje le zato za kandidate koalicije, ker hoče omogočiti, da izvede koalicija svoj program. Starčevičanci pa ne pripoznajo državno-pravnega razmerja med Hrvaško in Ogrsko, ker zanikavajo zakonitost nagodbe. Josipovič je izjavil v imenu narodne stranke, da se stranka ne udeleži volitve hrvaške delegacije za ogrski državni zbor, ker so ostala pogajanja z združeno opozicijo brezvspešna.
Volitve so imele sledeči izid: za zbornico magnatov so izvolili grofa Kulmerja, Vladi-mirja Nikoliča in podmaršala Totničiča, v ogrski državni zbor 27 članov združene opozicije, 3 divjake in 10 virilistov. Ko so naznanili izid volitev, so odgodili hrvaški sabor za nedoločen čas.
Iz Zagreba poročajo, da je postal položaj čez noč kritičen, ker se je izjalovilo sporazum-ljenje med mažaroni in združeno opozicijo glede volitev hrvaških zastopnikov v ogrski državni zbor. Odstopil je poslanec dr. Havra-nič, ker je izjavil ban Pejačevič, da hoče voliti člane narodne stranke. Položaj je tak, da mora ali odstopiti ban ali pa morajo razpustiti sabor.
STRANKARSKI SHOD DALMATINSKIH HRVAŠKIH POSLANCEV. — ZAHTEVE
SPLITSKE TRGOVSKE ZBORNICE.
Dalmatinski hrvaški poslanci so imeli dne 16. t. m. strankarski shod, na katerem so sklenili, da izvolijo trajen odbor 15 članov,* ki naj izvede organizacijo stranke. Za načelnika organizacijskega odbora so izvolili poslanca Cin-grio. Člani tega odbora imajo dolžnost, da ustanove krajevne strankarske odbore, ki naj izvedejo strankino organizacijo.
Splitska trgovska zbornica je sklenila ugovor proti vladi, ki hoče samovoljno rešiti vprašanje o vožnji po morju ob dalmatinskem obrežju in ni niti trgovske zbornice vprašala za mnenje, kaj še druge prizadete faktorje. Zahtevajo, naj vlada ustavi pričeta pogajanja, dokler ne zasliši mnenja vseh prizadetih čim-teljev. Zbornica je tudi zahtevala, naj pospeše sklepanje trgovinske pogodbe s Crnogoro tako, da se kolikor mogoče pospeši dalmatinski izvoz v Crnogoro.
POKOJNI PODPREDSEDNIK UPRAVNEGA SODIŠČA LEHMAYER.
je bil eden najuplivnejših liberalnih birokratov, ki je v oni dobi, ko je v Avstriji cvetel nemški liberalizem, povsod stal v »najnaprednejših« vrstah. On je sestavil leta 1870 poročilo na cesarja o odpravi konkordata. Pri sestavi liberalnih cerkveno-političnih zakonov je imel prvo besedo in je sestavil tudi ona utemeljevanja, iz katerih veje strupen, cerkvi nasproten duh liberalnega birokrata. On je imel potem prvo besedo pri organizaciji vseučilišč.. Vodilo ga je pri tem dvojno načelo: Narediti iz vseučilišč trdnjave nemštva in protikrščanske vede. Zato je na naša vseučilišča prišlo toliko židovskega elementa, da je danes dunajska univerza čisto v rokah judovstva in od njega vzgojenih in duševno odvisnih nemških liberalcev. On se je najbolj potegoval za ustanovitev nemškega vseučilišča v Cernovicah in njemu so tudi izročili uredbo tega germaniza-toričnega zavoda na skrajnem vzhodu monarhije. Kot sekcijski načelnik je potem Leh-mayer imel vse referate o vseučiliščih in o verskih zadevah, pri čemer je seveda povsod vplival v nemško-liberalnem smislu. Od leta 1881 je bil svetnik upravnega sodišča, od leta 1894 podpredsednik, od 1. 1895 član gosposke zbornice.^kjer je bil vedno na nemško-liberalni strani. Škodoval je Slovanom, kjerkoli je le mogel.
V AVSTRIJSKEM POLJSKEM KLUBU ZASTOPNIKA POLJAKOV IZ NEMČIJE IN RUSIJE.
V	poljskem kolu je načelnik grof Dzie-duszycki priporočal, naj Poljsko kolo brzojavno pozdravi poljski klub ruske gosudar-stvenne dume, katerim želi uspeh za njegove težke boje. Grof Dzieduszycki je nato tudi predlagal z ozirom na predlog poslanca Gi-zowskega, da izpremene S 18 klubovih določil tako, da imajo pravico tudi člani poljskega kluba ruske gošudarstvenne dume udeleževati se sej »Poljskega kola« na Dunaju. Dozdaj so imeli poleg avstrijskih poljskih državnih poslancev to pravico gališki, šlezijski in bukovinski deželni poslanci, kakor tudi člani »Poljskega kola« v pruskem deželnem in nemškem državnem zboru.
Včeraj popoldne je pa zboroval pododsek »Poljskega kola«, ki ima nalogo,da izdela novo porazdelitev galiških volilnih okrajev.
PORAZ ITALIJANSKE VLADE V ZBORNICI.
V	včerajšnji seji italijanskega državnega zbora je dobila Sonninova vlada nezaupuico. Sonnino je predlagal, naj razpravlja zbornica pred vsem o sredstvih za izboljšanje razmer v južnih pokrajinah, nato naj pa prične razpravo o južnih železnicah, za katere bo predloženo komisijsko poročilo 28. majnika. Pri glasovanju je zbornica s 179 glasovi proti 152 odklonila določitev termina za predložitev komisijskega poročila o južnih železnicah. Glasovanja se je vzdržalo 40 poslancev.
ANGLEŠKA ODSTOPI VAJ-HAJ-VAJ KITAJSKI.
Japonsko časopisje piše, da se pogajajo Angleži in Kitajci o pogodbi, po kateri Angleži povrnejo Kitajski Vaj-Haj-Vaj. Pogodba bi baje določila, da bi bil Vaj-Haj-Vaj zavetišče za kitajsko brodovje.
RUSINI SE PRIPRAVLJAJO NA POLITIČNO STAVKO.
»Dziennik polski« priobčuje zaupno pismo rusinskega narodnega odbora, ki obsega v gotovem oziru določila za političen štrajk, ako se zavleče volilna reforma.
Štajerske noulce.
š Nasledki »Narodovega« dela. Današnja »Tagespošta« z velikim veseljem konštatira, da je »Sjov. Narod« zanesel volilni strankarski boj na Štajersko in pride do zaključka, da se bo mnogo slovenskih volilcev volitve vzdržalo, vsled česar ima Vračko upanje do zmage. Kakor se vidi, se drže tudi štajerski liberalci dr. Tavčarjevega gesla: Rajši Nemca kot f ... a! — Mogoče je, da do tega pride, kajti »Narod« je prinesel zadnjič članek, ki pozivlje, naj štajerski Slovenci na dan volitve raje doma ostanejo, kakor da bi volili dr. Korošca. »Narod« tedaj dela oči-vidno za Vračkota. — »Narod« zahteva med vrstami, naj se dr. Korošec umakne kateremu njemu ljubili kandidatov. Ta zahteva je pa tako neumna, kakor je sploh vse »Narodovo« pisarjenje. Katero narodno avtoriteto pa »Narod« prizna? Ali ni prva avtoriteta, dokler nimamo narodnega sveta, zaupni shod. Dr. Korošec, ki je bil kandidatom proglašen od zaupnega shoda in za katerega kandidaturo se je izreklo nad dvajset javnih, političnih in županskih shodov,
naj se torej umakne Rebeku, za katerega se je izrekel mladi Roš s svojimi privrženci?! — Stvar naših slovenskih volilcev je, da pridno agitirajo in na dan volitve spravijo na volišče vse, kar se da.
š Šoštanj. Nemška celjska cunja imela jc v eni zadnjih številk dopis iz Šoštanja, v katerem se napada tukajšnje učiteljstvo na narodni šoli, posebno pa gg. nadučitelj Trobej in učitelj Koropec. Besedilo tega članka dalo nam je dokaz, kdo je dopisun. Od tega mo-žicelna ni pričakovati kaj poštenega, vsled česar se tudi nočemo ž njim in njegovo modrostjo pečati, ker to nalogo prepuščamo me-rodajnim faktorjem. Ker se je pa že ob naše učiteljstvo drgnilo, ne moremo biti tudi mi tihi. Na tukajšnji šoli podučuje učitelj Jaka Vrečko, akoravno ni bil nastavljen kot pomožni in tudi ne kot redni učitelj. Prosil je pred leti za učiteljsko mesto v Ravnah in je bil tudi tam nastavljen. S tem nastavljenjem misli on, da je dobil že dekret tudi za Šoštanj. Kolikor nam je znano, se pa do sedaj kakšno imenovanje dotičnega gospoda za Šoštanj ni vršilo. Vprašamo torej krajni in okrajni šolski svet Šo-štanjski, posebno pa gospoda okrajnega glavarja in okrajnega šolskega nadzornika, kateri zadnji ščiti učitelja Jaka Vrečko, kako opravičujejo učiteljevanje imenovanega učitelja na naši šoli. Po našem mnenju in tudi po zakonu ni dopustno učitelju poučevanje na šoli, za kateroninastavljenaliimenovan. Prepuščanje učitelja Jakoba Vrečka na šoli v Šoštanju je nezakonito vsled česar tudi zahtevamo, da se to kršenje zakona odpravi. Ce že Vodja in učitelji naše narodne šole zaradi ljubega' miru ne protestujejo zoper nezakonitost po'učiteljevanju neimenovanega in nena-stavljenega omenjenega učitelja, pa zahtevamo mi, da merodajne oblasti takoj potrebno ukrenejo. Gospodu Jakobu Vrečku bi pa svetovali, kaj kmalo od tukaj odjadrati, sicer bi se utegnilo maslo raztopiti, in tu ne bode pomagala desna roka gospoda nadzornika W. Schehelna.
