URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 27. JUNIJA 1985 LETO XXVII • ŠT. 148 • CENA 35 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .»LJUDSKE PRAVI CE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTI JA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNAFRONTASLOVENSKEGANARODA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND Zaradi »prehitevanja« bo razprava ponovljena Zbor občin skupščine SR Slovenije je »prehitro« sprejel osnutek spre memb stanovanjskega zakona, ne pa stališč do pokojnin - Nesklepčni LJUBLJANA, 26. junija — V slovenski skupščini so danes med Slovenska skupščina je spreje- drugim govorili o materialnem položaju upokojencev in o tem, kako la poročilo. svoje delegacije se uresničujejo dobro leto stara določila zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o čemer je poročal Rudi Bregar. Kot je bilo pričakovati, so delegati v razpravi predvsem opozorili na preve liko zaostajanje pokojnin za rastjo osebnih dohodkov in se zavzeli za kar najhitrejši prehod na tekoče usklajevanje pokojnin. Veliko razprav se je osredoto- j li na naslednjo sejo. čilo tudi na probleme pri zavaro vanju zakoncev kooperantov. Mnenja o tem so različna in zato se bodo razprave o tem še nada ljevale, so se odločili v skupšči ni, kjer sicer svojih stališč glede pokojninskega zavarovanja niso spremenili. Sprejemajo pa pobu do socialistične zveze, da bi v nadaljnji razpravi proučili število in možnosti za zagotovitev zava rovanja, kot ga terjajo zakonci kooperantov. Ob tem naj bi pro učili tudi, ali je delež sredstev od pokojnin za stanovanjski sklad ustrezen ali ni morda previsok in bi del teh sredstev lahko prelili v pokojnine. S politično akcijo pa bo treba tudi doseči, da se bo zavarovalo 5600 kmetov, ki zdaj zavarovanja ne plačujeio. Dele gati so še priporočili skupnosti pokojninsko invalidskega zava- Zapletlo se je tudi pri spreje manju obeh dokumentov s po dročja stanovanjskega gospodar stva, saj'predlagatelj, republiški komite za varstvo okolja in ure janje prostora, ni dosledno spo štoval vseh stališč z januarskega zasedanja družbenopolitičnega zbora. In ker delegati mladinske organizacije niso odstopili od sprejetih stališč, je medzborov- ska komisija predlagala, da se sklepanje o spremembah in do polnitvah zakona o stanovanj skem gospodarstvu odloži, do kler ne bo opravljena ponovna razprava v socialistični zvezi. Tudi o tem sta se izrekla samo zbor združenega dela in družbe nopolitični zbor, medtem ko je zbor občin nekoliko prehiteval »dogodke« in dokumenta spre jel, ne da bi že imel stališča zboru republik in pokrajin v skupščini SFRJ, ki ga je posre doval vodja delegacije Miran Po trč, v poročilu pa tudi predlagal nekatere usmeritve za nadaljnje delo delegacije. Skupščina jih je sprejela. V slovenski skupščini so obravnavali uresničevanje sklad nega regionalnega razvoja repu blike. Govorili pa so tudi o druž benoekonomskem položaju no tranje trgovine v Sloveniji, zlasti trgovine z živili in mešanim bla gom, pri čemer je bil v ospredju položaj podeželskih trgovin. Sprejeli so tudi sklepe, s pomoč jo katerih naj bi trgovina posto poma dosegla zahtevani enako pravni položaj s proizvodnjo. (Več na 4. in 5. strani) JANA TAŠKAR TEMA DNEVA V' Cas terja tudi izjemne ukrepe Dobro je, da smo dolgo in temeljito tehtali uresničevanje leto dni starega pokojninskega sistema. Pokojnine so v povprečju nizke; danes kakih 30 tisočakov (pogosto še manj) za 35 ali 40 let dela človeku pač ne omogoča spokoj nega življenja v starosti. Če je delovnih let manj in pokoj ninska osnova izračunana v gospodarski panogi ali druž beni dejavnosti, kjer so osebni dohodki pomembno zaosta jali za povprečjem, pokojnina ne zagotavlja več niti znos nega življenja. Sedanji pokojninski zakon smo snovali osem let. V dru gačnih, stabilizacijskih razmerah, ko inflacije nismo merili