V Barkovljah praznujejo 30 ohletniro Goriški festival zgodovine eStoria Evropski Slovenci Dirkačem v Doberdobu z današnjim dnem stopa v živo naložili za deset tisoč evrov glob J A v i^TFJgj H^iX Iff' 1" ■ v J ^t» Ste h'v^ 'tt _Jth i.*' f ~ 15 H TTflPt---- ~ -Tii-avfi -HA Primorski PETEK, 18. MAJA 2012 Št. 116(20.439) leto LXVIII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Pravice niso enake za vse Aljoša Gašperlin Zveza Coldiretti je včeraj objavila poročilo, iz katerega izhaja, da je italijanski vladajoči razred »najstarejši« v Evropi. Rekordno povprečno starost so si zagotovili bančni menedžerji in škofje (67 let) ter vladni predstavniki (64). V Miljah je bilo medtem čezmejno srečanje sindikatov upokojencev Spi-Cgil iz dežele FJK in Suh s Hrvaške. Namen srečanja je bila utrditev odnosov in sodelovanja v kar najbolj učinkovitem boju za zaščito pravic upokojencev na lokalni, državni in mednarodni ravni. Še predvsem v zadnjem obdobju so namreč njihove pravice pod udarom. Jasno pa je, da te pravice niso enake za vse. V Trstu je okrog 100 tisoč upokojencev. Od teh jih več kot polovica prejema slabih 500 evrov mesečno. Računajo, da je 25 do 30 tisoč upokojencev v težavah. Eni ne morejo več plačevati računov, drugi se za hrano obračajo na javne in zasebne ustanove. Zato morajo tržaška in druge občinske uprave po mnenju sindikatov takoj ukrepati in nuditi olajšave na socialno-zdravstvenem področju. V teku so pogajanja, vendar v tako hudem kriznem obdobju ne bo lahko pomagati tolikšni množici ljudi. Poglavitna pri tem je vsaj politična volja. Tržaški javni upravitelji bodo nedvomno skušali priskočiti na pomoč šibkejšim. Toda Dežela FJK pripravlja prenovo zdravstvenega sistema, ki bo po vsem sodeč ošibila sistem in zmanjšala kakovost storitev, še zlasti pa bo oškodovala Trst. To je že druga zgodba, ki ji je deželni predsednik Renzo Tondo napisal konec. Vendar ni nikjer rečeno, da se bo ta konec tudi uresničil. kriza evroobmočja - Fitch znižal bonitetno oceno Grčiji, Španija v težavah Voditelji EU hkrati za varčevanje in rast Merklova, Hollande, Cameron in Monti danes na vrhu G8 v ZDA trst - Obisk in seja upravnega odbora Prešernovega sklada Skupni slovenski kulturni prostor še tesneje povezan TRST - Včeraj so člani upravnega odbora Prešernovega sklada obiskali Trst, kjer so imeli tudi zadnjo sejo svojega mandata. Tokrat so se sestali v Trstu, ker so želeli simbolično še enkrat potrditi vseslovenski značaj Prešernovih nagrad za umetniško ustvarjalnost v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Člani odbora so se najprej sestali v Narodnem domu, kjer so bili na vrsti pozdravi, nato pa je za zaprtimi vrati potekala seja. Po seji so se člani v spremstvu znanstvene direktorice konzorcija SLO-VIK Matejke Grgič sprehodili po mestu do bivše ribarnice, kjer so si ogledali razstavo Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo. Na 6. strani ATENE - Bonitetna hiša Fitch je včeraj Grčiji znižala kreditno oceno z B- na CCC. Kot razlog za znižanje je navedla politično negotovost glede obveznosti države v povezavi z mednarodnim dogovorom za posojilo in možnost izstopa države iz evroobo-močja. Razmere se slabšajo tudi v Španiji, kjer je parlament včeraj potrdil izredno ostre varčevalne ukrepe na področju šolstva in zdravstva. O krizi v evroobmočju so se pred vrhom G8 sinoči v videokonferenci pogovorili nemška kanclerka Merkel, francoski predsednik Hollande, britanski premier Cameron in italijanski premier Monti. Zedinili so se, da sta za izhod iz krize hkrati potrebni jav-nofinančna stabilnost in gospodarska rast. Na 13. strani Habilitacijski tečaji brez slovenskih šol Na 2. strani Paritetni odbor: SSk predlaga Spetiča Na 3. strani Trst: Vprašalnik o prostorskem načrtu tudi v slovenščini Na 5. strani V Trstu zdravstvene storitve na domu Na 6. strani V Štandrežu sporne meritve zemljišča Na 14. strani Goriški porodnišnici se ne obeta nič dobrega Na 16. strani kakšna usoda nas čaka J . VELIKA y Ualavšek - GALA - ČUKI ' Lina FREDSTAVA Veí r\t wwwlbkUAA T: * 38n -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,09 h/11 IMnTCCT -) 7n -0,32 KOMPAS MTS NIKA 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 20,00 B,20 -- POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS MI IB! IANA 5,40 7,50 -- SMLUS, L_'UBt__JANA SAVA TERME ČATF7 235,00 7,04 17B 00 -4,B6 IERME ČnlEŽ ŽITO 70,50 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 12,60 -1,56 MILANSKI BORZNI TRG FTSE MIB: 17. maja 2012 -1/46 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,50 +2,B5 ALLIANZ ATIAMTIA 74,75 1032 -1,64 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,BB -2,64 -2,37 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,20 0,32 -5,27 -3,66 -0 11 EDISON ENEL ENI 0,BB 2,31 15 9B -1,B7 FIAT FINMECCANICA 3,32 -0,B1 -2,63 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,66 9,26 -4,03 -2,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 1456 -0,55 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,97 1 42 +0,34 -0,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,96 1 66 -0,9B -2,69 PIRELLI e C PRYSMIAN B,B9 109B -1,13 -0,B9 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 32,57 -0,90 -0,B5 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,35 3,72 -1,70 -5,09 TENARIS TERNA 0,22 13,43 +4,B1 -1 46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,70 0,03 219 -1,1B UNICREDIT 2,42 -3,27 -4,65 SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^— 92,68 $ -0/14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 572,20 -1,14 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.711,12 -1,45 FIRS, Banjaluka B0B,94 1.7B6,75 Ain en +0,09 +0,15 _n ic\ lisica i j, uojyiou i / / ,->! \j,i SRX, Beograd - - dicv c^^i^wz-v 1 a vav un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.922,B7 +0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.514,92 -0,66 Nasdaq 100 2.535,32 -1,02 S&P 500, New York 1.314,B0 -0,75 MSCI World, New York 1.213,99 -0,B4 DAX 30, Frankfurt 6.3B4,67 +0,31 FTSE 100, London 5.405,25 -0,60 CAC 40, Pariz 3.011,99 -1,20 ATX, Dunaj 1.900,00 -0,52 PX, Praga B67,7 -0,90 EUROSTOXX 50 2.146,91 -1,31 Nikkei, Tokio B.B76,59 +0,B6 STI, Singapur 2.B22,61 -0,30 Hang Seng, Hongkong 19.200,93 -0,31 Composite, Šanghaj 2.37B,B9 +1,39 Sensex, Mubaj 16.070,4B +0,25 12 Sobota, 19. maja 2012 KULTURA / tržaške osebnosti - Anita Pittoni, umetnica, kulturnica Zagrizena »Tržačanka« tokrat kot »arhivarka« Dve konferenci Tržaških mestnih muzejev za zgodovino in umetnost ob 30-letnici njene smrti Usmerjena v zgodovino. Tako je med drugim o sebi pravila Anita Pittoni, tržaška intelektualka in umetnica. V zgodovino, vsaj tržaško, se je predvsem zapisala kot odločna zagovornica vsestranske posebnosti Trsta, katerega mesto pa je (zanjo) nesporno bilo v Italiji. Ovrednotenju vloge Trsta in Julijske krajine v novih državno-političnih okvirih po koncu druge svetovne vojne se je posvečala z vso dušo in intelektom, kar je bilo sicer zanjo povsem značilno. Tako je namreč počela vse. Tudi na področju umetnosti in mode, kjer je s svojo inovativnostjo in zagnanostjo dosegla velike rezultate. Njeno uspešno umetniško-obrtniško poklicno pot je prekinila druga svetovna vojna, čeprav je bil njen atelje odprt še nekaj let po zaključku. Potem se je "preusmerila" k literaturi, založništvu in širšemu politično-kulturnemu delovanju, na tej poti jo je spremljal njen 20-letni življenjski sopotnik Giani Stu-parich. Ob 30-letnici smrti te svojstvene in vsestransko nadarjene ženske, ki sicer predstavnic svojega spola ni čislala (v pismu prijateljici pravi, da ima z "babami" malo skupnega), so ji Mestni muzeji za zgodovino in umetnost posvetili dve konferenci. V okviru tedenskih srečanj, ki se ob sredah popoldne dogajajo v palači Gopčevic, je Michela Messina 11. aprila predstavila Anito Pittoni kot modno ustvarjalko, 9. maja pa je Gabriella Norio orisala Anitin življenjski lok na osnovi njenega arhiva. Anita Pittoni je bila namreč tudi odlična arhivarka. Bolje povedano, bila je trdno prepričana, da je treba »zgodovini izročiti dokaze« o vsem, kar si počel, če želiš, da se bodo potem drugi spominjali tvojega dela. Zato, kot je s hvaležnostjo poklicne arhivarke na srečanju izpostavila Gabriella Norio, je Anita Pittoni zavestno »delala za zgodovino«. Obe srečanji, kot tudi ostala, so zastavljena na osnovi gradiva, ki ga hranijo v tržaških mestnih muzejih in knjižnicah. Do novih spoznanj, točneje »dokazanih trditev« o delu Anite Pit-toni so prišli po preučitvi novega fonda, ki ga je mestnih institucijam daroval Luciano Manfredi, sin Anitine se-strične, ki je prevzel njeno zapuščino. Z novim dotokom dragocenega materiala je nastal obsežen corpus, ki so ga razdelili v devet sklopov. Delno so sledili porazdelitvi Anite Pittoni, ki je bila glede vsega, kar je počela, natančna in prepričana v svoj prav. Prvi sklop sestavlja »dokazno gradivo« njenega delovanja na področju mode. V zvezi s tem so na konferenci spomnili, da je tržaško odborništvo za kulturo, v ta okvir seveda sodijo tudi muzeji in knjižnice, leta 1999 pripravilo lepo razstavo »umetniških cunjic«. Ob tisti priložnosti je izšel tudi dragocen istoimenski katalog (Straccetti d'ar-te), ki je med redkimi publikacijami, ki povzemajo umetniško-obrtniško delovanje Anite Pittoni. Zelo obsežen je drugi arhivski sklop: korespondenca. Njemu je največ pozornosti namenila tudi Ga-briella Norio, ki je izbrala nekaj »vzorčnih« dopisov. Ne najpomembnejših, te bi po njeni oceni zaslužili samostojno objavo. Anita Pittoni je veliko pisala, prejemala številne dopise in vse spravljala. Npr. sovražna in prijazna anonimna pisma; zapis, s katerim poziva odslovljeno sobarico, naj pride po svoje stvari in ji podpiše potrdilo; sporočilo poročene uslužbenke - te so šivale, vezle ali pletle na lastnih domovih, neporočene pa so prihajale v atelje -, da ji mož ne dovoli, da bi še delala zanjo. Potem so pisma osebnih prijateljev, dopisi številnih tedanjih intelektualcev, zlasti iz obdobja založbe Zibaldone, dopisovala se je tudi s tržaškima županoma Bartolijem in Spac-cinijem. Rada je pisala tudi v italijanskem tržaškem narečju in bila je duhovita. V narečju je prijateljici, slikar- Anita Pitoni leta 1940 ki Marii Lupieri pisala o babah, v narečju je včasih zavračala kakšno kritično pripombo glede obnašanja »ženske z vijoličasto pentljo v laseh«. Na svoje rojstno mesto - rodila se je 6. maja 1901 in umrla 11. maja 1982 - je bila izredno navezana. Poudarjala pa je, da »Tržačan postaneš, se ne rodiš«, kajti »biti Tržačan je posebno duhovno stanje«, ki ga lahko pridobijo tudi tisti, ki se v mestu niso rodili. Obsežen je tretji sklop, posvečen ljubljenemu Gianiju Stuparichu. Predavateljica je opozorila na protestno pismo, ki so ga »oblastem« poslali številni intelektualci, med temi seveda Stupa-rich in Pittonijeva, ko je tako imenovana cona B prešla pod jugoslovansko upravo. Na Stuparicha je deloma vezan tudi 4. sklop, ki ponazarja obdobje založbe Zibaldone. V tem okviru so bila zelo pomembna srečanja v stanovanju Anite Pittoni v Ul. Cassa di Risparmio. Z novo donacijo pa so pridobili tudi nekaj neobjavljenih tekstov (raznih avtorjev). Peti sklop zaobjema literarna dela, prepise radijskih oddaj in druge spise Anite Pittoni. V šesti sklop so uredili gradivo, ki se nanaša na zgodovino Trsta in Julijske krajine. V ta okvir sodi tudi dopis, ki ga je 24. novembra 1954 poslala novinarju Indru Montanelliju. Opozarja ga na Titov nastop v Kopru jeseni 1954 in se zgraža nad dejstvom, da ni bilo primernega odziva v italijanskem tisku. Odgovora, kot kaže, ni prejela. Sedmi sklop so poimenovali kar razno, v njem je npr. spravljenih veliko fotografij. V osmem so revije, kot modna in likovna ustvarjalka je Anita Pittoni sodelovala z več uglednimi revijami. In še deveti sklop, v katerega sodijo knjige iz njene bogate domače knjižnice, ki so našle mesto v občinski knjižnici »Hor-tis«. Gabriella Norio, ki je odgovorna za diplomatski arhiv mestne knjižnice »Hortis«, je dopadljivo podala svojo pripoved »arhivarke«. Veliko gradiva je pregledala, tako da ima Anito skoraj za prijateljico. Rojstni Trst, po njenem mnenju, do te ženske, ki je v svoji resnicoljubnosti in zavzetosti znala biti zelo odrezava, ni bil preveč prijazen. Leta 1998 so ji sicer v Ljudskem vrtu postavili kip, drugače pa se o njej premalo govori in piše. (bip) rossettijevo gledališče - Za konec sezone »Svetopisemski« muzikal Jožef in njegova čudovita sanjska halja vseh barv v odčitavi Andrewa Lloyda Webbra in Tima Ricea Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine sklepa sezono v veliki Ros-settijevi dvorani v Trstu z barvitim mu-zikalom v produkciji iz londonskega West Enda. Gre za predstavo Joseph and the Amazing Technicolor Dream-coat, katere avtorja sta Andrew Lloyd Webber in Tim Rice, sloviti angleški avtorski par, ki si je svetovno slavo pridobil z uspešnico Jesus Christ Superstar. Pravzaprav je po Jožefovi zgodbi iz Svetega pisma povzeti muzikal njuno prvo v javnosti uprizorjeno delo, saj se je rodilo kot petnajstminutna pop kantata, ki sta jo ustvarila po naročilu ravnatelja šole Colet Court za velikonočni koncert šolskega zbora leta 1968. Avtorja sta delo počasi nadgrajevala, tako da je najprej nastal konceptni album, po velikem uspehu njunega Jesus Christ Superstar pa je tudi peta svetopisemska zgodba o Jožefu in njegovi pisani dolgi halji že leta 1970 z lahkoto našla pot na odrske deske, tako s poklicnimi skupinami kot tudi z amaterji, katerim se je muzikal prikupil zaradi svoje raz- nolikosti in razgibanosti ter prijetne do-mačnostne duhovitosti, ki je ni strah izvirnika, na katerega se nanaša. Kakorkoli že, prikupna domačnost, ki biblijsko pripoved o Jožefu in njegovih bratih prostodušno obravnava kot priljubljeno ljudsko pravljico in za dogodke iz davnine uporablja izraze in prispodobe iz današnjih dni, prežema tudi postavitev, ki jo je po turneji po Veliki Britaniji producent in režiser Bill Kenw-right poslal še po Evropi. Zgodbo o Jožefu, ki so ga bratje prodali kot sužnja v Egipt, kjer je po težkih preizkušnjah postal faraonov namestnik, v odčitavi skladatelja Andrewa Lloyda Webbera in libretista Tima Ricea spremlja pripovedovalka, ki dogodke napoveduje in komentira. Z glasbene plati je zanimiva raznolikost stilov, na katere se nanaša: denimo na ameriško country glasbo, ko bratje očetu sporočijo lažno novico, da je Jožefa ubila zver, rock and roll za faraonov nastop, francoski šanson za tarnanje Jožefove družine med sedmimi le- ti lakote, karibski kalipso za Benjamina, ki ga Jožef obtoži, da je ukradel dragoceno kupo. Med predstavo nastopajoči tudi s kostumi ponazorijo glasbeni žanr: s kavbojskimi klobuki, z bleščicami okrašene oprave Elvisa Presleya za faraona in s francoskimi baretkami za tarnajoče brate. V Trstu v naslovni vlogi nastopa Keith Jack, ki se je zanjo uvrstil med talent showom BBC-ja Any Dream Will Do iz leta 2007, v katerem so iskali ravno protagonista za ta muzikal. Pripo-vedovalka je Jenifer Potts, Adam Jarrel je faraon, Henry Metcalf, ki je tudi ko-reograf, pa igra Jakoba in Putifarja. V ostalih številnih vlogah se izmenjujejo talentirani in izkušani pevci in plesalci, poleg njih nastopa še skupina tržaških otrok, ki sta jih pripravili Alberta Izzo in Stefania Seculin. Scenograf je Sean Cavanagh, orkester v živo vodi David Steadman. Predstava je v veliki dvorani Ros-settijevega gledališča na sporedu do nedelje. (bov) bled - Literatura Za začetek srečanja PEN dve okrogli mizi Z okroglo mizo na temo Preobrazba poti ali zaton zahodne ra-cionalistične civilizacije se je dopoldne na Bledu začel delovni program 44. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kot je uvodoma dejal moderator Tone Peršak, je pred nami vrsta vprašanj, med njimi vprašanje etike, kateremu se je posvetil tudi predsednik SAZU Jože Trontelj. Po Trontljevem mnenju lahko etičnost družbe ocenimo predvsem po vedenju močnih proti šibkemu posamezniku. Kot primer je navedel ideje etikov nove, utilitarne vrste, ki priznavajo pravico do varstva življenja le zavedajočim se bitjem, sposobnim razumevanja in odločanja o sebi. Po njegovih besedah je ključno vprašanje, kje se bo neetična zloraba človeških bitij ustavila. Človeško dostojanstvo je neodvisno od vsakršnih utilitarnih meril, zato se ne gre čuditi, da je v napoto novim eti-kom, ki pa v akademskih krogih uživajo velik ugled. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali to pomeni, da postaja nova etika ne le sprejemljiva ampak celo prednostna smer, ki si jo bo družba izbrala za prihodnost. Janko Prunk (slovenski PEN center) je v svojem prispevku razmišljal o novih poteh ali zatonu zahodne racionalistične civilizacije. Sledili so prispevki treh predstavnikov francoskega PEN. Sylvestre Clancier je spregovoril o ekscesih razuma v obdobju razsvetljenstva, Jean-Luc Despax o evropskemu neoliberalizmu in globalizaciji ter težavah, ki jih je ta prinesla, Jean-Philipe Domecq pa si je zastavil vprašanje, ali spremembe pomenijo napredek ali nazadovanje. Elizabeth Csicsery-Ronay iz madžarskega centra PEN je spregovorila o tem, kako Madžarsko vidijo tujci z Zahoda in kakšna je v resnici, okroglo mizo pa je sklenil Ze-ki Ergas (švicarsko-romanski center PEN) s prispevkom na temo Nova planetarna etika: šest bistvenih vrednot Hansa Kunga. Druga včerajšnja okrogla miza je bila posvečena kulturi, s poudarkom na literarnem ustvarjanju. Moderirala jo je Sibila Petlevski s hrvaškega centra PEN. Poleg nje je pod naslovom Večna sodobnost svoje poglede na omenjeno tematiko predstavilo devet avtorjev. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine sklepa sezono v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu z barvitim muzikalom Joseph and the Amazing Technicolor Dreamcoat avstrija - Od 7. junija do 17. septembra Rudolf Kalvach med Dunajem in Trstom Leopoldov muzej na Dunaju bo od 7. junija do 17. septembra ponujal razstavo slik ek-spresionista Rudolfa Kalvacha, umetnika iz generacije Oskarja Kokoschke in Egona Schieleja. Kalvach se je rodil leta 1883 na Dunaju, leta 1901 pa se je še kot najstnik preselil v Trst, čeprav je v avstrijski prestolnici še naprej študiral na šoli za umetno obrt (Kunstgewerbeschule). Trst je zelo vplival na njegovo umetniško ustvarjanje, kar bo razvidno tudi na dunajski razstavi, na kateri bodo slike iz dunajskega in tržaškega obdobja (na sliki je njegov plakat za razstavo ekspresionistov iz leta 1908). Leta 1909 je z Egonom Schielejem, Antonom Faistauerjem in drugimi mladimi umetniki, ki so zapustili akademijo, ustanovil skupino Wiener Neukunstgruppe. Skupina je v nasprotju s tedanjimi težnjami spodbujala zelo neposredno umetniško izražanje, pred katerim je občinstvo pogosto osupnilo. Umrl je leta 1932 na Češkem. Del dunajske razstave bo posvečen lesorezom s tematiko tržaškega pristanišča, spremljale pa jih bodo stare fotografije iz pristaniškega okolja. Razstava nosi naslov »Phantastisch! Rudolf Kalvach. Wien und Triest um 1900«. IIMÜJ "'""HI / SVET Petek, 18. maja 2012 1 3 grčija - Njena glavna naloga je, da izpelje predčasne volitve 17. junija Prisegla prehodna vlada, kriza se le še poglablja Evropska centralna banka izključila več bank iz rednih operacij zagotavljanja likvidnosti ATENE - V Grčiji je včeraj zaprisegla prehodna vlada pod vodstvom Pana-jotisa Pikramenosa. Njena edina naloga bo pripraviti državo na nove volitve. Spričo teh dogodkov se kriza le še poglablja, vse glasnejša so tudi ugibanja o grški usodi v evro-območju. Evropska centralna banka je zato že izključila več grških bank iz rednih operacij zagotavljanja likvidnosti. Kot izhaja iz dogovora predsednika države Karolosa Papuljasa s predsedniki največjih grških strank, potem ko so se izjalovili vsi poskusi oblikovanja vlade po predčasnih parlamentarnih volitvah 6. maja, začasna vlada ne bo smela sprejemati nobenih mednarodno zavezujočih odločitev. Prav tako ne bo sprejemala novih zakonov. Njena naloga bo predvsem pripraviti državo na nove volitve. Prehodno ekipo bo vodil začasni premier, vrhovni sodnik grškega upravnega sodišča Panajotis Pikramenos, sestavljajo pa jo ugledni profesorji, diplomati, nekdanji ministri in nekdanji general. Na čelo zunanjega ministrstva, kjer je že bil med letoma 2004 in 2006, se vrača Petros Moliviatis. Nekdanji načelnik ge-neralštaba grške vojske Frangos Frangulis je bil imenovan za obrambnega ministra. Finančno ministrstvo pa bo vodil George Zanias, nekdanji vodja sveta finančnih strokovnjakov v okviru grškega finančnega ministrstva in eden ključnih pogajalcev pri reševanju grške dolžniške krize. Včeraj se je na ustanovnem zasedanju sicer sešel tudi parlament, ki so ga Grki izvolili na volitvah 6. maja, vendar ga bodo najverjetneje že danes ali jutri razpustili pred novimi volitvami. A ti zadnji dogodki so grško politično negotovost še povečali, kriza, iz katere se Grčija ne more in ne more izkopati, vse bolj skrbi tudi mednarodne trge, nekateri pa glasno razmišljajo že o grški tragediji. Vse več je tudi vprašanj glede nadaljnje prihodnosti Grčije v območju evra. Druge predčasne parlamentarne volitve v Grčiji v manj kot dveh mesecih bi lahko tudi odločile, ali bo ta država ostala v območju evra. Evropska centralna banka (ECB) se je na negotovost glede prihodnosti Grčije v območju z evrom že odzvala, in sicer z izključitvijo več grških bank iz rednih operacij zagotavljanja likvidnosti. Šlo naj bi za štiri banke, ki jih v ECB niso želeli imenovati, odločitev pa naj bi veljala do izvedbe obljubljenih dokapitalizacij. Poteza pomeni stopnjevanje pritiska na Grčijo, naj se drži dogovorjenega mednarodnega programa finančne pomoči. Namesto na likvidnostna sredstva ECB se bodo morale sedaj štiri grške banke zanašati na nujno li- Atenčan pred zaprto banko kvidnostno pomoč grške centralne banke, ki pa jo mora odobriti ECB. Bonitetna hiša Fitch je sinoči Grčiji ansa znižala kreditno oceno z B- na CCC. Kot razlog za znižanje je navedla politično negotovost in možnost izstopa države iz evroobomočja. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo Grki junija najverjetneje največ glasov namenili levičarski stranki Siri-za, ki nasprotuje strogim varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčija sprejela v zameno za mednarodno finančno pomoč. Vodja Sirize Aleksis Cipras je v sredo Evropsko unijo in nemško kanclerko Angelo Merkel obtožil, da "igrata poker z življenji ljudi v Evropi". Po njegovih besedah se bo "bolezen zategovanja pasu, če uniči Grčijo, razširila po preostali Evropi". Po Ciprasovih besedah banke uživajo velike dobičke na račun ljudi, ne le v Grčiji, ampak tudi v Španiji in Italiji, kjer postaja življenje vse težje, "zato mora vodstvo EU, posebej pa gospa Merkel, nehati igrati poker z življenji ljudi". Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je po drugi strani v sredo opozoril, da bodo Grki na volitvah 17. junija odločali o prihodnosti Grčije v Evropi. Kot je dodal, je Nemčija solidarna z Grki, a hkrati opozoril, da "solidarnost ni enosmerna ulica". (STA) Hollande sebi in ministrom na prvi seji vlade znižal plače PARIZ - Novi francoski predsednik Francois Hollande je včeraj vodil ustanovno sejo socialistične vlade, na kateri je sebi in ministrom za 30 odstotkov znižal plače. Cilj ukrepa je predvsem izpostaviti razliko s predhodnikom Nicolasom Sarkozyjem, katerega plača je od leta 2007 zrasla za 170 odstotkov. Tiskovna predstavnica vlade Najat Vallaud-Belka-cem je po seji sporočila, da je namen znižanja plač "dati zgled", saj si vlada želi rešiti težavno stanje javnih financ. Vodja glavne opozicijske desnosre-dinske stranke Unija za ljudsko gibanje Jean-Francois Cope je znižanje plač v vladi že označil za pretvarjanje. Pri tem je poudaril, da ima socialistični kabinet 34 članov, kar je 14 več kot prva Sarkozyjeva vlada leta 2007. Umrla legenda disco glasbe Donna Summer LOS ANGELES - Po dolgotrajnem boju z rakom je včeraj na Floridi umrla legenda disco glasbe Donna Summer, je sporočila njena družina. Pevka je bila stara 63 let. Na lestvice popularnosti se je uvrstila v 70. letih dvajsetega stoletja s hiti, kot so "Hot Stuff" in "Bad Girls". Njena priljubljenost pa je bila na vrhuncu v 80. letih. Iz tega obdobja je znan predvsem hit "She works hard for the money". (STA) eu - Pred vrhom G8 v ZDA Vodilni evropski voditelji v videokonferenci o krizi v evroobmočju LONDON - Voditelji Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in vodilni predstavniki Evropske unije so včeraj prek videokonference pred skorajšnjih vrhom držav G8 govorili o krizi v evroobmočju. Videokonfe-renco so pripravili kmalu zatem, ko je britanski premier David Cameron, čigar država sicer nima evra, pozval k čimprejšnji ureditvi gospodarskega kaosa in opozoril, da bi lahko enotna valuta propadla. Cameronova tiskovna predstavnica je pojasnila, da so v videokonferenci poleg britanskega premiera sodelovali nemška kanclerka Angela Merkel, novi francoski predsednik Francois Hollande, italijanski premier Mario Monti, predsednik EU Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V Rimu je Montijevo osebje sporočilo, da je bil namen videokonference "pogovori o razmerah pred vrhom G8". Nek neimenovani vir v Bruslju je dejal, da srečanje ni bilo sklicano zaradi dramatičnih razmer v Grčiji. "Videokonferenca je bila sklicana pred dvema tednoma. Nima opravka z Grčijo. Namen je, da se udeleženci poenotijo in spoznajo novega partnerja, gospoda Hollandea," je povedal vir. Po besedah tiskovnega predstavnika Merklove pa so se evropski voditelji zedinili, da sta za izhod iz krize hkrati potrebna javnofinančna stabilnost in gospodarska rast. španija - Ob zaostrovanju dolžniške krize Hudi varčevalni ukrepi v šolstvu in zdravstvu MADRID - Spodnji dom španskega parlamenta je včeraj potrdil varčevalni paket v izobraževalnem in zdravstvenem sistemu, s katerim naj bi privarčevali za okoli 10 milijard evrov. Ukrepe so podprli le poslanci vladajoče Ljudske stranke, opozicijski socialisti pa so jih označili kot napad na socialno državo in jih niso podprli. Od desetmilijardnega paketa bo izobraževalni sistem prizadel trimilijardni rez, za sedem milijard pa bodo zmanjšali zdravstveno blagajno. Poleg tega bodo morali zavarovanci državnega zdravstvenega zavarovanja odslej plačevati del cene zdravil, tudi tistih na recept. Tujci brez dovoljenja za bivanje pa bodo zdravstvenih storitev v Španiji lahko deležni le v nujnih primerih, na primer ob hudih boleznih ali nesrečah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V šolah bodo skrčili število učiteljev in povečali število učencev v razredu. Učitelji bodo morali na teden imeti tudi več ur pouka. Na univerzah bodo uvedli šolnine. Premier Mariano Rajoy (na sliki) je pojasnil, da si Španija v sedanjih kriznih razmerah ne more privoščiti takšnega zdravstva in šolstva, kakršnega ima sedaj. "Preprosto nimamo denarja za to," je dejal. Konservativna vlada načrtuje, da bo s temi ukrepi pomembno zmanjšala kar 27 milijard evrov veli- ko luknjo v državnem proračunu. Gre za del varčevalnih ukrepov, ki jih kombinirajo tudi s povišanjem davkov, s čimer naj bi španska državna blagajna v letu 2013 dosegla mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Lani je bila luknja velika kar 8,5 odstotka BDP. Toda varčevalni ukrepi niso dovolj za pomiritev finančnih trgov, še posebej, ker je državni statistični urad v Španiji potrdil, da se je špansko gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju vrnilo v recesijo. Včeraj je morala zato Španija znova pristati na občutno višje obrestne mere za tri- in štiriletne obveznice. Zvečer jo je doletel nov udarec; bonitetna agencija Moody's je znižala kreditno oceno štirih španskih pokrajin, Katalonije, Murcie, Andaluzije in Ekstra-madure, ker naj ne bi bile sposobne doseči ciljev zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Španija zaenkrat še ohranja oceno A3, čeprav z negativno napovedjo, so po poročanju AFP sporočili iz Moody's. (STA) zda - Danes in jutri v predsedniškem letovišču Camp David Vrh najbolj razvitih držav in Rusije (G8) z evropsko krizo v ozadju posvečen predvsem varnosti hrane WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama bo danes in jutri v predsedniškem letovišču Camp David gostil vrhunsko srečanje voditeljev industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G8). Osrednja tema sestanka voditeljev bo sicer varnost hrane, a pričakovati je, da bo precejšnja pozornost spet na reševanju dolžniških in gospodarskih težav v Evro-pl Prvotno predvideno prizorišče vrhunskega srečanja G8 je bil Chicago, ki bo v nedeljo in ponedeljek gostil vrh zveze Nato, vendar pa je Obama marca vrh G8 preselil stran od protestnikov v odročni Camp David, kjer se bodo lahko voditelji ZDA, Nemčije, Japonske, Velike Britanije, Francije, Kanade, Italije in Rusije pogovarjali v miru. Med njimi sicer ne bo novega (starega) ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je kot opravičilo navedel obveznosti, povezane s sestavljanjem novega kabineta, in v ZDA poslal premierja in donedavnega predsednika Dimitrija Med-vedjeva. Barack Obama ansa Kolegom voditeljem se bo na vrhu predstavil novi francoski predsednik Francois Hollande. Od lanskega vrha v francoskem Deauvilleu je prišlo tudi do spremembe v vrhu italijanske vlade, zato namesto Silvia Berlusconija v Camp David prihaja Mario Monti. Japonsko pa bo zastopal novi predsednik vlade Jošihiko Noda. Dnevni red je obširen, pričakuje pa se, da bo v ozadju ves čas tlelo vprašanje dolžniških težav v območju evra, ki se s propadom pogajanj o novi grški vladi in poglabljanjem gospodarske krize v Španiji spet zaostrujejo. Poslabšanje gospodarskih razmer v območju evra bo vplivalo tudi na preostali svet, tega pa se najbolj boji Obama, ki mora novembra pred volivce, te pa letos najbolj skrbi usoda ameriškega gospodarstva. Obama je po eni strani z zmago Hol-landea v Franciji dobil ideološkega zaveznika, saj oba poleg zategovanja pasu poudarjata tudi potrebo po spodbujanju rasti ter naj bi skupaj z Montijem in britanskim premierom Davidom Camero-nom vsaj neformalno prepričevala nemško kanclerko Angelo Merkel, da nekoliko zrahlja ostro nemško stališče glede potrebe po hitrem uravnoteženju javnih financ. Na dnevnem redu srečanja je sicer tudi uradno vprašanje varnosti hrane oziroma pomoč bogatih pri odpravljanju lakote po svetu, predvsem v Afriki. Obama je v soboto povabil na vrh tudi voditelje Gane, Tanzanije, Etiopije in Benina, že v petek pa bo imel v centru Ronalda Rea-gana v Washingtonu govor v okviru simpozija o globalnem kmetijstvu in varnosti hrane. Številni opazovalci menijo, da bi lahko finančni in gospodarski krizi v prihodnosti zaradi hitre rasti svetovnega prebivalstva in povečevanja srednjega sloja v hitro rastočih državah zaradi vse višjih cen surovin in hrane sledila še prehranska kriza. To je zato ena od prioritet Obamo-ve administracije na področju razvojnega sodelovanja v zadnjih treh letih oziroma od vrha G8 v italijanski iz LAquilli, ko so se voditelji dogovorili, da bodo v treh letih od 2009 za investicije v razvoj kmetijstva namenili 22 milijard dolarjev. Gre za različne oblike pomoči, od vlaganj v razvoj majhnih kmetij do financiranja velikih državnih projektov pod imenom Program globalne varnosti kmetijstva in hrane. Do lani poleti je bilo uresničenih le 25 odstotkov teh obljub. Sicer pa bo na dnevnem redu poleg evropske krize in varnosti hrane še več drugih tem. ZDA bodo pritisnile za povečanje pritiska na režim Bašarja al Asada v Siriji, govora bo o strategiji za pogajanja o iranskem jedrskem programu, ki se začenjajo prihodnji teden v Bagdadu, pričakovati pa je tudi skupni poziv Severni Koreji, naj ne izvede napovedanega jedrskega poskusa. Zunanji ministri G8 so imeli svoje srečanje že 12. aprila, kjer so poleg prej omenjenih obdelovali tudi druge teme, ki bodo na sporedu srečanja šefov držav in vlad. Med njimi je vprašanje odprave sankcij proti Mjanmaru, razvoj dogodkov v zvezi z arabsko pomladjo, vloga žensk pri miru in varnosti, mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Irak, Afganistan, terorizem, organizirani kriminal, piratstvo na morju, podnebne spremembe, človekove pravice, jedrska varnost in globalno zdravje. Udeleženci 38. vrha G8 bodo imeli pred protestniki mir, malce bolj pa so zaskrbljeni v okoliških krajih. Najbližje mestece je Thurmont s 5500 prebivalci, malce bolj oddaljeno pa je mesto Frederick s 65.000 prebivalci. V obeh se pripravljajo na izredne razmere, čeprav večje demonstracije niso napovedane. Robi Poredoš (STA) 1 4 Četrtek, 17. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it doberdob - Skupna redarska služba poostrila kontrole z laserjem »Schumacherjem« letos že deset tisoč evrov glob »Kljub nadzoru na državni cesti št. 55 avtomobilisti še vedno preveč pritiskajo na plin« ■j- SRS Ari- .— ■'.