š Ljutomersko in ormoško okr. učiteljsko društvo. Obe društvi ste zbrani na izletu v Zerovincih pri g. Pihlerju imenovali mnogo-zasluženega šolskega svetnika g. dr. Bezjaka — častnim članom svojih društev.
š Volitve na Štajerskem. Za četrto kurijo v celjskem okraju, katere državnozborski mandat je po smrti Berksa izpraznjen, so proglasili svojo kandidaturo prof. Vrtovšek, dr. P o v a 1 e j in R o š.
š Akademična podružnica«sv. Cirila ln Metoda v Gradcu priredi 21. t. m. v hotelu Schimel ob 8. uri zvečer II. izvanredni občni zbor.
š Poštne spremembe. Poštni oficijal Franc pl. Langenmantel je prestavljen iz Gradca v Celje, poštni oficijal Alfred pl. Unterrichter pa iz Celja v Gradec. — Pomožna poštna uradnica Matilda Krisper v Rogatcu je pomaknjena v višji plačilni razred.
š Poskušen samomor. Včeraj, četrtek zvečer se je v bližini Starega gradu pri Celju vstrelil trgovski vslužbenec F. D e r j u š ter se nevarno poškodoval. Zakaj se je poskusil usmrtiti, ni znano.
š Izložbeno okno razbil je dne 14. t. m. v Mariboru pasarski učenec Robert Klaus. Ko je namreč šel mimo Hartingerjeve trgovine na Tegetthofovi cesti, je pognal velik kos železa v izložbeno okno ter se vedel, kakor besen proti Hartingerju. Na policiji se je izkazalo, da Klaus ni zdrav na umu, zato so ga poslali v Gradec na opazovalnico.
š Umrla je 11. t. m. v Ptuju veleposest-nica Amalija K o 1 a r i č. Bila je velika dobrot-nica ubogih. N. v m. p.!
š Strela je ubila v nedeljo 13. t. m. neko vdovo iz Malega Tinja. Ko se je vračala od službe božje, jo je dobila huda ploha, zato je šla pod bližnje drevo vedrit. Tedaj pa je treščilo v drevo s tako silo, da je bila uboga ženska takoj mrtva.
Dnevne noulce.
+ Mil. gospod prelat dr. Jan. Kulavic je
danes nenadoma smrtnonevarno obolel. Ko se je danes zjutraj ob pol 7. uri ravno pripravljal na sveto mašo, mu je nenadoma postalo slabo. Izgubil je zavest, in prihitevša zdravnika dr. Zupanec in dr. Dolšak sta konstatirala krvavenje možganov. Danes se ni še nič zavedel in se je bati najhujšega. Gospod stolni prošt je znan daleč naokoli in gotovo bodo vsi njegovi znartci in mnogoštevilni učenci z globoko žalostjo sprejeli to pretresljivo vest. Priporočamo ga vsem v molitev.
+ Gospoda Josipa Jegliča, velezasluž-nega in neumornega ravnatelja »Zadružne zveze« in načelnika »Gospodarske zveze«, je danes zadela huda nesreča. Ko se je zjutraj pripeljal s cestno železnico v mesto, je izstopil na Marijinem trgu. Padla mu je na tla manšeta, in ko se je sklonil, da jo pobere, ga je zadela kap. Odpeljali so ga domov, kjer leži zdaj težko bolan. Vsa leva stran mu je ohromljena. Prvo zdravniško pomoč sta mu podala njegov prijatelj gospod primarij dr. Vinko Gregorič in dr. Šlajmcr. Globoko nas je pretresla ta vest. — Gospod Jeglič je eden najzaslužnejših mož v našem narodno-gospodarskem gibanju. Veščak v gospodarskih stvareh, milega in do-b rohotnega značaja, vesten in skrben pri vsem svojem delovanju, je on duša najvažnejši naši narodno-gospodarski organizaciji. V najtežavnejših časih jc stal mirno na svojem mestu, in njegovi previdnosti in tihi požrtoval-nosti se imamo zahvaliti za večino vspehov,
ki so jih dosegla razna gospodarska društva. Ce pomislimo, da je pod njegovim vodstvom »Zadružna zveza« postala naš najmogočnejši gospodarski činitelj, ki združuje čez 300 zadrug od Drave do Boke Kotorske, lahko spoznamo, koliko neumornega dela je bilo treba v naših razmerah, da se je to doseglo. Pa gospoda Jegliča smo videli tudi povsod drugod, kjerkoli je bilo mogoče kaj dobrega storiti. Njegovo delo v drugih naših društvih to priča, kjer si je povsod pridobil naše spoštovanje in našo spoštovanje in našo ljubezen. Bodi izrečeno njegovi rodbini najiskrenejše sožalje in upajmo, da velezaslužni gospod kmalu okreva!
+ Glavni »Narodovec« in slovenski Štajerci. Na zborovanju »Save« v Brežicah se je javno povedalo, da se je brežiški »Sokol« obrnil ob prepovedbi slavnosti najprej na dr. Tavčarja, da bo on kot »Sokol vseh Sokolov« napel vse žile ter na Dunaju kar naj-radikalneje pokazal svoje kvedre, ter izposlo-val, da se perfidno prepovedana slavnost vendar dovoli — a, čujte! Niti odgovora ni dal! To' v brumno premišljevanje vsem tistim, ki so še vedno politično slepi. In taki ljudje naj bi komandirali Štajercem po »Narodu«, koga naj volijo?!
+ Iz javne seje trgovske in obrtne zbornice. Včeraj se je vršila v magistratni dvorani javna seja trgovske in obrtne zbornice. Pri poročilu tajništva je predlagal gospod R a -kovec: Ker deželna komisija za pospeševanje malega obrta ničesar ne stori, se naroča zborničnemu predsedstvu, da to vprašanje prouči in o svojem času predloži zbornici primerne predloge. — V državni železniški svet je bil izvoljen gospod Hriba r, namestnikom pa gospod M a j d i č. Zbornični račun za leto 1905 se je odobril. — Obrtni zadrugi na Bledu, katera priredi razstavo vajenških del na Bledu, je zbornica dovolila 50 kron. — Za nova pogrebna podjetja sta prosila gg. K u š a r in T u r k. Zbornica je mnenja, naj vlada dovoli še dve podjetji, kar je bilo sprejeto. Proti sta govorila gg. Bauingartner in Velkavrh, češ, da je dovolj samo še eno podjetje. — Vlogo c. kr. kmetijske družbe kranjske za ustanovitev javne telefonske govorilnice v živinozdravnir škem oddelku c. kr. deželne vlade in v skladiščnih pisarnah tukajšnjih kolodvorov je sklenila zbornica isto podpirati. Ravno tako bo zbornica podpirala vlogo tržaške trgovske in obrtne zbornice, zadevajočo pridržanje vz-hodno-afriške črte avstrijskega Lloyda kot mesečne črte. — O predlogu g. Tonniesa, zadevajoč poškodovan denar in ponarejene bankovce, je zbornica sklenila, da napravi vlogo na trgovsko ministrstvo, da se temu opomore. O tem bo pa zbornica tudi vse druge zbornice obvestila, da bodo tudi v tej stvari pričele akcijo. — Ravno tako se bo zbornica obrnila do trgovskega ministrstva, da preskrbi, ako so telefonske naprave poškodovane, da se iste kar najhitreje popravijo. Predloga sta stavila gg. Kregar in T o n n i e s. — Zbornica pa podpira tudi vlogo tržaške zbornice, naj se napravi druga telefonska zveza Trst-Dunaj. Treba je tudi zveze z Gorenjsko, oziroma Ljubljana-Celovec. — Učencem umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani se je podelila ustanova sledečim prosilcem: Fran Furlan, Fran Iskra, Peter Skubi in Fran Zaje po 100 kron, Anton Mcglič 80 kron in Ivan Podboršek 50 K. Anton Mrhar in Ivan Ogrinec po 100 kron. — O sestavi skupnih zborničnih petletnih poročil je zbornica sklenila, soglašati s konferenco delegatov, da se bodo poročila izdajala na vsakih štirih let. — Koncem seje je stavil gospod Kregar sledeči predlog: Visoka zbornice skleni: Mestni magistrat se poživlja, da pri vseh prihodnjih sejmih zabrani vsakemu Židu prodajo raznih predmetov v javnih prostorih. — Zbornični predsednik ni pustil predloga v razpravo, češ, da je protizakonit. Gospod Kregar je povdarjal, da židje ne škodujejo na vsakem sejmu samo trgovcem in obrtnikom, marveč tudi občinstvu, katero kupuje ničvredne stvari. Naglašal je, da si pridrži pravico, da predloži v prihodnji seji predlog v tej zadevi. — Končno se je sprejel še predlog gospoda Bauin-gartnerja, naj se zbornica obrne na trgovsko ministrstvo, da se opusti zvišanje poštnih znamk in pošiljatev.