z deseticami. Zato ni mogoče prezreti določenih pomanjklji vosti tega sistema, recimo kako naj zakonci kmetov koope rantov dokupijo leta. So pa tudi druge prehodne ali traj nejše težave. Zdaj bi bilo škoda še veliko časa in energije za vrtanje po temeljnih načelih pokojninskega sistema. Tudi v tem, kar imamo, so še neizrabljene možnosti: tekoče usklajevanje pokojnin in znamenito odloženo načelo vštevanja zadnjega leta dela vpokojninsko osnovo. Pozabljena je tudi možnost ponovne odmere pokojnin. Seveda, če delovni kolektiv prizna in izplača nekdanjemu delavcu delež njegovega minulega dela. Vse to pa ne more biti izgovor, da občasno ne bi iskali tudi prožnih, razmeram primernih, izjemnih ukrepov; za ublažitev najbolj izrazitih težav nekaterih upokojencev. Različna mnenja o tem v slovenski skupščini potrjujejo, da je to izjemno občutljivo področje in ga je treba tako tudi obravnavati. DRAGICA BOŠNJAK Irak prekinil diplomatske odnose z Libijo Članom libijskega diplomat* skega predstavništva v Bagda du ukazali, da zapustijo Irak BAGDAD, 26. junija (Ta njug) — Irak je danes objavil, da bo pretrgal diplomatske odnose z Libijo in umaknil svoje diplo mate iz Tripolija. Hkrati so čla nom libijskega diplomatskega predstavništva v Bagdadu ukaza li, da zapustijo Irak. Odnosi med Libijo in Irakom so napeti, odkar je izbruhnila vojna v Zali vu, zaradi politične in tudi voja ške pomoči Tripolija Teheranu. Iz Libije pa obtožujejo Irak, da je podpiral in pomagal politič nim skupinam, ki nasprotujejo režimu polkovnika Gadafija. Irak je precej po izbruhu vojne v Zalivu, 10. oktobra 1980, uma knil svoje diplomate iz Sirije in Libije, siloviti napadi na vladajo če strukture v obeh državah pa so odtlej vsakdanji dogodek v iraškem tisku. Nikaragva pripravljena na obrambo države Tanki, oklepna vozila in veliko vojske na ulicah Manague — Ortega: nikaragovsko ljudstvo se zaveda nevarnosti ameriškega vojaškega posega MANAGUA, 26. junija (Tanjug) - Le nekaj ur po govoru nikara govskega predsednika Daniela Ortega so davi v zgodnjih urah zasedli Managuo tanki in oklepna vozila. Močne vojaške sile narodne vojske so razporedili na vseh pomembnih točkah in doho dih v glavno mesto, na mednarodnem letališču pa so postavili več protiletalskih baterij in oklepnih enot. Kar največja pripravljenost in popolna mobilizacija sandinistič- ne vojske sta sledili kot odgovor na pogoste grožnje ZDA, ki iz koriščajo, kot je dejal predstav nik vojske v Managui, medna rodno napetost, povzročeno s krizo ameriških talcev v Bejrutu, in pripravljajo invazijo na Nika ragvo. Predsednik Daniel Orte ga je opozoril na pogoste posku se Washingtona, ki poskuša upravičiti napad na njegovo dr žavo, zlasti po umoru štirih ma rincev in dveh civilistov v Salva- doru in po Reaganovih obtož- rovanja, naj tako organizira stro- družbenopolitičnega zbora. Od ločanje bodo seveda zaradi tega morali ponoviti. K temu pa je vendar treba dodati, da so bili delegati soglasni, da 1. julija ne bodo začela delati posebna so dišča združenega dela za področ- kovne službe, da bo pokojnine mogoče sproti spremljati. K te mu je treba dodati, da sta taka stališča in sklepe sprejela samo zbor združenega dela in družbe nopolitični zbor, zbor občin pa zaradi nesklepčnosti ni mogel j je stanovanjskega gospodarstva, glasovati in so odločanje preloži- in da v spremembah in dopolni tvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu tudi ni določeno, kdaj naj bodo ustanovljena. Claude Cheysson v Beogradu BEOGRAD, 26. junija (Ta njug) — Član komisije evropske skupnosti za sredozemske države in odnose med Severom in Ju gom Claude Cheysson je prispel danes v Beograd. Nocoj se je z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem pogovarjal o sodelovanju med ; Jugoslavijo in evropsko skup nostjo. Posebno pozornost sta posvetila trgovinskemu in finanč- ! netnu sodelovanju. Čas zahteva odločen preobrat L. Djodjič ob dnevu sa- moupravljalcev — Sistem ske rešitve niso dovolj BEOGRAD, 26. junija (Tanjug) — »Čas velikih preizkušenj je vedno tudi čas tehtanja tistega, pri če mer smo začeli, in onega, do koder smo prišli, da bi lahko vedeli, kaj je treba .storiti v prihodnje, pa tudi danes, ko mora naša druž ba narediti odločen preo brat in premagati gospo darsko krizo in zastoj v sa moupravljanju, saj prav zdaj praznujemo 35-letnico njegovega obstoja in razvo ja,« je opozoril predsednik sveta ZSJ Lazar Djodjič v pogovoru za Tanjug ob dnevu samoupravljalcev. in 35-letnici samoupravljanja. »Upoštevati moramo, da sistemske rešitve, najsi bo do še tako popolne, ne mo rejo same po sebi zagotovi ti reproduciranja samou pravnih socialističnih odno sov brez ustrezne dejavno sti subjektivnih sil. Pa ne le kot oblikovalca sistema, temveč predvsem njegove notranje moči, ki ga »hra ni« s socialistično in samo upravno vsebino in enot nim interesom jugoslovan skega delavskega razreda. Ne da bi hotel zanikovati nujnost krepitve sistema, bi rad poudaril, da se nam za radi pogosto neustrezne dejavnosti družbenopolitič nih organizacij ni posrečilo v zadostni meri izkoristiti vse obstoječe samoupravne instrumente,« je opozoril predsednik sveta SZJ La zar Djodjič. Gospodarstvo je znižane cene hitro spet zvišalo Izvršilni odbor GZJ: Preverjanje cen se bo še nadaljevalo — Novi sporazumi OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 26. junija - Od neposrednega nadzora cen ni bilo pričakovanih rezultatov in v splošnih združenjih je čutiti celo-odpor proti zniževanju cen ali vsaj zaustavitvi nadlajnje rasti, so menili v izvršnem odboru Gospodarske zbornice Jugoslavije. v splošnih združenjih kot v posa meznih organizacijah združene ga dela. Kaj se bo iz tega izcimi- Tako je gospodarstvo sklep o vračanju cen na februarsko ra ven v glavnem izvedlo, vendar je to prav kmalu kompenziralo s sklenitvijo novih sporazumov, na podlagi katerih so se te zniža ne cene spet zvišale, in to za na meček še bolj. Do 15. junija je • Ali bo postalo delovno bese dilo zakona o opravljanju gospo darskih dejavnosti v tujini tudi uradni osnutek, ki bo šel v po- bUiTsklenjenih vet kot 7o“akih I s«°Pek’ bomo vedeli P° iu,ri\nii seji zveznega izvršnega sveta. Tako, kakršno je zdaj, niti v os- sporazumov. S takim ravnanjem ustvarja gospodarstvo takšne razmere, da se država lahko vplete v uravna vanje cen, to pa po mnenju predsednika predsedstva Gospo darske zbornice Jugoslavije Ni kole Filipoviča ne bi bilo zažele no. Kot je bilo sklenjeno, se bo preverjanje cen nadaljevalo tako nutku ni sprejemljivo za gospo darstvo in očitno je, da so tisti, ki so te rešitve pripravljali, pu stili združeno delo in njegovo mnenje ob strani. lo, pa bo mogoče videti čez me sec dni, ko bodo izdali naslednje sporočilo. BOJANA JAGER Dogovori o boju proti >atomskemu terorizmu< Washington: jjosvet za zaprtimi vrati o možni novi obliki teroristične dejavnosti — Sporazum ZDA-SZ? \VASHINGTON, 26. junija (Tanjug) — Tesno sodelovanje med ZDA in ZSSR je odločilnega pomena za preprečitev morebitnega »atomskega terorizma«, o katerem se v zadnjem času čedalje pogo steje govori. Ameriški strokovnjak za jedrska orožja Bernard 0’Ke- efe je dejal, da mora to sodelovanje potekati v okviru širših medna rodnih prizadevanj in akcij, ter dodal, da bi morali velesili — v boju proti mednarodnemu terorizmu — uskladiti delovanje svojih obveš čevalnih služb. S to izjavo je dal 0’Keefe po- i Kot je bilo rečeno v zvezi z sredno vedeti, o čem so se v mi- J omenjenim zasedanjem, bi se nulih dveh dneh v Washingtonu I moralo, če bi hoteli kaj takega pogovarjali strokovnjaki na zase- : preprečiti, med seboj povezati danju za zaprtimi vrati. Govorili j več držav, ne le obe velesili. Po so torej o atomski komponenti j mnenju strokovnjakov bi bilo mednarodnega terorizma. Gre j treba v ta namen vzpostaviti ne- za nevarnost, da bi teroristi vti- j hotapili atomsko orožje v letala I in ga izkoriščali za svoje akcije. O tem se v zadnjem času ved no pogosteje govori, kajti groz ljiva je že sama misel na to, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi se kaka teroristična organizacija dokopala do atomskega orožja. S tem bi lahko ogrozila življenje j v določenem predelu sveta, po leg tega pa bi lahko jedrsko orožje v rokah teroristov sproži lo tudi spopade večjih razsež nosti. kakšno mednarodno »vročo lini jo«, in to v eni od nevtralnih držav, ki bi usklajevala opozori la in prizadevanja za preprečitev uporabe atomskega orožja v te roristične namene oziroma pre prečevala, da bi tako orožje sploh prišlo teroristom v roke. Strokovnjaki za atomsko orož je so prepričani, da bi bilo mo goče sporazum med ZDA, ZSSR in drugimi državami o teh zadevah laže in hitreje skleniti i kot na pogajanjih o nadzorova- I nju in omejitvi atomske oboro- I žitve. Senzacija v Wimbledonu - Živojinovic : Wilander 3:1 LONDON, 26. junija — Jugoslovanski teniški igralec, 21-letni Beograjčan Slobo dan Živojinovič, (na sliki med tekmo) je tretji dan le tošnjega svimbledonskega turnirja poskrbel za velikan sko presenečenje. V srečanju I. kola je premagal četrtega nosilca Šveda VVilanderja s 6:2, 5:7, 7:5, 6:0. Nasprotni ku, ki je pred nedavnim zma gal v Parizu in pozimi tudi v Melbournu, je s tem prepre čil, da bi osvojil nagrado milijon dolarjev, ki bi mu pripadla, če bi zmagal na vseh štirih največjih turnirjih sveta — ob avstralskem in francoskem še na wimbledon- skem in newyorškem. Več na II. strani. Obisk delegacije iz Železne županije v SR Sloveniji LJUBLJANA, 26. junija — Delegacija županijskega sveta Železne županije, ki jo vodi predsednik županijskega sveta dr. Zoltan Bors, je danes sprejel predsednik IS skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj. Nocoj se je delegacija srečala s predsednikom komisije skupščine za mednarodne odnose Rudijem Čačinovičem. Delegacija, ki je bila včeraj v Pomurju, bo jutri imela pogovore še v Kopru. (Foto: Janez Zrnec) bah, da Nikaragva »izvaža mark sistično revolucijo v sosednje dr žave«. Predsednik Ortega je imeno val popolno mobilizacijo sandi- nistične vojske kot nujne kora ke, ki jih Nikaragva mora nare diti, da bi se ubranila nevarnosti £ strani VVashingtona. Opazoval ci v Managui opozarjajo, da je polna pripravljenost sandinistič- ne narodne vojske le malo manj ša kot novembra, ko so ZDA obtožile Nikaragvo, da uvaža sovjetska vojna letala. (Komen tar na 3. strani.) TV • v • »n • • Drznejši cilji bodo ostali na papirju? Ljubljana je v letošnji re soluciji zapisala dve razli čici LJUBLJANA, 26. junija - Ljubljana si je v letošnji resoluci ji zastavila cilj uresničiti 2-od- stotno rast družbenega proizvo da, 4-odstotno rast industrijske proizvodnje, 18-odstotno rast konvertibilnega izvoza in 1,2-od- stotno rast produktivnosti dela. Hkrati pa so postavili še drznej še cilje, s katerimi naj bi zausta vili realno zmanjševanje sredstev za vse oblike porabe oziroma za skupne namene. To bi lahko dosegli z uresniči tvijo 4-odstotne rasti družbenega proizvoda, s 6-odstotno rastjo industrijske proizvodnje in z 1- odstotnim zmanjševanjem stro škov v celotnem prihodku. Ven dar gospodarski rezultati po pr vih petih mesecih niso zadovolji vi, kar še zlasti velja za izvoz. Več na 6. strani. M. Ž. Onesnaženi del okolja ob vzorni čistilni napravi ŠKOFJA LOKA, 26. junija — Sredi urejenega vrta blizu Škofje Loke samo dva zaposlena (in tretji napol) omogočata obratovanje naprave, na katero so prebivalci tega slikovitega mesteca upravičeno ponosni: s tem, da do 95-odstotno prečisti komunalne odpadke in odpadne vode okoliške industrije, iz nje pridobijo še bioplin, s katerim krijejo 70 odstotkov lastnih potreb po energiji. