IB Stnnta. I LMlItiL i Mtt, n. Mwb lili U. Ma. "^■"■^—™»^—^—^»—^M^^—»™^«»«. .Slovenski Narod" v*l]c p; ;«*||i M Avstio-Osrsko: M NemGjo: eek> lito sk*p«j Mprej . K 36 — I ćete teto naprej .... K 40 - eetrt leta „ • . % I 9*— I M ^*1110 *n vte drage dežde: aa mc«ec „ » . ♦ . 3«— | ćelo lcto naprej .... K 48 — Vprašanjem glede fnserstov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znaraka. O^rsTaUtro (spodaj, dvorlKe levo\ KB&nora »lica ft. 5, ttlefaa it, 89. tzfcafta v«ak «aa svefter UTMsiii a« Jeli e ts^rasslk«. Inserati ae račun sjo po ooribljeisjt prostora in sicer: 1 nun vitok, ter 54 mm «rok prostor :enkrat p-j 12 viru, dvaJcrat po 11 vln., trfkrat po 10 v. Prodano (eatk prostor) 30 vin., p*rte in zahvala (enak prostor) 20 vln. Pri večjih inserelteh po do^/oru. No?i niretafri ntj p&IJjeJa niroča jj redio HJ" po aakASfitOi. "91 Ra samo pisaicnc narede brez posiaiTe đtiirjt se ae moreno tikakor ©zirttl. , ffarođma ttikara%M tMaJo* St 85. .Slovenski Narod* velja v LfaMfaal doaiivijea ni dom ali Če se hodl pooj: ćelo leto naprej . . . . K 3*— I četrt !eU „ . **%*£' . $"— pol leta „ . . . • . 16— I ni mesec „ . / . # m 2*70 Posamezfto itevilka valja 2O vinariev Dopisi naj se franklrajo. Rokoplsi se ne vračajo. Vrsdništvo i KamSova ulica št 9 *(v L na istr !evo\ telefon M. »4 Cesar armadi! Dunaj, 14. februvarjx (Kor. urad.) Ix vojnega poročevalskega stana poro-ćajo: Cesar je povodom ruske izjave o ustavitvi vojaega stanja izdal tole arrnadno povelje: Ruska miiijonska armada pričenja odlagati proti monarhiji dvignjeno orožje. Nočem, đa bi potekla ta ura, ne da bf irpregovoril spominske bes?d2 svoji brambni 5ili. Pred vsem se oziram na-zaj na težke tedne in mesece, v katerih so se morale avstro - ogrske sile, spremljane od blagoslova mojega ne-pozabnega prednika, ustavljati skoraj vsej sili prvega ruskega navala. Vse, kar se je pozneje v zvestetn sodelovanju z našimi hrabrimi zavezni-ki izpolnilo, je črpalo svojo silo iz onih preizkušenj. Za pomlad pri Gorlicah in Tarnavu je bilo treba boleče krvave setve, katero so položile prve poljske in gališke bitke in prva zima v K^rra-ah y zemljo. Zopetno zavzetje Lvova, za vojevanje Ivangoroda in Bresta ter obramba leta 1916., pri katere zmago-vitem koncu sem mogel biti kot vojsko-vodja sredi svejih zvestih navzo^ vseh teh uspehov bi si mogel koma] misliti brez zamaha in požrtvovažnosti one za-Četne periode. Veliki ruski polom je dobil prvi svoj simek ob Sanu in Dunaj cu. Ta uspeh bo postaj za vse čaše ena najsljainejših dogodb domače zgodovi-ne. Še ni prišla ura, da bi odpokiical svoje vojščake k domaćemu ognjišču, povratek pa bo prišel in potern ^ai čr-paio novi narodi *z poveličujočih sro-mlnov na slavne čine svojih sinov moč 2a obnovitev in za novo blagostanje. 3og bodi 2 nami! Karei m. p. V razsuiu. Dunaj, 14. februvaiia. Med včerajšnjo sejo ministrskega sveta je sprejel ministrski predsećnik dr. Korošca, drja Lad^lo in prof. Spin-čiča, katere je pozval k sebi na razgovor o politični situacifi. O ratgovom se nern z merođajne strani javlja, da vse-bina ni v stanu prav nič izpreme-nit! staliSča Jugoslovanske-' ga kluba. Klubova plenarna seja je sklicana za torek 19. t. m. cb 10. uri d o p o 1 d n e, to je pred plenarno sejo zbornice. Pozivljaio se vsi pos!anci, da pridejo polnoštevilno radi event. važnih giasovanj. Ministrska krira, o kateri se v podučenih krogih samo toliko čuje, da sta poljska ministra že podala demisijo, še ni reSena. Vitez Seidler je bil v torek pri cesarju ter je včeraj na-daljeval svoje poskuse in sicer naiprej z nemškimi socijalisti, potem pa z Jugo-slovani. Čeravno nemški listi z n e -sramno konsekvenco in gotovo na kak vladni migljaj širijo vest, da opozicija Jugoslovanov ni dosledna, vendar v slovanskih krogih n i h i e ne dvomi, da so Jugoslovani h t b t i š č e o p o zi c i j e in da iim prazne Seidlerjere grožnje s § 14. ne grejo prav nič k srcu. Jugoslovani gotovo obžalujejo, če bi imel magari samo za 14 dni pasti parlament A njihova krivda to ne bo, marveč vladina. Saj je vlada Nemcem tako zavezana, da s Slovani niti govoriti ne srne. kaj Sele iim kaj obetati. brez dovođenja Nemcev. Ako vlada nima večine, mora psč odstopiti, da napravi mesto drugi vtedi, ki si morejtalco večino najti. ," ^_ Tak! vladi feTbi^ sprejela^ če>K6 ^in jugoslovansko stališče, in ki bi znala privesti V sklad ukrajinsko - pcllsko nasprotovanje (se-danja vlada ga Je rajše šc strašnejše razpalila), taka vlada bi prej ali slej v Crnici dobila većina Doktor vthliltti krogi tega ne uvidlio, je seveda zaman upati na sanacijo. Kriza na krizo pa bo preikoslej te kro^e iztreznila in tr> toliko bol], ker vendar ne morejo stalno japirati oči pred deistvom, da le v zmislu s!o-vanskih deklaracij federalizirana monarhija more dobiti takoj splošen mir. Posvctovanic med Cehi in Tugo-s!ovani se n^daljujc in \ lađa med nji-mipopolnosoglasje. V stalnih stikih so na§i politični voditelji tuđi s Poljnki in Ukrajinci. Poljaki so postali neizprosni nasrrotnik režima. Ukrajinci nagibajo kakor vedno k oportunistič-ni poHtiki in vladini krogi trde. da so že cđ!očer:i votirrti vbdi zauranje 5n provizorij. Ver.dar tuđi med njimi ne manjka treznih me5. ki svarijo ukrajinsko delegacijo, naj ne zida zopet v oblake ter opozarjr.jo na žalostne aspehe poljske eportunistične i>olitikc. 2al so se nasprotstva med Poljaki in Ukrajinci silno pooštrila. Stari konflikt radi Galicije je znova vzplamtel in Poljaki dolžijo Ukrajince, da iim hočejo tuđi v Galiciji S pomoćjo avstrijske vlade ukrasti velike kore poljskesra ozem- i | Ha. Naša vč-rajšnja vest o ustanovitvi • posebne gališko - bukovinske skapine i sa potrj-jje. Kakor srna izvedeli. ima po-j stati gubernator te nove avtonomne j tvorbe cesarski hisi prav blizu stc;eca I esebn. Meja med poljskim in ukraiin-| skim narodnim ozemljem naj bo crta, j Iii bi se j:ri Tarnogrodu priključila novi zapadni ukrajinski meji ter potekala od tam skoraj naravnost proti jugn. Lvov bi torej spadal v ukrajinsko narodno območje. Ze to samo dejstvo nam ka-fe vso ostrost ukrajinsko-poijskega spora. Seidler kliče se daj na pomoč grofa Czernina. ki je ćanes dospcl iz Bresta na Dunaj. Že na kolodvoru ie moral i ztmanji minister v dunaisko kupo veselja pomesti par krepkih ^rerkih kapijic — saj so DiTnajčani rncnHi, da bo ukrajinski krnh že kar ložaja nič spremerila Hemški Ne. Komaj je bil objavljen \Vilsonov mirovni govor, že se je cgbsila pol-uradna berlinska »Norddeutsche Allge-meine Z?.«. glasilo nemškega državne-ga kancierja. s čiankom, Ki očita ame-riškemu predsedniku, da so njegove besede bolj retorične vaje, nego praktični predlogi in ki zafrkuje Wilsona, naj se raje obrne na svoje zaveznike. Nem^ka vlada trdi, da Wilson ni po-ved?l nić novega ter posebno oc^aTra naćeio, naj bi Dri sklepanju miru sode-lovale vse države. To ni praktično, pra-vijo v Berolinu. konference v Brestu so pokazale, da je najboljše se posajati od države do države. Proti načelu enotne-ga sploŠne,Ta miru postavlja načelo, da pt idemo do splošnega ?niru na ta način, da sklepamo separatne mirovne pogodbe. Sploh svetuJc organ ncmške-ga državnesra kancierja Wilsonu, da Dal ostane v Ameriki in se naj ne vmeSava v cvropejske zadeve ... Ne vemo, kaj porečeio na Diinajn talcemu odgovora, kaj bo storil »edaj grof Czernin, W Je vendar pripravljen skupno z Witeono?n podvz^ti resne k bilo v navadi pred sto leti in je obžaloval, da nemški driavniki še vedoo nišo prilii do spoznanja novih razrr.ar, ki jih ni rnogoče urediti po starih šablonah. tem-\eč le v duhu novega ćasa. Nemška vlada je priznala (ali iskreno ali ne, tega ne bodemo dancs raziskovali) i»!eio, da mora sedan'a strašna vojna biti zadnja velika preizkubiija člove?,tva in da nnj svetovna zveza narodov prevzame s^rb za mirni razvoj kulture in civilizacije vseh. Kdor je to prizna!, ta ne more ođklanjati svetovne mirovne konic-rence, ne more reci, da noče, kar hočejo vr.i ostali, v vojno zarleteni narodi, da mora biti svetovni mir delo sporazuma vseh. Na Nemškem je vsled dogoakov na ! vzhoclu bojno razpoloženje zopet silno i vzrar.tlo in nemrka vlada se nahaja zo- ret pod hiiTŠim pritiskom vjaških kro- ?ov. Bati se je, da stori kor?.kc. ki bo- do za dolga časa zopet unlčiii vsako upanje na skorajšnji mir. Se daj ^e naj pokaže grof Czernin moža in naj posvedofci svojo toli hvali-sano miroljubnost. Reče naj vsemu svetu, da akcepira Wilsonova naČcH in proti nem?kemu »ne«! naj postavi svoj »da!