+ Vse Slovence in Italijane bodo ponem-čili v Trstu jezuitje! vpije »Narod«. Ta je pa huda. Liberalnim izdajicam se kar ježijo lasje. To bo groza v Trstu, če se jezuitom posreči njihova strašna nakana. Mi pa mislimo, da se zaradi jezuitov ne bo ponemčil niti en Italijan ne Slovenec, pač se zna kak nemški jezuit naučiti slovensko ali italijansko. Tudi nemško ccrkev v Opatiji nam očita. A mi bi stokrat rajši videli slovensko ccrkcv in smo prepričani, da če bi začeli nabirati za slovensko ali hrvaško cerkev v Opatiji, bi bil »Narod« prvi, ki bi nas začel blatiti. Ko se je zidala v Opatiji protestantovska cerkev z nemškimi mar-
kami, takrat je liberalni bandi bilo to čisto prav; samo katoliška jim je na poti.
+ Koroški »Mir« vprašuje: Ali bi ne bilo mogoče prirediti v Ljubljani velik vseslovenski manifestačni shod s programom: »Korošcem in Štajercem pravico!« Razume se samo ob sebi, da smo mi za to, ako menijo Korošci, da bi tak shod posebno koristil. Sicer pa naši poslanci vsako nedeljo prirejajo manifestačne shode in prav bi bilo, da bi jih tako posnemala na Koroškem tudi slovenska koroška inteligenca, ki naj bi tudi organizirala velik manifestačni shod koroških Slovencev. Še bi bil čas za to, le nekoliko delavnosti je treba in resnične — požrtvovalnosti. Ker mora vlada videti gibanje Slovencev v tisti deželi, za katero zahtevamo več mandatov, naj koroški Slovenci trajno, teden za tednom, kakor poslanci »S. L. S.« na Kranjskem, prirejajo shode. Zakaj so tako naglo odnehali s shodi? Prepričani smo, da jim naši somišljeniki s Kranjskega radi pridejo na pomoč. Torej zganite se in delajte!
+ Osebna vest. Dosedanji dež. gozdni nadzornik za Kranjsko g. V. G o 11 je poklican v poljedelsko ministrstvo.
—	Cerkev na Viču. Z Viča se nam piše: Društvo za zidanje cerkve na Viču je imelo v nedeljo odborovo sejo. Prebere in odobri se zapisnik zadnje seje. Predsednik naznani, kaj se je zgodilo ta čas. Prostor za stavbo je izbran in kupljen, dve tretjini tudi že plačani. Ker je vsak odbornik dolžan širiti idejo in društvo, je storil predsednik vse, da se po Slovenskem zbudi zanimanje za cerkev na Viču. kar se je po nekoliko že posrečilo. Blagajnik prevzame 209 položnic in znesek 2796 K 37 v., ki je bil vplačan na položnice. Odborniki so vse pregledali in našli v redu. — Dalje naznani, da so došli načrti in se vlože v par dneh na c. kr. okrajno glavarstvo. Potem se delo razpiše in najbrže že prične meseca avgusta. Zidanje duhovniške hiše se je že pričelo. Za letošnji občni zbor društva se določi 24. dan meseca junija, kraj in ura se naznani o pravem času. K sklepu si g. odborniki ogledajo krasne načrte arhitekta H. Pascherja iz Gradca. Pri tej priliki bodi omenjeno, da ne upravlja denarja za Viško cerkev frančiškanski samostan, tudi ne župni upravitelj P. H. Sattner, marveč društveni blagajnik g. Jožef Lavrič, posestnik in veletržec na Viču. Da se upravitelj zelo brini za podvzetje, zlasti za nabiranje milodarov, je popolnoma naravno in je to njegova dolžnost kot član in predsednik društva.
—	Izvestja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Tujci iz raznih krajev vprašujejo pri naši zvezi, kje bi se na Kranjskem dobila poletna stanovanja. Zato smo sklenili, da bomo enako kakor druge zveze sestavili kataster, t. j. pregled vseh stanovanj in sob, ki so na celem Kranjskem tujcem na razpolago. V interesu in v korist vseh imetnikov stanovanj je torej, da nam čimprej naznanijo svoja stanovanja po številu sob in kuhinj, če pripadajo k tem tudi cene in sicer za dan, mesec ali celo sezono. Namen tega katastra je, da imamo stanovanja za tujce v evidenci in da vsled tega lahko vsakemu postrežemo. V začetku ne bomo sami posredovali in oddajali stanovanj, ker se s tem olajša tujski promet. Kajpada je lastnikom na voljo dano, da sami oddajajo v najem in da niso vezani na ceno, ki so jo nam označili; to je prepuščeno njih dogovoru s tujcem. Ta pregled napravimo brezplačno, kakor tudi korespondenco s tujci. Glavna stvar je, da se vsi inte-resentji oglasijo, da bo kataster pregleden in popolen. Tudi posestnike hotelov in gostiln prosimo za tozadevne podatke, ker itnajo ti gotovo največ koristi od tujcev. Želimo tudi, da se nam naznanijo sploh vsa stanovanja brez ozira na to, so li za letos že oddana ali ne, ker bo ta kataster služil tudi za bodoče sezone. — Pisarna deželne zeze je v hotelu »Lloyd« vis-a-vis hotela »Union«. Uradne ure so od 3.—5. popoldne.
—	Potovanje v Ameriko. Gospod dr. De-meter vitez B 1 e i \v e i s - T r s t e n i šk i poda se dne 19. t. m. kot mornarski zdravnik »zedinjenega avstrijskega parobrodnega društva« (preje Austro-Amerikana in brati Co-sulich) na potovanje v Severno Ameriko, na katerem hoče osobito preučiti življenje naših izseljencev. Potovanje nastopi z modernim brzoparnikom »Francesca«, ki pluje preko jadranskega in srednjega morja, kjer se ustavi v Patrasu, Napolju in Gibraltarju, potem preko atlantiškega oceana v Novi Jork. Dr. vitez Bleivveis povrne se približno v šestih tednih.
—	Odlikovan generalni štabni zdravnik dr. pl. Uriel. Načelnik vojaških zdravnikov, tudi v Ljubljani dobro znani generalni štabni zdravnik dr. Jožef vitez pl. Uriel je povišan od cesarja ad personam izredno v četrti či-novni razred in je postal tako sckčni načelnik. Dr. Uriel je prvi vojaški zdravnik, ki se jc povzpel tako visoko. Novi sckčni načelnik se je udeležil tudi vojske I. 1866. proti Prusom. Svoj čas je služil tudi nekaj časa v ljubljanski garnizijski bolnišnici. Znan in priljubljen je bil kot zdravnik tudi med ljubljanskim civilnim prebivalstvom.
—	Sloven. skladatelj na celovškem odru. V soboto in nedeljo sta sc priredili dobrodelni predstavi v mestnem gledališču, ki sta jako dobro uspeli. Med drugimi točkami jc bii tudi balet slovenskega komponista I p a v c a.
—	Promoviran je bil danes na graškem vseučilišču za doktorja prava g. Feliks K o-vačič, odvetniški kandidat v Gorici.
—	Novo zdravilišče Dolina pri Trstu, 16. maja. Naročniki za časopis »D o m a č i
zdravnik« se javljajo prilično, ali jih še ni toliko, da bi se pokrili stroški za tisk, poštnino i. t. d. Kdor ga misli naročiti, naj se oglasi čim prej, da vem v koliko primerkih dati tiskati drugo številko. »Domači zdravnik« bo izhajal od 1. junija redovno mesečno v zvezkih po 16 strani in velja za celo leto samo 2 kroni. Prvo številko pošiljam brezplačno na ogled. Časopis je podučljiv in zabaven. Prirodno in vodno zdravišče se zida na podnožju vasi. Osnovalnega društva predsednik je g. Josip Pangerc, nadžupan, ki je zavzet za vsako dobro naroda. Odprlo se bo v treh tednih, ali se more polivati in zdraviti tudi že poprej. Položaj Doline in okolice je krasen; pogled na morje adrijansko, ki nekdaj bilo si slavjansko, je nepopisljiv. V kratkem bo tukaj druga Opatija na slovenskih tleh. Ze sedaj se javljajo gosti iz raznih dežel, med tudi tri rodbine iz Berolina. I mamo morski in planinski zrak. Natančneja pojasnila pošilja najstarejši učenec pokojnega župnika Kneippa in ravnatelj I. Okič.