- fMHCT M i . ^ mts-'^ij* Z laserjem pogosto merijo hitrost na državni cesti št. 55 v Jamljah bumbaca gorica - SSk Svetniki niso več pritožniki Občinski svetniki stranke Slovenske skupnosti (SSk) Walter Bandelj, Marilka Koršič in Božidar Tabaj so včeraj podpisali izjavo, s katero odstopajo od pritožbe, ki so jo skupaj z Lovrencem Persoglio in Damijanom Terpinom vložili na deželno upravno sodišče zaradi ukinitve rajonskih svetov v Gorici. Enotno zakonsko besedilo namreč uvršča pritožbe zoper občino med vzroke nekompatibilnosti s funkcijo občinskega svetnika, zato se je trojica morala odreči prizivu, da ne bi tvegala mesta v občinskem svetu. »Na seji deželnega tajništva stranke smo preučili zadevo in ocenili, da je bolje, da se Bandelj, Koršičeva in Tabaj izognejo vsaki težavi in umaknejo podpis s pritožbe,« je povedal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in dodal, da zaradi tega priziv ni pod vprašajem, saj Terpin in Persoglia ostajata pritožnika, njima pa bi se lahko pridružili še drugi. Odstopno izjavo bodo danes poslali sodišču, občini in deželi. Problem voznikov, ki navadne ceste zamenjujejo za dirkaške proge ter s tem ogrožajo sebe in druge, je v Doberdobu zelo občuten. Čeprav so od lanskega leta na občinskem teritoriju poostrili nadzor, pravi doberdobski župan Paolo Vi-zintin, vozniki še vedno radi pritiskajo na plin, kar po njegovem mnenju jasno dokazuje tudi rastoče število glob, ki jih zaradi prekomerne hitrosti in drugih prekrškov izdajajo redarji. »V zadnjih mesecih smo zabeležili znaten porast glob. Samo v prvem štiri-mesečju letošnjega leta je redarska služba naložila nediscipliniranim voznikom za 10.000 evrov denarnih kazni,« je podčrtal župan Vizintin: »Problem je predvsem državna cesta št. 55, ki pelje skozi Jamlje in Dol. Veliko avtomobilov, med katerimi so številni s slovenskimi registrskimi tablicami, po njej drvijo krepko čez dovoljeno hitrost, nekateri tudi prehitevajo, kjer ne bi smeli, in se nevarno ravnajo na križiščih. Njihova neodgovornost ogroža prebivalce naših vasi in tudi druge uporabnike cest, kar je nesprejemljivo.« Po županovih besedah je problem »dirkačev« občuten po celem teritoriju, tudi na pokrajinski cesti skozi Poljane in Doberdob, zlasti pa v Jamljah, kjer nedisciplinirani vozniki najraje pritiskajo na pedal. »Na državni cesti št. 55 bomo skušali zagotoviti še večjo prisotnost redarjev, čeprav do zdaj kontrola ni bistveno zalegla. Lahko pričakujemo, da se bo z izboljšanjem vremenskih razmer in povišanjem temperatur ponovno pojavil problem motoristov, ki tudi vozijo prehitro,« je poudaril Vizintin. Kot smo v preteklosti že poročali, omogoča poostren nadzor nad doberdobskimi cestami predvsem konvencija za skupno redarsko službo, ki jo je občina Doberdob pred nekaj leti podpisala z občinami Škocjan, San Pier, Fo-ljan-Redipulja in Zagraj. Sporazum jim v bistvu omogoča, da si med sabo izposojajo redarje. Večina občin, podpisnic konvencije, razpolaga namreč samo z enim redarjem, za nadzor prometa z uporabo laserja pa je po zakonu predvidena pozornost vsaj dveh redarjev. »Sile javnega reda in družbo ANAS že leta sprašujemo za poostritev kontrol in namestitev videonadzora, do zdaj pa nas žal niso uslišali,« je zaključil župan Paolo Vi-zintin. (Ale) štandrež - Za gradnjo parkirišča ob pokopališču Sporne meritve Domačin prepričan, da si je občina neupravičeno prilastila del njegovega zemljišča Na gradbišče novega parkirišča ob pokopališču v Ulici Tabai v Štandrežu se je včeraj vrnil bager, potem ko je dva tedna samevalo, ker je lastnik tamkajšnjega zemljišča zahteval prekinitev gradbenih del. Domačin je prepričan, da si je goriška občina neupravičeno prilastila del njegovega zemljišča, ker naj bi občinski tehniki za svoje meritve uporabili staro mapo. Na njej po mnenju domačina naj ne bi bila zarisana obnovljena in razširjena Ulica Tabai, zato pa naj bi se tehniki pri merjenju zemljišč posluževali stare mape, na kateri je bila cesta ožja. Domačin je prepričan, da je goriška občina na ta način pridobila kake tri metre na račun njegovega zemljišča. V tehničnem uradu goriške občine po drugi strani trdijo, da so vzeli v poštev mape, ki so bile ažurirane po letu 1986. Takrat so v Štandrežu zgradili železniški podvoz in razširili Ulico Ta-bai, vse nove gradnje pa so bile po navedbah občinskega tehničnega urada vpisane v zemljiško knjigo. Leta 1986 je goriška občina postala lastnica tudi zemljišč ob Ulici Tabai, na katerih sedaj gradi novo parkirišče. Da bi našli dogovor z domačinom, ki je z vložitvijo prijave zahteval prekinitev del, in z drugima dvema lastnikoma tamkajšnjih zemljišč, so se včeraj občinski tehniki odpravili v Štan-drež. Ob prisotnosti lastnikov so še enkrat premerili zemljišča, tako da bo v prihodnjih dneh znano, ali so bile dosedanje meritve točne ali pa ne. Gradnja novega parkirišča v Štan-drežu je vključena v niz gradbenih posegov za ureditev vaškega središča, ki so skupno vredna 650.000 evrov. V ta okvir sodi pridobitev novih parkirnih mest v ulicah Abetti, Trivigiano, Monte festa, Natisone, Tagliamento in Ta-bai, kjer bo gradnja novega parkirišča stala 45.500 evrov. Dela v Ulici Tabai naj bi skupno trajala približno šest mesecev, zaradi že nabrane zamude gre pričakovati, da se bo poseg zaključil sredi jeseni. Novo parkirišče v Štandrežu gradi podjetje B.M.B. Costruzioni di Aleandro Moro & C. iz Codroipa, ki je zmagalo dražbo z 9,9-odstotnim popustom na izklicni ceni. Težave še vedno zaznamujejo tudi drugo javno delo, ki je pravkar v te- gorica Slovenščina »v čakalnici« prevoznega podjetja APT Goriška avtobusna postaja bumbaca ku v Štandrežu - gradnjo krožišča med ulicama Carso in San Michele. V tem primeru so gradbena dela zaustavljena že preko tri mesece zaradi spora med goriško občino in gradbenim podjetjem, ki zahteva dodatno vsoto denarja. Goriški župan Ettore Romoli je že večkrat zagotovil, da naj bi se delavci v kratkem vrnili na gradbišče, njegove -očitno preveč optimistične - napovedi pa doslej še niso bile uresničene. (dr) Bager na gradbišču novega štandreškega parkirišča Pri prevoznem podjetju APT je slovenščina še »v čakalnici«, saj še niso bila uresničena določila o vidni dvojezičnosti, na podlagi katerih naj bi bil slovenskih jezik enakovreden italijanskemu na urnikih, obvestilih in premičnih ekranih avtobusov. Da je bila doslej pri pokrajinskem prevoznem podjetju vidna dvojezičnost dokaj površno uveljavljena, je med ponedeljkovim pokrajinskim svetom opozoril Mario Lavrenčič, pokrajinski svetnik Svobode, ekologije, levice. To vprašanje je Lavren-čič postavil v ospredje pozornosti že januarja leta 2010 na zasedanju paritetnega odbora, katerega je tudi sam član. Takrat mu je predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja APT Paolo Polli odgovoril, da so že pred leti natisnili urnike za goriške mestne proge v italijanščini, slovenščini in angleščini, ki pa jih zdaj ni več na voljo. Polli je pred dvema letoma tudi zagotovil, da bodo v slovenščino prevedli knjižnico z urniki avtobusov, ki vozijo po vsej pokrajini, vendar doslej po ugotovitvah Lavrenčiča tega niso še storili. Zaradi tega se je Lavrenčič pred poldrugim mesecem še enkrat srečal s Pollijem, ki je zagotovil, da bodo zadevo še enkrat preštudirali in našli ustrezno rešitev. »Ker je pokrajinska uprava doslej dokazala veliko zavzetost do jezikovnih vprašanj, predsednika Enrica Gherghetto pozivam, naj tudi sam prispeva k pozitivnemu zaključku zadeve,« je med ponedeljkovim zasedanjem pokrajinskega sveta poudaril Lavrenčič, Gherghetta pa mu je zagotovil, da bo čim prej preveril, kako se zadeva rešuje. Včeraj smo se tudi pri predsedniku Polliju pozanimali, kdaj bo v okviru podjetja APT slovenščina dobila mesto, ki ji pripada na podlagi zaščitnih določil o vidni dvojezičnosti. »Naši uradi so že evidentirali avtobusna postajališča, ki jih bomo opremili z dvojezičnimi napisi, urniki in obvestili. Prevod besedil smo že zaupali zunanji službi, ki bi morala v kratkem zaključiti s svojim delom,« napoveduje Polli in pojasnjuje, da bo slovenščina prisotna v čakalnicah, na urnikih in obvestilih tako v Gorici kot v Sovodnjah, Doberdobu in Šte-verjanu. Slovenskih imen krajev pa zaenkrat ne bo na elektronskih ekranih na sprednji strani avtobusov. »To je odvisno od tehničnih težav. Če imamo premični napis v treh jezikih, je namreč težko berljiv,« pravi Polli, ki pa v svoji razlagi ni povsem prepričljiv. Enostavno bi lahko premični napis nadomestili z nepremičnim, na katerem bi brez nobenih težav sobivala italijansko in slovensko ime nekega kraja. Zaenkrat pa na žalost še ne bo mogoče brati, ali avtobus vozi na progi Gorizia-Gorica - San Flo-riano-Števerjan ali pa na progi Gorizia-Gorica - Doberdo del lago-Doberdob. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17 . maja 2012 1 9 gorica - Do nedelje osmi eStoria s 150 gosti in 70 dogodki Festival poezije, zabave in zlasti lekcij človečnosti Med današnjimi protagonisti Luciano Canfora in Emilio Gentile - Italijani na Krimu zahtevajo status manjšine »Poezija, zabava, lekcije človečnosti.« Tako je festival zgodovine eStoria sinoči opredelil predsednik istoimenskega združenja, Adriano Ossola, ki si je citat izposodil iz knjige »Apologija zgodovine« Marca Blocha. Ob Ossoli je občinstvo v nabito polni dvorani Verdijevega gledališča z odra nagovoril še župan Ettore Romoli, ki je napovedal triletno finančno pomoč festivalu, »ker morajo organizatorji delovati brez skrbi med eno izvedbo in drugo«, medtem ko je pokrajinski odbornik Federico Portelli naznanil, da z letošnjim letom festival uživa tudi finančno podporo pokrajine. Po sinočnjih nagovorih in koncertu za mir v mestnem gledališču ter odprtju razstave o ženskah v prvi svetovni vojni v grajskem naselju se tridnevni maraton na temo prerokov začenja danes. Tudi osmi festival eStoria bo Gorico spremenil v oder, na katerem bodo do nedelje nastopali zgodovinarji, pisatelji, misleci in novinarji; med temi izstopajo Corrado Augias, Emilio Gentile, Luciano Canfora, Furio Colombo, Marcello Veneziani, Paolo Mieli, Moni Ovadia, Margherita Hack, Silvia Ronchey, Sergio Romano, Vittorio Sgarbi in Folco Quilici. S 70 dogodki in 150 gosti bodo organizatorji skušali ponoviti uspeh iz minulih let. Festival je v času postal najpomembnejši krajevni kulturni dogodek, hkrati pa je tudi katalizator turističnega in gospodarskega razvoja, saj daje Gorici veliko vidljivost. Prvi festivalski dan bo tudi najdaljši, saj se bo začel ob 8.45 z zajtrkom z zgodovino (pred kavarno Cicchetteria Ai giardi-ni bo sveže novice komentiral Giorgio Dell'Arti), zaključil pa z »belo nočjo«, ki bo zaobjemala srečanja z gosti, podaljšano odprtje trgovin, zakusko in druge pobude. Nočno dogajanje bo v živo spremljala radijska oddaja »La notte di Radio Uno«. Ob 9. uri se bo v šotoru Apih začelo srečanje »Di spi-rito profetico dotati«, med katerim bodo Chiara Frugoni, Gianluca Potesta in Roberto Rusconi spregovorili o likih Gioacc-hina da Fioreja in Frančiška Asiškega. Ob isti uri se bo v Herodotovem šotoru začel celodnevni posvet o ženskah med prvo svetovno vojno. Temo bo uvedla ameriška zgodovinarka Susan Grayzel, ob 10.30 bo na vrsti srečanje z naslovom »Il fronte interno: operaie, borghesi, contadine« z Gio-vanno Procacci in Deboro Thom, ob 11.45 pa bosta Tammy Proctor in Erwin Schmidl spregovorila o vohunkah in ženskah, ki so se vojne udeležile v prvi liniji. Posvet se bo nadaljeval v šotoru Apih: ob 14.30 bodo Petra Svoljšak, Lorenzo Baratter in Virgilio Ila-ri predavali o vojni in ženskah z vzhodne meje, ki so kljub različnim narodnostim med vojno doživljale podobne težave. O ženskah, ki so bile proti vojni, in drugih, ki so se zanjo zavzemale, bo tekla beseda ob 15.30, ob 16.30 pa bo Raffaella Sgubin iz Pokrajinskih muzejev predavala o vojni in ženski modi. Dopoldne bo v prostorih državne knjižnice srečanje o družbi in politiki na Goriškem med fašizmom (ob 10.30), ki ga bosta vodila Dario Mattiussi in Luciano Pa-tat, v šotoru Apih pa bosta ob 10.30 v središču pozornosti Girolamo Savonarola in Niccolo Machiavelli. Ob 12. uri bodo Giuseppe Parlato, Giovanni Sabbatucci in Marcello Veneziani predavali o pohodu na Adriano Ossola nagovarja publiko v Verdijevem gledališču (levo) ter nastopajoči na sinočnjem koncertu »The Armed Man -A Mass for Peace« Karla Jenkinsa (desno) bumbaca Rim leta 1922, v kompleksu sv. Klare pa bo ob 12. uri okrogla miza o sv. Kolombanu -preroku Evrope. O preroštvu danes bosta ob 15. uri spregovorila Gabriella Caramo-re in Vincenzo Paglia, ob 16.30 pa bo na vrsti srečanje o cesarju Konstantinu. O Rimljanih in vojni se bosta ob 17. uri pogovarjala Gastone Breccia in Michael McNally, Luciano Canfora, Paolo Mieli in Marcello Veneziani pa bodo ob 17.30 v He-rodotovem šotoru predavali na temo »Marx, prerok ali utopist?«. Ob 19. uri bo na istem prizorišču Antonio Gnoli interv-juval Emilia Gentileja, enega izmed najbolj uglednih poznavalcev fašizma in totalitarizmov nasploh. Zanimiva bo tudi vsebina srečanja o italijanski skupnosti, ki živi na ukrajinskem polotoku Krim (ob 19. uri). Okrog 350 potomcev priseljencev iz Apulije, ki so se sre- di 19. stoletja preselili v Kerč, prosi vlado Maria Montija za pomoč pri pridobitvi statusa deportirane etnične manjšine, saj bi jim to omogočilo vrsto olajšav. Srečanje bo vodil namestnik direktorja radijskega dnevnika GR1 Rai Stefano Mensurati. Leta 1942 so namreč ruski vojaki deportirali Italijane v Kazahstan in Uzbekistan, saj so jih imeli za nemške kolaboracioniste; mnogi izmed njih so se vrnili na Krim, izgubili pa so vse svoje imetje. Nocoj bo v Ljudskem vrtu t.i. bela noč. Ob jazz koncertu Sabina Todorova (ob 21. uri) bodo ponudili srečanje o intelektualcih, ki jih je oblast nadzorovala, predstavitev razstave »Il tempo sospeso«, predavanje »Goriško preroštvo« in predavanje o Francu Ba-sagli, »preroku svobode«. (Ale) Skupina članov združenja Prologo, ki je včeraj z umetniško podobo okrasila zid v Ulici Crispi v Gorici, je vzbujala radovednost in zlasti odobravanje mimoidočih. Večini le-teh je bilo nerazumljivo, da jim mestna uprava ni dovolila uresničiti trajne poslikave, a bodo morali po koncu festivala eStoria podobo odstraniti. Njihovo delo, ki so ga navdihnili preroki iz naslova manifestacije, bodo javnosti predstavili drevi ob 20.30 v Apihovem šotoru. števerjan - Strokovni uvod v Likof Za Prevalo evropski denar, za goste festivala avtobus Uvodni posvet bumbaca S strokovnim posvetom o vlogi kmetijstva pri ovrednotenju naravnega okolja in ohranjanjem biodiverzitete ter ob udeležbi predstavnikov oblasti in krajevnih uprav se je včeraj na posestvu baronice Tacco začel letošnji Likof, ki ga prirejajo Vinoteka števerjanski griči ter kulturni društvi Briški grič ter F.B.Sedej v sodelovanju s konzorcijem za bonifikacijo posoške ravnine, občino Števerjan in Univerzo v Trstu. Posebno pozornost so namenili Prevali, nižinskemu območju šte-verjanske občine, za ovrednotenje katerega bi radi našli tudi evropska sredstva. Študijsko srečanje se bo nadaljevalo še danes dopoldne z začetkom ob 10. uri; spregovorili bodo Fabio Taffetani, profesor na oddelku za okolje varstvene vede politehnike iz Mark, senator Flavio Pertoldi in evropski poslanec Milan Zver. Danes bodo stojnice odprli opoldne, ob 18. uri je predviden prihod briških rumenih Vesp, ob 19. uri pa bo na vrsti tematska pokušnja Sivi Pinot: barve, vonji in okusi. Ob 20.30 uri bo degustacija olja iz Brd in s Krasa. Od 11.46 dalje bo tako danes kot jutri iz Gorice vsako uro vozil na Likof avtobus pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Na avtobus bo mogoče počakati na običajnih postajališčih proge št. 9, to se pravi pred pokrajinsko palačo na Korzu Italia oz. v Ulici Santa Chiara. Avtobus se bo zadnjič vrnil iz Števerjana v Gorico ob 22.29. europeana V Bruslju pričevanje prvaškega stoletnika Slavko Zupan iz Prvačine k.m. Na posebnem dogodku v Bruslju so bile 9. maja v okviru srečanja Sveta ministrov predstavljene nekatere najbolj zanimive zgodbe, zbrane na projektu Euro-peana, v katerega je bila vključena tudi Goriška. Med zgodbami je bil predstavljen tudi stoletnik Slavko Zupan iz Prvačine, eden od dveh tisoč ljudi, kolikor se jih je v sodelujočih evropskih državah odločilo prispevati družinske spomine na prvo svetovno vojno. Na dnevih zbiranja družinskih spominov v okviru digitalnega projekta Eu-ropeana so prišle na dan izjemne, še ne-povedane in neznane zgodbe iz resničnega življenja v času prve svetovne vojne, ki so objavljene na svetovnem spletu in se tam še vedno zbirajo. Med zgodbami je pripoved o svetem pismu, ki je vojaku rešilo življenje, neposredno pričevanje slovenskega stoletnika iz Prvačine in razglednica 27-letnega vojaka Adolfa Hitlerja, ki daje vedeti, da je imel bodoči diktator težave z zobmi in s pravilnim zapisovanjem besed. Dneve zbiranja spominov iz prve svetovne vojne so bili ob bližajoči se 100. obletnici vojne organizirani v Nemčiji, Angliji, na Irskem, v Luksemburgu, Sloveniji in na Danskem. Zamisel za dneve zbiranja spominov se je porodila zaradi uspeha, ki ga je leta 2008 doživel arhiv prve svetovne vojne Univerze v Oxfordu. Organizator zbirateljskih dni v Slovenije je Narodna in univerzitetna knjižnica, potekali pa so že v Novi Gorici in v Mariboru, naslednji je na vrsti 23. maja v knjižnici Celje. Doslej se je dnevov zbiranja spominov udeležilo dva tisoč ljudi vseh starosti iz vse Evrope in za spletni arhiv prispevali 45.000 fotografij raznih predmetov. Med zanimivejšimi zgodbami, ki so na ta način prišle na dan, je družinska zgodba, ki jo je povedal Markus Geiler iz Nemčije. Prinesel je fotografije svetega pisma, ki je njegovemu dedu, ki si ga je bil pred spanjem položil pod glavo, rešilo življenje in v katerem je še danes drobec šrapnela granate, ki je med spanjem ubila dedove tovariše. Potem ko je bil zastrupljen s plinom, ustreljen in zajet kot nemški vojni ujetnik, je bilo zadnje, kar je irski vojak Joseph Hea-pes pričakoval, to, da bo našel ljubezen. Njegova sestra je doma na Irskem svoje sodelavke spodbujala, naj možem v ujetni-škem taborišču pišejo, da bi jih razvedrile, in ena od žensk, ki se je odzvala, je bila Mary Fearon, kuharica iz Dundalka. Med zapornikom in kuharico se je začelo redno dopisovanje, dokler se ni vrnil domov na Irsko. Par se je leta 1921 poročil in v zakonu imel štiri otroke. Stoletnik Slavko Zupan iz Slovenije je lahko prispeval kar svoje lastne spomine na vojno. Njegovo navdušenje nad projektom je bilo tolikšno, da je dogodek zbiranja spominov v Novi Gorici obiskal kar dvakrat. S seboj je med drugim prinesel steklenico, v katero je vstavljen bogato okrašen leseni križ. Izdelal ga je ruski vojni ujetnik med ujetništvom v Sloveniji. Križ je v Slavkovi družini že vse od leta 1916. Zupan, ki je med prvo svetovno vojno živel v Ljubljani, je povedal tudi, da se spominja, kako je opazoval vlake, polne vojnih ujetnikov, ki so jih pripeljali s fronte. V Münchnu pa je na dan prišla razglednica, ki jo je Adolf Hitler leta 1916 pisal svojemu tovarišu Karlu Lanzhammer-ju. Pošiljatelj piše o obiskovanju zobozdravnika in o svoji želji, da bi se vrnil na fronto. (km) 16 1 8 Četrtek, 17. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / zdravstvo - Zaradi nizkega števila porodov ji vse bolj preti zaprtje Porodnišnici v Gorici se ne obeta nič dobrega V tržiški porodnišnici okrog 500 porodov letno, v goriški pa komaj 330 Bolnišnica v Tržiču V tekmi za ohranitev porodnišnice, ki je po volitvah v Gorici ponovno postala vroča tema, je tržiška bolnišnica v prednosti pred goriško. Da je Tržič favorit, je razvidno iz podatkov, ki sta jih članom komisije za zdravstvo tržiškega občinskega sveta v torek popoldne orisala direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli in zdravstveni direktor Ful-vio Calucci. Na podlagi projekcij bo v goriškem porodniškem oddelku letos privekalo na svet skupno 324 otrok, v Tržiču pa okrog 500. Pri tem gre omeniti sporazum, sklenjen med državo in deželami, v katerem je bilo določeno, da je za ohranitev porodnišnic treba letno doseči vsaj 500 porodov. Goriški porodnišnici slabo kaže tudi zato, ker bi bilo treba za njeno prilagoditev ministrskim standardom odšteti višjo vsoto kot za bolnišnico San Polo. V goriško porodnišnico naj bi bilo treba vložili 280.000 evrov in devet mesecev del, zaradi katerih bi bila potrebna začasna selitev, za prilagoditev porodnišnice v Tržiču pa bi altran Bolnišnica v Gorici zadostovalo 20.000 evrov in en mesec dela (brez selitve). Prihranek denarja, do katerega bi privedla ukinitev ene izmed dveh porodnišnic, bi omogočil tudi izboljšanje storitev. Pokrajinska porodnišnica bi razpolagala z dežurnim pediatrom, ki bi bil na razpolago 24 ur dnevno, cel dan in celo noč pa bi bila nosečnicam zagotovljena tudi epiduralna porodna analgezija. Z izboljšanjem storitev bi verjetno goriška pokrajinska porodnišnica tudi privabila tiste nosečnice, ki bi se drugače odločile za porod v drugi pokrajini: le-teh je bilo v letu 2011 skupno 201, 150 iz zgornjega in 60 iz spodnjega Posočja. Dokončna odločitev o ukinitvi goriške porodnišnice bi lahko bila znana že prihodnji teden. Generalni zdravstveni direktor Furlanije-Julijske krajine Gianni Cortiula je namreč za sredo, 23. maja, sklical srečanje, ki se ga bosta udeležila direktor goriškega zdravstvenega podjetja Bertoli in njegov kolega iz spodnje Furlanije Paolo Bordon, saj porodnišnica v Latisani prav tako kot go- bumbaca riška ne dosega 500 porodov letno. Pod tem pragom je tudi porodnišnica v Tol-meču, ki pa naj bi zaradi lokacije ne bila pod vprašajem. »Z zanimanjem sem prisluhnila Bertolijevemu in Caluccijevemu poročanju o ustanovitvi enotnega pokrajinskega porodniškega oddelka, ki bi ga v Tržiču opremili z večjo lahkoto, v krajšem času in bistveno nižjimi stroški. Te ocene in predvidevanja o razvoju porodnišnice so za nas dobre novice,« je povedala tržiška županja Silvia Altran, ki je z odobravanjem sprejela tudi Bertolije-vo napoved o ureditvi sobe za okrevanje (v angleščini »recovery room«) v tržiški bolnišnici San Polo. Sobo, ki bo merila 59 kv. metrov, bodo pridobili z reorganizacijo notranjih prostorov. Uresničena naj bi bila v teku šestih mesecev. Za tržiško porodnišnico, kot smo včeraj poročali, navija deželni svetnik Lige Federico Razzini, odločno proti zaprtju goriškega oddelka pa je goriški župan Ettore Romoli, ki je napovedal, da ne namerava vreči puške v koruzo. tržič - Vivacentro Spletna stran, kartica zvestobe in varstvo otrok Izdelali bodo privlačno spletno stran, povezano z vsemi socialnimi omrežji, izdali bodo kartico zvestobe, ki bo zagotavljala popuste, poskrbeli bodo za varstvo otrok, medtem ko bodo mamice nakupovale. Konzorcij Vivancen-tro, ki ga sestavlja 53 trgovin iz Tržiča, je pripravil vrsto pobud za poživitev tržiškega mestnega središča. Ustanovili so ga 11. novembra lanskega leta, pri pripravi svoje razvojne strategije pa so se zgledovali po Genovi, kjer je podoben konzorcij res prispeval k oživitvi mestnih ulic. Konzorcij Vivacentro si je po besedah predsednika trži-ške zveze Ascom Paola Bratine zagotovil že dva deželna finančna prispevka, kar trgovce navdaja z upanjem, da so na pravi poti. Pred koncem meseca bo tako začela delovati nova spletna stran konzorcija Vivacentro, v kratkem pa naj bi začeli izdajati tudi kartice zvestobe, ki bodo zagotavljale popuste pri nakupu raznih artiklov in tudi pri koriščenju nekaterih storitev. Med konci tedna bo zagotovljeno tudi varstvo otrok, za kar so že evidentirali nekdanjo trgovino v Ulici SantAmbrogio. Konzorcij Vivacentro bo s svojo stojnico in informativnim materialom prisoten tudi na vseh večjih javnih prireditvah v Tržiču; tako se bodo njegovi člani udeležili praznika vina, ki bo med 14. in 16. junijem na Trgu Republike. 7. julija bo konzorcij sodeloval pri organizaciji bele noči, nato pa bo med soprireditelji golf turnirja, ki ga bodo odigrali na gradeškem igrišču. Nad ustanovitvijo konzorcija Vivancentro in predvsem nad njegovimi pobudami za oživitev mestnega središča izražajo zadovoljstvo na tržiškem županstvu. Županja Silvia Altran je prepričana, da bo konzorcij dal pomemben doprinos k poživitvi tržiškega mestnega središča. S šparglji nocoj razstava V Štandrežu se začenja Praznik špargljev, ki ga prireja domače prosvetno društvo; v spodnjih prostorih župnijske dvorane bo drevi ob 20.45 odprtje razstave fotografij, ki so jih na temo domačega kraja posneli učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Fran Erjavec. Jutri ob 17. uri bo ex-tem-pore na temo Kmetija in ob 20.30 ples s skupino Hram. V nedeljo bodo ob 19. uri nastopili otroški zbor Štandrež, moški zbor Vogrsko in dramski odsek prosvetnega društva Štandrež s komedijo Čiri-čiri; ob 20. uri bo ples s skupino Souvenir. Praznik se bo nadaljeval v soboto in nedeljo, 26. in 27. maja. Prežihovci v Doberdobu V Doberdob prihajajo danes učenci raznih šol, ki so poimenovane po Prežihovem Vorancu. Ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu skupen praznik Prežihov-cev, jutri pa si bodo otroci in učitelji ogledali Devinski grad, Doberdobsko jezero in center Gradina. Priznanja za zvestobo delu Na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alvia-no v Gorici bo jutri z začetkom ob 10.30 podelitev priznanj Trgovinske zbornice za zvestobo delo. V Solkanu zgorel del strehe V noči iz srede na četrtek je zagorelo v stanovanjski hiši v Solkanu. Do požara je prišlo zaradi pregretega dimnika odprtega kamina v eni izmed stanovanjskih hiš. Nihče od stanovalcev se ni poškodoval. Zgorel je del strehe in ostrešje okoli dimnika. (km) Vipavska dolina v Gradišču Ob veliki nagradi Noe v Gradišču bo danes ob 18. uri predstavitev trijezične monografije o Vipavski dolini, ki jo je izdala Revija Vino. Sledila bo degustacija vipavskih vin in nanoškega sira. Knjiga o nadškofu Zornu V Kulturnem domu v Prvačini bodo drevi ob 20. uri predstavili knjigo o goriškem nadškofu Alojziju Matiji Zornu. Napisal jo je Andrej Vončina, izdala pa Goriška Mohorjeva družba. Lesorezec Marangoni V Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Ca-vour v Tržiču bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Tranquilla Marangonija ob stoletnici rojstva. Marangoni, ki je rojen v kraju Pozzuolo del Friuli, a je bil navezan na Tržič, sodi med najbolj znane italijanske le-sorezce. Maturantska parada V središču Nove Gorice bo danes opoldne maturantska parada, na kateri pričakujejo okrog 450 udeležencev. Kidričeva ulica bo ob tej priložnosti zaprta med 8. in 15. uro. (km) gorica - Za konzorcij Confidi Dve konvenciji ■ v«* • za lažji najem posojil Goriški konzorcij za posojilno jamstvo Confidi, ki podpira majhna in srednja podjetja pri dostopu do kreditov in pri pridobivanju tveganega kapitala po olajšanih pogojih, je podpisal dve novi konvenciji za vzpostavitev novih finančnih posegov, in sicer z bančnima zavodoma Unicredit in Banca di Cividale. Konvencija z banko Unicredit zadeva finančna posega za mikro, mala in srednja podjetja; njihovi lastniki se bodo lahko odločili za dva-najstmesečno sprostitev kreditov oz. za jamstveno posojilo, ki bo trajalo največ 84 mesecev. Posamezno podjetje bo lahko računalo na 50.000 evrov posojila, pri čemer bo konzorcij Confidi zagotovil jamstvo 75 odstotkom zneska. Na podlagi dogovora med konzorcijem Confidi in banko Unicredit bodo podjetja lahko koristila sredstva iz sklada za Gorico, ki je še vedno v veliko pomoč krajevnim gospodarstvenikom. Kot rečeno je konzorcij Confi-di podpisal konvencija tudi z bančnim zavodom Banca di Cividale. Tudi v tem primeru lahko podjetniki izbirajo med sprostitvijo kreditov in jamstvenim posojilom. V primeru sprostitve kreditov se bodo podjetniki po dvanajstih mesecih odločili za podaljšanje obdobja za vrnitev denarja za dodatnih šest mesecev. Na operaciji bo veljala obrestna mera Euribor 3 z dodatkom 2,95 odstotka. Za jamstvena posojila bo veljala obrestna mera Euribor 3 z dodatkom 3,95 odstotka, pri čemer bodo morali podjetniki posojilo odplačati v roku 84 mesecev. Konvencija zapade 31. decembra letošnjega leta, konzorcij Confidi in bančni zavod Banca di Cividale pa sta že napovedala, da sta pripravljena tudi na podaljšanje dogovora, saj naj bi negativni učinki splošne krize zaznamovali goriško gospodarstvo tudi prihodnje leto. gorica - Projekt SEPA Za trajnostni razvoj v industrijskih conah Podjetja potrebujejo mreženje, da preživijo krizo V današnjem obdobju splošne gospodarske krize so v največji nevarnosti mala podjetja, ki sama ne uspejo kljubovati spremembam na mednarodnem tržišču. V tem scenariju je toliko pomembnejša vloga industrijskih in obrtnih con, ki z mreženjem prispevajo k uspešnejšemu poslovanju posameznih podjetij, hkrati pa svoje dejavnosti utemeljujejo na določilih trajnostnega razvoja. Na to temo so včeraj razpravljali na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici, kjer je potekalo zaključno srečanje v okviru projekta SEPA. Njegov pobudnik je bil zavod Informest, ki je k sodelovanju povabil sebi sorodne ustanove iz sedmih držav. Med pripravo projekta so vzeli v pretres delovanje industrijskih in obrtnih con iz sodelujočih držav, v katerih se vlaganje v inovacije veže na skrb za ohranjanje naravnega okolja. Ena izmed tovrstnih obrtnih con se nahaja v kraju Amaro v Karniji, kjer ima svoj sedež več visokotehnoloških podjetij. V Amaru posvečajo veliko pozornost inovacijam in skrbi za naravno okolje, tako da imajo javno razsvetljavo z LED žarnicami in skupno službo za zbiranje posebnih odpadkov. Predsednica zavoda Informest Silvia Acerbi je med včerajšnjim srečanjem poudarila, da mora deželna vlada namenjati posebno pozornost industrijskim in obrtnim conam, kakršna je tista v Amaru, kjer deluje tudi deželna agencija Age-mont. Ravno ta agencija je lahko motor dodatnega razvoja v Karniji, vendar za svoje delovanje potrebuje specifično pozornost in podporo, je prepričana Acerbijeva. gorica - Novi odbor Gianluca Madriz na čelu pokrajinske zveze Confcommercio Gianluca Madriz je novi predsednik pokrajinskega odbora zveze trgovcev Confcommercio. Njegovo imenovanje so soglasno potrdili vsi člani novega upravnega odbora, ki se je včeraj sestal na svojem prvem zasedanju. 44-lenti Madriz je lastnik trgovine z usnjenimi artikli v središču Gorice, v zadnjih letih pa je bil predsednik skupine mladih podjetnikov. Ma-driz bo pri vodenju zveze Confcommercio lahko računal na pomoč treh podpredsednikov; na podpredsedniško mesto so bili namreč imenovani Marco Cedolin, vodja skupine hotelirjev, Pierpaolo Marzini, vodja skupine lekarnarjev in optikov, in Paolo Bratina, predsednik zveze trgovcev Ascom iz Tržiča. Madriz je nasledil Pia Trainija, ki je bil pred kratkim izvoljen za deželnega predsednika zveze Confcommercio. »Zahvaljujem se vsem kolegom, ki so mi zaupali tako odgovorno funkcijo. Pred mano in mojim odborom je zelo težka naloga, saj nas zaradi splošne gospodarske krize čaka trdo delo. V sodelovanju z vsemi člani naše organizacije si bom prizadeval, da bodo trgovci deležni maksimalne pozornosti in podpore,« pravi Madriz in napoveduje, da bo za doseganje zastavljenih ciljev zelo pomembno tudi sodelovanje vseh krajevnih uprav. Po njegovih besedah je treba na goriško pokrajino gledati čim bolj celovito, tudi zaradi tega pa so trije podpredsedniki izraz različnih okolij. Madriz pravi, da si bo moral zaupanje ostalih trgovcev šele zaslužiti, zato pa zagotavlja, da bo v opravljanje svoje nove predsedniške funkcije vložil svoje najboljše energije. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17 . maja 2012 1 9 gorica - Stekle priprave na poletno središče v Dijaškem domu Letos bo morje zabave Prvi del programa bo potekal od 11. junija do 20. julija, drugi del pa od 20. avgusta do 7. septembra V goriškem Dijaškem domu Simon Gregorčič se že pripravljajo na poletno središče, ki bo začelo delovati takoj po zaključku šolskega leta in bo gostovalo otroke od 4. do 12. leta starosti. Po lanski pozitivni izkušnji bo tudi letošnji center deloval pod geslom Morje zabave in s podnaslovom Mavrični svet. Prvi del programa bo trajal pet tednov (od 11. junija do 20. julija). Po krajšem premoru se bo drugi del središča pričel 20. avgusta in zaključil 7. septembra, ko se bodo šolska vrata ponovno odprla. Večji del dejavnosti bo namenjen predvsem izletom na morje v Sesljan, plavanju v no-vogoriškem bazenu ter osvežitvi v bazenu na dvorišču Dijaškega doma. Udeležencem bo ostalo še časa za zanimive ekskurzije, izlete in sprehode v naravi po goriški in tržaški okolici, kjer bodo spoznali lepote in posebnosti naših krajev ter bližnjo Slovenijo. Program predvideva tudi že tradicionalna srečanja s sovrstniki iz drugih slovenskih in italijanskih poletnih središč. Zjutraj se bodo vrata Dijaškega doma odprla ob 7.45. Po začetnem jutranjem zboru otroci se bodo lahko sprostili in zaplesali ob ritmu poletne glasbe. Posvetili se bodo lahko številnim delavnicam - ustvarjalni, likovni, plesni, glasbeni, slaščičarski - za različne starostne skupine. Ustvarjali bodo originalne izdelke z najrazličnejšimi tehnikami in materiali. Popoldne pa bo še časa za počitek in osvežitev do zaprtja ob 16. uri. Tudi v letošnjem drugem delu centra (od 20. avgusta do 7. septembra) bodo potekale intenzivna tečaja nemščine in angleščine ter priprava na novo šolsko leto za nižješolce in osnovnošolce. S pomočjo strokovnjakov in vzgojiteljev bodo utrjevali in izpopolnjevali učno snov. Lansko dogajanje v poletnem središču Dijaškega doma iz Gorice foto r.m. Vzporedno s poletnim središčem bo delovala športna šola, ki jo bo že deveto leto zapored vodil izkušeni in priljubljeni vzgojitelj Robert Makuc. Namenjena je učencem od 11. do 14. leta starosti, potekala bo pet tednov, od 11. junija do 20. julija. Udeleženci se bodo lahko preizkušali v različnih športnih panogah, med katerimi so kajak, rafting, beach volley, tenis, namizni tenis, hokej, lokostrelstvo, rokomet in atletika. Vpisovanje v poletno središče poteka od ponedeljka do petka, od 13. do 18. ure na tajništvu Dijaškega doma v Ulici Montesanto (tel. 0481-533495). Starši lahko vpišejo otroke za celo obdobje ali samo za nekaj tednov in izberejo med sledečimi urniki: od 7.45 do 13. ure z malico in brez kosila ali do 16. ure z malico in kosilom. Ob zadostnem številu vpisanih bo zagotovljen prevoz iz Romjana. zalošče - Do nedelje Vinarji z Vinske poti po spodnji Vipavski odpirajo svoje kleti Danes se začenja tridnevna prireditev Dan odprtih kleti, ki jo zapored organizirajo vinarji na Vinski cesti spodnje Vipavske doline. Letos bo vrata odprlo devet kleti v Zaloščah, Dornberku, Potoku in Branici. Pobudo za odprtje kleti so pred sedmimi leti dali vinarji iz Zalošč, združeni v zavod Komuni. Letošnje dogajanje se začenja danes ob 20. uri z razstavo o prvi svetovni vojni, predvsem pa o soški fronti, ki jo bo društvo Soška fronta postavilo v vinski kleti Dornberg v Zaloščah. Jutri pa se bodo v avtokampu Saksida v Zaloščah ob 15. uri zbrali ljubitelji narave. Zavod Rdeči Apolon pripravlja naravoslovne delavnice in sprehod do Bajerja. Bajer je slepi rokav reke Vipave, ki so ga domačini uredili pod strokovnim vodstvom in s pomočjo evropskih sredstev in tam označili učno pot. Sledil bo glasbeni večer na kmetiji Lisjak, na katerem bodo nastopili člani vokalne skupine Dornberški fantje in mladi pevci, člani mladinskega zbora Šempeter - Vrtojba. V nedeljo se bo dogajanje začelo s tradicionalnim pohodom med vinogradi, ki bo letos nekoliko daljši. Udeleženci pohoda se bodo ob 10. uri zbrali v avtokampu Saksida, kjer bodo nazdravili in se nato podali na dobre tri ure dolg pohod med vinogradi, sadovnjaki in oljčniki. Prispevek za udeležbo na pohodu znaša pet evrov. Tako kot vsako leto je v ceno všteta tudi malica pod stoletnim hrastom. Vrata kleti pa se bodo odprla v nedeljo ob 14 uri. Pot bo obiskovalce vodila od Zalošč, kjer bodo kleti odprli Riko-tova kmetija, Vina Dornberg, Vina Saksida, kmetija Lisjak in vina Lisjak 1956, do Dornberka, kjer bodo lahko obiskali kmetijo Tratnik in Pavlica, v Potok na kmetijo Slavček ter v Bra-nico, kjer bodo klet odprli pri Jejčičevih. Z nakupom kozarca, za katerega bodo obiskovalci odšteli 10 evrov, bodo lahko ves popoldan uživali v pokušanju vipavskih vin. V nedeljo bo na kmetiji Lisjak 1956 na ogled tudi razstava likovnih del, nastalih na likovni delavnici teden prej. Dan odprtih kleti bo namreč drugo leto zapored obogatila likovna delavnica, ki jo v Zaloščah pripravljajo skupaj s Frankom in Ingrid Černe iz galerije Černe v Novi Gorici. Na letošnji likovni delavnici je sodelovalo 20 ustvarjalcev z Goriške, s Krasa, iz Brd, z Obale in tudi iz Italije. Prodajna razstava bo na ogled v kleti Lisjak 1956 v Zaloščah. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. -A Gledališče Koncerti fl Razstave V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) bo danes, 18. maja, ob 21. uri odprtje razstave Micheleja Spanghera z naslovom »Replay«; na ogled bo do 7. junija od ponedeljka do petka 9.0017.00. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču bo danes, 18. maja, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »1912-2012 Tranquillo Ma-rangoni« ob stoletnici rojstva umetnika; na ogled bo do 5. avgusta od srede do petka 16.00-19.00 ob sobotah in nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU bo danes, 18. maja, ob 18.30 odprtje razstave Luciana Martinisa, Giovannija Pacorja in Enza Valentinuza; na ogled bo do 8. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00. Čestitke FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v fur-lanščini) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigeminus, na odru Mara in Bruno Bergamasco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Ko-migo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 19. maja, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«. V soboto, 26. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Draga ZORA! Danes praznuješ v Doberdobu 20. rojstni dan. Vse najboljše ti iz srca želiva mama in tata. U Kino GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 22. maja, ob 20. uri bo nastopila dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha z zborovodkinjo Matejo Černic; vstop prost. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »II pescatore di sogni«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Tut-ti i nostri desideri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Marigold Hotel«; 22.10 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La fredda luce del giorno«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »American pie: ancora insieme«; 22.15 »Chronicle«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il pescatore di sogni«. S Izleti SPDG prireja v sodelovanju z goriško sekcijo CAI kolesarski izlet na Trstelj v soboto, 19. maja, z zbirališčem ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, obvezna čelada, tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. KROŽEK KRUT vabi ob sodelovanju študijskega krožka Beseda slovenske Istre na srečanje v obliki enodnevnega izleta z naslovom »V spoznavanju slo- venske Istre« v petek 1. junija; informacije po tel. 040-360072 (vsak dan) ali 0481-530927 (torek in četrtek od 9. do 12. ure). Vpisovanje do vključno petka 25. maja. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Društvo bo poskrbelo za avtobusni prevoz; avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). 51 Šolske vesti ŠPORTNA ŠOLA ZA UČENCE IN UČENKE OD 11. DO 14. LETA V DIJAŠKEM DOMU v Gorici: tenis, morje, kajakaštvo, ples, veslanje, hokej, adrenalinski parki in celodnevni izleti... predvsem pa veliko zabave in druženja! Od 11.6. do 20.7. (7 tedenskih izmen). Prijave in informacije do zasedbe mest po tel. 0481-533495 ali na info@dijaskidom.it. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). MLADINSKI DOM sprejema vpise na »Poletnosti 2012« in predvpise k po-šolskemu pouku 2012-13 do 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s pred-vpisom otrok k pošolskemu pouku pravico do 50% popusta pri letni vpisnini ter posebne ugodnosti pri vseh dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); informacije na sedežu Mladinskega doma v Ulici Don Bosco 60 v Gorici (tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040 in 334-1243766). 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru Intercampusa bo od torka, 17. ju- lija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema prispevke v spomin na Silvana Kerševa-na na tekočem računu bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C). USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 19. maja, ženski mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v So-vodnjah. 0 Prireditve KRAJEVNA SKUPNOST PRVAČINA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Andreja Vončine »Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn« danes, 18. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Prvači-ni. O delu bosta govorila avtor in zgodovinar Renato Podbersič. Sodeluje pevski zbor Prvačina. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres danes, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F.Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). V OKVIRU PRIREDITVE »GOAL A GRAPPOLI« bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri v občinski dvorani na Trgu 24. maja v Krminu predstavitev knjige o življenju Bruna Pizzula z naslovom »Una voce Nazionale« Francesca Pire in Mattea Femie. Prisotna bosta avtorja in Bruno Pizzul. V ŠMARJAH NA VIPAVSKEM (občina Ajdovščina) bo v soboto, 19. maja, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del 2. ekstempora in v nedeljo, 20. maja, ob 8. uri start pohoda »Čez Školj in Tibot« v Šmarjah pred gasilskim domom. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige »99 meštirjev - 100 mižerij« Darinke Sirk v torek, 22. maja, ob 20. uri v gradu Krom-berk. Z avtorico se bo pogovarjala et-nologinja Katja Kogej. KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI prireja v torek, 22. maja, predstavitev zadnje pesniške zbirke Elene Cerkve-nič »sapor di.vini«. O knjigi bosta spregovorila novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk ter avtorica. Pobuda bo potekala v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici, Travnik 25, s pričet-kom ob 10.30. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Giorgio Moimas (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giansandro De Giusti na pokopališču; 11.50, Cesare Blaseotto iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče. DANES V ROMANSU: 14.30, Donato (Danilo) Romano (s pokopališča v Versi) v cerkvi in na pokopališču. 18 Četrtek, 17. maja 2012 APrimorski r dnevnik LIPPI ŽE NA KITAJSKEM PEKING - »Tukaj je navdušenje za nogomet izjemno, s svojimi sodelavci pa prinašam italijansko profesionalnost, kar je zame še dodatna odgovornost,« je na predstavitvi po podpisu povedal novi trener kitajskega moštva Guangzhou Evergrande Marcello Lippi. Ni potrdil pisanja kitahjskih medijev, da bo zaslužil vsako leto več kot 10 milijonov evrov, dejal je le, da je s pogodbo zelo zadovoljen. Najboljši igralec kluba je Argentinec Dario Conca, sanje kluba pa so Didier Drogba. Guangzhou je med finalisti azijske lige prvakov. REMIJI SO ZDAJ STALNICA MOSKVA - Na dvoboju za naslov šahovskega svetovnega prvaka v Moskvi sta se Indijec Viswanathan Anand in Izraelec Boris Gelfand znova razšla z delitvijo točk. Peta partija se je končala po 27 potezah v 90 minutah, izid je zdaj 2,5:2,5. Dvoboj se bo s šesto partijo nadaljeval danes. Šahista bosta za naslov prvaka igrala 12 partij, v primeru neodločenega izida pa bodo sledile parti-pa še po hitropoteznem tempu. je po pospešenem, nato Prvenstvo se bo končalo najkasneje 30. maja. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it SLOVAKI IZLOČILI KANADČANE -iS"' ¡f M >' ■ j i HELSINKI - Slovaška hokejska reprezentanca je v četrtfinalu SP elitne skupine s 4:3 (2:1, 02, 2:0) izločila Kanado, preobrat pa ji je uspel v zadnji tretjini. Ostali četrtfinalni izidi: Rusija - Norveška 5:2 (2:1, 0:1, 3:0), Finska . ZDA 3:2 (0:0, 1:1, 2:1), Švedska - Češka večerna tekma. nogomet - Ob zaključku EP U17 je Ljubljano obiskal Michel Platini Stojkovic me je nekoč osmešil Monsieur Platini! Je težje biti predsednik UEFA ali je bilo huje na igriščih? »Vse je odvisno od let, od starosti. Kot predsednika me vsaj ne biksajo po nogah!« V sredo popoldan je Michel Platini, ki ga v Italiji poznamo kot legendarno desetico Juventusa, oplazil Ljubljano. V sklopu EP za naraščajnike bi moral na Kongresnem trgu obiskati nogometni kamp, v prestolnici pa je cel dan deževalo in mogočno kolono prestižnih limuzin so preusmerili naravnost pred magistrat. Skupina japonskih turistov z značilnimi pokrivali »a' la ca-limero«, je radovedno opazovala kdo bo izstopil iz vodilne, a Platinija ni poznala in radovednost je ostala nepote-šena. Velikega Francoza so pričakali kot za časa ilirskih provinc. Župan Zoran Jankovic mu je izrekel prvo dobrodošlico. Prisotni so bili drugi mestni veljaki, koprski župan Popovič, predsednik NZS Čeferin in delegacija UEFA. Sprejem pri županu je bil najprej klepet. »Bili ste moj najljubši nogometaš«, je povedal Jankovic. Se še spomnite kakega igralca iz naše skupne države? »Pa še kako!« je odvrnil Platini. »Džajica na primer. Spomnim se, da me je nekoč na igrišču prav osmešil Stojkovic. Številni Jugoslovani so igrali v Franciji.« Sprejem ni imel pretežkega formalnega naboja. Vsekakor je »Zoki« izrekel željo, da bi Platini kandidiral in osvojil predsedniški stolček pri svetovni zvezi. »To se bo še videlo«, je diplomatsko pripomnil Platini. »Za sedaj sem tu, da pohvalim Slovenijo za odlično organizacijo mladinskega prvenstva. V bodoče bomo možnost še razširili. V Sloveniji sem drugič kot predsednik. Poznam Maribor. Dejstvo, da se pri vas mudim malo, dokazuje, da vaša zveza nima problemov. No, vsaj takih ne, ki bi terjali kako očiščevanje.« Kam pa torej večkrat potujete? Jasnega odgovora ni bilo pričakovati. Stvar bi lahko prestopila meje diplomacije. »Obiski niso tako odmevni kot je današnji v Ljubljani. Več se včasih dogaja ob mizah in manj ob igriščih. Na vašem stadionu še nisem bil, povedali pa so mi, da je čudovit.« O igranem nogometu! Velik del ljubiteljev se ogreva za ligo prvakov starega kova. Brez igranja v skupinah, ki vedno izluščijo ene in iste ekipe. »Aha! Tako, kjer bi finski prvak lahko v prvem kolu izločil italijanskega! Bilo bi zanimivo. Ne vem pa, kako bi reagirali pokrovitelji. Bilo bi nekaj tekem z velikim emotivnim nabojem. ustrezno pa bi naraslo število slabših. V neki fazi mora priti do preverjanja prave moči. In liga prvakov je odraz kakovosti.« Srečanje na magistratu je bilo vljudnostnega značaja. Sprejem je potekal v angleškem jeziku. »V spominsko knjigo pa sem se vpisal po francosko«, je poudaril Platini. »Je suis français!« Župan Jankovic je Platinija povabil v »najlepše mesto na svetu« za katerokoli drugo priložnost. »Za prvenstvu v šahu, na primer«. »Ne. Šah ni za nogometaše! Šah igrajo ljudje, ki so 'clever',« je odvrnil Platini. Michel Platini se je na ljubljanskem magistratu podpisal v spominsko knjigo kržman Predvidena ni bila nobena tiskovna konferenca. Do Platinija pa ni bilo težko priti, ker ga ne obdajajo varnostniki. Platini - v Sloveniji kot igralec dejansko neznan subjekt - pa je le bil izziv. Za nežni spol v ekipi gostitelja. Ob koncu polurnega postanka so se vse ženske, vrhunsko na-štimane, posamično postavile ob zvezdnika za spominsko sliko. Karavana vozil je že čakala in nato po Ci-ril-Metodovem trgu odpeljala proti Stožicam. Do začetnega žvižga ni manjkala niti ura. Naslednji dan je bil Platini že v Muenchnu za žensko prvenstvo Evrope. Čaka ga nato EP na Poljskem in v Ukrajini, kjer se bo moral vsekakor soočati s spletkami politike. Bruno Križman Stoner napovedal slovo po koncu sezone LE MANS - Svetovni motociklistični prvak Casey Stoner je pred nedeljsko dirko za VN Francije v Le Mansu presenetljivo napovedal konec kariere po koncu letošnje sezone. »Temu športu sem posvetil veliko let svojega življenja. A motociklizem se je v zadnjem času spremenil in v dirkanju ne uživam več tako kot nekoč. Tudi zaradi tega sem sklenil, da je bolje, da preneham,« je dejal 27-letni dirkač, ki je bil leta 2007 svetovni prvak z Ducatijem, lani pa s Hondo. REJA ODHAJA - Ločniški trener Edi Reja se vse bolj oddaljuje od Lazia. V pogovoru za spletno stran cittaceleste.it je bil zelo kritičen do vseh. »Rim je v vseh pogledih negativno mesto. Vsi pri Laziu, jaz, predsednik Lotito in igralci, smo deležni samih kritik,« je dejal in napovedal, da odhaja. V minuli sezoni si je sicer premislil že dvakrat... KOŠARKA - Četrtfinale končnice A1-lige, 1. tekma: Siena - Varese 92:57, Sassari - Bologna 81:72. Danes Cantu - Pesaro (Tv Raisport 1) in Milano - Ve-nezia. KOŠARKA - Finale za slovenski naslov, 1. tekma: Krka - Union Olimpija 65:76 (igra se na tri zmage) kolesarstvo - Giro Rodriguez • v ■ • pričakuje težke etape LA SPEZIA - Danski kolesar Lars Yt-ting Bak (Lotto) je zmagovalec 12. etape dirke po Italiji. Dobil jo je z enajstimi sekundami naskoka pred Francozom Ca-sarjem. Kolesarja sta bila del sedemčlanske skupine ubežnikov, ki je glavnina do cilja ni uspela ujeti. Na koncu jih je bilo v ospredju devet, medtem ko so ostali zaostali že več kot tri minute in pol. V skupnem seštevku se je prva deseterica predvsem po Casarjevi zaslugi nekoliko premešala, a skupno vodstvo je tokrat še ostalo v rokah in nogah Španca Rodrigueza. Slednji čaka predvsem gorske etape, ki se začnejo jutri. «Sem v formi in za mano je zelo močna ekipa. Dokazati želim, da sem sposoben zmagati tritedensko dirko,» je ob tem dejal Španec. Skupno zmago mu bosta po njegovem mnenju med drugimi skušala odvzeti vsaj dva Italijana: lanski zmagovalec Michele Scarponi in dvakratni zmagovalec italijanski pentlje Ivan Basso. Edini slovenski predstavnik Gregor Gazvoda se je v skupnem seštevku s 141. mesta povzpel na 123. Današnja 13. etapa bo kolesarje preko 121 kilometrov vodila od Savone do Cervere. Skupno: 1. Rodriguez (Špa/Katjuša) 51.19:08; 2. Hesjedal (Kan/Garmin) + 0:17; 3. Casar (Fra/FDj) 0:26; 4. Tiralon-go(Ita/Astana) 0:32; 5. Santaromita (Ita/BMC) 0:49; 6. Kreuziger (Češ/Astana) 0:52; 7. Intxausti(Špa/Movistar) 0:52; 8. Basso (Ita/Liquigas) 0:57; 9. Caruso (Ita/Li-quigas-Cannondale) 1:02; 10. Cataldo (Ita/Omega Pharma-Quickstep) 1:03 ...; 123. Gazvoda (Slo/AG2R) + 1.13:18. TENIS - Številka 1 svetovnega tenisa Belorusinja Viktorija Azarenka je deset dni pred začetkom drugega letošnjega turnirja za veliki slam, odprtega prvenstva Francije, zaradi poškodbe rame odpovedala nastop v Rimu. V sredo je še gladko odpravila Izraelko Shahar Peer (6:1, 6:2), včeraj pa predala dvoboj 3. kroga proti Slovakinji Dominik Cibulkovi. ljubljana - Z ministrico Ljudmilo Novak o težnjah zamejskega športa »10 odstotkov za šport« ZSŠDI in SŠZ spomnila ministrico na svojo skupno zahtevo - 22. in 23. junija tradicionalno športno srečanje v Novem mestu LJUBLJANA - Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu R Slovenije Ljudmila Novak je v Ljubljani sprejela predstavnike zamejskega športa v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki so obenem tudi člani Komisije za zamejski šport (KZŠ) pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez, ki jo vodi Sonja Poljšak. Osrednja tema razgovora je bil položaj in perspektive slovenskega športa v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter delovanje komisije OKS, ki -skupno z občinsko Agencijo za šport - pripravlja medtem že 36. Srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic 22. in 23. junija v Novem mestu. Posveta z ministrico so se udeležili predsednik in podpredsednik ZSŠDI Jure Kufersin in Ivan Peterlin, poslujoči tajnik Slovenske športne zveze (SŠZ) v Celovcu Ivan Lukan, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem (ZSM) Jože Hirnok in predsednica Komisije za zamejski šport (KZŠ) pri OKS-ZŠZ Sonja Poljšak. Prisoten je bil tudi član KZŠ Rudi Merljak, vodja oddelka na Uradu za Slovence v zamejstvu. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak v krogu predstavnikov zamejskega športa oz. članov KZŠ, ki jo vodi predsednica Sonja Poljšak lukan Predstavniki vseh treh zamejskih organizacij so uvodoma seznanili ministrico z organiziranostjo in delovanjem slovenskih športnih struktur v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem. Poleg razvoja športa in športnih uspehov zamejskih športnikov in športnic so vsi izpostavili izredno pomembno vlogo krovnih zvez in po- sameznih športnih društev za ohranitev in krepitev slovenske narodne identitete in slovenskega jezika v zamejstvu - za-čensi pri mladini! Kufersin in Peterlin sta nagovorila tudi napeto finančno situacijo ter potrebe slovenskih športnih struktur v Italiji. Menila sta, da ZSŠDI in športna društva pomembno prispevajo k ohra- nitvi in krepitvi slovenščine in s tem tudi slovenske narodne identitete v zamejstvu. Kufersin je s tem v zvezi spomnil na skupno resolucijo ZSŠDI in SŠZ slovenski vladi, v kateri obe krovni zamejski športni zvezi zahtevata, da bi šport bil deležen vsaj 10 odstotkov vseh proračunskih sredstev, ki jih R Slovenija namenja svojim manjšinam v sosednjih državah. Za SŠZ je Ivan Lukan ministrico še posebej seznanil s pripravami udeležbo nogometne reprezentance koroških Slovencev na evropskem nogometnem prvenstvu narodnih skupnosti 17. do 24. junija letos v Nemčiji oz. pri lužiških Srbih. Reprezentanco bo vodil predsednik SŠZ Marijan Velik, koroški Slovenci pa bodo edina manjšina iz Avstrije in tudi Slovenije, ki bo nastopila na prvenstvu. Predsednica KZŠ Sonja Poljšak je ministrico Novakovo podrobneje seznanila z delom komisije, ki vključuje tudi Slovence na Hrvaškem. Urad za Slovence pa bo tudi letos finančno podprl tradicionalno športno srečanje mladih zamejcev v Novem mestu, je sogovornikom zagotovila ministrica Novak. (I.L.) ŠPORT / odbojka - Damir Kosmina je bil v Veroni tudi letos edini Tržačan v A1-ligi »Da se vidi, ali sem res napredoval, moram igrati« Kot prost igralec išče klub v A2-ligi - Zdaj ima 100 kg - Trenira s Slogo Tabor Damir Kosmina v Veorni: 75-krat na igrišču, 11 točk in skoraj deset kg mišične mase več Edini tržaški odbojkar v A1-ligi je bil tudi letos Damir Kosmina, ki je drugo sezono zapored nosil dres Verone. Zaradi poškodbe je na začetku sezone nekaj tednov miroval, nato pa je bil trenerju Brunu Bagnoliju vedno na razpolago. Letos je v primerjavi z lani vstopil na igrišče 35-krat več (75), zbral pa je enako število točk kot lani (11). Verona je svoje prvenstvo začela zelo prepričljivo in bila tudi 7. na skupni razvrstitvi, nato pa jo je niz porazov usidral na 11. mesto. »Do februarja je bilo dobro, saj smo zmagovali, nato je nastopila kriza in smo izgubili vrsto tekem. Pričakoval sem, da bo trener Bagnoli (Bruno, op.a.) takrat, med krizo, dal več priložnosti tudi ostalim igralcem, ne mislim samo nase, saj smo dokazovali na treningih, da bi lahko igrali.« Trener pa vas ni izkoristil. Tako. Z njim smo se tudi pogovorili. Tudi standardni igralci so mu predlagali, naj jih v primeru, ko bi igrali neprepričljivo, zamenja. Trener pa je vztrajal pri svojih odločitvah, češ da v standardno šesterko zaupa. Dosegli pa ste prvenstveni cilj ... Obstanek, odigrali pa smo tudi kako prepričljivo tekmo (premagali so tudi Cuneo, proti Macerati pa izgubili v prvem delu s 3:2). Povprečno koliko si igral? Vstopil sem skoraj v vsakem nizu predvsem zato, da bi zamenjal podajalca Meonija na bloku in tam tudi dosegel nekaj točk. Nekajkrat, štiri ali petkrat, pa sem igral tudi v napadu, kjer sem prav tako dosegel nekaj točk, nasploh pa sem dobro opravil svojo nalogo (vedno je bil več kot 50 %, op.a.). Verona je po dobrem začetku zašla v krizo, zakaj pa? Ne bi vedel. Mogoče je nastopilo nekaj utrujenosti, najbrž pa smo se po prepričljivih začetnih nastopih preveč sprostili. Pri Veroni je igral tudi Slovenec Gasparini. Ali ste se kaj družila? Na gostovanjih sva vedno spala skupaj v sobi. Dobro sva se razumela, je simpatičen. Od katerega soigralca ste se največ naučili? Mislim prav od njega: Gasparini je zelo skromen in se na treningih vedno trudi. On ni kot drugi korektorji, ki so višji in fizično močnejši. Pri Veroni in v A1-ligi si letos zaključil drugo sezono. Si v primerjavi z lani veliko napredoval? Mislim, da sem. Napredoval sem predvsem v moči, kjer sem bil vedno šibek. Zdaj tehtam 101 kilogram, v prejšnjih sezonah pa sem nihal med 92 in 93 kilogrami. Mišično maso pa sem pridobil predvsem v fitnesu. Ali sem res napredoval, pa moram dokazati na igrišču ... Kako to misliš? Upam, da bom naslednje leto lahko igral v A2-ligi, kjer bi imel več možnosti igranja in prav tam bi lahko dokazal, da sem res napredoval. V Veroni gotovo ne boš ostal? Pogodbe nimam več in zdaj sem prost igralec. V Veroni bi mogoče ostal, ko bi zamenjali trenerja. Lani sva se bolje ujela: zdi se mi, da je bil dober strateg pri zmagah, ko smo zašli v krizo pa ni bil dober psiholog. Kaj pa druga ekipa v A1-ligi? Ne bi vedel. Ne ve se, kako bo, če v A1-ligi ne bo nazadovanj. Kako pa je bilo nasploh v klubu? Lepo, bili smo povezana skupina. Vsi smo govorili italijansko, kar pa je bilo lani manj pogosto, saj so ekipo sestavljali večinoma tujci. Kaj pa organizacija kluba? Ni optimalna, letos niso bili stalno prisotni. Pri Slogi je najbrž boljše. Kje pa si živel? V bloku, kakih 10 kilometrov stran od centra mesta, proti Jesolu. S petimi igralci sem tam živel v stanovanju. S čim pa si se ukvarjal v prostem času? V jutranjih urah, ko nismo trenirali, smo igralci izmenično sodelovali s šolami. Tam smo predavali o svojih izkušnjah, odgovarjali na vprašanja dijakov in potem vodili športno uro odbojke. Po koncu sezone pa še vedno treniraš ... Tako. Že teden po koncu treniranja v Veroni sem se pridružil igralcem Sloge Tabor, s katerimi lahko pilim kon-dicijo tudi v fitnessu. Kako je v Repnu? Lepo je, vzdušje po obstanku v ligi je zelo dobro. Ali si opazil pri igralcih tudi napredek? Seveda. Kdo je največ napredoval? Ambrož (Peterlin, op.a.) se je prelevil v kakovostno krilo in je zdaj popoln v vseh elementih, Cettolo je tudi dober v napadu. Glede na to, da so zaključili uspešno prvenstvo, so prav gotovo napredovali tudi ostali. Ali si razmišljal, da bi se jim naslednje leto pridružil? Ne še. Če bom imel še priložnost za igranje v višji ligi, bi se v njej še rad preizkusil. Mogoče se jim boš podružil čez nekaj sezon? Ko se bom približal domu in bom v redni službi, bi se rad vrnil, saj se z njimi dobro ujamem. (V.S.) motociklizem Kosmač v Brnu že napredoval V Brnu je bila konec tedna druga dirka za motociklistično prvenstvo Alpe Adria. V razredu 125 sport production je nastopila tudi trojica tržaških mo-tociklistov z dolinskega konca. Med njimi se je s 3. mestom najbolje odrezal lanski prvak tega razreda Stefano Schillani, Danilo Di Giorgio je odstopil zaradi mehanske okvare, ko je bil peti, veteran Andrej Kosmač, ki se je na stezo vrnil po 19 letih, pa je med osemnajstimi tekmovalci pristal na 6. mestu. Zmagal je Hrvat Ranko Novosel. »Zaradi vremena smo imeli kar nekaj težav že na treningih. Kvalifikacije so bile »mokre«, doživel sem tudi padec, k sreči pri nižji hitrosti, na splošno pa je napredek viden. Proga v Brnu, kjer potekata tudi preizkušnji za svetovno prvenstvo superbike in MotoGP, je izjemno zahtevna in primerna le za pogumne dirkače. Že 3. junija na Madžarskem in predvsem 15. na Grobniku pričakujem še boljše uvrstitve,« je nastop na Slovaškem opisal Kosmač. Petek, 18. maja 2012 odbojka Konec še za tri naše ekipe Jutri se bo letošnja sezona zaključila še za tri naše deželne ligaše, Zalet C, Slogo in Val. Na počitnice pa bosta morala še počakati Soča, ki jo čaka play-out, in Zalet D, katerega prvenstvo se bo zaključilo 2. junija. Zalet C proti vodilnemu Odbojkarice Zaleta C bodo letošnjo sezono sklenile pred domačim občinstvom. V Repnu bodo gostile tržaški S. Andrea, ki po zmagi prejšnjega tedna proti Libertasu vodi v skupini za obstanek ženske C-ligi. Maverjeve varovanke so nasprotnice letos že dvakrat premagale, izgubile pa so le na prvem dvoboju konec oktobra. Lepo bi bilo, da bi naše odbojkarice, ki so v zadnjih tednih popustile, z uspehom zaključile letošnje prvenstvo. Šesti ali sedmi? Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje se bo še četrtič letos pomerila s tržaškim Cusom. Obe ekipi si bosta morali obstanek priboriti v play-outu, jutrišnje srečanje pa bo odločalo o tem, kdo bo imel na dodatnih tekmah na papirju slabšega nasprotnika (tretjeuvrščeno ekipo v D-ligi namesto drugouvrščene). Zmaga je vsekakor v dometu Sočanov, ki so Cus premagali tudi v zadnjem dvoboju, na katerem so bili še posebno okrnjeni. Val bo sezono sklenil v Štandrežu Val Imsa Glass Global System bo v zadnjem krogu igral v Štandrežu, kjer bo gostil Mortegliano. Srečanje je s tekmovalnega vidika brez pravega pomena, favoriti pa so vsekakor valovci, čeprav so prejšnjič slavili Furlani. Slogaši edini v gosteh Edini naš deželni ligaš, ki se bo jutri odpravil na gostovanje, je Sloga, ki se bo v Reani poslovila od C-lige. Peterlinovi varovanci, ki so že pred časom matematično izpadli, so v drugi fazi s pomlajeno postavo zbrali le točko. Jutri pa bodo skušali na čim boljši način zaključiti letošnje prvenstvo, v katerem so vsekakor nabrali veliko izkušenj. Odslej ne smejo več izgubiti niti točke Zalet D bo jutri gostil mlade odboj-karice Codroipa, ki lahko igrajo povsem sproščeno, saj letos ne morejo izpasti, ker v D-ligi nastopajo na povabilo deželne odbojkarske zveze Fipav (prejele so wildcard). Nasprotno pa mora naša ekipa nujno gladko zmagati, če noče zapraviti še zadnjih možnosti v boju za obstanek. Ber-lotove varovanke bodo morale igrati bolj agresivno in konstantno kot na zadnjih tekmah, ko so večkrat pobudo prepustile nasprotnicam. Bolj učinkovito pa bodo morale tudi napadati. (T.G.) Bibione izločen Nasprotnik SlogeTabor Bibione, 3. na lestvici skupine C B2-lige po rednem delu, je v 1. krogu končnice izpadel iz boja za napredovanje. S 3:0 ga je dvakrat gladko premagal Sassuolo. DP under 18 v Trstu Trst bo od 6. do 9. junija gostil državni odbojkarski finale mladincev. Udeležilo se ga bo 16 najboljših ekip v Italiji. □ Obvestila AŠD POLET - košarkarska sekcija bi rada obnovila žensko ekipo, zato vabi deklice letnikov 2000, 2001, in 2002, ki bi se rade preizkusile v novi športni panogi, na srečanje, ki bo v petek 1. junija 2012 ob 18.30 uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije: tel. št. 3357047612 (Mira) AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. maja. Pohitite! Informacije na tel. št. 335-5476663 (Vanja). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. BASKETBREGKAMP 2012. V dolinskem športnem centru bo od 11. do 15. junija košarkarski kamp, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. SPDTobvešča, da je avtobusni izlet v Senovo na Bohorju napovedan za nedeljo, 20. maja, prenešen na drug datum. jadranje - Svetovno prvenstvo v Barceloni Boljše, a le za mesto Na svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Barceloni so se včeraj nadaljevali boji v zlati skupini, kjer se za končno uvrstitev bori 32 posadk. Potem ko sta na vrhu skupne razvrstitve vodstvo utrdila Avstralca Belcher/Page, je na dnu lestvice zlate skupine prišlo do manjših sprememb. Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta napredovala za mesto in sta po včerajšnjih dveh plovih v zlati skupini 26. (zaključila sta jih na 28. in 20. mestu). Prave reakcije sicer ni bilo, prikazala pa sta vsaj željo po njej: »Bila sva bolj zagrizena kot dan prej, vendar kaj več bi težje dosegla. Sva kar utrujena,« je priznal kramr Simon Sivitz Košuta in še potrdil trenerjeve besede, da so bili včeraj starti boljši, zadovoljen pa je bil predvsem v jadranju z vetrom v krmo v drugi regati, ko sta iz ozadja napredovala do 20. mesta. Drugi željen cilj - končno 20. mesto - se pred predzadnjim dnevom regat nekoliko oddaljuje, vse pa je še možno: »Se ne bomo predali,« je poudaril tudi trener Matjaž Antonaz, ki pa se zaveda, da se cilj počasi izmika: »Če ni 100 % pripravljenosti, dosežeš to, kar pač mo- Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta na svetovnem prvenstvu v Barceloni reš. Vsekakor pa fanta konstantno napredujeta, spet sta v svetovni konkurenci stopila stopničko više. Ostale posadke so tudi deset let starejše, za sabo imajo zato že veliko takih prvenstev in tudi njihovo telo je na tak tip napora že pripravljeno, Simon in Jaš pa sta še mlada. Taka je realnost. Če želim biti iskren, biti v olimpijskem letu v najboljši tretjini posadk je zelo lepa realnost. Za kaj več pa po treba še trenirati, to je daljši proces.« Sivitz Košuta in Farneti sta tudi včeraj obdržala primat med italijanskimi posadkami, saj sta Desiderato/Pitanti zdrknila na 31. mesto. Gresta v London! Želje so se naposled uresničile. Čupina jadralca bosta od 25. maja do 3. julija trenirala in tekmovala na olimpijskem prizorišču Weymouth kot sparring partnerja Giulie Conti in Gio-vanne Micol. Tam se bosta udeležila tudi predolimpijske regate Skandia Sail For Gold Regatta. 