«. Se je čas. Nemški državni kanc-ler Hertling: govori 21. febrtivarja v nemškem državnem zboru. Grof Czer- | nin naj doseže, da bo grof Hertlin£ de-savuiral svoje glasilo, da se bo odločno j postavil proti militaristiČnim intrljram, ki se bai te dni pletejo na vseh koncih in krajih in pridobil s?i bo za človešhro večjo zaslugo, nego je mir z ukraiinski-mi oblistniki, o katerih že danes ne vemo več, ali nišo že —►rse^nanci. (Razgovor z đriem Joko Sunari-ć e m.) Bivši poslanec in podpredsecffiik bo?anske£a sabora dr. Jozo Sunarić se je i^razii. kakor T'Otoc.pjo >Novcsti<:.na-pram nekemu sotrudniku lista o bosanskih cdno5a.uh tako-ie: Od početka vojne .je javno in politično življenje v Bosni popolnoma zamrlo. Mise] zedinienja Slovencev. Hr-vatov in Srbov y s&mostojiio zvezno državo na temeliu neomeiene pravice sair.oodločbe nareda je prodrl«i v vse bIojo našega naroda. Kar se tiće Musli-manov, bi ee tuđi oni brez vsakecra dvoma izrekM za te principe, kakor hitro bi bili gotovi, da bo bodoča državna tvorba garantirala tuđi njihovi veri enako pravno si. Na vprašanje, kai mieli o sk ličan ju bosan«koi:a sabora, je dr. Sunp.rić izja-vil, da n^ voruje, da bi se sabor pod se- d&njim sistemom sklical. Zi ozirora na delo hrvatsko - srb^ke koalicije je izra- zil. da nm je nerazumljivo, zakaj za-atopniki konlicije rlosedai v svojih vo-lllnih okrajih se n?so shMcr7* nobenih flhodov in zakaj noč«^jo sIisr>fJ misli svojih volilcer. Mnenja je, da bi se volilei izrazili za sauioodločbo naroda in za ujedinjenje Slovcnrev, Hrva tov in Srbov v Bamosfoino državo. V^ekakor se mu zdi čudno, da so spremovorile o tem periferije ju poslovi n^kib dežel, dočim se srce, Banovina, do sedaj ^e ni izrazila, vsaj ne v po^lavimem svojem deiiT. NTa vprašanie, kpko to. d.i je dr. Stadler ^ mosocev pristal na narodno ujedinjenje, sedai pa spremenil svoje naziranje, je odgovorili Poieg politič-rAh motivov. ki po vplivali na njega, so MH merodnjni tuđi popolnoma materijalni motivi in ti so odločali. Stadlor j© dobil od vlade dovoiienje, da sme od svojega posc6*ya pri Sv. Filomanu v Posavini izvoziti v Dalmacijo 4 vc«k>-nc žHa. To žito je Stadler nrodal po 8 K kilogram, tako cia ie imel od teh par va-Konov nekako SOO.OOf) K dobička. Za to najbolje ve g. Gvidon VuSkovich od >Hrvatske §ted i oni ce€ v Splitu, ki ie bil osebno v Sarajevu ter prinesel >Priv. zemaljski banki« za dr. Stadlerla kup-nino. V ostalem bi mogel vedeti o tem rudi član ravnateljstva ^fi:. Franjo Bra-dif\ ki je bil esebno v Sarajevu ter hotel kupiti fl posredovanjem nekejEra tamošnjega trgove« žito od dr. Stadlerja, a 9^ ir.u jp fena zdela previsoka. Vrnil se je v Split ter posl*>l fc. Vuskovicba. ki ir^ nato skleuil posrođbo z nnd^kofom za ceno 8 K. Poleg tus^a je Stadier svoj žaa prodai vladi nekaj svojih hiš za mi-lijon kron. torej sa ceno. ki je bila t onem času izvanredno narodna. Cndno io, da kato liski nadškof iz vaza žito v Dalmacijo. Pri nas v Sarajevu to ni ka kor ni tajnost dasi ravno morda ni znano širši javnosti. Politika dri a SUtđler-ja je popolnoma osamljena. On to tuđi ▼e, ter se skuša približati zopet narodu. Da bi to lažie storil, mi je s posredovanjem dna Pilana 10. januarja 1918. •tavil tole ponudbo: 1. Politični »kupini dna. Sunarića in dr. Pilar - Stadler ustavita neprijateljstva z ozirom na esebne borbe in na osebne napade. 2. Do končne razbistritve medna-rodne^a in notranje - političnoga položaja ostanetn obo skupini na svojem do-sedanjem stališe u. Nada!jne delo pa naj se vod* v smeri mednarodnesra zbliža-nja in v sineri približavanja obeh skup i n. 3. Za cas, ko se razbistri mednarod-ni in politični položaj v monarhiji, se do ioča, da ae moreta obe skupini združiti na onem državnempravnem proera-mu, ki bo imel najvec upanja na uspeh in ki bo najbolje odajovarjal interesom hrvaiskega naroda. l)T. Sunarić jo izjavil: Takega kompromisa nocem poznati Danes ni pri nas nobene polifično >pkupine Su-narić<, marveč je samo narod, katerega najvecji, — rečem lanko. — ogromni del je za svobodo. a drugi đel, — neznatna manjžina —. ki je proti edinosti, proii jedinstva in svobodi. Kaj nsm bo prinesla oaza bodoenoss vidi vsak, samo oni, ne, ki so slepi. Najbolj interesantno je vaekakor, da sine skupina okroor dr. Stadlerje. svo-bodno eklicevati shode. kar p*i nam ni dovoljeno. Tako nam niti humanitarna zabava pod imenom >Siaven?ko v«čo< ni bila brez neprilike dovoljena. >Hr-vatski dnevnike ee zadnja v to zabavo na najnedostojneji način. Dva dni pred zabavo nam je bila odpovedana voja-ska c:odba. in sele, ko sem posla! nujno brzo:avkq drju Korošcu za intervencijo, mi je vojno poveljnistvo sporocilo, da srne jfodbs sodelovati. Ta zabava ie bila najsijajnejša, kar jih je kdaj videlo mo-sto Sarajevo. Prisotnih ie bilo tuđi ka-kih 50 muslimanskih veiiakov, če^ar ae Bosna niti iz prej^njih časov ne epo-minja. Na vpražanje, kako ei misli obnovitev ustavnesja življenia v Bosni^n Hercegovini, je oclffovoril dr. Sunarić: Sa- bor je bil razpuščen hrez vgakih temo-I^'Itih razlo^ov. Mandati državnih po-slnnrc^- t- Avstriii in O£rr=ki so bili od mandatarjev samih pcdaljšani in to jo ustavni nonsens, ker mandator svojega rnanđnta sam sebi ne more podaljšati in li€T se manddt sploh ne da T5odo!j.?ati. Ce je mogoce v izjomnem sln?aj[n vojne podaljšati mandat, moreio to pforiti parno volilei in nobeden drusri Po analo-cjiii bi ?e v duhu bosanske u*fave dal najti izhod na ta na^in. da se po cesar-?kj noveli nodališa veljavno^t saborskih mandatov oji 5 let na daljši čas, ker bnsenski sabor sam ne more izpre-meniti svoje ustave, marveč jo more samo krona v tem zmislu izpopolniti. Na tenielju podaljžan^tra sapođania sabora bi se sestal zadnii sabor zopet na novo z&seđanje. Odločno pa sem proti novim volitvsm v današnjem času, ko je skorai vgs narod iz Bosne in Hercegovine v vejaski službi. Pritisk na !?oniuniis. 2 jugo - vzhodne fronte ne prihaja-jo nikakršna poročila o bojih. Tuđi z Roniur.sko imamo premirje, do sklepa miru pa še ni prišlo. Na romunski fronti nam stoje nasproti šc kompaktne in za bo: pripravljene romunske formacije, katerih vojaSke vrednosti ne smemo nodcenjevati. Splošna sodba v vojaških krojfih pa je, da mora priti v najbližnjih dneh tuđi na tem delu vzhodne fronte do jasnosti, ali naj smatramo Ronrjn-sko še nadalje za sovrainico ali pa nas bo zaprosila Romunska, spoznavajoč svojo strates:icno slabotno pozicijo, za . mir. Hitra rešitev tega vprašanja ni samo vojaške važnosti za nas, marveč je nujnost zlasti v gospodarskem oziru, ker nam le mir z Romunsko odpre Do-navo. Ženeva, 14. fehruarja. Vojaški kritik »Matina« niše, da je Mackensen že pričel z vojaškim pritiskom proti Ro-muniji in da je položaj romunske vojske kritičen. ker jo obdajajo od vseh strani odkriti in prikriti sovražnik?. Vsled popolnoma desorganbiranih ruskih čet je tuđi romunska fronta rnočno trpela ter ;norajo Romuni pošiljati velike odđelke proti ropafočim ruskim tolpam. B«ro!!n, 15. februar ja. »Matin« po-roča, da 5e ententnl poslanec ▼ Jasyju ▼ ponede'jek opozoril romtinsko vlado na dalekosežne Dosledice odsfopa od skupne politike. »Morniinrpost« poroča, da ie privatni brzojavni Dromet med Anglijo In Romunsko ustavljen. Zeneva, 14. februarja. Parllki Hst! poročajo, da je poStnl promet z Romunsko kakor razgiaša franeosko poštno ravnateljstvo od ponedeljka sern ostavljen. Bokareita. !4. febroarja. KaMoet Avaresku je sestavljen Iz samih n*DO-Utikov in samih novih mož. j Pred novo vojno | z boljševiško ■ Rusijo 1 Koln, 14. februarj a. Berlinski poro^ čevalec »Kolnische Zeitg.« izjavlja: Sklep boljševikov ima za Nemčijo zlasti pa za Avstro - Ogrsko silno nevaren pomen. Dospela so sigurna poročila, daS boljševik! še zbirajo Čete, da jih posije-jo v velikih masah proti Ukrajini. Vojni Trockega s prostimi ruskimi četami prcn ti Ukrajini pomeni naj večjo nevarnost za novo ukrajinsko državo. Na mero-dajnih mestih pa si nočejo nikakor dati od Trockega na ta način iztrgati sado-ye mini z Ukrajino. Zato ni izključeno, cia bo prišlo pri razgovorih v velikem glavnem stanu do pomembnih sklepov In da se bodo z nemške in avstro - ogrske strani takoj zopet pričele operacije na veliko rusko fronto, da se prepreci zmaga boljševikov nad kljevsko vlado. Brez dvoma premirie ne obstoja več« Vsled izjave Trockega o končani vojni, so dogovori glede premirja razveliav* Ijeni, tako, da imamo na vsako stran prosto roko. BeroUn, 14. februarj a. »Đerlinei; Tageblatt« poroča: Glede položaja na ruski fronti se z merodajnega mesta opozarja, da je bil ukaz za razoroženie ruske armade brezžično še isti dan zopet preklican. Demobilizacija se torej v Rusiji ni izvršila- BeroUn, 14. februarj a. (Koresp, inr^ Večerniki soglasno poročajo, da je prišlo pri pogajanjih v veUkem glavnero-stanu, kjer se mude državni kaneler in' podkancler in državni tajnik zunanjegai urada do popolne razbistritve nadiranja? in do popolne soglasja med vojaškim ia političnim vodstvom. Budimpešta, 14. februar Ja. »As Ujsag« priobčuje razgovor svojega dunajskega po-v ročevalca z neko politično oiebo, ki se iet ravnokar vraila iz Bresta LItovskega. Pol^ tik je izja-d!: Najbrže bomo Ukrajini tildi voja?.ko pomagali, da omogočimo ukrajin-" 5l:im oblastim nabrati in transportirati nam! namenjena živila. To pa ne more nfkakoc pomenlti, da bomo nadaljevall vojno proti boljševikom, Sploh pa imamo z Rusijo š4 nadalje premirje. StockhoJm, 1^. februar ja. Kamenev se. zaviruje proti besedi mir. Med Rusiio In centralnimi državami ni sklenjen mir, marveč obstoja le trajno premirje. Kamenev pravi, da Rusija ne more prisiliti NemČi}e fn Avstro - Ogrske, da sprejmeta nlene po-goje glede ^asedenih vzhodnomorskih pro-vincij, ker Rustja nima napram Nemčiji bo-benih vojaških argninentov. Rusija tuđi nl-česa mi podpisala ter ima proste roke za spložni mirovni kongres. Stcckholm. 13. febrnarja. NekaJ šveđ-* sklh listov prinaša dant? porodio, da je prišlo med ruskimi vojaki in Rdečo gardo do hudlb sporov. Bern, 14. februarj a. It Petrosrada po- r^Cajo. đa se bran? general Alekscfev, k! je prcv^el namesto Kaljedina povelJniStvo nad kozaku razorozit) svoje čete. Tndl drnse čete se upirajo boljševikom. StockhoJm, 14. februarja. Kalčot poročajo listi, je izjavil v Stockholm dospell od* poslanec zakonite finske vlade Gastron, đa' finske čete na nafvažnejših toSkah nimajo skoro nobene municije več hi da Jlm prl-manjkuje tuđi crožja. Položaj bo nad vse opasen, Ce ne Dride v najkraj§em Času t* Švedske pomoč. V par dneh bi bihi pomoć prepozna. Vojni svet v VarsaiHesu. London, 13. februarja. (Koresp. nradj. V posianski zbornici je vprašal poslanec Mold, ali je nadaljevanje vojne edina naloga entente in ali bi ne bilo mogoče, na kaa drug način dosečl stavljene cilje. Državni tajnik za zunanje zađevc Bal-« four je izvajal v svojem odgovoru temu in drugim interpelantom, da vsi po krivici do-mnevajo, da je imel vojni svet v Versaillesj nalogo, v sploSnem razmotlrvati politične tn diplomatične odnošaje med raznimi v vojno zapletenimi narodi. Vojni svet v Versaillesn pa se je sestal samo zato, da se posve tu je o veiikih, se daj vainih vojaških problemih. Res je, da je vojni svet izdal izjavo o sklc-ph, kl bi se utegnili storiti !z zovorov grofa Hertllnga in Czsrnina. V resnlci pa vojni ^vet ni imel pravic* podrobno presojati teh vojnih ciliev. Vojni svet je prišel do za* ključka. da v teh govorihi ni najti nobent zadovoljive misli in da je vsled tega vaJ-nejSe, se vojaško pripraviti, kakor izgub-ljatl čas z iigovoil Ali ja motel kdo koH t teh dveh govorih najtl kako točko, ki ti mogla dati zaveznkom kakršnokol zadoščo-nje- (Medklc: »Da. Wilson!