—	Umrl je v Vrhpolju ondotni predsednik k rajnega šolskega sveta Matej K o b a 1.
—	Posledice tepeža. V Kopru so se za velikonočne praznike stepli vojaki, ki so bili na dopustu s civilisti. Pri tem je bil ranjen z bajonetom neki Nikolaj Štefe. Zdaj je Štefe umrl v tržaški bolnišnici.
—	Po odgonu so iz Gorice poslali na Kranjsko Viktorja H a b j a n a, doma iz Račne. Habjan se je hotel izogniti vojaškemu naboru in je bil zato 9 dni zaprt.
—	25-Ietnlco Leonove okrožnice »Rerum Novarum« bo proslavljalo v nedeljo, 20 t. m. »Katoliško društvo« v Trstu.
—	Kitajsko odposlanstvo, ki proučava evropske razmere, se sedaj mudi v Trstu. Spremljajo ga odlični avstrijski diplomati, častniki in tehniki. Tajnik je princ L u i, general Jan in drugi, vsi iz Pekina. Obiskali so ladjedelnico sv. Marka in Lloyda. Kitajce je spremljal podpredsednik namestništva Schaffgotsch.
—	Nesreča vsled avtomobila. Iz Planine pri Rakeku se nam poroča: Dne 24. aprila se je peljal tukajšnji posestnik in gostilničar g. Jakob S i c h e r 1 po državni cesti proti Logatcu. Kar naenkrat pridrvi za njim z divjo hitrostjo avtomobil, konji se mu splašijo, voz prevrne, poškodovanec, kakor tudi voznik sam, se prestraši tako, da že tri tedne vsled tega boleha. To divjanje z avtomobili se ponavlja dan za dnevom, tako, da človek na vozu še življenja ni varen. Ce se pa komu naredi kaka škoda, se nihče za to ne zmeni, voznik z avtomobilom drvi tebi nič, meni nič naprej, še na misel mu nc pride, da bi poravna 1 š k o d o. Ce pa naš ubogi kmet na cesti kaj zagreši, je precej kazen na dnevnem redu. Ravno omenjeni posestnik je moral že denarno kazen plačati, ker je pred njegovo gostilno par minut konj z vozom stal brez nadzorstva. Ali kako stroge so določbe za vožnjo po mestih. — Samo avtomobilu je vse dovoljeno.' Ali ni to velikanska drznost po cesti, kjer se vedno vozovi srečujejo in dohajajo, divjati s tako hitrostjo kakor železnični vlak? Posebno na ovinkih, ko se avtomobil kar nenadoma prikaže, mora splašiti najbolj pametno žival. Seveda, ker se po avtomobilih vozi, večinoma »plava«, priviligirana kri, zato vbogi kmet molči pa potrpi. Toda, ker se dan za dnevom zgodi toliko nesreč vsled avtomobilov, naj se vendar tudi glede vožnje z avtomobili ukrenejo kake varnostne odredbe, ki se naj tudi izpolnjujejo, da bomo na cesti vsaj žavljenja varni.
Kletarski tečaji v Vipavi. Iz Vipave se nam piše: V raznih listih naznanja gosp. c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky, da bo imel v petek, dne 18. t. m. kletarski tečaj v Št. Vidu nad Vipavo, ter da sc bo ob tej priliki obravnavalo tudi vprašanje, kako pospešiti vinski promet z vipavskimi vini. Taki tečaji so dandanes pač na mestu, toda naj bi se ne vršili le med tednom. Pouka je v prvi vrsti potreben revni vinogradnik, ki pride malo med svet in ki malo ali nič ne čita; med tednom so pa taki vinogradniki tako vpreženi, da se nikakor ne morejo odstraniti od svojega dela, ako niso zato posebno plačani. Zato so pa taki tečaji vedno slabeje obiskani, ker se jih udeležujejo le nekateri boljši posestniki, ter oni, ki so moralno primorani priti. Posledica je, da se udeležujejo dotičnega tečaja v naši dolini vedno eni in isti. — Takšen pouk naj se toraj vrši ob praznikih popoldne, ko so vsi vinogradniki prosti. Tudi ne umejemo, zakaj se spravi vse vino, ki se v tukajšnjih državnih nasadili pridela, ob gotovem času v Novo mesto; umestno bi pač bilo, ako bi se pustilo nekaj raznega vina tukaj za pokušnjo ob primernih prilikah. Kar se pa tiče vprašanja glede povzdige vinskega prometa, moramo kot vinogradniki priznati, da se jc z vinskimi semnji, zlasti na Dolenjskem in sedaj tudi na Vipavskem, že veliko doseglo. Dokaz temu zadnja dva semnja v Postojni.
—	Novice iz Aleksandrije. 12. maja. Angleži močno pomnožujejo svojo vojaško posadko v Aleksandriji. Nad 2000 vojakov je v kratkem sem dospelo. Včeraj popoludne je korakalo iz luke skozi Aleksandrijo zopet 1500 pešcev, za njimi imajo priti še konjeniki in top-ničarji; tako bomo na varnem v Egiptu, in Arabci sc bodo dobro premislili, preden bi ponovili novi strah, kakoršnega so napravili Evropejcem 10. decembra lanskega leta. —-Nek avstrijski mornar je ta teden padel s par-nika »Semiramis«« na most in sc je močno poškodoval, podelil sem mu sv. olje. — 8. t. m. sta obhajala srebrno poroko g. F e r n u s Ivan, urarski mojster in Ana Perko. Bog ohrani steber slovenske naselbine šc mnogo let!
Celovški mestni zastop jc protestiral proti nameščenju slovenskih uradnikov na novi železnici. Nemški nacijonalci na Koroškem bodo kmalu sposobni za — blaznico.
—	Samoumor častnika. V Trstu sc jc v postelji ustreli! poročnik Ljudevit G o r i g.
—	Poročila sc je v Kamniku gdč. Marija Fischer z nadporočnikom gosp. Henrikom M a u r e r j c m.
Ameriške novice. V Calumetu (Mich.) se je hudo poškodoval v rudniku roko Anton Kocjan. - V Braddocku (Pa.) jc ponesrečil v Carnegijevi tovarni Jurij Adlešič in vsled zadobljenih ran umrl. V Allegheny (Pa.) je umrla Marija Delač, roj. Ložar, doma iz Zapuč pri Kostelju pod Kočevjem. V Seadville (Colo.) je umrla Angela Košok. doma iz Gorenje vasi pri Ribnici. — V Clevelandu je umrl za sušico Karol Lavše. - V Clevelandu je bil sojen F. F. Kraus, ki jc ogoljufal osem Slovencev pri zavarovanju za življenje. Obsojen je na 300 dolarjev in dokler jih kdo zanj ne plača, bo moral sedeti v ječi. — V Braddocku (Pa.) je padel kos železa na nogo Franc Pirnata. Parnat je nevarno poškodovan, a je upati, da kmalu okreva. V Clevelandu je bil sojen Martin Hrovat, ker je ustrelil rojaka Kastelica v Collin\vodu. Obsodbo določijo porotniki. — Med vojaki, ki so šli na pomoč v San Francisko po prvi katastrofi, je bil tudi Slovenec Matija G r d e š i č. — V jek-larni v Cikagi se je pripetila eksplozija. Josip Tonič in Josip Gonezevič sta živa zgorela. — V Clevelandu je umrl Anton Košak, doma iz vasi Malo Rebrce v župniji Zagrac. — V Calumetu (Mich.) je umrl Anton Lojk, doma iz Stopič na Dolenjskem.
—	Stavbeni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se razpisuje izvršitev razširjenja in priredbe sprejemnega poslopja na postaji Dovje. Proračunani stavbeni stroški znašajo 14.100 K. Rok do-vršitve je določen do 1. decembra t. 1. Ponudbe je vložiti do 3. junija 12. ure opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Beljaku. Natančnejši pogoji, načrti in proračuni so v pisarni oddelka za vzdrževanje in stavbe železnic c. kr. ravnateljstva drž. železnic v Beljaku na vpogled.
—	Nesramnost judovskega časopisja. — »Piccolo« in »Independente«, ki sta pred kratkem grdo obrekavala reške kapucine, sta zopet porabila priliko, da se kolikortoliko maščujeta nad tržaškimi »klerikalnimi krogi«. Dekla Marija Ccrnigoj iz Komna je obolela in njena gospodinja, občespoštovana gospa W e i s m a n n jo je pustila prenesti v lasten inštitut »Buon Pastore« v ulici deli' Istria. Odtod so dekle morali prepeljati v bolnišnico, kjer je umrla. Ker je na obrazu imela več rdečih madežev, so sklepali gotovi krogi, da so jo v inštitutu pretepali. To vse zato, ker je bojda gospa Weismann prijateljica sestre škofa Nagla in sploh poštena katoličanka. Sedaj pa so zdravniki izjavili, da se je Ccrnigoj zastrupila, ker je pomotoma izpila zdravilo, ki je bilo za grgranje. »Piccolo« je zopet postavljen na laž.
Iz Štange. Sadje jc bilo nekdaj Štan-garjem vir obilnih dohodkov. A zdaj ni več tako. Vže več let nimamo dosti sadja, le malo črešenj in breskev, pa kostanja. Letos so pa prelepo cvetele črešnje in češplje, manj hruške in jabolka. Crešnje so ostale lepe. Jabolka se pa kaze v cvetju. Jih tu zopet ne bo dosti. Vendar upamo, da bo boljše kot lani. Hrošči so se v obilici prikazil pretekli teden. Žito je bolj redko in trava rodi. — V sredo 7. maja se je tu na Širmanskem hribu oblak utrgal. Naliv je naredil veliko škode. — Šole ne bomo tu še prezidali. Se nikjer ne mudi. Dobro, da je bil g. župnik sam zgradil pred leti učilnico brez faranov.
Ljubljanske noulce.
Mil. g. prošt dr. Janez K u 1 a v i c je ob 4. uri popoldne umrl. Svetila mu večna luč!
Ij Pesnik in pisatelj Josip Stritar se pripelje danes ob pol 6. uri zvečer v Ljubljano. Na kolodvoru bo sprejem jubilarja, ki se nato odpelje v hotel »Union«, kjer mu je mestni magistrat določil luksurijozne apartemente. Ob 9. uri zvečer prirede pred hotelom slav-Ijencu slovenski srednje šolci serenado. Ker prihaja prof. Stritar kot častni občan mesta Ljubljane, se vije s hotela »Uniona« mestna zastava. Radostno tudi mi kličemo slavljencu: Dobrodošel v slovenski Ljubljani!
Ij Slavnostna seja občinskega sveta. Občinski svet ljubljanski ima slavnostno sejo v proslavo sedemdesetletnice pisatelja in pesnika Josipa Stritarja jutri v soboto, dne 19. maja ob II. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav slavljenca. 2. Slavnostni govor.
Ij Buffalo BiH je odnesel iz Ljubljane 54.000 kron. Lahko se je smejal mestnemu magistratu, ki mu je za prostor računal le 600 kron. Zanimive so naslednje številke o Buffalo Billu: Buffalo Billova četa porabi na dan 800 kg mesa, 1000 kg kruha, 400 kg krompirja, 60 kg masla, 150 kg sladkorja, 700 kg so-čivja, 320 litrov mleka in 1000 litrov čaja in kave. Šotoriščc obstoji iz 1300 klinov, 4000 drogov, 30.000 metrov vrvi, 20.000 štirjaških metrov šotoriščnega platna in kakih 10.000 raznovrstnih kosov lesa in železa. Na Dunaj pride Buffalo Bili 26. t. m. in ostane ondi tri dni.
lj Stavka pri Koslerju ie po zaslugi socialne demokracije ponesrečena. Od 134 delavcev je 119 odpuščenih, 15 zopet sprejetih. Promet sc sedaj vrši z novim osobjem. Ali bo socialna demokracija, ki jc zakrivila nerodni začetek stavke, poskrbela za zadostna denarna sredstva ubogim delavcem?
Ij Umrla je davkarjeva vdova gospa Katarina L a š i č.
li Društvo »Abstinent« naznanja, da jc pre-
ložilo za nedeljo, dne 20. t. m. nameravan zabavni večer na nedeljo, dne 10. junija. Jutri ni društvene seje.
li Panorama - Kosmorama nam kaže tekoči teden pristaniško mesto H a m b u r g, katero premnogi Slovenci predobro poznajo. Večinoma vsi izseljenci, ki potujejo v Ameriko, sc vkrcajo ondi na ladje. V Hamburgu vidimo mnogo krasnih palač in vil, posebno zanimiv pa je z izborno tehniko zgrajen most čez Flbo. Zanimivo je, ogledati si velikanske parnike in njih notranjost, ki jc opremljena z vsem komfortom, zlasti razni damski saloni, jedilnice i. t. d. Tudi morske pečine Hel-golanda so vredne pogleda.
Ij Napačni magistratni uradnik. Mestni policiji daje zopet preglavice neki postarni moški, ki obiskuje stranke in katerim sc izdaje za magistralnega uradnika. Predvčerajšnjim je prišel ta »uradnik« k posestnici Mariji Močnikovi v Hrenovih ulicah, kateri jc rekel, da mora popisati vse stranke, ki stanujejo v hiši, in da bode za naprej plačevala manj davka. Ko je bi! s popisovanjem gotov, je zahteval od Moč-nikove 1 K 20 h za kolek in nato odšel. Danes dopoldne pa je prišel zopet k posestnikovi ženi Mariji Abulnerjevi na Martinovo cesto in ji rekel, da je poslan od »Ljudske posojilnice«. da pregleda hišo, ker se je sklenilo, da bode sedaj plačevala manj obresti. Dobil jc tudi od te eno krono za kolek in odšel z obljubo, da ji prinese popoldne odlok, za katerega bode morala plačati dve kroni. Z odlokom pa ni prišel, ker najbrže premišljuje, kako bi nadalje ogoljufoval, nc da bi prišel v roke pravice. »Uradnik« nosi ščipalnik.
lj Na policijskih oglasih je videti neko 45 do 50 let staro žensko, katero so prijeli v Cer-vinjanu že lansko leto. Sedaj je v mestni ženski bolnišnici v Gorici. Rekla je. da se zov Marija Pele, na nadaljna vprašanja jc pa samo pritrjevala z »ja«. Imenovana je majhne šibke postave, okroglega obraza in temnorujavih las. Sodi se, da je nemške narodnosti. Kdor bi vedel kaj o njej, naj naznani to mestni policiji.
Iz slovanskega sveta.
sl Razstava Nemcev na Češkem. Včeraj 17. maja se je odprla v Liberci (Reichenburg) obrtnijska in gospodarska razstava Nemcev naCeškem. Četudi je to podjetje dobilo znatno podporo od države, dežele in kupčijske zbornice, torej iz zakladov, h katerim prispevajo češki razstavljalci od udeležbe izključeni. Omeniti tudi treba, da razstavljeni predmeti niso samo izdelki nemških rok, ampak polovico od razstavljenih izdelkov so napravili češki dclavci, ki so v službi nemških obrtnikov, tako, da liberška razstava je bolj razstava nemškega kapitala, nego nemškega dela.
Razne stvari.
Sezona in sesija. Pri nas se neprenehoma zamenjujejta besedi »sezona« in »sesija«. In siccr našim talmi-izobražencem posebno ugaja beseda »sesija«. Zato pravijo: »V tej sesiji se jc igralo«, »k sesiji priporočamo tako modo«. A to je smešno zamenjavanje. Francoski »sai-son« pomenja letni čas, in se rabi pri nas kot »sezona«, dasi po nepotrebnem. »Sesija« pa pomenja zasedanje in se je iz narlamcntarnih poročil vsilila v modne trgovine.
Levi napadli mesto. V angleški centralni Afriki so napadli neko mesto lačni levi. Najprej so raztrgali enega prebivalca zunaj mesta in nato so prileteli v mesto samo in divjali po ulicah. Raztrgali so več oseb.
Telefonska In brzojavna poročila.
INTRIGE ŠTAJERSKIH »NARO-DOVCEV«.
C e I j e ,.V svet so iz tiskarne »Domovine« vtihotapili letake, v katerih se pozivajo »neodvisni Slovenci«, da glasujejo 29. majnika za ključavničarja Rebeka. Ta letak je najhujše obsodbe vreden, ker hoče delati pri volitvi le neslogo v korist narodnemu nasprotniku. Ta letak nobenega poštenega Slovenca ne bo premotil, pač pa je razkril razdiralno politiko nekaterih liberalnih mladičev, »Narodovih« pristašev. Ivana Rebeka pozivamo, da se takoj izjavi, da ne kandidira in da ne prevzame nobene volitve, in da naj vsi Slovenci glasujejo za kandidata, določenega na zaupnem shodu. Ce tega takoj ne stori, bomo tudi njega prišteli med — intrigante in temu primerno z njim postopali.
SHOD V ŠOŠTANJU.
Šoštanj, 18. maja. Dr. Korošec na včerajšnjem shodu t.ukajšnjih volilcev z n a v d u d u š e n j e m kandidatom sprejet.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 118. maja. Predsednik Vetter je ob 11. uri otvoril sejo. Dr. Krama? je vložil nujni predlog radi neke nalezljive bolezni v praškem ginekološkem oddelku, predlagal stroge zdravstvene odredbe in zahteval novo zgradbo. Ministrski predsednik je odgovarjal na interpelacijo radi bojkota avstrijskega blaga na Ogrskem. Dejal je, da se je v tej zadevi že obrnil na ogrsko vlado. Od odgovora bo odvisno nadaljne stališče avstrijske vlade. Poročal bo zbornici pravočasno o razvoju stvari, zbornica naj bo pa prepričana, da bo znal varovati avstrijske koristi. Nato je na nekatere interpelacije odgovarjal minister dež. brambe. Iz liste govornikov v debati o ministrovi izjavi so se črtali naznanjeni govorniki nemške ljudske stranke, nemške napredne stranke iu nemših krščanskih socialcev, tako da od teh strank nihče ne bo govoril.
Dunaj, 18. maja. Zbornica je sprejela Kramafov nujni predlog. Nato so o ministrovi izjavi govorili Mladočeh dr. Plaček, Vsenemec Herzog in Rusin Romanczuk. Cuje se, da ru-sinski poslanci na shodu rusinskih zaupnikov dne 25. t. m. v Lvovu nameravajo predlagati, naj odlože rusinski poslanci mandate, ker se ne strinjajo z razdelitvijo mandatov in okrožij med Rusini. Danes zvečer je seja odseka za volilno reformo. Pričakuje se, da bo govoril ministrski predsednik.
Dunaj, 18. maja. Jutri pride sem ogrski ministrski predsednik ter bo od cesarja sprejet v avdienci.
DRŽAVNI USLUŽBENCI V TRSTU.
Trst, 18. maja. Na shodu državnih uslužbencev so izrekli nezaupnico Hortisu, ki je dal brzojavitl v »Piccolo«, da ie zanje govoril, a ni odprl niti ust v zbornici. Brzojavno so izrazili udanost cesarju in princu Hohenlohe.
IREDENTOVSKE PESMI ZAPLENJENE.
Trst, 18. maja. Državno pravdništvo je prepovedalo razširjenje iredentovskih pesmi Cesara Rossija v Trstu.
GOSPODARJI PROTI DELAVCEM.
In o m ost, 18. maja. Tu ie od dela izključenih 6000 stavbinskih delavcev. Orožniki z dežele so pozvani v Inornost. Tudi na Dunaju bodo gospodarji delavce izključili od dela.
Reka, 18. maja. Ker delavci niso hoteli sprejeti pogoje gospodarjev, so odpuščeni vsi stavbinski delavci in uradniki. Stavbinsko delo v Reki popolnoma počiva.
ADRESA DUME NA CARJA.
Peterburg, 18. maja. Včerajšnja seja dume je bila ena najinteresantnejših. Pri točki o smrtni kazni je bil sprejet dostavek, naj se pomilosti tudi one na smrt obsojene osebe, na katerih še ni izvršena smrtna obsodba. Sprejet je bil dostavek, naj imajo ženske politične pravice. Vse točke so bile sprejete, tudi točka o agrarnem vprašanju iu o ekspropriaciji cerkvenega in privatnega premoženja. Neki kmet je predlagal, naj se pospeši predajo adrese carju, ker se bo prihodnji teden izvršilo mnogo smrtnih obsodb in bi potem adresa prepozno došla carju. Ob 2. uri zjutraj se je izvršilo tretje čitanje adrese, ki bo danes izročena carju.
GENERALNO POMILOŠČENJE NA RUSKEM.
Peterburg, 18. maja. Ministrski svet je pod predsedstvom carjevim določil generalno amnestijo, katere bo deležno 24.000 oseb, izvzemši one, ki so zakrivili agrarne prestopke in one, ki so metali bombe. Ministrski predsednik je glasoval proti pomiloščenju.
STRELA UBILA DVANAJST OSEB.
T e š i n , 18. maja. V Koniakovu je strela pri nekem pogrebu ubila dvanajst oseb, 20 pa nevarno ranila.
KITAJSKA PROTI TUJCEM.
P e k i n, 18. maja. Gibanje proti tujcem vedno bolj narašča in postaja vedno nevarnejše. Posebno je gibanje naperjeno proti misijonarjem. Mnogo kapel in misijonskih hiš so izgredniki že razrušili. V dotične kraje je odšla vojaška pomoč.
Mleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
17
18
Čii .pa-..vaaja
Stanje barometra * mm
Temperatur. PO
C«i£>)n
9. tveč. 719 8
7. zjutr. 2. pop.
720 S 7231
13-2
12-9 14 5
V.trorl
sl. szah.
sl. jzah. sr. jjzah.
dež
obl. obl.
Hi
■is.
23 6
Srednja včerajšnla temp 14 2°, norm 14 3°.
V hotelu „Lloyd"
se sprejmeta takoj
Z natakarja
(Speisentrager), in? 2-1
Tužnega srca naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda
Franca Oraniča
posestnika itd.
ki je danes ob 1/4 9 dopoldne, večkrat pokrepčan s svetstvi za umirajoče, udano izdihnil svojo blago dušo v 68. letu.
Truplo dragega pokojnika se blagoslovi v soboto, dne 1». t. m. ob '/2 10 uri dopoldne in prenese iz hiše št. 31, k sv. Križu.
Priporoča se v molitev !
Sv. Križ pri Tržiču, 17. maja 1906.
Žalujoči ostali
Restavracija Perles.
V nedeljo, 20. maja
zajutrKouaini Koncert


društvene godbe.
V slučaju neugodnega vremena vrši se koncert v četrtek na praznik Vnebohoda K.
V obilni obisk se priporočata 1146 2—1	J. in IW. Košak.
Prodaja.
V davkarski občini in v trgu Radeče ob Zidanem mostu iuo 2—1
proda se zemljišče
obstoječe iz lepih stavbenih prosto« rov, njiv, senožeti in hrastovega gozda v skupni meri 5 ha, 45 a in 05 m 2. Stavbeni prostori leže tik ceste v Šentjurij in je posebno eden prostor, ki leži nasproti prostora za živinski semenj, ugoden za zgradbo kakšne prodajalne.
Plačilni pogoji ugodni. Proda se ves svet skupaj ali posamezno po parcelah. Ponudbe pošiljajo naj se na naslov: Josip Prosenc v Ljubljani, Sodnijske ulice Stev. 6.
Stanovanja
s tremi, oziroma z dvema sobama in vsemi pritiklinami se oddajo za avgust termin.
Kje, pove upravništvo.	1145 3 1
enonad-stropni
■ ■ V ■
nisi
se prodaš ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	1020 2
Tužnim srcem dajemo vsem prijateljem in znancem vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Peter pl. Petričič
c. kr. major v pok.
včeraj dne 16. maja 1906, po dojgem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 76 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega bode v Zagrebu, dne 18. maja 1906. V Zagrebu, dne 17. maja 1906.	1144
Julija pl. Petričič, soproga. - Georgina pl. Petričič; Helena pl. Petričič; Konstantin pl. Petričič, c. kr. nadporočnik ; Olga pl. Petričič, otroci. - Vaso Petričič, brat. — Katarina Mllojevlč, sestra. Posebna naznanila se ne izdajejo.
Dosluženi podčastniki.
(Imenovanja dosluženili podčastnikov v državnih službah pisarniških uradnikov.)
Po zakonu iz leta 1872 imajo vsi oni podčastniki, ki doslužijo 12 let aktivno, pravico do državne službe bodisi kot manipulacijski uradniki bodisi kot drugačni državni uslužbenci.
Ta zakon pa že davno ni več to, kar bi moral biti za podčastnike, za katere je zakon le vaba, nekaka fata morgana. Vzrokov je pa več. Nadprodukcija izobraženih mladih ljudi, ki vstopajo kot civilni praktikantje 11. pr. v davčno službo, zapira podčastnikom, ki v težkih razmerah v najlepši svoji dobi vztrajajo pri vojakih nad 12 let, pot do boljše bodočnosti.
To bi bilo eno, ki pa ni še najhujše. Drugi vzrok je brezprimerna protekcija, pri kateri pride še posebno v poštev narodnostni moment ter politično naziranje prosilca.
V smislu zakona se mora v prvi vrsti upoštevati starost po službeni dobi prosilčevi vsporedno s kvalifikacijo. To se pa navadno ne godi, ker vsi šefi državnih uradov, ki imajo pravico imenovanja, uvažujejo samo razna neumestna priporočila, ne pa sposobnosti pro-silčeve. Tako se navadno pripeti, da doseže svoj cilj manj zmožen uradnik, oni pa, ki je mnogo sposobnejši in celo starejši, pa se prvemu zapostavi.
Pribiti moramo, kar nas pravzaprav najbolj sili k današnjim izvajanjem, način prak-ticiranja, ki se je izvajal pri deželni vladi na Kranjskem. Bognedaj, da bi bil bivši šef deželne vlade in njegov adlatus — referent v personalnih zadevah izvedel, da je prosilec za uradniško mesto odločno narodnega mišljenja.
Rklatanten dokaz temu. je, da je bil v preteklem letu imenovan vkljub temu, da je bilo na razpolago dovolj d o 111 a č i 11 o v z dobro k v a Ii fi k a c i j o, neki g o s p o d rodom iz druge dežele i n p o 1 e g tega
1	z z n a n e 11 e 111 š k o-n a c i j o n a 1 n e r 0-d o v i n e.
Torej na Kranjskem naj se umakne domačin tujcu zato seveda, ker ima slednji nemško ime — namreč ponemčurjeno, v katerem sc nahaja »sch« in »ai«! Ce ima poleg tega seveda nemško srce, potem je to priporočilo nad vse.
Ni treba podcenjevati mest kanclistov in okrajnih tajnikov; bolj kot konceptni uradniki pridejo prvi v dotiko s strakami, in zato jc neobhodno potreba, da imajo jezik naroda popolnoma v oblasti. Saj je menda dovolj, da so pri političnih uradih večinoma vsi konceptni uradniki Nemci!
Bilo bi gotovo jako koristno, če bi se merodajni, tudi poslanški krogi zanimali za to kategorijo političnih uradnikov saj v toliko, da se bodo službena mesta na domačih tleh oddajala domačim in ne tujim proteži-rancem.
Upamo, da novi šef deželne vlade ne bo sledil vzgledu svojega prednika._
Zra slouenskiii peusklh društev.
je imela v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem so bili navzoči zastopniki 21 pevskih društev. Sejo je otvoril profesor Stritof, por zdravil navzoče in govoril o pospeševanju slovenskega umetnega petja. Zahvalil se je »Glasbeni Matici« na prireditvi sobotnega koncerta in istotako zato, ker jc prepustila svojo dvorano skupščini na razpolago.
Zvezni tajnik Šebenik je poročal, da šteje zveza 39 društev s 1020 člani. Odsek je imel 4 seje; zveza se jc udeležila Prešernove slavnosti in sprejela hrvaško pevsko društvo »Kolo«. Razpisala je tudi dve častni nagradi (po 60 in 40 kron) za najboljše pevske zbore.
Zvezni blagajnik g. Dražil je poročal, da so znašali dohodki 697 K 92 v (članarina 413 K 60 v), a stroški 254 K 90 v. Zvezino premoženje znaša 809 K 89 v. Nato je govoril gosp. Lebar o delavnosti in zahtevah posameznih društev. Našteval je števila članov, njihova javna prednašanja in največ pete skladbe. Od z zvezo spojenih društev jih je 15 na Kranjskem, 10 na Štajerskem, 10 na Primorskem,
2	na Koroškem in 2 na Spodnjem Avstrijskem. — O. Cotič (Trst) je povdarjal predlog pevskega društva »Kolo« v Trstu, ki se tiče teoretičnih navodil za zborovodje. G. dr. Turna (Gorica) je predlagal uvedenje pevskih šol po centrih vseh slovenskih dežel; g. Hubad je izjavil, da bi se počelo s poukom zborovodij o velikih počitnicah; glasbeni učitelj Mercina (Gorica) je želel za povzdigo petja boljšega pevskega materijala, češ, da jc nemogoče vso krivdo zvračati na zborovodje. O predlogu
društva »Ljubljanski Zvon« za izpremembo pravil, se je prešlo na dnevni red. Prihodnji občni zbor bo v Trstu. Letni doneski se niso zvišali. V odsek so bili voljeni sledeči gospodje: prof. Stritof, predsednik, dr. Vladimir Ravnihar, predsednikov namestnik, glasbeni ravnatelj Matej Hubad, zborovodja, kapelnik Hilarij Bcnišck, njegov namestnik, Dragotin Šebenik, Ivan Kocniur, Ivan Dražil, Fr. Golob, Rado Šturm, Slavoj Lebar in Ivan Zirkelbach, člani odseka za Lj ubljano, Maks Cotič in Ivan Mercina, člani odseka za Primorsko; dr. Ante Schwab in Prane Zacherl, člana odseka za Štajersko in Val. Štangel, član odseka za Koroško. Računska pregledovalca sta g. Konrad Rozman in Franc Knific.
Nato sc je oglasil tudi g. Mercina iz Gorice, ter povedal kake neresnice je pisala »Soča« o pevskem zboru »Čitalnice« goriške. Pevski zbor je imel skozi sedem mesecev na teden štiri redne skušnje ter je priredil dva koncerta. K tem skušnjam je redno pohajalo 22 dam in 20 gospodov, a »Soča« je kljub temu trdila, da zbor niti ne obstoji. Toliko le v pojasnilo o verjetnosti »Sočinih« poročil.
Oglasil se je k besedi potem še g. Dachs ter opravičeno grajal postopanje »Slovenskega Naroda« napram pevskemu društvu »Ljubljana«. Zato, ker je on kandidiral v trgovsko zbornico, napadal je »Sl. N.« društvo. On pravi, da ni kandidiral kot predsednik »Ljubljane«, ampak kot ljubljanski obrtnik. K pevskemu društvu »Ljubljana« je pristopil kot na-udušen pevec in je društvu posvetil vse svoje moči, nikdar pa ni vsiljeval društvenikoin svojega prepričanja. Od zveze pa pričakuje, da take neopravičene napade prepreči, oziroma prisili dotične liste, da prekličejo svoje proti društvu samemu naperjene napade. Zveza je primorana braniti ugled pevskih društev in jih v takih slučajih moralično podpirati. (Opomba poročevalčeva: Ako bi »Slovenec« kaj tacega zagrešil, potem bi se po njem brez-ozirno udarilo. Ce »Narod« kaj tacega stori — to je čisto kaj druzega.)
G. dr. Tuma obžaluje, da listi napadajo pevska društva, katera se veliko žrtvujejo iu največ store za narodno probudo. Vsak posameznik če je napaden, naj se pa sam brani. Kdor hoče javno delati, mora imeti debelo kožo kot rinoceros. Sploh pa naj sc take osebnosti ne vtikajo v delovanje pevske zveze..
(i. Hubad je nato izjavil, da se zveza ue vtika in se tudi v bodoče ne bo vtikala v politiko, ampak bode prej kakor slej stala nad političnimi strankami. Radi tega mora biti politika iz »Zveze« popolnoma izključena. Prizadeval si bode pa odbor ublažiti eventuelno nastala nasprotstva ter posredovati po možnosti, da se poravna mirno preporna zadeva.
(i. Kranjec je predlagal, da bi imela v zvezi stoječa društva prost vstop k društvenim prireditvam, kakor sc to dela na Hrvaškem. G. predsednik omeni, da se bode odbor po možnosti na to oziral.
(j. Dachs na to še omeni, da bi se morala edinost društev pokazati tudi dejanski. Ko je lansko leto zveza povabila pevska društva k sprejemu hrvatskega pevskega društva »Kola« prišlo je osem pevcev od »Ljubljane« in približno toliko od »Slavca«. Gosp. predsednika zveze pa ni bilo nikjer, da še navzoči pevci niso vedeli, kaj naj store.
G. Kranjec je predlagal, da se izreče popolno zaupanje in zahvala odboru, kar je bilo soglasno sprejeto.
G. pl. Maslič še enkrat priporoča, naj se v Ljubljani prav pridno agitira za mnogo-brojno udeležbo prihodnjega zborovanja v Trstu.
Ker ui nihče nič več predlagal, je g. predsednik zaključil zborovanje.
* Slavische Literaturgescliichte. I. Al-
tere Literatur bis zur Wiedergeburt. II. Das 19. Jahrhundert. Von dr. .losef K a r a s e k. Sammlung Goschen: št. 277 in 278. To je najnovejša publikacija tega nemškega znamenitega podjetja. Gotovo si bo marsikateri izmed naših čitateljev želel ob kratkem osvežiti spomin o slovanskih slovstvih, v kolikor jc o njih slišal v srednjih šolah, novejše reči pa je morda v vsakdanjih skrbeh prezrl. Tu je ob kratkem prijetno obnovi staro in izve marsikaj novega. Za rusko slovstvo jc izšel pa že prej poseben zvezek, št. 166, »Dr. Georg Po-lonskij, Geschichte der russischen Literatur«, v isti zalogi. Marsikaj bo pazili čitatelj pogrešal; tako n. pr. o ukrajinski literaturi, ki sedaj vstaja kakor orjak, ki se vzbudi iz spanja, je bore malo v I. zvezku (str. 142 n.). Pri nas
Slovencih »katoliške moderne« ne pozna nič, a nas vsaj potolaži vsaj to, da omenja prav dobro češko; saj 11111 »Slovanskv Pfehled« še to zameri (1906, št. 8, str. 388).
Borzna poročila
(Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzl dunajske borze Zaloibenl papirji.
i'l, majeva renta......
t'/, srebrna renta.....
I*/, avstrijska kronska renta i'l, , zlata renta . . . I*/. ogrska kronska , ... i'l. , zlata , • . • 4*/, posojilo dežele Kranjske 41/,*/. posojila mesta Spljet . . 4V,'/. ,	, Zader . .
I1/«*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4'/, češka dež. banka k. o. . . 4•/, , , , ž. o. . . 41/,*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . t h I, pešt. kom. k. o. z lo•/, pr. 41/,'/, zast. pisma Innerst. hr. 4 V«*/. > » ogr. cen. dež. hr.
» n » hip- banke. 4'/,•/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 41/,7. obl. češke ind. banke . . 4'/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4'/, prior. dol. žel......
3'/. , juž. žel. kup. '/i'/. 41/,*/, avstr. pos. za žel. p. o
Br o 8 k e.
Srečko od 1. 18601/,.....
, . . 1864 .....
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije ■
II- . •
, ogr. hip. banke .... „ srbske i. frs. 100-—
, turške ......
Basilika	srečke .
Kreditne	, . . .
Inomoške	, . . .
Krakovske	„ . . .
Ljubljanske	„ . .
Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,	. .
Rudolfove	,
Salcburške	,
Dunajske kom. , . .
Delnica
južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančno delnice Avstr. kreditne banke . . .
Ogrske , .....
Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Br(lx)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-MurAnyi.......
Trbovljske premog, družbo . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . .
V a 1 a t s.
C. kr. cekin........
20 franki........ .
20 marke.........
Severeigne.......
Vlarke.........
Laški bankovci......
Rublji........ .
Dolarji...... .
17 maja 1906. Benar Blago
95 60 99 55 99 90 118-95 75 114 20 99 50 100-50 100-100-65 99-75 99 80 100 40 105 40 10020 100 — 100— loo-—
100-50 99-90 9960 316 9S 10055
199 70 2X4-157 65
290-—
291-— 264 -1(0 -153 -
23 60 470 -78--90 -58-49- -30 70 57-68— B20- —
133 65 677 75 1680-679 75 820-50 242 — 658 — 577-25 2747 -579-50 277--604'- -151-
11-34 1914 23-47 23 98 117-375 95 55 253 — 4-84
96-80 99-75 100-10 118 20 95 95 114 40 101-101-60
101 55 100 20
100-30 101 50 106 40
101-20 100 20 100 25 101--101-50
100--318 75 101 55
201 70 286 -163 65 299 -301'— 269 50 108 70 154 50 25-60 4S0-— S4-—
94--64--50-75 32 70 62'-73-~
529'BO
134 65 678 75 1689 50 680 7 i 821 50 243- -659 -578-25 2157-— 680-50 278 — 610 — 152 —
11-38 19*16 23-55 24'0o 117 575
95-75 253 75
6"
cv. CJ	B « in	>• a 0 C	
	T)	0J >	
>	0 M	0 53 r	O "S
	43	•v	nt
	n)	«9	S
>N	<U	«3	m
	ca		C—
	>3	«3	
<	(J >* ni	e J=J	(U □ a
	55	0 cn	cn
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci «0 izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradniSkeg;* društva 11:1
Dunitju, Wlpplinger-strasse 25. 720 39-17
Takoj se nastopi služba
občinskega in
posojilniškega tajnika
v Knežaku na Notranjskem.
Prednost ima, če zna voditi petje. Plača po dogovoru. Ponudbo je vložiti takoj. N e-ože njeni prosivci, ki so vsaj občinskih poslov že vajeni, naj se z event. izpričevali in s potrebnimi pojasnili pismeno obrnejo do Andreja Urbančič, župana v Knežaku.	1124 5 4
r
1
1 v.
Primerna
birmanska
darila
za deklice in dečke
se dobe najboljše in najcenejše.
Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.

I
I
J
949 7 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BC Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
1164 51—48
Same 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.

Stroji za pletenje.
Šivalni stri		ii. 0
Kolesa. q 0 a		
Pisnim si	reji. 0	
V največji izberi pri tvrdki
IVAN JrtK in SIN,
Ljubljana.
1077 3—3

2291 139
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-
munalnih
obligacij, srečk, delnic, in devic.
valut, novcov
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 1 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava In ekskomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebano vrednostne papirje in vnovčujo Zavaruje srečke proti kurznl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JUT Eikompt ln Inkauo motilo >U	JUT Bonna naročila, ttt
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestno od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
I i
Podružnice:
Prag* z menjalnicami: Oraben 25, Mala strnn, Most ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Ilrno, Veliki trg 10 Itailen, Olavni trg 4. OSka l.lpa, Coika Kamntca, Moravski Zumborg, Schlllerjeva cesta 3. HiidllnK, Fran Josipa trg 9. Nori Jlfln, Črna cesta 8. Plz.en in Svltara.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, UI. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wie-dner Hauptstrasse 12, V. Schfinbrunnerstrasse 88 a, VTl. Mariahifcrstrasse 76, VIII. Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. W&hrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba 67 150 - 4t»
„MERCUR"
Dunaj, I.. Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Keser zaklad K 7,000.000.
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
pr- Zamenjava s vi cskoinptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
I	f Ko j ie torej z alkoholom ? \ n
II kt
Knjižica v tem aktualnem vprašanju, pisana praktično in precizno se dobiva v Katoliški bukvami po 70 vin.
1122 5-4
asa
mastiusunM as SD

oo
o
č C
8

O 'u
P
"IDatiea (5lnt"ovv 'žDtefacr.-jero
Qazoiio pil'o -^o
oe p ij e na naj in oj i m 9ivtu. Soč i- samo p t i
A /f) (5)
o». C. Slauni&iii-u —iZZZZZH IjCarmt trg- 19. Z=Z=Z—
^ o
- r>
oo ^ ?
t*


Otvoritev 6. mojo.
j ------
VINTGAR
Restavracija JOS. ŽUMER f
se priporoča častitim gostom, ^ letovičarjem, ob šolskih izletih, ^
in sploh izletnikom. Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 3
Išče se
1138 3-2
poletno stanovanje
za čas od 1. junija do 30. septembra v mestu ali neposredni bližini mesta, obstoječe iz dveh, če mogoče meblovanih sob in kuhinje ter s senčnatim vrtom za malo družino.
Ponudbe na ,,mestno posredovalnico za delo in službe"

"fr.
KrojašKl mojster
Ljubljana
$
Trnovske ulice 6
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje
1060 usKuKourstne obleke5 4
posebno talarjev, površnikov,
sl. p n. občinstvu pa priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in deČKe po najnovejšem kroju, natančno po meri. — Prosim preč. duhovščino, da ms blagovolijo počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Obenem si dovoljujem opozarjati preč. duhovščino na deželi, da bom v prihodnjih dneh potoval po raznih krajih ■Kranjske ter si usojal sprejemali naročila Zunanja naročila točna. Cene primerno ni. ko

39
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg.Poljskava.
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za
brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VASO PETERIČIČ-u.
Naprodaj je po ugodni ceni zaradi selitve
hiša in kovačnica
z nekaj zemljiščem. Vse je prav v dobrem sta nn, dve uri oddaljeno od L;ubljane ob državni cesti; pripravno je tudi za kako drugo obrt. Proda se tudi prav d;»bra krava.
Več pove lastnik Anton Žavbi, kovač. Dragomer 24 Pošta Vič p. Ljubljani. 992 8—8
w ^^ V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in Anton Knnc v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna
angelju" v Novem mestu.



^^ ^^ ^^ ______ ^^ ^^ ^ ^___ "i1
Priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veitku Ji
zalogo ^s^aa^isži^es^	ij
= umetnih cw©tlic
I
3
šopkov za cerkveno in domačo porabo, nagrobnih venccv s tra-	f/j^
kovi. — Vezanje cvetlic in šopkov točno.	LVi
Velika izbira belega perila, rokavic, nog ivic, kravat, različnih	[$ srajc. Potrebščine za krojače in šivilje. Slamnike za dame, go- ea
spode in otroke. — Po ceni toda solidno blago, tako lahko vsakdo kupi pri meni.	FjV Za kupčevalce na debelo najnižje cene. i
L Za obila naročila se priporoča	875 4-3
Katinka Widmayer>
v Ljubljani, „pri Solncu" za vodo, v palači meščanske imovine.
»Katoliška Bukvama"
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve:	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 i/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25-80
isto z zlato „ „ „ „ ....	27 50 Oblika četvorke. Velikost 31x22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40
isto z zlato „ .............34'80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki..........54'—
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34x25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo...........35 50
„ zlato „ '...........38"—
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu	50'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53" —
isto z drugobarvanimi vložki...........54'—
Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo..........................43 20
isto z zlato „ .............44 40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52'80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60-—
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel
27 '/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . .	3 84
Ritus benedictionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae ex ponti-ficali romano depromptus. Vezano.........276
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano..............3 75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . .	33"60
Graduale de tempore et de Sanctis juxta ritum
sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano .	5-28
Isto rdeč in črni tisek . . . .'........7'68
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine
cantu eleg. vezano..............9'72
Isto cum cantu eleg. vezano..........15'60
Karton table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti
39x241/2 cm (stranske 14x24 1/2 cm). Cena cele garniture	10*70 Isto v velikosti 40x27 1/2 cm (stranske 16x27'/2 cm).
Cena cele garniture..............16' —
Missae pro defunetis. Oblika četvorke 31x22 >/2 cn
platno, rdeča obreza...........
usnje, „	„ ............
zlata „ ...........
Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	„ zlata
Dannerbauer-Pugnet, Praktisches Geschafts-
buch fiir den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano ... 24-
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe-
partout robom, velikost 57x44'/2 cm, brez okvirja. . . 8-
z lepim lesenim okvirjem in šipo.........15'
Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jeglič-a v isti velikosti in slični
izvršitvi..................14-
z lepim lesenim okvirjem in šipo.........21-