20 Petek, 18. maja 2012 SPORT košarka - Polfinale državne divizije C v nedeljo ob 18.00 na Opčinah Jadran z obrambo proti ustvarjalni Venezii Izkušena beneška ekipa že 12 krogov nepremagana - Borut Ban na parketu državno prvenstvo under 15 - Meddeželna faza Breg zamudil priložnost V Ravenni so košarkarji dolinskega društva izgubili proti nasprotniku, ki ni bil nepremagljiv Že res, da se je s porazom v zadnjem krogu rednega dela Jadran Qubik izognil Gemini Venezia, vendar se neugodnega tekmeca nikakor še ni otresel. Po zmagi v četrtfinalu bo v nadaljnjih bojih play-offa vstopnico za finale meril moč z beneško ekipo, ki je že 12 krogov (vključno s četrtfinalnima zmagama proti Pordenonu) neprema-gana. Venezia združuje izkušene igralce, ki so nastopali tudi v višjih ligah in večkrat okusili že vzdušje play-offa. S psihičnega vidika so torej v prednosti, trdi trener Vatovec, ki meni, da bo na polfinalnih tekmah odločilni dejavnik prav karakter. »Venezia združuje kakovostno in popolno ekipo, taktično so dobro pripravljeni in predvajajo raznolik napad. Odločilna za zmago bo torej naša obramba: pozorno in natančno bomo morali zaustaviti njihov napad. Ob tem pa bo treba zadeti odprte mete,« je napovedal Vatovec in priklical v spomin zadnjo tekmo, ko so v končnici zastali ravno zaradi nepremišljenih odločitev v napadu. V nedeljo (začetek ob 18.00 na Opčinah) bo trener Vatovec računal na vse igralce, tudi na Boruta Bana, čeprav še ni popolnoma okreval. »Želja je velika in želimo igrati maksimalno, računamo pa na pomoč navijačev. Naredili bomo vse za zmago,« je še zaključil Vatovec. Pri nasprotnikih izstopa organizator gre, 41-letni Tržačan Federico Franceschini (41 let), šuter Cossa igra tudi pod košem, Sartor je bil eden izmed ključev zmage proti Pordenonu (v četrtfinalu), ekipo dopolnjuje še branilec Zatto, vsestranski igralec Gasparello, ki ga odlikuje tudi dober prodor, center Blaskovič, ki so mu ja-dranovci na tekmah dopustili preveč prostora, s koši za tri točke pa znata presnetiti tudi mlada Donadon (1992) in Vianello (1995). (V.S.) ©Gremo navijat! Druga polfinalna tekma bo v četrtek, 24. maja v Benetkah. Jadran bo organiziral avtobusni prevoz: prijave bodo zbirali na prvi tekmi, v nedeljo, 20. maja, na blagajni v openski Polisportivi, in po telefonu (3343241205) do nedelje, 20. maja ob 20.00. Cena je 10 evrov, urnik odhoda in prihoda pa bodo še sporočili. prej do novice www.primorski.eu] ©Zdaj igra na bobne na igrišču Spomini na Benetke in izkupiček Jadrana z Venezio so vsekakor pozitivni: v sezoni 2008/09 so si jadra-novci v play-outu proti beneški ekipi po samih dveh tekmah priigrali obstanek v državni ligi. Ekipo, ki jo je vodil sežanski trener Boban Popovič, so sestavljali tudi Franco, Slavec, Marusič in Malalan, ki še igrajo, nosilec igre Borut Ban pa je bil takrat še navijač. Na gostovanju v Benetkah, kamor so se navijači odpraviti z avtobusom, je od prve do zadnje minute srečanje spodbujal igralce z bobni. Anguillara - Breg 73:60 (17:13, 32:29, 56:50) Breg: Crismani 13 (3:4, 5:9, 0:3), Gelleni 8 (2:4, 3:7, -), Zobec 4 (2:4, 1:3, -) Bole, Vascotto, Norbedo 13 (1:1, 6:11, -), Bazzarini 11 (3:5, 4:6, 0:3), Fonda 5 (-, 1:1; 1:1), Giacomi-ni 6 (2:2, 2:6, -). Trener Borut Sila. Mladi košarkarji Brega se iz Ra-venne, kjer so odigrali kvalifikacijsko tekmo meddeželne faze kakovostnega državnega prvenstva under 15, vrnili žal praznih rok. Poraz je še toliko bolj pekoč, če vemo, da nasprotnik iz Lacija ni bil nepremagljiv. Igralci Brega so tekmo začeli zelo slabo, privoščili so si preveč napak v napadu.Anguillara je povedla za deset točk, toda v nadaljevanju so si le opomogli in v 15. minuti ujeli in tudi prehitlei nasprotnika, največ za štirti točke. Naslendjioh deset minut sta se ekipi izmenjvalai v vodstvu, nato pa je Breg popusitl na celi črti. Anguillara si je nabrala 20 točk prednosti, ki jo je Breg zmanjšal le v zadnjih minutah, ko pa je bilo že vse odločeno. »Zmagala je ekipa, ki je pokazala več želje in je igrala bolj skupinsko. To je bila tekma, ki bi jo bili morali osvojiti, zato je razočaranje veliko,« je tekmo ocenil spremljevalec Robert Jakomin. Breg se je na meddeželno fazo uvrstil kot tretjeuvrščeni z deželne faze. Iz nje je včeraj izpadel tudi dru-gouvrščeni Pordenone. košarka AcegasAps začenja danes pot v finalu AcegasAps bo drevi ob 20.30 v tržaški športni palači odigral prvo tekmo finala za napredovanje v Legadue. Serija je na 3 dobljene tekme: druga bo spet v Trstu pojutrišnjem, naslednji dve v Ferentinu prihodnjo sredo in prihodnji petek, eventualna peta tekma pa prihodnjo nedeljo v Trstu. Ekipa iz Lacija je bila v jugozahodni skupini po rednem delu druga za Nea-pljem, nato v četrtfinalu odpravila Latino z 2:1, v polfinalu pa presenetila in z 2:0 premagala glavnega favorita za napredovanje Omegno. Gre torej za zelo nevarnega nasprotnika, ki računa na vrsto dobrih košarkerjev: argentinsko nizko krilo Carrizo Cordova (198 cm), ki je bil pred leti na tem, da pride v Trst, beka Marcante (196 cm), organizator igre Guarino (182 cm) in temnopolto krilo Ihedioha (196 cm), ki je sicer rojen v Italiji. Na tekmi rednega dela je zagrešil nešportno osebno napako in so ga zato razjarjeni navijači ozmerjali tudi z rasističnimi gesli, zato je bilo društvo kaznovano. Zelo temperamenten je tudi trener Gramenzi, zato je zelo pomembno, da tako publika kot igralci ne izgubijo živcev, če bo prišlo do kakih provokacij. Doslej je Dalmassono-va ekipa igrala zelo zrelo in je tačas v zelo dobri formi. Poleg običajne dobre obrambe so vsi igralci zdaj zelo razpoloženi tudi v napadu, kar so dokazali tudi na zadnji tekmi v Recanatiju, ki so jo zmagali z visoko prednostjo. (Marko Oblak) Častno slovo Miljčank Košarkarice miljskega kluba Petrol Lavori, kot smo na kratko že poročali včeraj, so po porazu na 2. tekmi polfinala končnice ženske A2-lige izločene iz boja za napredovanje. Ker je bil nasprotnik zelo močen, se od prvenstva poslavljajo zelo častno. tesno so namreč izgubile proti tehnično boljšemu nasprotniku, ki pa so s emu upirale z velikim srcem Petrol Lavori Muggia - Vassalli 2G Vi-garano 50:52 (15:15, 23:28, 39:44) Petrol Lavori Muggia: Meola 1, Borroni 8, S.Cergol 4, Cumbat 4, Primossi 7, J.Cergol 12, Filippas n.e., Palliotto 6, Moratto, Gabrovšek 8. All. Jogan. deželna c-liga Taktika Bora in Brega je začrtana Trenerja Bora Radenske in Brega imata pred drugim polfi-nalnim srečanjem deželne C-lige že jasno začrtane načrte. Pri Bregu, ki je v sredo (pre)gladko premagal San Daniele, bo na jutrišnjem gostovanju (ob 20.45) glavno orožje koncentracija: »Obdržati bomo morali koncentracijo. V Dolini smo jih dobesedno pojedli, uspešno zaustavili njihove najboljše igralce, vendar v povratnem srečanju prav gotovo ne bo lahko,« je pojasnil trener Brega Tomo Krašovec, ki bo jutri lahko računal tudi na Giaco-mija in Sašo Ferfoglio, čeprav igrata še z bolečinami, spočit pa je tudi Samec, ki je v sredo odigral le osem minut, saj ima še težave s tetivo. Bor Radenska pa bo popravni izpit proti Arditi imel na domačem igrišču (začetek ob 19.30), zmagovita taktika pa je jasna: »Treba bo doseči koš. V sredo smo bili popolnoma neraz-položeni. Pač, črn dan,« je priznal Popovič, ki pa je bil z obrambno igro dokaj zadovoljen. Pri Boru Radenski bodo v popolni postavi. Na Stadionu 1. maja bosta sodila Sacilotto in Me-neguzzii iz Pordenona, v San Da-nieleju pa Pellicani in Morassut-ti iz Gorice. Če bo Breg še drugič uspešen, se bo neposredno uvrstil v finale, Bor Radenska pa bi z zmago izsilil tretjo tekmo (23. 5. ob 20.30 v Gorici). atletika - Fabio Ruzzier na svetovnem pokalu v hitri hoji v ruskem Saransku Po mestu z ministrovo limuzino Tekme na 50 km ni dokončal v maksimalno dovoljenem času, v spominu pa mu bo vseeno ostala kot najlepša doslej Lonjerski atlet Fabio Ruzzier je v ruskem Sa-ransku, prestolnici Republike Mordavije, petič v karieri nastopil na svetovnem pokalu v hitri hoji. O tem, da mu na 50-kilometrskem maratonu ni uspelo priti na cilj v maksimalno dovoljenem času, smo na kratko že poročali. Ob vrnitvi v domači Lonjer je Fabio pojasnil, zakaj ni dosegel svojega cilja, postregel pa nam je tudi z mnogimi zanimivostmi iz zakulisja tekme in petdnevnega bivanja v Rusiji. »Že dan pred tekmo sem posumil, da bom težko dosegel svoj cilj, to je priti do konca tekme v maksimalno dovoljenem času. V Saransku je bilo zelo vroče. Pred jutranjim startom je bilo že 28 stopinj, na cilju pa 34, to so razmere, ki mi niso ustrezale. Sicer pa je več kot trideset tekmovalcev odstopilo pred mano, mnoge sem med tekmo tudi prehitel,« je povedal Fabio. To pa še ni bilo vse: »Klasična proga v Saransku velja za eno najlepših na svetu. Na njej hitrohodci dosegajo rekorde. Da bi privabili čim več gledalcev, pa so letos organizirali tekmo na glavni mestni ulici, ki pa ni bila ravninska. V bistvu smo vsak krog en kilometer hodili navzgor, en kilometer pa navzdol, hojo v reber pa nam je otežil nasprotni veter, ki je bil moteč tudi, ko smo hodili navzdol, torej nas je oviral ves čas,« je težke razmere na tekmi opisal 59-letni Lonjerc. Mejni čas izmerijo sodniki pri 48. kilometru, to je krog pred koncem, ko zamudnike tudi izločijo iz tekme. »Dosegel sem čas 4 ure 38 minut 23 sekund, to je dobre tri minute več kot bi moral, a bil sem kar 14 minut hitrejši kot pred dvema letoma na svetovnem pokalu v Mehiki, je povedal Ruzzier. Kljub temu mu bo tekma v Rusiji ostala v spominu kot najlepša na tej ravni. »Za ljudi v Saransku je hitra hoja kot nogomet za Italijane. Od tu so doma vsi najboljši hitrohodci iz časov Sovjetske zveze in Rusije. Ob progi se je že pred startom zbralo ogromno ljudi. Drugje običajno tekmo na 50 km začenjamo brez gledalcev, kvečjemu se jih nabere proti koncu preizkušnje. V Saransku so bili tudi glasni. Ves čas so nas spodbujali, mene še posebej. Skandirali so ime Fabio in spraševal sem se, kako vedo za moje ime, ko pa je na majici pisalo le Ruzzier. Po tekmi sem izvedel, da me je špiker večkrat omenil kot najstarejšega tekmovalca v zgodovini svetovnega pokala, zato sem se gledalcem očitno prikupil,« je bil zadovoljen Ruzzier, ki je bil po tekmi deležen še ene pohvale. Namenil mu jo je češki sodnik Lapka, šef sodnikov na olimpijskih igrah v Pekingu, ki mu je čestital za odlično tehniko hoje. Da je šlo za tekmo najvišje ravni, pove tudi podatek, da je zmagal Rus Sergej Kirdjapkin, ki je aktualni svetovni prvak. Morda najbolj zabavno pa je bilo to: organizator je vsaki državi dodelil stevardeso, ki je atlete spremljala vseh pet dni bivanja v Saransku. Ruzzierja je, kot edinega tekmovalca Slovenije, prišla na letališče iskat Marjana. Vendar ni bila sama: spremljal jo je oče, minister za pravosodje Republike Mordavije. »Zato sem se po Saransku peljal z ministrovo limuzino s šoferjem, drugi pa so v vrsti čakali na avtobus,« je svoj privili-giran status opisal Ruzzier, ki je s pomembneži preživel tudi večer na uradnem banketu po tekmi. Med drugim se je tam fotografiral tudi s slovitim skakalcem s palico Sergejem Bubko (na sliki). Za nastop na svetovnem pokalu je Ruzzier vsakič dosegel potrebno normo, toda na 50-kilometr-ski razdalji je tekmo pravočasno dokončal samo leta 2002 v Turinu, v Čeboksariju je bil diskvalificiran, v Mehiki in prejšnjo nedeljo pa ni bil dovolj hiter. Fabio je tudi na pragu 60. leta. Ali to pomeni, da je bil to njegov zadnji nastop na tej ravni? »Ne vem, v Saransku so na slovesnem sprejemu po tekmi delili letake za naslednjo tekmo čez dve leti na Kitajskem. Dal sem ga v žep....« A. Koren / Petek, 18. maja 2012 ŠPORT Št. 20 (221) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: kiop@primorski.eu matej klemen in mateja bizjak petit v veliki britaniji oz. v franciji promovirata slovensko kulturo Evropski Slovenci Slovenci se v Trstu marsikdaj pritožujemo zaradi pomanjkanja komunikacije med nami in Italijani. Pritožujemo se, da ima večinski narod premalo posluha do nas, premalo ga zanimajo naša kultura in naši običaji. Marsikdaj obžalujemo preskromno obiskanost naših prireditev s strani neslovenske publike. Že vrsto let skušamo aktivno promovirati naš narod in naš jezik preko kulturnih in športnih pobud v širšem okolju, še zlasti v tržaškem mestnem središču. Naša pesimistična in nekoliko črna vodilna misel je: smo manjšina majhnega naroda, omejeno delujemo na robu sveta in se težko promoviramo in pokažemo zunanji publiki. Ta teden želimo posredovati vsem, ki živijo v tem prepričanju, portreta dveh Slovencev, ki sta iz Slovenije odpotovala, da bi svojo kulturo, jezik in književnost pro-movirala široko po Evropi. Prepričati vas hočemo, da s kančkom odprtosti in dobre volje lahko cela Evropa spozna in se navduši nad slovenščino, nad slovensko poezijo in nad slovenskim svetom! Matej Klemen je prijazen lektor slovenskega jezika na Oddelku za rusistiko in slovanske jezike Univerze v Nottinghamu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz slovenščine in iz primerjalne književnosti, slovenščino je začel učiti že med časom študija. Takrat je postal tudi sodelavec Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, kasneje je dve leti poučeval na gimnaziji v Celovcu, nato pa na Centru za slovenščino sodeloval pri projektu za migrantske otroke. Od vedno si je želel nabirati izkušnje v tujini, še najraje v Veliki Britaniji. Ko se je sprostilo lektorsko mesto na univerzi v Not-tinghamu, ki je edina univerza v Združenem kraljestvu, na kateri je možno študirati slovenščino, je takoj oddal prijavo na razpis in bil izbran ... Matej, kako je strukturirano tvoje delo? Moje delo je zelo pestro. Primarna naloga je poučevanje. Tu poučujem slovenščino na različnih stopnjah. Naslednje leto pa bom vodil tudi modul Uvod v Slovenijo, njen jezik in kulturo, ki ga izvajajo vsako drugo leto in ga bom kot edinega predaval v angleščini. Kakšen pa je status slovenščine na Univerzi v Nottinghamu? Na tukajšnji univerzi ima poučevanje slovenščine že več kot tridesetletno tradicijo in se naravno vklaplja v ponudbo oddelka, saj je študentom na razpolago tudi študij ruskega, hrvaškega in srbskega jezika. Za slovenščino se večinoma odločajo študentje, ki se že učijo enega slovanskega jezika. Iz slovenščine se sicer ne da diplomirati samostojno, lahko pa predstavlja del študentove diplome. Kaj pa poleg pedagoškega dela? Veliko je drugih dejavnosti, kot so filmski večeri in druge pobude. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo npr. organizirali filmski večer in si ogledali film Osebna prtljaga Janeza Lapajneta. Zanimivo se mi zdi, da ste v Nottinghamu gostili Nejca Gazvodo, ki ga Slovenci v Italiji še nismo poslušali. Nejc Gazvoda nas je obiskal marca. Priredili smo literarno prevajalski večer z njim in s prevajal- ko njegovih kratkih zgodb in našo nekdanjo študentko Olivio Hellewell. Dogodek je bil zelo odmeven, obiskalo ga je čez 40 ljudi. Prav toliko se jih je naslednjega dne udeležilo tudi projekcije njegovega filma Izlet. Ob priložnosti smo s študenti oblikovali tudi prevajalsko delavnico, v okviru katere smo prevedli tri njegove kratke zgodbe in jih tudi izdali v knjižici. Veliko obiskovalcev je Gazvodo poslušalo tudi v Londonu na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije, ki deluje v sklopu University College London. Tu je med publiko sedelo tudi nekaj Slovencev iz Londona in Oxforda. Po projekciji je prisotne slovenska ambasada pogostila z Laškim pivom in s slovenskim vinom. Je v Angliji veliko Slovencev? V Nottinghamu na univerzi smo trenutno trije: jaz in dva študenta, ki opravljata magistrski študij. V Oxfordu je slovenskih študentov nekje čez dvajset, nekaj jih je tudi v Cambridgeu, v Londonu pa jih je prav tako lepo število. Kako sprejemajo Angleži slovensko kulturo? V Londonu je ponudba dogodkov ogromna, dogaja se res veliko, kljub vsemu je pa bil obisk Gaz-vode zelo dobro obiskan, kar je zelo pozitivno. Veliko je bilo sicer tudi Slovencev - zdomcev, ki so film gotovo doživeli drugače kot angleška publika, kar se je videlo v živahni diskusiji po filmu. Katera pa sta mera prepoznavnosti in zanimanja za slovensko kulturo v Angliji? Prepoznavnost slovenske kulture in zanimanje zanjo sta dobra. K temu so veliko pripomogli že lektorji, ki so tu delali pred mano in ki so priredili že veliko kulturnih dogodkov. Lektorji se trudimo za promocijo slovenske kulture v najširšem smislu. Zanimivo se mi sicer zdi, da Angleži poznajo Slovenijo po nogometnih klubih. Vsaj taka je njihova prva reakcija. Marsikdo ve, da ima Maribor svoj nogometni klub, ki pa na evropski ravni ni prav dober. Kakšno je torej poslanstvo slovenskih lektorjev? Lektorji so kulturni promoterji ne le jezika, ampak tudi slovenske kulture. Poučevanje je naša primarna naloga, komplementarna naloga pa je tudi kulturna promocija. V navalu kulturne ponudbe moramo lektorji enostavno migati in skušati postaviti Slovenijo, njen jezik in njeno kulturo v ospredje. Kakšni so načrti za naslednje akademsko leto? Najprej bodo na vrsti Svetovni dnevi, ki jih vsako leto koordinirajo na programu Slovenščina na tujih univerzah, ki sodi v dejavnosti Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki deluje v sklopu Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za projekt, ki doseže precejšnjo medijsko odmevnost. Letos bo na vrsti slovenski dokumentarni filmi. S študenti ravno zdaj prevajamo podnapise za dokumentarec o življenju Jurija Gu-štinčiča. Kaj pa drugi projekti? Nadaljevati želim s prevajalsko delavnico, ob tem pa bi rad povabil na gostovanje profesorja s področja prevajalstva. Leta 2013 bo potekala 50. obletnica pobratenja med Ljubljano in Notting-hamom, s tem v zvezi bi skušal promovirati Ljubljano. Z javno agencijo za knjigo in s Študentsko založbo se dogovarjam tudi za gostovanje Gorana Vojnoviča, ki bi lahko bil zanimiv glede na to, da v svojih delih obravnava teme, ki zadevajo širši balkanski prostor, ki ga raziskujejo tudi kolegi na našem oddelku. Niti Gorana Vojnoviča nismo še gostili v sklopu kake slovenske pobude v Trstu. V Franciji, 140 kilometrov severovzhodno od Pariza, v francoski regiji Šampanja-Ardeni v neposredni bližini Reimsa leži mesto Tinqueux, ki šteje približno 10.000 prebivalcev. Kot enota Evropske zveze hiš poezije MAIPO deluje tu Hiša poezije (Maison de la Poésie de Tinqueux), v sklopu katere so februarja lani odprli poseben oddelek te hiše: Hišo slovenske poezije v Franciji (L'Antenne de la Poésie Slovène). O ustanovi smo se pogovorili z njeno ravnateljico. Mateja Bizjak Petit se je rodila v Sloveniji, kjer je tudi študirala dramaturgijo na ljubljanski AGRFT. Veliko časa je posvetila tudi svojemu navdušenju nad lutkami. Piše poezijo. Poročila se je v Franciji, kjer trenutno živi. Sama je vložila veliko napora v projekt Hiše slovenske poezije. Poklicali smo jo tik pred odprtjem razstave Tac Tic francoske ilu-stratorke Clémence Pollet. Zakaj ste se odločili ustanoviti Hišo slovenske poezije v Tinqueuxu? Naš namen je bil oblikovati platformo oz. bazo, ki bi služila za promocijo slovenske poezije, književnosti in kulture ter bi delovala kot referenčna točka za vse, ki jih Slovenija in njena kultura zanimata. Katero je poslanstvo Hiše slovenske poezije v Tinqueuxu? Sami skrbimo za gostovanja slovenskih pesnikov v Reimsu, v Parizu in v drugih krajih. Gre za prostor srečanj, branj, gostovanj in predstavitev slovenskih avtorjev francoskemu občinstvu. Z druge strani je naša naloga tudi promocija francoske književnosti, še zlasti poezije, v Sloveniji. Trudimo se izpostavljati vez med eno in drugo kulturo. Katere dejavnosti ste priredili v prvem letu delovanja? Priredili smo kar nekaj srečanj, veliko je bilo delavnic za otroke. Trenutno poteka v sklopu Hiše slovenske poezije v Tinqueu-xu tudi razred slovenščine za začetnike. Obiskovalcem hiše poezije je na voljo tudi knjižnica, katere fond sestavlja slovenska poezija v izvirniku in prevodu. Ob tem pa skrbimo za organizacijo Festivala Fragment. Gre za enotedenski prevajalski festival, kjer se bodo srečali prevajalci iz Slovenije in iz pariškega Inalco - Francoski državni inštitut za vzhodne jezike in civilizacije. Uspeh našega dela se kaže tudi v tem, da je letos mesto Tinqueux, po zaslugah nase Hiše poezije in njene slovenske podružnice dobilo naziv Mesto poezije (Ville en Poésie). Katere pesnike ste gostili? Lani spomladi nas je obiskalo sedem slovenskih pesnikov, in sicer: Ivo Svetina, Meta Kušar, Tone Škrjanec, Barbara Pogačnik, Boris A. Novak, Ivan Dobnik in Brane Mozetič. Decembra lani pa nas je obiskala tudi Taja Kramberger. Čez mesec dni pa bodo svoje pesmi prebirali Aleš Šteger, Katja Perat in Miha Pintarič. V obratni smeri, iz Francije v Slovenijo pa se bova na Dnevih poezije in vina, ki bodo potekali na Ptuju, predstavila s pomembnim francoskim pesnikom in urednikom Andréjem Velterjem. Kot bova meseca junija v Mariboru, Ljubljani in Kopru brali s Fabienne Swiatly. Je med obiskovalci pobud tudi kaj Slovencev? Obišče nas veliko Slovencev iz Pariza, še zlasti iz tamkajšnjega Društva Slovencev. Veliko se jih pripelje tudi iz severa Francije. Katere slovenske avtorje poznajo Francozi? Francozi prebirajo Jančarja, Pahorja in Brino Svit. Na področju poezije pa blesti Šalamun. Od odprtja hiše pa je zanimanje za slovensko književnost izjemno naraslo, o Sloveniji in njeni kulturi se v tem okolju govori veliko več. mu m ■ ' ' C* i. ji É Utff Si Petek, 18. maja 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA . 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Do sobote bo nad Italijo prisoten anticiklonski greben. Od nedelje dalje pa bodo začeli dotekati postopoma vedno bolj vlažni in nestabilni jugozahodni tokovi. Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka od severa nekoliko toplejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33 Dolžina dneva 16.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 19.21 A BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težave, le najbolj občutljivi bodo občasno imeli manjše vremensko pogojene težave. Njihovo spanje v noči bo moteno. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 14,4 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.03 najnižje -58 cm, ob 10.17 najvišje 25 cm, ob 15.29 najnižje -17 cm, ob 21.35 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.39 najnižje -61 cm, ob 10.49 najvišje 26 cm, ob 15.29 najnižje -17 cm, ob 21.59 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m . 1000 m ..........13 2500 m . 1500 m............8 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v visokogorju do 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 4/17 CELOVEC O 1/16 TOLMEČ O 3/20 TRBIŽ O _ 1/12 0/14 0 "1/12 KRANJSKA G. ^ Č5/>AD o VIDEM O 5/21 «fi 4/22 O PORDENON Od TRŽIČ 5/15 O KRANJ o 4/14 S. GRADEC CELJE 4/16 O MARIBOR o 4/16 PTUJ O M. SOBOTA O 4/18 7/22 7/17 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 5/17 N. MESTO 6/16 GORICA O „,, POSTOJNA O ^ O 1/15 /AO., --- ^ , , /A» KOČEVJE > TRST O — PORTOROŽ O ^ CRN°MELJ 4/18 " ' UMAG OPATIJA , REKA 5/18 ZAGREB 4/17 O 4/17 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo večinoma rahlo pooblačeno. Čez dan bo občasno ponekod zmerno oblačno. Predvsem na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem je zjutraj v mrazu izpostavljenih legah nevarnost slane. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 16 do 20 stopinj C. O GRADEC 6/18 CELOVEC O 4/19 TOLMEČ O 6/22 V VIDEM O 7/23 O PORDENON 8/22 TRBIŽ O 5/19 o 2/16 KRANJSKA G. O 6/16 S. GRADEC ČEDAD O 8/22 GORICA O O N. GORICA O TRŽIČ 6/17 O KRANJ O LJUBLJANA 7/19 POSTOJNA O 5/18 KOČEVJE N° CELJE 9/18 O MARIBOR O 7/18 PTUJ O M. SOBOTA O 6/19 N. MESTO 7/19 O .___ ZAGREB 8/20 O _ o ČRNOMELJ REKA 7/20 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo ob obali in po nižinah rahlo pooblačeno, v hribih pa Jutri bo povečini jasno. V nedeljo dopoldne bo še precej spremenljivo. jasno, popoldne pa se bo od zahoda pooblačilo. Proti večeru bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji pričelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter. velika britaniJa - Pod naslovom »Kraljica: Umetnost in podoba« Ob 60. obletnici vladanja kraljice Elizabete II. razstava njenih portretov Razstava je na ogled v londonski Narodni galeriji portretov do 21. oktobra ansa zDa - Naredila naj bi samomor Umrla soproga Roberta Kennedyja mlajšega Mary Richardson Kennedy z možem Robertom na pogrebu Teda Kennedyja 29. avgusta 2009 ansa LONDON - V londonski Narodni galeriji portretov so včeraj na ogled postavili upodobitve britanske kraljice Elizabete II., ki so nastale v času njene 60-letne vladavine. Portreti, ki si jih bo moč ogledati do 21. oktobra, so nastali ob različnih priložnostih. Na razstavi bo monarhinjo moč videti bodisi z dolgim, težkim plaščem ali v črni večerni obleki. Za razstavo, ki obeležuje diamantni jubilej kraljičinega vladanja, so zbrali najbolj pomembne in odmevne podobe Elizabete II., nastale v teh šestih desetletjih. Prikazani bodo tako uradni portreti kot fotografije, podobe iz tiska in dela priznanih sodobnih umetnikov. Po trditvah kuratorja Paula Moorhousea razstava osvetljuje kraljičino osebnost, ki kljub temu, da je bila v preteklosti velikokrat predstavljena, ostaja skrivnost. "Vse, kar imamo resnično njenega, so podobe," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Njene portrete in fotografije so ustvarili umetniki in fotografi, kot so Lucian Freud, Gilbert & George, Andy Warhol, Annie Leibowitz in Thomas Struth. Razstava, naslovljena Kraljica: Umetnost in podoba, po besedah direktorice galerije Sandy Nair-ne izkazuje spoštovanje in naklonjenost do kraljice ter odraža dolgo obdobje njene vladavine. (STA) braziliJa - Pod vodstvom posebne komisije Preiskali bodo zločine nekdanje vojaške diktature BRASILIA - Pred brazilsko predsednico Dilmo Rousseff, nekdanjo levičarsko gverilko, ki so jo med nekdanjo vojaško diktaturo zaprli in mučili, je v sredo zaprisegla sedemčlanska komisija, ki bo preiskala kršitve človekovih pravic v času diktature. Dveletna preiskava političnih ubojev, ugrabitev in drugih kršitev bo zajemala tudi čas pred in po diktaturi. "Brazilija si zasluži resnico, nove generacije si zaslužijo resnico. Resnico pa si zaslužijo še predvsem tisti, ki so izgubili prijatelje, sorodnike in še vedno trpijo, kot da bi vsak dan umirali," je ob ustanovitvi komisije dejala Rousseffova, ki je težko zadrževala solze, ko je omenila imena sorodnikov žrtev. Rousseffova je bila v svoji mladosti članica urbane levičarske gverilske skupine. Zaradi tega jo je režim tudi zaprl in mučil. Kljub temu je na ustanovitveni slovesnosti komisije resnice - oblikovali so jo sicer novembra lani - dejala, da se ne želi maščevati. Slovesnosti v predsedniški palači so se udeležili tudi vsi še živeči predhodniki Rousseffove od konca diktature: Luiz Inacio Lula da Silva, ki je Brazilijo vodil od leta 2003 do 2010, Fernando Henrique Cardoso (1995-2002), Fernando Collor de Mello (1990-1992) in Jose Sarney (1985-1990). (STA) NEW YORK - V kraju Mount Kisco severno od mesta New York so v sredo našli truplo soproge pravnika Roberta Kennedyja mlajšega, sicer nečaka ubitega predsednika ZDA Johna Ken-nedyja oziroma sina prav tako ubitega pravosodnega ministra ZDA in predsedniškega kandidata Roberta Kennedyja. Obdukcija je pokazala, da je 52-letna Mary Richardson naredila samomor. Umrla je zaradi zadušitv, preiskovalci pa so sklenili, da se je obesila sama. Novica o samomoru sicer še ni uradna, AP pa se sklicuje na vire blizu preiskave. Robert Kennedy mlajši in Mary Richardson sta živela ločeno, saj je Robert leta 2010 vložil zahtevo za ločitev od soproge, ki je imela težave z alkoholom in pomirjevali. Istega leta je bila tudi dvakrat aretirana zaradi vožnje pod vplivom alkohola in zdravil. Poročila sta se leta 1994 in v tem času dobila štiri otroke. Robert Kennedy mlajši je imel pred tem dva otroka iz prvega zakona, kar je skoraj pol manj, kot je uspelo njegovemu očetu, ki je imel enajst otrok. Robert Kennedy mlajši se ni odločil za vstop v politiko, ampak je po zaslugi priimka postal znan okoljevarstveni odvetnik v ZDA. Mary Richardson Kennedy je bila po izobrazbi arhitektka in oblikovalka, sicer pa družinska prijateljica. S sestro bodočega moža Kerry Kennedy je bila skupaj v šoli. Obe družini sta ob njeni smrti že izrazili globoko žalost. Kennedyjeva družina je sporočila, da je bila pokojna izjemno nadarjena arhitektka in okoljevarstvenica, ki je bila zelo aktivna pri iskanju zdravil za alergije. Družino je navdihovala s "prijaznostjo, ljubeznijo, velikodušnostjo in nežno dušo". (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. maja 2012 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Bevkove pastirske pesmi - Orkester in dekliški zbor GM iz Špetra 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.20 Focus 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, Parlament, prometne informacije in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Igra: Mi gioco la nonna (v. G. Magalli) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 1.30 Variete: Cinematografo 0.55 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Sottovoce Rai Due 6.30 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ul-tima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: A proposito di Bryan ^ Rai Tre no: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.55 Film: Mulholland drive (ZDA, '01, r. D. Lynch, i. N. Watts, L. Harring) 1.40 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 2.10 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.55 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.25 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Amici (v. M. DeFilippi) 0.30 Supercinema 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Šport: Tenis - Internazionali BNL d'Italia -Foro Italico, prenos 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: The losers (akc., ZDA, '10, r. S. White, i. Z. Saldana, J.D. Morgan) Buba Guba 10.35 Kratki igr. film: Kokošja juha 10.50 Otr. nan.: Besedi na sledi (pon.) 11.25 Otr. nad.: Čudežni copati (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Mar-či Hlaček (pon.) 16.10 Risanka: Glasbila 16.15 Dok. nan.: Vremenske uganke 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.15 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.301.05 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 0.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 0.45 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 14.00 Dok. film: Kupi me! (pon.) 14.55 Osmi dan (pon.) 15.25 Izob.-svet. odd.: Prisluhnimo tišini (pon.) 15.55 Dok. odd.: Sinovi dveh narodov 16.30 Rad igram nogomet (pon.) 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.35 Črno-beli časi 17.50 Slovenski magazin 18.20 Knjiga mene briga (pon.) 18.40 Sobotno popoldne (pon.) 20.00 Dok. odd.: Wikiuporniki 20.55 Hum. nad.: Sodobna družina 21.20 Nad.: Kennedyjevi 22.05 Film: Morilca na kolektivca (pon.) 23.05 Film: Sin city (ZDA, '05, r. F. Miller, R. Rodriguez, i. B. Willis, J. AIba)1.25 Nan.: Nip/Tuck 2.20 Nan.: Saving Grace 3.05 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Si gira 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji, 13. etapa, Savona - Cerve-re, prenos 17.00 Šport: Processo alla tap-pa 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 23.15 Nan.: Law & Order 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik 1.10 Šport: Giro notte 1.35 Aktualno: Art News u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Rubrika: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: My life - Segreti e passioni 16.05 Film: Marnie (triler, V.B., '64, r. A. Hitchcock, i. S. Connery, T. Hedren) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktual- 7.00 Dnevnik 7.3011.20 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 16.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.45 Dok.: Italia da sco-prire 12.35 Aktualno: Rotocalco ADNKro-nos 13.05 20.00 Kratkometraža: Mareme-traggio 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi 14.15 Musa Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: L'aromista 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Glasb.: Voci dal Ghetto 22.15 Talk show: A tambur battente 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Gli onorevoli (kom., It., '63, r. S. Corbucci, i. Toto, P. DeFilippo, F. Valeri) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Le colline blu (western, ZDA, '66, r. M. Hellman, i. J. Nicholson, C. Mitchell) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 1.50 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.50 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.55 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Vi perdono ma inginocchiatevi (dram., It., '12, r. C. Boni-vento, i. V. DiBella, S. DAmico) 23.15 Variete: Enrico Mentana presenta Film Evento 0.15 Šport: Sotto canestro 0.40 Nočni dnevnik in športne vesti 0.50 Aktualno: (ah)iPiroso Jf* Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro 10.10 Otr. serija: Nočko (pon.) 10.20 Lutk. nan.: 23.50 Dok. odd.: Stalin se vrača (pon.) {T Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.35 20.00 Aktualno 8.30 12.30, 15.30 Poročila Tvs1 12.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) 0.40 Nočni program i Koper 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Eno življenje, ena zgodba: Tomo Vran 22.15 Arhivski posnetki 23.00 SMS - glasbena oddaja 23.50 Četrtkova športna oddaja 0.35 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.3014.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 17.00 24UR 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zab. serija) 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30, 23.05 Film: Brodolom (ZDA) 22.00 24UR Zvečer 23.00 Eurojackpot 0.20 Film: Nepovabljena (ZDA/Kan.) 2.05 24UR (pon.) 3.05 Nočna panorama Kanal A Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Od deklice do bejbe (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.0019.45 Svet 18.55 1.35 Teksaški mož postave (nan.) 20.00 Film: Postreli jih (ZDA) 21.40 Film: Šolske vezi (ZDA) 23.45 FiIm: Pumpkinhead - Ashes to ashes (ZDA)2.25 Love TV 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.2513.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resn. serija) 10.55 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko San-cin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan -Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič: Pot v Trento, 26. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 6.20 Utrinek s Primorske poje: Ple-jade iz Ajdovščine; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski ka-lejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol z Ljubo Sušanj; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla - pogovor z Rokom Primožičem; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kul- turne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani Nula Kelvina. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Emma 16 let. Garderobna soba za vstop na sceno Največji podvig vsako jutro. Mama Vodni park vse dni v letu. Prostor za sproščanje. V KOPALNICI S POHIŠTVOM IKEA LAHKO VSAK NAJDE SVOJ PROSTOR. LIDAN 2 košari, bela barva 799 't I « člani ikea family lahko do 31. maja 2012 izkoristite dodatno ugodnost. Še niste član? Brezplačno se lahko včlanite v trgovini ali na naši spletni strani. 20o/o popust NA SERIJO IZDELKOV ZA KOPALNICO GODMORGON. Dodatne informacije najdete na www.ikea.it/vlllesse SEMVIK 4-delni kopalniški set, nerjaveče jeklo 13,10 IKEA VILLESSE, Ulica Cividale, 34070 Villesse (GO). Ponedeljek - nedelja: 10.00 - 20.00.