«) Res je, da iivt VVflson v bolj mili atmosferi Če pa se ne oriramo na naelas njegovega govora in 6t se oziramo samo na formule, ki jih je postavit ne bomo nagli v govoru grof* Czernina nikaršnm takih predlogov in groi Czer* nin v svotom odgovoru ni kuti nobeo* wb Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 15. februari« 1918. 68. štev. pnvljenoitt preleti katerikoll VVlUoaov važnejii vojni cilj. Dasiravno izjavlja vojni svet v Versaiilesu, da je edina naloga nadalje van je vojne, vendar vlada ni mnenja, da aa] boj u j oče sa ttranke ne »tore no bene ga koralu, da pridejo U - mirovnih pagajanj. Lord Cecil je izjavil, da angleska vlada ni potrdila niti pritrdila ru^ko - francoskl pogodbi o leveif) bregu Rene. Taka pogodba tuđi ne tvori no bene za dela franeoske politike. Uoyd George odobrava VVilsonovo politiko. Hertlingovi trditev, da nemSka vlada ne odobrava tajne diplomacije, je nesramna. Angleška vlaoa posveča veliko pozornost ustanoviti zveze narodov. Na objavo in pre-klic tajnih pogodb se angleška vlada ne more spulčati. Ce pacifisti to zahtevajo. ne po-xnajo niti temeljnih načel svoje lastne vere. Asquith je naglašal, da popolnoma so-glaia z vojnirni cilj i Llnvd Georga. On ne zahteva nobenih pojasnil o vojaskih zađe-vab, vpraia pa ministrskega predsednika, kako se je polnomočjt vojnega sveta v Ver-saiilesu raziirilo. V svojem odgovorit ie Lloyd George povedal, da je bil presenećen od zovorov državnega kanclerja in grofa Czernma. da Ie sicer res, da obstoja velik razloćck med obema govoroma. vsebin«ko pa ni razloćka. Czernin postavlja Armenija. Palestino in Mezopotamijo v isto kategorijo, kakor Bel-tHo. Vrniti se morajo « pokrajine najbrže pod istimi pogoji. pod katerimi hoče Nemči-!a vrniti Belgijo. OVde italiianskih zaMev In slovanskeza prebivalstva v Avstrn - Ogr-*klt ni govoril Czernin niti besede. da bi se ne bii kar najodločnefe branil razmotrivatl katerekoli pokoje, kl bi }ih bilo mogoče smatrati kot rr.irovre pokoje. Lloyd Oeor^e ujro-varja nato i*ja*am Hcrlilrsa glede izroč;tve premogovih «taci} s strani Angliie fer Je opozarjal, da Ima tuđi nemško brodovje v teh Stacijah svoje ugodnosti, M mu jih nudi fostoljubie. Glede konference v Versaillesu Je opozoril L!oyd GeorKe na premiVanje čet na nemSkl vzhođni fronti, katern pologa! popolnoma izpreminja, Za^topniki zavezniških drzav v VersaiHesu so morali storit! sklepe, da bodo zavezniki n*o?H rastooati z e*o samo enotno arkado. Vsi skleot so bili so-Itlasr.!. povedati se pa ne da. katere izključ-ne pravice so se priznale temu voinemu »vetu. Rotterđam. 17. februari«. »Dafly Newsc poročajo, da se je L!oyđ Oeor^e v^aća! tz 5e?e poštanske zbomfee ves potrt. 2e takof lačetkrm se'e je rr'lo čutfti, da sto!! vbda tred krizo: 2ć\ se. da !e t>^slan«Va fhorrifca fHfločlla. dn^nati, v čitavih roka* 1efI njo-đa an*!e*ve arma/V in da hoče tzvedeM. ali ita bfla Haltr in Robertson t^od^eicfa fran-eoskemu vrhovnemn po'HlmSrvu. Stvar parlamenta ie. da doka*r. Ja ima AnsrTifa Se ▼edno ivolo vkdo v W>srmfn*tni !n ne ▼ Versainfsti. Ra.dfVifnf TMf pravilo, da fe oo-*ic!?a an*!e*Vesa kabine'a n-i^o nma'an.r Nohenesra đvomi n!. da Ie Ll^vđ George ▼ parlatrentn !zgubfl mno^o sfrrrpatit. Italijanski parlament. Corih. 12. ebruariA. CKot. urad.) jiinistrski predsednik Orla n do ;e tmel ob otvoritvi srovor, v katerem je poudarjal. da je misel iraliian«kefira ka-oineta. vstraiati r opremnem boi a r. ne-uklonljivo triinoatio. Iivajal ie, da mirovna želja povražnih vlad ni izvirala iz lojialnih lifmenov in na.urdovratnej§A nepopustljivost t- nacrtu imDeriiaiiMir-ne prevlade ie pokazala, ker je razvidno iz poeajanj v Brentu Litovskera. ltjer je stranka, ki je postavila miroA-ni «klep v svoj program, zadeia pri centralnih državah na tak^ težkoče. da iei oi preostalo dmeeern nesro udati ?e. Xa to Ie kritiziral izvajania Czernina lnHeertlinsa. ki odklaniafa vee »ahteve in zahtevata v^e. ne daiata pa aio. zato je edina pot do pravega mini: nadaljevani? voire z ts^td naporom! (jPritr.ievanj«.1 Ifallia [oetaja pri izpolnitvi svo^'e nnrodne jed |Aote in zasrotovitvi svoiih mei na moriju in na kopnem. Za\Tača ofltanje o tlmperijaliitičnein stremlieniu In rjod-tarmljenju drusnh narodov in izjavlja, aa nikdo na svetu ne apremlja asz>irac:j raznih narodnosti z ver'o »impatijo. kakor Italiia. V Versaillesu so se novi do^odki ▼ polni meri vportevali in zapadna fronta more od««1eji rarunfjti •amo nas** in nositi gama rse roino br*-:jne. Dobri polažai se bo se bolj^al. tako se more sodit!. zlasti ?e vsled nsra-icanni vojaikih pil p strani am^riSk« republike. Glede ftnrovizarne fe ob-iliubljiena preskrba zla?ti z ži'om. Hvnli •obnašanje ljudstva, ki rrenaša v?e žr-ttve. in uspeh novesra voineea posolila, jltalijanska armada je zonet polna ofen-!«ivne2a duha. kafti vcp'aki vedo da pe-liaj ee mora zma^ati z?. blaeor domovi-'Be in upodo sveta. 14. februar ja. Po?!. Bevione j(e kupina Sonninovih nriiateljev) ie '▼žerai ffleđe na vajnopoliti&ii r>oloiai Jlejavil. da ie italijanska iavnost pre-imalo podučena in radi te^ra hoče pre^i-tati londonska dogovor t dne 26. aprila 11915. Ako je Italiia zahtevala iuzno Ti-Jfoleko do Brenneria. Istro bre« Reke in tDalmricijo od eeverno Zadra do iužno [Trogrira. ni to imperiiaMstično in anakronistično, marveč samo obramba itali-'janske narodnosti ir varnosti. Revizija |in korektura entrntneara proerrflma, kakor Fe kaže v govorih Llovd Oeorsre?. in Wilsona, je potrebna in korirtna, ■Ker pa se veebina in ton teh srororov glede na Avstro * Ogrsko ne zdita pri-tnerna. zahteva močno eibani*> v Italiji. da bi Italija začela voditi etreniiienie narodnosti, ki se čutiio v Avstro - Oer-ski ti.trene, po uni^eniu monarhif^. Pre-tireditev Av&rro - Oprske do lednakosti In oprostitri njenih narodov bi eado-ičala Italiianom kakor Cehom in prepričala entento. BUtveno ua je. đa se laka preureditev ne prepusti AvMro-Ogrski kot njene nofranie zadeve. mar-▼eč se ima na konferenci voiujočih se aržav razpravliati kot sknDni ententni Interes. Posl. Ciriani fzveze narodne obrambe) ie izvatal. da Eadovoliitev posebnih riliev vsakeea pr>«amezneea naroda je potrebni predposroi za doseeo traine^a miru. Soninovo etali^oe. da ita-lijanska stremijenia ne zasleduieio raz-kesanja Avstro - Opreke, potrebujje pojasnila, kalti Italija je že po tradiciji si-ljena k temu, da pomara podiarmlje-nim narodnost im do svobode. Italiia fi ne more militi teca, da hi izftla Avetri-|a ix vojne nedotakniena ali ćelo pove> Jana. Italija noče i meti od sovražnika safedenega ozemlja na naftin mirovne pogodbe, kakor leta 1866^ m*rv*č •• bote b» to rmno bojevaU. * Dogodki na bojiSflh. NASC URADNO POROCILa DunaJ. 14. febnivtriJL (Kor. «rtđ:) Nikakife posebnih đocodkOT. — Sef gcneralnega Štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, U. februvarja. (Kor. uradj Zapadno boji^če. Ansležl tat fra»-cofl so na mnogih ffrontnih me^tlh na-daljcvali troje izvide. Scverno Lenta In v Ciiatnpagnl te prišlo pri tem do IJe-tili bojev. Na nekem irposta▼!•©«• m defu naše pozicije Jutovzhcđno Tahure to t^ Francozl ustsllll. La5fna infant^ria }c piipcljala v Flandriji In na vli'nah Može nekai vjetnikov nazij. — Z drugih bo>!šč nič novela- — v Ludcndorff. NEMSKO VECERNO POROCI! O. Berolln, 14. februvaria. (Kor. urad.) V C h a m p a k n i ^c je ognjeno delovanje na od^ekih scver-no Prunaya in jiigov shodno 1 a h u'r © večkrat stopnjt-v 11 o BRODY ZOPET V ROKATT AVSTRUSKIH CET. Dunai, 14. iebruarja. (Koresp. or.) Iz vojnega poročevalskesra stana poro-čajo: V smislu Clena II. odst. b z Ukra-jino skienjene pogodbe, ki določa glede me] med Avstro - Ogrsko in Ukrajino stanje, kakrsno je vladalo med Avstro-Os:rs\'o in Rusijo, so dospele naše čete v^eraj v Brodv. Lovski bataijon, ki je vkorakal v mesto, je svečano pozdravil Župan mesta Brodv v navzočnosti Rade 105. ukrajinske divizije. Tuđi prebival-stvo je avstro - OTrskc čste kar najpri-srčnejše pozdravila. S tem mirnim za-sedenjem Hrodov je zadnje večje mesto v vzV.ođnjI Galiciji zo^>ct v avstro-Offrskih rokah. Mesto Brody je bilo od zadnjih dni julija 1916 pod ruskim gospodstvom. __________ Z ITALIJAKSKr! fRONTC Is rojnoDorocev«!skeff« prtana 1^. f^bniaria: Na ozem]\u m^ Br»nto !n Piavo ie prišlo včerai ni hrib'i Sninue-cia do bojia. Dve 6ovra7"i «toiniit Pt% poskupili v vnrrtvu mo'a? rner1« in o^iaćneffa neba napasti av?tro o%r*ko pozicijo, bili na pfa krvavo ?»vr^if»T>i \n vietih ie bilo nek«< mot. V Arti*ki dolini je povratnik tuđi izvr^il ^nnek. ki ie bil popolnoma ravrnicn. Nn vi*inah vshoho Brente po vzele nekat^r« «».-pada Ine patnilie n^koliVo vietnikor ii ^ovraSr.ili iarkov. AnilcSki Crti ft a itil!)t»* ski fronti. Iz Londona porečajo: An-^'•ška crta na italijanski fronti vzfcndno hriba Bello In vrdali Plave se ie podali*a-la. Sedtj se ri2te?a eno irfV> vzhrxlm> mt-3 ta Nerve«e ITALIJAN9KO URADNO POROCfLO. 13. ! e b r 0*3 r i a. V Lajarlnskl dolini ribanje sovrsčnih $predr!Ih straž. katere so naše baterife ra-prsile. Na Pa-ufclla smo razs:relilf rrin^ Vi s^? provireiile na »•-*-vražrsth poi!cijah smatno škndo. V A^iiSki d )I!ni in ra £tO2dnem robu asiaslt visoVe r'Iarote veliko delovanje obeh irtnierli. Ob CaprMsVem prc!azu Je bil nemud^ma s-eor«-čerr fienadnl poskus sovražr^ fnfanterfje &n moČnl o^nienf pripravi % odlo£n'-st)o »a?ih čet in pomočio na^e artilierije. Nevai v^et-nfknv ie ostalo v na^ih rokah. Vzhodnn Co-ne??liana yta bila dva sovrs^a ©nv^nt« rrakoplova razgrana po anrfelkrh ictalTfi. IVA ZAPADNEM BOJlSCU. fevldnt šunki Arzle^ev in frtneofov prlhajajo od dne do dne bnlj ^rinl. Do^rdaJ so skuSa1- ?e mant*e ^kunir?^ v sunMh vdre-ti v nemare JarVe, da se pod^Je o rarno-redbi nem^kth <\\ in o docodMh za p^vn nemško crto. Od W febrnarja raprej pa io ^e t*t\W\ \r, teh snnkov ^Hn1 hoif. Me «mn no 5te"f1u čet in vo vH^Vo^fi rnnraH^^-f^a ma^erija'^. marveč vđ\ r>o ohsceu M lahko • -nenoval! te bole ?e b?tVe. Nefisn^ na ie *t. r»!l fjvr^-i'elo %n\rzr^]^\ te napade \r. b?>- • arrri ored nerr'fkimi ofer.ffvnfml orfn'-ava-mi. tli pa i-na'o samo »zmen, nstvan« si nocHa^o 7.9 lastne napad** £cyrf3m-33sefsilia! t Vev^ah. flnterpelariia noslanrev Fona lii to-variS^v dio finan^nec« mini^tra.> >Der Abend< r. đn* 17. jann^ria 11>1S št. 14. prio>>žiii*» pod naslovom ^Onim. katnim i« vojna v dobro« lal# članek: Te dni se je rororilo o skandin^v-pki družbi, kateri *o d^lnice r voini silno poskočile Ta primer bi w*v«»da lahko poljnbno pomnožili, radi nik?»kor ni treha potovafi del^č v ipo^7T!«rvo. da najdemo kosra. ki se ie. knkor pHavira Dasenai. Kierkoli odprerno dnmp^n ro-par?ko pripovednieo naidomo take isi-korižč^vAlc« voine. Tako irarrao li. T»r. papirnico L«vkeui - Joe^fstAl v V>v-čah. Leta 1914. je etala papirnica tako slabo, da jje morala od svoieir« delni-škeea kapitala 20 miliionov nie manji odpisatl kakor 7 in pol ml li fon a. Delnice so se Drepiaale od vrednosti 400 K na vTf»dno«t 5">0 K. ter nisr ne#le nifte-*ar. Krivo na tem so bile neimena za-lo«r«, ki »o bile vkniižene dale* preko ni ih vretlnosti. Od onera časa Je tmela družba no«rečo. da je bila njena papir-nica ▼ trairični Podfirori popolnoma unl-^ena. Dmsrtu papirnima ▼ V^veah pri Ljubljani pa »toji »kora! r^fno. Kako zela trpi papirna industrija v aploinem vsled pomanjkanja su.rovin In orameca veleđ težkoć dobiti ćelavce te v#l#d prometnih teiav. je cnano is neor—ta» nih pritožb. Po eenitvi borsne komore ■ dne 5. januari a pa ie delntca aeo novih vojnih oenah ter aaokroiitl dobie«k\ kateri •• dovoii pred pisati konzuj»«mora aon« ▼ trikratni in vee* kr&tni viaini. Cisto irotovo ie: Kuri in divi do ada •• bo«ta dvicnila 6e dalie. To se bo srodilo ker vlada raeumeva potre b« induAtrii«. ker ve, da se prilika, kakršna jo ta voina. tako kmalu ne vrn* vt^ in da ie treba ielezo kovati dokler j* — vsled Uudake moritve in pozira — t« vtoćo. Kakor vidimo rea ni treba hoditl na viaoki sever po primere. l^elnlška dru-iba l^evkam - Joaefstal, katere delniški kapital i# hi I vreden pred voino 13 in pol fr^iiiiopov in ki velia .«edaj za 2(J miiijonov, ki se te lorej približno po-dvojil, na# uči iasno, da tuđi pri nag narodno gospodarstvo cvet^. co me j© kdo o nravem časa io s pravim raztimo-vanjem verlel ravnati po voinih potre-bah. Konzumentom se nekoliko slabše COtli. pa prav jim je». Kdor je tako ne-urnen. da ;i# kon^uirient, nai plača. V dopolnilo »fforajšniih izvai.ini hoćemo naveaii bfi ko-i© inierf»«antno deistvo: Pri davni ■kupečini že koncem iraja 191<5. mm ie. će sraemo verjeti nik-dar demantiranim poroci lom v dunnj-Fkem <"a?opi8iH. delni^arjem PDorocilo, da je bila v^a *koda nn o.i enioni pfi-pirnic-i ▼ Podcrori » S in ool milijoni li-kridirana in ftkl^p ^r^neralne!?a zboro-vania ?e jo rlasi!. da pa prioiSe pri-hajain^a >dr*avjia odftkodni-rs a< rer^rvnemn fondu Tisocem ubo-fih besrunrev, katerim je bilo doma vse imetje uničpnn in zažGrnno in ki fio v zalediti borno *a preživljali, ta drž.iva ni dnln niti na.imanj^e podpore na račim odAkodnino. kl nai se pozneje doloćH. Milijone in milijune za vojne dajatv« je država ne samo nrebivalstvu v sploš-n^m. m&rve^ ravno p«1r^vuei^irn vojnim beerunrem ^© do dan^,« dolžna. tii pa je pogodila bogati delntški družbi 3 in pol mili ion« na podlaci ze*o dvom-lilve likvidan'je. Na podlr.ri teh dejstov vpra.*ejo podnisfini g. finanf-n«*, krS^tnske *ocijalce (67 g!a-i nov), dunajski žldie (»freiheitlichc« 7 | *!asov), vsenemci (3). Romun! (5). dva i nesrečna Italiana (Paidutti in Busatto ! «k ?). Was^i»kova garda (bukovi-iski Rusini 4). to je skupij 153 glafov. K tcj o^tlp^i štcv!lkt računalo Se 23 UKrajin-cer, ki da bodo I? hvale/.nosti za mirovno pogodbo prlasovali za vlado, in PM nekaj divjakov. eni pravijo 3, dru-r( 5, tretji. ki računalo, da se bode ne-srečni italiiansM pridružila tuđi 5e resrečna slovenska dvojica £ustersič-Jaklič. upajo ćelo na 7 -»divjih« j*kfh, 77 poljskih. 30 jr»tos!ovanskih. 12 Haićanskih ar!amnt?fo In Ukrafino. Madžarski listi se zibljejo v priietnem raspoloženju, če§. da Je konČ-no na vzhodu nastal moment, katerega se morejo veseliti. Spor med Romun-sko in Madžari se lahko poravna na ta način: Romuni so hoteli »osvoboditi^ ogrske državljane romunskesa jezika na SedmograSkem, aii prav taka naKiga Jih Caka v Besarabiji. Priznajmo Komunom pravico do Besarabije kot nagrado za SedmograSko in spor med Madžari in Romuni bo poravnan. Dostavljajo: moglo bi se nara pri tem podtikati, da bi tako podpirall »aneksijsko politiko« *vofih bivSih sovražnikov, ali Romuni moraj© zahteva ti romanski del Besarabije po pravici samoodločbe* Ako ptdeio romnnske tahteve po Sedmo-ffra^ki, pade tuđi poslednja senca ob-mejne nevarnosti, kl Je grozila celini Ofrske. S tega stalfS5a moremo gledati ma razvoj dogodkov z najlepiimi na- «k »Razkosajmo Avstrflo, đa mrf-Soio Nemčijo.c »Kolnische Ztg.« poro-2a iz Lufijana: Cheradame je portal te dni pismo lastniku »Popolo d' Italia« MusoJinu, katero prinaSa im tem Itstcm tuđi vse ostalo italijan^ko časopisie. lulijanska Javnost Si prisvaja Cherada-movo mišljenje, dasiravno se v mnogo-čem razlikuje od mnen]a Wilsona in ra-zapadnih zaveznikov. Traba Je pripom-niti, da je Cheradam malo časa pred vojno napisa! već je delo pod naslovom: »Francoska kriza«, kjer pravi o vprasa-nju Alzacijc - Lorene. da Francoska pač vedno misli na svoje izgubljene pokrajine, da pa zaradi njih ne bo vzplamtela nobena vojna. Cheradame Je bil takrat prepričan, da se bo nekega dne alza-ško - lorcn.sko vprašanje resilo samo od sebe v veliki evropski vojni, ki bo resila tuđi vpraSanje prvenstva v Evropi. Tuđi danes smatra, da je vpraša-p]c vrnitve Aizaci'* - Lorene Francoski stvar pravičnosti, vendar pa izjavlja napram Musoliniju, da se mu zdi za se-daj vprašanje razkosanja Avstrije mnogo boli važno, kakor vse -ilzaško-lorensko vprašanje. To je temboli razumljivo, če pročitamo drugo knjigo Cheradamovo, ki ima naslov: »Nacrt Nemćije v njegovi nagott.« Francoski pisatelj kaže v tem spisu svetu kot nekako strašilo nemške železniške in trgovinske zveze od Hamburga do Per-zijškcgra zaliva. Ona zemlja, ki bi z uresničenjem tega nacrta najtežie in nezaceljivo trpela, ie po mišljenju fran-coskega pisatelja ravno Italija, ki bi iz-Sjubila na ta način svoje prirodno tr-uovsko gospodstvo v Sredozemskem niorju. Za ta nacrt pa potrebuje Nem-Cija Avstro - Ogrsko in za ceno vzdr-fanja Avstro - Ogrske se nanaša. da bo mogla izvesti osvojitev in nničenje Slo-vanov in Latinov. ki žive na 3alkanu. Pod temi pokoji je za zapadne velesile naravnost strašilo, če se vzdrži Avstro-Ogrska nedotakmena. Francoska in Angleška sta igrali vlogo, kakor da ne razumeta, da potrebuie pruski militari-zem Avstro - Ogrsko kot svoje orožje. Brez Avstro - Ogrske bi se zruŠH tuđi germanski militarizem in s tem bi se zajamčil svetu mir za ćelo nepregledno dobo. Cheradame se na konca svoje knjige zavzema za italijansko - fugo-slovanski sporazum ttr Je zamislil Za-jrreb. a ne Trsta. — kakor bi to hoteli AngleŽ! in Francozi. — kot srediŠČe Jttgoslovanskega kraliestva. Cherada-mova mise! ie torej, da je razkosanie Avstro - Ogrske prva etaria za uničc-njc Nemčljc in njenega militarizma. =^s Romunski kralj se odpove pre-»tolu? Stockholm. 13. februvarja. Iz Petrograda poročajo, da je dospela tja dosedaj še nepotrjena vest, da se je romunski kralj Ferdinand vsled vedno močnejšega mirovnega pokreta med romunskim prebivalstvom odrekel pre-stolu na korist nrestolonasledniku princu Karlu. == Polkovnik Repiti^ton aretiran. H a a g. 15. februvarja. Vojaškl kritik »Morningpost«, polkovnik Repington. je bit aretiran zaradi protlpostavne objave baje tajnih sklepov vojnega sveta v Versaillesu. Aretacija je provzroči!a veliko senzacijo. V tem vidijo nekateri tajni vpliv lorda Northcliffa na angle-§ko vlado. Dokler je pisal Repington za »Times, je smel pisati, kar je hotel, se-daj. ko piše za »Morninirpost«, so za zaprl. = 40 mlUfarđ šffingov angleškega posolila. Berolin. 14. februvarja. (X. urad.) »Lokalanzeiger« poroča, da bo Anrlija meseca marca razpisala novo veliko vojno posojHo. To pot zre zzl posolilo 40 milišard Silingov. »Daily Chro-nicle« piše, da je Anglija prisiljena pre-vzeti naše tuđi potrebe dveh drugih držav. = Američka To?ita* zakonoda|a. Washington. 12. febrnvarja. (Kor. urad.) Reuter pornča. da prične pred-sednfk WMson jutri z razgovori z vodil-nimi remiMikami in demokratičnimi čla-ni kongresa o vseh fazah vojne zakono-daje. Smatra se to kot nevarsn korak predsednika. da potegne obe stranki ho!j v svoje zaupanie. ^e ne sprojetl zakonski predlog daje predsedniku pravico, do^očiti območie izvršilnega ođ-dclka. Predsedniku Je na prosto vo7fo dano. kako razdeli dele. Ta zakonski nacrt, proti kateremu se ]e »ostavila velika opozicija, bo prišel kot prvi na vrsto. = Južna Afrika proti brambn? dolž-nostl. Haag. 14. februvarja. »Times€ poročajo iz Kapetovna: V svojem govoru pri nabornem zborovanhT z^ Južno-nfriško brigado Je protestiral Botha proti uvedbi brambne dolžnosti ▼ Južni Afriki ter IzlaviK da se mora Južna Afrika boriti z zađostnimi težavami in da so dogodki v Avstraliji zadostno pokazali, da ne gre nvajatt brambne doIŽ-nosti rudi v Afriki. Ce se »ivede bramb-na dolžnost, ne br> tnocria tužna Afrika poSilJati nobenih moŽ več na M-andrrko, marveč bo morala ćelo od^oklicati vo-iašfvo, da stori konec nemirov v fastni dežeti. mm i JMt' mio". CI«iar!M 4 K ostanownlna 100 K. 2a leklaiadio h za polio \w shmttia kieln. Tuđi mi vaščani iiStarefftko-ta in is Podplanlne, ki bivamo ▼ hribih ob meji hrvaekl. nodetno taoeta-ti za dnifcimi. Zato se z navduieniem pridružujemo ju^oslovanski deklaraciji t dne 30. maja 1917. TežkO te f a kamo, da Ee uresničijo želje Dan vseh. da se združimo z nadimi brati Hrvati in Srbi v samostalno, neodvisno iuaroilo-vansko kraljevino pod habsburškim ie-zlom. Obenem hvaležno pozdravliamo onersičen nastop našcea knezoškofa in prizadevanie papeža Benedikta XV. za skoraj&nji mir. >O vojni čaal Odprl si oči nam! Zđajl vemo. kai v dtiftl srori nam: Kar ha« Slovpnc^v je, mi kličemo vbi: >Združena Jugoslavija naj živi!« — Sledi 280 podpisov. Podpisani vaščanf Iz Reke pri Cerkpem se v polnem obse^ru pridružujemo majjnišk* deklaraciji, Isre-kamo polno zaupan^e Jutroelovanskemo kluba na Dunaju ter ogorčeno obflojtfH mo one izdajice, ki co ta klub Ka pusu li v odločilnem trenutku. Upamo. do nam ho prizadevanie pa-peitk Benedilcta XV in cesarjla Karla I. prineelo kmalu ta željeni mir, katereg« horemo hvnležno vživati v novi Jupo-elaviii, vladani po plavni habsburški di-nastiii. Sledi 168 podniso%\ Bcpiinci iz ohčin Dornberff Osek in Nabrežina ua OoriSkem, bivaioči sedaj v Laskem triru na Sta-jerpkem. se navdušeno pridružuieio mninižki deklaraciji Jugoslovanskeffa kluba. Prosimo poilanee. da trdno in nevstraseno vztrajajo. da dosežemo svoj rili — Sledi 69 podpieov. Vsled peticije velikesra števila me-56anov naobčinekisvet v Bakru (v hrvatskem Primorju) jje lm^l obćineki zastop 4. t. m sejo. v kateri Je sosrlaeno sprejel v peticiji izrečen predio?, da nai se občinski svet izreče sa ma miško deklaraciio Jueroalovanskesra kluba r obliki, da ee eprejme kot podlaca izjave znana enuncijscija sabor-ske^a predeedstva % dne 14. lunifft 1915. V tem zmielu je ooslal župan na sabor-eko predsedstvo brzojavko, ki pravi: Občinski svet v Bakru prosi hrvatski sabor, da nai deluie r zmialu svoje i«* jave z dne 14. junica 1915 Jn iueoslo-vanske deklaracije z dne 50 mrja 1917. na to. da se čimprej izvrši nade narodno zedinjenje. Slovensko ženstvo za deklaraciio. Koroška sa svobođno 1a^o§Iovan«k« državo. Slovenske Žene in dekleta I n p n 1-i e LoČe. o b č i n a Bek&tani pri Beljakn, se iz vsega srca pridružu-^?rao mirovni Selji papeža Benedikta XV. in našega cenaria KstoU I. Želimo ne Ie mirti med rlržavami, ampak tuđi sprave med narodi, da preneha nesnosni narodni boj in prepir in da pri-dejio vei — tuđi naš narod — do avofih pravic arobođe in samoodloče-v a n i a. Prelita kri vseh našib vola-kov in b« vojno trpljenje na fronti in v-zaledju ne eme biti zasloni. Zato sa-htevamo zdruienie v«eh Ju flroslovanov habsburške monarhije v svobodni Jn^oslo* vanski državi pod slavnim habsburškim iezlom. Z nami eta Bog in pravica. >Prost mora biti prost naš rod- na svoji zemlji avoi go-epod!< Slovensko ženstvo tz Dobove ob Savi in oko lice je podpisalo sledečo izjavo: Velilri Slovan. nepozaH-ni dr. Krek nam ie t svoji oporoki iz-ročil: >Vi vsi, ki ste seme izkrvavelep^ naroda, mislite Ie eno: Kako boste združeni vse evoie moči, vs« ftvoje emožnosti, vso svoto Ijubezen posve-čali vaši jucroslovaneki državi, za nien provcit, kulturo in omikole Izpolnujo? to oporoko, se pridružuiemo podoisanp žene in dekleta mainiški deklaraciji Ju-KOvslovanskeera kluba, ga pozivamo, d* ne odneha, dokler ne borno v Bmislu za eotovila naseara presvetlega vladaHa Karla v »lastni hlši lasrni ffoapodarjli^: in obljubi tamo, da borno tuđi me po svojih močeh pomagale vresničiti svo-bodno Juffoslaviio pod habsburškim žezjom. Sledi 377 podpisov. Vse žene in dekleta va«l Studeno, Struga in Bolsko pri Po* s t o j n i se z navdušenjem pridružuje* mo jugoslovanski deklaraciji in zahtevi po šamostojni Jucroslovanski državi., katera bodi zado&Čenie za žrtve, ki iih v veliki meri doprinašamo domovini. — Sledi 305 podoisov. Suhadol?ke žene in dekleta se pridružujejo za Jucrrplovansko sovlado >Pod prapo.roir Habeburlke df-nastiie.< — Sledi 92 podoiaov. Podpisane žene in dekleta obelne in fare ŠtRunert na Dolenj» s k e m v ptojem in v imenu odsotnih r krvavi vojni se nahajajoS.ih naših mo* in bratov, očetov in sinov in v imenu naših ofrok slovesno izj&vliamo. da smo z dušo in ercem za mainiško dekle-racijo Jucroslovon^kesja klnba. da se naš doslej zatirani in zaničevaoi Ju^o-slovanski narod osvobodi nanc sovraž- ■ ne?a tuieera vpliva in zedin! v »amo-stojno iueoslovansko državo nod habs buržkim žezlom. Sledi 6V7 podpi3ov. žene in dekleta občine Gaberle pri AjdovScinl slovesno izjavlja-jo. da so z dušo in srcem *a mamiSko deklaracijo Jugoslovanskeera kluba na Dunaiu ter zahtevajo udedinjenjo vseh avstrijskih - o^rskih S^ovencev, Hrva-tov in Srbov v laatni drža^ pod slavnim avstrijskim žezlom. — Dale smo svojo može, sinove, zaročence in brat© na žrtvenik domovine, nađomestovale smo jih po naših naibolilih močeh pri gospodarstvu in s tem prisnevale v znatni meri k si ivi nasejra orožja in zato zrhtevamo plačila za vse naše neiz-merne žrtve. Hoćemo, da bodo nr?či otroci svooodni državljani v bvoii Jr Roslaviji. v okviriu Avetrije. Tzrekan vsem na5im združenim iusros!ovansk: poslancem vse priznnnia in zahvalo dogledno in nevstrašeno delo aa n boližo prihodnjost ter o^fro obsojr vsako kršenie naše i lovjmske * posti kot nerodno i vo. Želimo rkoraišnie^a blagom * miru tu e p.apričaoe, da bode reaoiceo ia traa 88- 8tcv*_________________________ .SLOVENSKI NAROD', dne »5. fcbruarja 1918. Stran 3. !e oni mir. kateri prineae v*em naro-dom ujedinjenje in •▼oboda* Sledi 229 poapisov. 2ene in dekleta iupnii© S v J a r i-j a ob SČavnici eoffla&anio • deklaracijo od 30. maja 1917. in M tahvalju-iemp vsem članom Ju«o«lovanske?* kluba, osobito nje** načelnika domaćinu z. ur. Amonu Koroš^n ia nrh požrtvo\'alno In neu*tra»eno delovanje ter jim kličcao: Krepko naprej — na-prei do ima«©! Proste hočenv. biti me, prosti moralo biti naM potomci pod te» zlom slaviie habsburške rodovtne! — hledi 1G6{> podpi^ov. Deklaraeijski izjavi *lov©n*Weea ienstra ee pridružilo tud! tene in de-kieta tupn?'« F r a m pri Mariboru, župni]© Slovnica ■ R a ć 1 e m In L • m b a h nad Mariborom ukupno s oOO podpiai. 61ovensk» tene in dekleta is občtn Kapela. Badincf. Mur^fak in KihtaroTci t okraiu Gornja Hadff ona navdu#eno pozdravljalo uelo Jutro« lovanskeera klubi ia osvobo-điiev, mir in arečo naše?* n.roda t+r ! tnvi izrcvajo popolno zaiipanje Solza ; in bol siovenske mifere. iene, hčerka in neveate morajo biti nknpno • krrjo slovenskih mož in mladeničev odkup-nina za ljubljeni narod iz epon zatiranja in ne^vobode. Bodi n&m bodočrtost ja^na \n roi>a in odnrta i>ot k n«nreV«t^ni Ilirija! — Bodite Jn^oelovani! Zdai j|e prišel na» veliki dan: Svnboden bodi Jososlovan!* — V?ta1s n?S r»»d in dniži •* t hr.Ml: Z jaami Srbi. i nami Hrvati! 2:vrl KaroU »&& sve'li vladar. Mlade Juenslavij© ear! — K*r»ela 151. Mur^ćak 250. Radine! &2. Rihtarovri 83 podoi—v. Sku-paj 526 podr>i=ov 2cme in dekleta oKine Raka na Doleniikera so se t>rid:užile «a-btevi po združitvi Ju^ocIovadov ▼ smislu msjniške deklarai ije z 1118 nodpisi. Z Goriškes:a. H. februarja. 8edež k n m i ■ I i f> Ka obno v o Goriško - Gradiščanske. Na posvetor&nju o obnovi Goriško - Gradiščanske, katero se ie vršilo na Dunaju S. t. m. pod preds^d^tvora ministr&kega predsednika Seidleria, *o ie sklenilo, da bo ?nK*la komisija za obnovo Gori-Iko - Gradiščanske svui s*»đež v Gorici. To je vtčt, ta sklep pozdrpvH&mo. Gorica ia scl*rni kraj slovenska Goričke in nerp naravno pr^diSčA. Gorica leži medi oeromrierro boinesrn polis in od tu ho taozocf! voditi vee obnoviievalno de-lo v rorifcki ravnini, nft kra^kem crorov-ju in ob tforeniem tnVu Soče hitreiše. kakor \z r-transkp^a Trsta Tuđi t Fur-laniio jo od ta bližje. O vninokredHnem fsavod« eroo Čitali članke, ki «o nam razložili nevarnost. ki nr.m preli od teea *avoda pri obnovi Ooriške. NemH «o dosecrli pri vladi, ki lim f* redno uslužna. da ie postavlien eavod v Celovec, kjer pa hočeio prav dpretno irraMti v gvojje v*enem$ke svrh*» ob AHInii. Toda te cefanovitvi eavoda v Cerovcu 1* vlada dostavil«, da se more *ede* m'eior pre-tnestiti fu«li krm druzAin. Tor^i kai bo-tpo le nremi^lieval? nfniftke nakane, »a-htevaimo v prvi vrati, da «e zsvod ne-mudoma premesti v Primari**. Med na-mi mora hiti «?ede>ž takeca xavod*». edi-no ▼ PrLrcor.ni mu ie me**%. ni kakor P* ne r kr*ju, kier ho^eio »mri delati ž Diim r»o s^oti voHi. Dolžnosn vp*>b fia£ih narodnih eastopnikor. oWin«V;i"» ~-\^'n-pov ifd. ie. da nrmudoma zahtpvaio. da ne prenesti vojnokreditni zavod v Primorje in *»e mu da tako vodstvo, katere-rnu bo re« nri srca obnova nuse remlie pa ne n«»TP..=ki» kolonir^rija na na&ih tleh. Zavod rnora i% Celovr% ven! Seftanpk ntSih deielnih , »Ollftncfv. Vabilo f>r.=lenra dr. Frankota do drtJ2ih d^*elnih po^lan-eev. da ntjj se v naikrai^em fasu j»*»<=ta* rfjo. j© bi!'* sprrieto pov^odi v dereli u zadovo-.IstvoT^. T? ?*»^t^n<*k bo naS d^ž**lni «bor. kjer <*e hodo ču?e v?e n«iše pritožb« in kler *e »tore na rodlaffi na-šib Dorreb sklepi, kl se moraio i7VT«iri, da se £e vendar prične dežela o1 ft sijati po nacrtjh. torno »ori^aniti. o»» rsej potrebni oskrbi. Pozdravliamo ^eeta-nek. ki nai •-> vr5i v naikraieem času. Znnanitvo Temnie. a Tiaxna-nia avoiim ohčanom. da §^ 1i « dn« 11. febniarjcm t. 1. xač,i«pr> ni-tanHo /opet r Sežani h. ftt. 81. Dalie ee uporoČa na razna vrTašanja ffleđe vraitve bejrun-cev v domovino• i^ c^leirft fatianstva Temnica pe ia Redal ne mora vrniti. kakor le t vas Lipo naive? 20 đna£in (??icer tuđi Ra iste ni oken. ne vrat pri po«lopiih). Tem m svetuie. da prideio takoi. da bi si kai polia obdelali in vi-noerrade: • peboj pa nai §i nrineH^io tiveža. kako kmeiiisko or<->dfe. femena in živino, kar Imaio Brez žive£j\ in ta-hele se n! treba Se no^nenra yra^a4!. dokler se razmer© aproriraciie ne iboljšain. ^icer kflže ?labo za bernnr« tuđi. kier so sedajj. ker pnrovizaritfi 1e mala. ne pridelaio ni^. kupiti p« ne da nič, te sa tameniavo blaffa za bla?o s« k^i ^obi. AH kam bo re^besrtinec po bU?o. ker sam niraa nid. Svetui© «•. da kdor le morp. nai *\ obrlela kaj zt-mijiića^ kier more — V Tim-nici in Novelu je veft r»o!ia ia obdelovanf© ft# nepokvariene-ca. Ako si katera družina dobi stanovanje v kaki poseđnii vp.si in da im« iivež. nai podt>i«nn*>ma nainani. da «• dotienema preakrbi dnvolienie ra pre-selitev. ali to bi bilo le za boli deUvne družine. Vsnk, kateri m\ oride oeledat svojo domačlio. nai ee pri podoiftanem zsrtasi r,a kaka po; '*nil.i. — £nnan«tvo Temnicsa dru-iin. Seveda b! morate stanovati po ve6 skurtai Vse drugo i« noruseno Stan* drei »nada v vrsto C. etanđrežko pol'«. •^oriski vrt. 1e vendar n*?jvflžpeise glede rarnih orfdelkov pko-n oelo le*o. Ako se hoče rc^ kaj pridelati v ccHSki ravnini, se mora otnosroćiti VmetiicKO opio praf na štnndrežkem r»olin. Ali ruie-mo. da elede krat«v C politična °bl"at noće prav ničesar etoriti. MoHa ne rx> ♦!e!*»!a ravno z^prek «a vrnirev kaki družini, ali \% ust politične oMfisti s© ie čulo. da ne ttori %% nie nifi n© rled« anrovi marile n© elede dru^e preskro©, ne gleO« popr*v« bi... Tak« etatvlJAti I •no Bailepiih pokrajin. t* !• prav ^ri-sIao »vatri jak* 1 Nariborsko pismo. tUU Daieg« paroćevaica.) V Maribor y» U. «ei>ruarja. Lagat » o j d • j o! luili nai iu«MUi «- Uf. ^ciinuUerer j« star na Uuo, pa tuj» na dubu, k^ju »iw«r si a« uioituA misiiu, 4a £»i se oa, mui n^iu&ktga rudu, motei Uubru poCutiti v taKu /iJusuU tovaruiju Kut je ona ptujske^a lupana. i>r. bchnii>re^Ciia dobro u*tijina mariaurtkcga pre£M\aii>iva, t i. po-\'i>no vzeto 10.1MU predivalcev, akoravno dobro vt. Ja to oćrnjenje ni upravićeno. Hozabil [e. aa je duliuost po^teuega muža po^tjnim ijuucin nasproti. S\\\o za diaso. Odslej b xlc.no tuđi napiam tijemu nasio-! pali i ouo brezob^irnosijo* kl jo je s tem I «vojim korakom izzval sam. Dr. Schmlderer I je tore) pomagač Orniku ia Javornlku r.a-Ugati cc^arja. na< župan dr. fians SchmiUc-rer. ki Je sam bi I na btnkoštni poneddjek 1914. med tisiimi, M so razoglavi poslušall v mesinern parku nemškega govornika, kn i© vpil: >Preno or> sklepu govora dvl-eal svol ci3i.:der in klical navdu>eni »Heil!«. >edaj hodi tožit nas, Ki vsaK dan žrtvujemo siotine in stotine naših ljudi In stotisoče svojega blazostanja za državo in dinastijo. [>ejstvo samo }e žalostno, Se ialostneise pa 5p-segu in v odgovornost za vsak njihov korak — na-n nasproti. Potem br.de kenec dr. Schmiderer - Ornik - Javornikovemu tospo-darstvu in la?inemštvu. Zato na delo za Ju-goslovansko deklaracijo! O nemškem knJUovezu, ki so mu pomagali slovenski jfroSi do prernožen:a in kl neprestano divjt proti ju^oslovanskl deklaraciji, se nam poroča, da *re ta mož v svoji nemSkonacijonalni steklosti tako da-fe« da Je že rpetovano pred primami omr-\tz* posl I. Kreka v grob prekid. T»*sa čio-veT a, roiene^a Kranica. smo pred vojno vedno videli v slovenski družbi. V prvi vrsti $9 bfll slovenski duhovrtiM \r debele, stolni kanitelj v Miriboru. slovenska občin. p*"ed«tnln!5t%a, parođna 5lr>ver!ska druStva. slovens'd uradnfki In cdvetrvki. Cir'lova t\-«Varna itd« Ki so mu dajali biicat zaslužek. In ?e so ljidle. kl «r. Koratschina nočeio do-voU dobro poznati! Mestnapnficljt zopet p*rotl deklaraciji V ^oboto 9. t. m. Je ne' a StovenVa imela na elavnem trgu npravka Pri sebi Je imela nabiratno polo za fu^oslo-vans^o deklaracijo z več nejro -^00 podnisf, vendar na trjii n* rbfnla podpfsov. Vldela *o 'e. ka*■•'■»r nravijo, For^-^p:* ene?a naših *»nd. svetr'fVov \n Jo ovadila služb^jočemu pnllcaUi. 2e^. to je slovenski rbiraika pod-oi5ov. Slf>ven\o )t na to oolical pri!el in od- vedei na prlTcfj'ko »tražnico. Tam «r> za-hteva!!. ^df rtf^ovo'- rit 1^' npr^^Hb f.vmnov na Hunalu. Vsl t.% enejta. eifn « vse! Mi M EMU Vi. Odlikovanja. Z zlatim zaslužnim V-|-icrn na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: poSt-ni adjunktinji Flora Peh a ni In Marija Vrhnvec v Trstn. ImenoTanla v todnt služb?. Dežeino-?odnl svctrifk tr^ovske In pomorske sod^je v Trstu dr. Marko C o s o 11 c h Je JTienovan za pređseđnika te »ođnlje. Vi5JI deželnosod-ni svetrnk pri dežclnl sodnlil v Trstu Ribard P a u 1 i nt vi*!l de*elnost>dn! ivetnik pri trzovsV! in pomor*vi ?=ndniil dr. Anton Pot- I i č in defe!no*cdna svetnika Tosip C e -cfietv Gorici In df. SllvU pl. M II 0 s t v Trsta so Imenovani ft vt.^e de*e!nosodne jvetni1 « ori viHJ1 dcr-!n* ?ođ"!M ▼ Trstti. c^aHe so Imenovani defelno^đnl ^^tni^i Rudnlf Lazarleh v Tr?t-t. Pdvard Straosfltl v Oorlci in 6r Fillt» M ti t • n n r 2 o t>H trfr»v«V| in nomor^d s^dnill v Trsfn 7M vi^'e d-^dnosođ^e svetrfVe p-i d-*e1n! rn^n-n t T"Stti In de*M-o«o£M 5v«?t-r!k Josip fnnv Oortcl ra vi"Jef« d-*e?no-oni ** *^ K. II ^. novela brTt'ns'-'^^a zakona dol^Ca be» stucra^ki ao sapoatfll «voicća«no Ml »bU- • stv«ao odredbo (evakuacija) svoje kvali-ić«, prehraiuuU pria»ev«ii ali takoavano aa*oa4ino poUporo po I kroao na dan ia ci&ebo do aajvujega Meaka mo kron, a^o to prebivati sad tri me»ece bodiai v vojnen oi«ruiju, aii pa v Ukib krajio« ki to biti izloženi ia državne btgumke oskrbe. ixvri*lna naredDa k temu *a*oau s 4oc 16. ianuarja 191* državni zakonik 4t. 19, 4oioća v toCki IV., da ra*«oja o laftievkih v smislu f 9 lišio okrajito glavarstvo, v katerem te na-ham stalno bivali>če btguncev pred evaku-a^tjo. 1 ake xa!itevke pa ie treba priglasiti i Domočjo obrasca usu beguoski oblasti, kjer zdaj prejemajo nefunskv* podporo. Tei naredbi ni bil dodan v točki JV. omenjcnl obrazec, pać pa je bll Izdan pozneje In raz-poslan vsem begunskim obiastvom. Po in-f )rmacijah na pristojnem mestu sporoiamo, da morajo tmeri begunska oblastva u obra-it. pomnožen beguncem na razpolato. Be-lunci vsak sam zase ali za ve£ drugih nai zahtevaio ta obrazec na flavarstvu (ponekoj pri policijskem ravnateljstvu, na Duna-|u pri Zcntralstelle), kateri na| izpolniio, podpf*ejo tn zopet izrode pri oblasti, njiho-vesa sedanjesa bivalisča. Tištim bezuncem, ki so doslej te poslali svoje pro.snje na okr. ulavarstva v Oorici. Se^anl. Tolminu, Gradi-ču in Tržiču. rtaznanjamo, da so bila ta glavar.tva napro^ena, nai doposljejo prosil-cem tori omerjeni obrazec v izpolnitev, ako ne smatrajo omenjene proSnje zadostne za re^itev. Ponekod razlazajo lako tesnosrčno besedilo § 9, ki postavlja za naknadno pnd-poro predoosoj, da so besuncl morali zapustiti vsled oblistvene odredbe (evakuacija). Pripominjamo. da za evakuacijo ob soSki fronti najveffkrat ni bilo časa. Ljudje so morali neon'Čakovano bežaM. ne da ie kaka ohTast Izdala kako povelje. Saj so n. pr. bečale Iz Gorice fe 23. maja 1915. I. vse dr-fivne in avtonomne oblast!, kakor sodnije, dTvkartja. pošta, ftrsančna oblast, pcfltična oblast in četo c. in kr. Stacljsko poveljstvo. Liudje so bežalf kakor brez ^lave, kajtl s prostim očrsom so fe viđell sovražnika na oni strani Sofe. In vendar Gorica ni bila evakuirana. Po Jasnem besedn i zakona bi tore! besuncf Iz Gorice ne ImHi pravice do nakr'nine podnore. Na merodajnem mestu v notranfem mlnistrstvu pa pravijn, da tako tolmačenie zakona ni na mestu In da morajo oblasti pri p^esotf o naknadni nodoort po-stooati bolj dobrohotno in ra brez obotavlianja nH^nana Ako oMa«?ti VJerkofi d"U«affe to!ma?Jjo rakon. na? be^'nd to snoroče »Osrednjemu oežf?nf kmetljskl nrad*. U«ne5ew ?tra*!f imrof"?Vov. Poro<*V! <^o. 6p> «o porotr»»H ▼ ^^enf^ti T9*+H '♦^gfVaH. Ver «n ln"*M nr^ma^ne ftT»^te, 5«. ^a» *ff ff*n »e (jovoTf!?! 4* ^frta .^n K. Našim n^ro^lleom in cJtatePem! Ko smo začetkom leta skromno rvi-?aH naročnino, smo menili, da boi?mo s poviškom vsaj nekaf Čaia mo^li iz-hajati. Motiti smo se. Že nekaj tednov na to nas je zadet h\\Ć udarec. kl le pre-vrget vse naše račune: vlada ie privolite, da so papimice ceno časopisnega papirja podvojile! Kmalu na to so se dvijrr^rfe tud! cenc dru^ib tiskarskih pctrebšjin in tisk naSesra Tista stane da-nes već kot dvakrat toliko. ne-nami inseratov. toda wman smo skuhali 2 naivečfo ^tedljivostjo izravnati velike diference. Na stro?>ke kakovostl lis*a. na stro-^ke naših čitateljev pa Steditl ne mo-remo In nočemo. Nnrolie. na?5e prlzađe-vanje gre za tem. da naš list vedno bolj sponolnjujemo. da ga dvieramo kot eno vodHnib jrlasll juKo^lovan^ke int?li5?jnce vedno viSje. To pa ni le vpraSanie na?c vnemc, temveč tirđ\ vpra^anie blagajne. Ne preostala nam torej nič dru3T?«ra, ne>ro ponoven apel na mše prijatelje. Primorani smo zopet zvi^ati naročnino «n ceno po«=amcxniri ^tevi^k na5e?ra lista. Vcmo. da smemo računati na pooo'no razumevnnle naSesca neobbodnes:a ukreoa. Kdor po^na težkoče, s katerimi se dares bori jticroNlovansko časopisje. *e ne čndt. da yt?neio n. pr. zac:reb§kl dnevnlki. kl so skromnojSi nesro ie »Slovenski Narod*, letno 54 kron in še več. čudi se skoraj, da |e jvlovenrko časc-^lsje mojrlo tako doleo vzdržati s skromno povtSanimi naročninami. Tuđi tokrat ostanemo skromni. Povijali srni ceno ie za 4 K na leto. le za 50 vinarjev na mesec. Te?a posameznik •Jcnraj ne čuti. nam pa hr> oovi^ek omo-ročil. da posvetimo, kakor dosednj, vse svoie sile spopolnitvi nn^e^a Hsta. Povl£an?e naročn'n© velia od 1. mare a: Posantezne ^revllke se prodajajo od dan^s ntprej po 20 vlmrlev. Spfo5nl povlšck tnnSa 50 vinarier. Od 1. marca velja torej »Slovenski Narod«: Pa poSti rs!h! cetoletno. . . . K 40*— 1 ,!etm . . • . n 20*— f itetn** . • • . • 10*— mesečTO . . . • « 3 50 ce^Mno. • . • K 31-— 1 jfctni . . . • • 1^— 1 '4?et^ .••••• — sa mes^c . . . • 3 Humeime iitvUke sUocjt 20 fiiarjtv. Dnevne vesti. — Vojno odlikovani?. Nađporočnik Branko vitez P o g a č n i k . bos., herc. pp. 4. i© v druscič odlikovan t voiaskira maslužnim križem 3. razreda z voino dekoracijo in me^i. Naivišje pohvalno priznanje z istočaano pod-^litviio mečev je bilo đ*poroepno stotniku Ivanu Roini-k u . poveliniku eorpke etotnij© 11. in rezervnima Dorooriikoma Josinu Mar* | e i i ć u in Imovni Treoti- 17. pp. — Oficirii, ki se nahnjaio v vjetni-Stvu y Jekateriiioarradu. kiteri že me-»e/1^ in me*erft nimajo noboneca »tika b »vojci, poroćnto sedajl. da ^o vsi zdravi. Poilpis: Major Hodač. — Sprejemanic mornaričkih a«»pi-rantov. V c. in kr. voino mornarico se bodo tuđi v leta 1018 snrejemali mornarički aspiranti. Dolofeni Tlirij|ic g tjvojimi tovari si za Časa druStvf >Bratstvar in >Narodn© pociialne zv»»ze< prireial dramatične predstave. Bil ie .°r>rva eroje-ne© dramatične sole pod vodstvom + A. Verovška, kasnei© era ie poučeval tud! ipralec M. Skrbinšek. 1. 1913/14 na ie bil r Otto\-i dramatični £oii na Ehina.iu. ki jo ie absolvira] z odliko. V nosleđ-njih letih glediških nezon je pođelovaj na deželrieTn odru, se udeleževal rurnej sloven. ansambla v Gorici. Trstu in druej© obenem Da 1e bil »radnik v uDravništvu >Tlustrov ineara Tednikac. Ker i© pigal pesni in iih ie nekaj tuđi priobčil v raznih listih. 1e mogel kot igrale« in mlad pisateli do.*eči, da se mu i© 1. 1015., ko ie bil vzet k voiakom. priznala pravica enoletnega nroptovoli-ca. Pri vojaStvu je služil v Judenbureu in na Ptuiu. kier je obolel na pljućib. Jedva ie nekoliko okreval. j© bil vpo-klican zopet a ▼ Gradcu je obolel vno-vio. bil operiran ter ie 14 t. m. tretji operaciji podlezel. Tekom svoiesa bivanja v Gradcu je dasi že bolan, rad sodeloval nri prireditvah dolav. izobr. društva >Domovinec v Gradcu ter bil med elani ohčnonriliublien. Jutri, v soboto bo v nemškem Grauru pokonan kot vojak in pogreba se udeleže polejr tovarišev v uniformi tuđi frrflSki in tu-kai£nji D.leeovi prijatelji. Mnojzo je obetal, a pmrt je pokosila vse lepe nade. N. v m. p.! — Ivan Traven. Včeral ie umri po težki bolezni eospod Ivan Traven ravnatelj Zadružne centrale. Z eospo-darpkimi oreanizacijami se je pečat že kot kaplan v Smartnem pri Kranju in je pozneje kot ravnatelj v ljubljanski Zadružni r.vezi razvil na široko svoie upravno ln organi/atorično zadružno delovanie, Pokoplieio ea jutri v &mart-nem pod ftmnrno ^oro. N. v m. r»! — Politično društvo ia Polianski okrajj. Dano/« zvečer ob >?S. uri sesta-nek nai»redneffa političnoga društva za }*oljanski okral v eostilni pri Jelenu na Poljanski co^ti Sesianka naj se udeleže vei člani in vgi. ki bočejo sodelo-vati na velikih demokratičnih ciljih se-danjega časa. — VT stalni pokoi je stonil r. Ivan Vrhovnik, meptni župnik v Tr-novem. — Zasebni nradr.iki in uradnirc! V poboto. dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer vr£i ^e v restAvraciji Nirodne^a doma v Ljubljani oljČni zbor > Društva zi> sobnih uradnikov in ur^dnic na slov. oze'n'ju«. Vsi elani in članice, uđeležite se shoda polnožtevilno in pripeliite s peboi tuđi svoje tovarile in tovariŠice, ki pe ni?o člani teea društva! — Zveza Jmcoslovan^kih železnl-^arjev sklicuie za nedelio 24. t. m po brzovlaku žt. 1 ge^frtnek na Zidani most, eoptilna Juvančič. Xa dnevnem redu bo razsovoi o stpnovsMh in ors:a-niz"toriČnih vpraSBnjih. Dostop ima vsak ju^oslovantki železničar brez razlike. Ker ee vabila ne 1 odo raznoJi-jiala vabimo jiKfoslovanske železničar-je tem potoni da *e sestanka polnošte- vilno udeleže — Od' o.* — Vakunovftnio koni notom vota-Hk<» ot1a*t». Evidenčni čsstnik (Pferde-evidenzoffizier) bo nikunnvni koni© v^eh kf*e«rorii (tuđi z razvidnicrmi) od 22. do 23. t. m. v Uubliani nred drntonsko vojaSn«co vsaki dan ©Union<. no Wolfovi ulici, mimo deželnega dvorca do r^alke. Pošten najditelj naj io odda proti na-pradi -r DolenČevi trafiki v Prešernovi tdici. Zgrabili so se 11. t. m. zvečer v me-6tu trije kltučki. skloplieni v eno spono. Naiditeli nai iih odda proti nagradi y ffarnizijski bolnici 8. Aprovizaclla. 4- Krupne komisije bodo uradovale tndi v soboto 16. t m. Izdajale se bodo fckaznice za petrolej. Rodbine dobe iz-Icaznice s črko A, katere se bodo izdajale po zaporednih števiikah, samci dobe izkaznice s črko B, in obrtniki iz-fcaznice s črko C. -f Prodaja kruh2. Za peko kruha ft prejela mestna aprovizaeiia nekaj boljše moke, ki je seveda nekoliko draž Ja. Vsled tega se. bode proda jal kruh od vštete nedelje 17. t. in. dalje hleb po 60 vinarjev, kateri mora tehuui pečen 70 ćkg. To velja le do tedaj, dok-ler se bode pekel kruh iz boljše moke. -f- Petrolej za I. ^aj s krompirjem ne bo tuko godilo tein nesretnik cm. -f- Rcmunska koruza na Dunajit Te dni so došle na Dunaj prve pošijatve ro-munske lanske koruze. Koruza se zme-lje in rotem se bo prodajala. Mešala se bo z drugo moko. ča bo pol zmesi ko-ruzne moke. Na dte pričakuje od Besarabije. ki je še bolj oddaljena od bojisča. Ako bodo vseruske razmere ugodne, bi moglo priti žito v Avstrijo že koncem mare a, ali glede dovoza, ki se mora vršiti v glavnem vodnim potom, se treba spo-razumeti z Romunijo, ker bi mogb ona transporte na svoiem poJročiu jn čc-v^ti. A!:o bi se vršil promet povsem ghdko. bi moglo dnevno skozi 2elezna vrata okoli 1C00 vagonov. Toda najprvo treba pričakati, k-"o ima oblast v Ukrajini, koliko ie zalog in Koliko se more tega žita odpraviti k nam. — Sama kijevska guberrJja pndcla na leto okoli 10 milijlonov meterskih stotov pšerice, okoli 5 milijonov meterskih stotov ovsa, 1.8Ž0 0O0 me*erskh stotrv T^rosa, 1.^00.000 mcterclTli sto*w ie^-mena. ne oziraio se na Gorivo, krorr^jr. z^!c^javo. Podolje je tako rlolovito, da potrebuje zase samo 10 odstotkov r>nđe!kov, ostalih 00 pa izvana. Isto-t:iko bogata je voHnj-^a guberniia. te tri sd Žitnice Rusije. Ako se pravi, da je v Ru?::i I ako ta. pomeni to, da V5led slabih prometnih razmer ni no-glo biti žito cdr-ravl?eno v dotične kra-je, nikakor pa to ne porani da ni žita. — Koncert stovenskesa nmetnika. Kla-virehi pri orkestralnih koncertih razr:v ::nih glasbenih drn^tev. Doslej so %n ?e »\\':en«.T Tonkfinst-lerverein«. »Wiener Konzertverein*. j»K. k. Gesellschali der Musikfreunde* in drusi prv piše nekoć: »Pri mđm)mn koootrta «n«l- skeca društva gi.«K^«iK nm*tnlkov |« sode« loval mlidJ umetalk Trott ter dokanl ▼ lc vajanju Chopinovctm-konctrU v C - molu ob blesteči tehniki popolno umevauiie«, — pri nekem drugem koncertu plftc Isti l^t: »8 kremenfttm. t«hnJč«o lspilj«alm isv«iuij«ai Schubertove f^nUiije f orkmtrom |c dcM*-ge! Troit ntjvečji asp«k« — »N«wt Wl#. ner Tagblatt« priznava »tteipatiea sprefem mladesa umetnika pri dunajskem obćfantvv in poudarja. >da dokazuj« Troat veliko, priznanja vredno tehničao vzpo#oWj*noit hi I ep muEikaličen okus-. Podobno piU|o dnifl časopisi. Sviral je Trost većkrat s orkeetrovi pod vodstvom dirigentor Baumcartesa, Spčrra itd. — Dne 7. februarja 1919 je pri-redil Trost prvi samostojni klavirski koncert na Dunaja. Koncert sf je prav dobro obnesel, Trost je 2;l obil pohvale la bfl obdarovan s Šopki, venci itd. Dvorana |e bila rarprodana. Trostov koncert na Dunaju so počastili tud! mlnister vite« dr. Žolfer in razni drugi dc«[pjan*tvenikl. V lJubHt^Vem koncertu v neo ->ljo, dne 17. februar}«, ho so- del rvala tudl mlada umetnlca. kiavirska vir-tiiorinia, konecrtantovt soproua, f^spt Claire Trost - Ficdler z ixvsj*n^em »nanuv-niteca koncerta Lisztoveara v A - duni. Ta koncert je gosoa pred par dnevi r velfkim uspehom izvajala na Dunajn v koncertu z orkestrom. — Za Trostov koncept pe đn!)i-vajo vstopnice v trafiki v Pre$er-■"'-■ r-»» : — Koncert Ruilnje Mlitile Tonifuskli v LJubHanl dmnmm ob *»f. rrečer ▼ dežel-netn fledafllču. Siialni ?las o nmefnišVI do-vrSenosti igre mlade Rusinje edč. Minile Tom?:n^Vij nam famčJ, da bo nmetnica tiidf v Ljubljani nbčinstvo taVo zadfvila, kakor ea Je povsod drugod. 2 srdČ. TomiHnsidl na-stopi prvikrat v LJubl'ani virruozinja na klavirin sd? M a'r 11 i n ! c i Lederer, r2«rrVa mojstr5Ve Sole profesor Ja S a n e r, Prednroda'a vstopnfc dane« od 3. oopoldne d^lie nn hlggratnl deželnejra e!«»dali!?5a. — C?nt: Ln*n! %tđef T. reda 6 K, lofn! sedefi v p^rterhi in TT. red« 4 K, sedef! v oarterfn, na b-»TV^nn in K»!ertTi po 4 K. 8 K 70 vlit-, 1 v 50 ^n.. * V 40 vin . .1 K. t K *Q vin. 2 K. 1 K. stoli«^« W vin. T*-s?n Dne -j mfl1> t. 1. bo W> let. ko i© ^'1 T>niožp-n trTn^Hni Vim^n Narođne^a ^iVo^i^ x Priori O!*dn!i*kft nrvr«T-» pr!-r>r*»viia r* rroc^TO itibilejn? HIcIti« ?f»-51>:ih narodnih isrer. — Slovan^Li koncerti. Pr©đ kratkim pmo porofali o >Slovan«lcem vefte-tvk v S*\rai>vii. Vi ie poka^al. dn ie v*-Tik% rc^in^. SAT.-viPva 1nBi>ela vila narod vodi u boj ljuti, k zlatnoj slobodi . . .< * 2^0 Stro« im sto* je tahtevala v Budjcievicah neka žena, đo priimkn Schwarr. Oos ?e tehtala 8 kg. Žensko so na- naiiili oMastl, U 10 )• prUodUa M ir ft- pora In 90 aro« globe. ♦ tUm SMraieoUi aktor. Ko j« novo-Imenovani otrsld mintster Sereny nastopil svojo slulbo, Je naiel v uradu 23.000 nere-lenlh aktor. Del teh aktov ]e bil Se iz lejta 1910. Ukmsal Je, da ae morajo resiti najdalje do konca marca. ♦ Soteosrai smUo ■attBottL Spom-alt« se, da jc Um fivel Mozart V benefid operetneg*a tenorja te dni so biti oddaai beneficij an tu te-Ie darovi: 7 parov čevljev, 3 obleke, S kr kave, 2000 K. briljantni prstan ta 1J0O K. 2000 dftret 9 steklenlc vina in ▼•Č drugih jestvln. • Lačai Madiart ĐudlmpešUnska po-Hcija Je raplenila meseca januarja 85.000 kg masti, 18.000 kg sladkorja, 263 živih praši-£ev. 1000 kg kakava, 22.000 kz orehov, 0900 kg olii, 10.000 kg pšenice, 13.000 kz ko-ruxe in 18.00 kg zelja in četrt railijona sre-brnUi kroa. * Km««J«>v vllalu V varlavslci okolici so v Cmu vojne obogateli razni kmetje, ki *' kupujcjo sedaj vile po letovlščnih krajih. \ ■:« prav udobno opremljajo, kupujejo pla-r. : * drage svetiljke, sohe in slike. Umevno, ca \q med kmeti nastalo tuđi tekmovanje in vssKdo med njimi hoče lmetl od soseda lep^a vilo. * Ccto dmfino inorfl. V vaši Kempa 1 abela okrofje Oostinln na Pornanskem je bil umorjen neki premožni kmet Ludvik Dibjec, njegova tena, sin in njegov delav-ski pomoćnik. Morilci so vplenili 3000 mark In nato Dfbjecovo domovanje zažvali. Zlo-Č!nce, med katerimi se nahaja tud\ neki so-rodnfk umorjene družine, so Že aretirati. * Nemiki redovnIJk! mternat v Zagre-htL NemSke karmeličanke, ki so prišle v Zagreb l£ Berlina in kupila posestvo od žup-ni.'e Sv. Blaža, hočejo tam napraviti internat za odgojo otrok. Poduk seveda bi bil nemSki, ker k»rmellčankee ne rnajo hrvat-sk«£a jezika. ZasrebSki listi pravijo, da ne potrebujejo nemških redovnic, ker imajo že svoje hrvatske. Darila. CL Josip Zidar je darovat, kakor običajno, mesečno vojaško nastanitveno pri-stojbino v dobrodelne namene. Za soriške besrnnce. Gosp. nadučitel] Ambrozij Rusjan iz Dekanov v Istri ie da-roval za goriške begunce 16 K, za katere ma izreka »Posredovalnicac iskreno hvalo. Za dr. Krekov spomenik: Na poročni dan gdČ. Miči Zupančičeve t gosp. Ivo De-tela, so nabrtli svatje v Kamnid 101 krono, od tejra zneska so nakazali upravnlštvu »Slovenskega Naroda« 50 K 50 vin. ter »Slovenca« 50 K 50 vin. Darflo. Gospod J«an Schrey v Lhiblja-ni je daroval znesek 50 kron kot pri?pevele za nakup harmonike ^a domaće oddeike v vt>Jski. Za Krekov spoisenik. V Lokvi na Krasu se je nabralo 200 K za Krekov spomenik. Mesto venca na grob pokojnemu svaku in srH^ti pre^. £. Jan. Kep. Novaku darovala je rodbina Novak K 40.— za oslepele sa »Clrti - Metodovo družbo« M. Ocr- flna Iz St. Petra na Kranjskem 17 K, nabrano med domačimi gost! v gost Geriina, po-sojflalca v Trbovljah 50 K, Fran Schmit iz St Jerneja 87 K 62 v, nabral v C. M. nabi-ralnlkn pri Iv. Reclju v St Jerneju In slovenski dljakS 7. realke zbirko 15 K, skupaj im K 62 v. Za »dr. Krekovo gorlško ustanovo« Avgust Stolfa iz Verha pri St Rupertu na Dolenjskem 100 K 70 v, zbra] med goriški-ml begund. Za »difaško podporno dmStvo Domovina« Gregor Demiar, c. kr. notar v Mokro-nogu 50 K, v počašćen je petdesetletnice najvzornejše slovenske žene in gospa Fr. dr. TavCarjeva v Ljubljani 100 K, poklonjenih m itročenih }i v dobrodelne namene po «. Ivanu BonaCu. trg. tu, povodom njene SOletnlce. Skupa] 150 K. Za »Sfoveasko Matteo« Rasto Pusto-slemJek iz KraJj. Vinogradov 5<5 K. Članarine in tistanovnine In slovenski dilaii 7. re-alke zbirko 16 K 6 v. Skupa! 72 K 6 v. Za »oslepele slovenske vojake v OdJ-Deflbdima v Gradcu« posojilnica v Trbovljah 50 K In iz vojaške veselice dne 9. t. ra. v gost. »pri klavnlci« v Ljubljani 200 K. Sknpaj 250 K. Za »dr. Krekov spomenik« Miroslav Bone, Četovodja pri nekem obrež. telef. od-delku 20 K, neimenovani iz Radovljice na svatbi g. Jakoba Gorjanca, četov. rez. bolnice št 4 tu, nabranih 100 K, z- Smole nabral vKoleziji na svatbi njeeoves:a sina Jožeta z gdč. Leopoldino Učakovo 100 K, Ant. Šeti-nec c. i. kr. štabni živinozdravnik v Ljubljani 5 K in MaksU Silva ter Ivan LavrenčiČ lc Planine 30 K (vsak po 10 kron). Skupa! 285 K. Za »RdečI kriJ« !z volaške veselice dne 9. t. m. v gost »pri klavnici« v Ljubljani 50 K. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 12. febrtiarjat Edvard Prlnčič, nađnJIteli is Podgore, 55 let, Pollanska cesta 16. Dne 13. februarja: Marija Skrlnjar, hl-ralka, 27 let, Radeckega cesta 9. — Karei Manfreda, sin begunca, 10 let, Radeckega cesta 9. — Dražica Ladiha, hč\ sprevodnl-kove vdove, 9 let, Kolodvorska cesta 223. — Josip Chrisfian, btvfl krojaškl pomočm'k, 3<5 let Radeckega cesta 9. — Ivan Murn» bivši čevliar, 71 let Start pot 3. Dne 13. februarja: Viktorija Brandstet-fer, vdova železniSkega poduradnika, 80 let, Slomžkova ollca 5. Dne 14. febrnarja: Josipfna Rebec, Žena železnlJHcega čuvaja, 51 let GlinŠka ulica 7. — Helena Celešnik, tižitkarica, 68 let, Radeckega cesta 9. V deželnf bolnllnleh Dne 11. februarja: Marija Šteblaj, polj-ska dnlnarica, 69 let___________________ Izdajatei) fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna fn tisk »Narodne tfskarnei«. n»^^^^^|0^^^Jig^B^^M^.v~ue«>1I1K2: ■ Najgloblje žalosti potrti naznan'amo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem nretužno vest. da je naša iskreroiju-9 bijena soproga oziroma mati, sestra, s- ikinja in teta, gospa JOlEFil SEBEC T3l PfiELC ! B ■ dne 14. t ni. po dolgem, mukepolnem trpljenju previđena s ! I tolaŽili «v. vere boguvdano prem:ni!a. i 9 Pogreb nepozabne poko;nice se vrši v soboto dne 16. ! 9 svečana 1918 ob 2 uri popolćne iz hiše žalosti GHnška ulica K lt 7 na pokopaliSče na Viču rri Ljub'jani. B Sv. ma§e zadušnice se bodo daro.ale v več cerkvah. I V Ljubljani, dne 14. svečana 1918. 1 755 ŽalujoS! osfali. pBHi^^^^^^^^ii^: I „Delcfika sfavbins&a ćr^iba Unlea v I LJnbljani" naznanja pretresujočo vest, da je zaspal I v Gospodu njen večlctni upravni svetnik, velečastiti t I gospod [ I I prađsedslk L]uđ»fee po8^;nit!o®f ravnitel^ ^ I lađmine centrale, Imefielj Tomega kritoa ^ I sa eiTilne lamlvge IL raired^ >ti :. I Pogreb se vrši ▼ soboto, dne 16. t. m., ob i I 10. ari dopoldne lx žalne hiše v Tacnu pod i I Šmarno goro na pokopališče v Šraartnem. i I Neumornerau in mnogozasiužnemu svetnlku I I Casten spomiiu I I V LJUBLJANI 15. februarja 1918. I I Upravni svet I I „Dalniike atairblnske d<-ti2be | I 758 Union v Ljubljani41. I ■^■■■aiHIHHnMBBBiHHBBi |/r;3am ze!?S!W (^Ešpan) \ ?>r> crn visoko po *5 K n?*^: Heia ^a* strevac {prm* 9 Verovs«k), Ro^na doiin^ 13->. r. Vi^ pri Liublani. 752 Iszm m^blovsne sobo - dv?T9% pO*tQ\\*2BM !t5 9OTfibO &s*t?n6 §osnc8icn3 iscs soba ' e!e tpl^ao ptirsTefllaTO. Ponud-be pod „tako! TI 8'* na upravništvo »5!ov^enskei?a Naroda«. 716 Smre^ovs a'i hrasUvo lubje 99 !tis~* 99 v'sokt cianl. Ponudbe r>od ,M^h9r Preli'TCMJ*1 na upravo »SIov. Naroda«. 7iO 1f?#*^#*^ iz bo!j5e hi5e. poštenih sta-WJZv.V& nSev, katen ima veselje do trgovine, je ziiav tn krepak, syr«faM lako^ in T?od ugodnim? poaroH tr^or-s!sa firma I. Kutlam, Z?icf (G* Mttsko), 71^ i_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ; r"1T^" Lepa meblovatta ^gt$ I fitc^^^fns sobfl s posebnim vijodom, 2 rar^ledom na *;i co s« tak oj •dtfa« Več se Izvc i Stari trg ftt. 28 III. ! Pozor! ; Mirna, stalna stranka, 2 osebi IMi star.ovan.o, soba s kuhinjo, meblo-var.j a!i prazno, takoj ali s 1. mar c*jm. Posredovala dote lepo nagrado, *as!ov pove urrava »Slovenskega Naroda« pod ,2ta2iova»i* 741.« 741 Jukova drva ; %m proda Jato na Dolenjski cestf št "> ir. sicer na drobno klane od 10 kj? narrej, v polenth 500 kg ali 1 kubični i meter. Istotam se »prejmejo voznlki j ro vsaki najvišj! ceni. 756 i Za tovarni§ko tvrdko se i5če ia ta- kv^,n kontorlstinjo. Rrfiektira se le na pop. izmjeno strojep-sko 2a korespond^nco, obeh iez. zmolv, z večletno prakso, lepo pipavo in dobro Solski prtdtzobratbo. Le take prositeh;ce, kl tem pogojem od?ovarjaio se prosijo za sliko in na-vedbo plače pod š*fro „Frlaati w*mm i 417 7Otu na upravmttvo »Sloven-skegt Nareda« 70f Senilna ponuoSa. 29 letni gospod od začetka vojn« vedno na fronti, kaferi upa ae po vojni aamostojen napraviti Želi v svr ho ženitve znanja z gospodično, ka-tera ima nekaj premoienja in vcaclji do trgovine, mlada vdova brei otroh ni izktjučcna. Sta jerke i majo prednost Ponudbe s sliko te proti na oprave »Siov. Nareda« pod JUr T4C* 74C U c e n k a •e fvrcjve n B«te9 trgavti*. A. SAMEC, Sv Petra cesta 57. 632 ^Al^M*^^ n konjem dobi tako) nllllOC službo pri strojilni to-v.irni Stmta * Ča* Ljubljana, Mete]kova ulica St. 4. 725 PiiJast (velour) klobuk taplfla, sfve b*rv*i okoli §• om Mrok, *• ntslo Botok. Ponudbe pod VfpUi9T9M na upravnUtvo »Sloven-akega Naroda«. 679 9rf%2«i*ll/«i izurjena v papirnati In f rUN|«fl«Ul gai.nterijski stroki M i%km\ oprtfoa«. Istala« «• sprtfaa YiNff«iifii^?irb«i Ponudbe na upra-DiagllHICarRl. TO .S!oVenskega Naroda pod ^Poattm^^Ttf. 719 3IWaill# od vsakovrstnih liqeurov in vin. Poizve se na upravniStvu »Slovenskega Naroda«. 729 Hrastov, žlahtnih košta-njev les in smrekovo lubje Iraoaje po sajrlijlh ceaah: ALEKS. R0-SEKBERG, Gradec, Annenstrasse 22. 620 Kapi se mala hlša v sredini mesta, pripravna tuđ! za trgovino fn delavnico. Ponadbe pod ^amala kiaa/T17u na upravni^tvo »Slovenskega Naroda«. 717 llh se slvflja na don sa lakoj. Naslov povt npravnlStvo »Slovenskega Naroda«. 735 BSSe novo alt staro oralo ali vzame na posodo oroti odSkodnfnl. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 734 Ponk v neašSni S3SSK; sol se prevrame pod ugodnim! pogo-ji. Naslov se Izve v upravniStvu »Slovenskega Naroda«. 733 S U K A N E C 150 in 450 m se dobi na debelo in na drobno pri OSVALD DOBEIC Marti* nova cesta 15. 649 STANOVANJE ođ 2-4 sob s kuhinjo In ptMklinami če možno s kopalnlctt i§če mirna stranka 3 oseb za tafcof ali pozneje. Ponudbe pod aWoh«gtmg/099<« na iinmvA »SIav Nopa^«« \ noo il" ^—^^^^^i««««««««^^^^«««««««««««««««» Lekarna v Seianl iš(e PRAKTIKANTINJO i^^— v prvem ali drugem letu. ~——m Vei spretnih in zanesljjvih sotrudnikov (akviziterjev) sprejme takoj pod iolo ngodnlmi pogo]l za svoje okrajne poslovalnice zavarovalni oddelek •. kr. avstr. nlaikega zaklaia 1a ¥đo¥« la sirote. Ljubljanaii ffraatovo aa«up«tle L eoi Ustmene ponudbe se sprejemajo ob ponedeljkih. — ZadoSča tuđi pismen priglas. Norathon se izdeluje le iz izbranih, mladih, medidničnih zelišč. JlajbotjSf pridatek tobabi, dobi se ga povsod. Z razglasom r dne 18. jan. 1918 po c. kr. finančnem ravnateljstvu Isf iljei zapratfals ? trafika!" 1 Natočila sprejema tovarna 7. ^. Oidnu tat Morathan.; Ondac Pfankaciraaia ŠL flaV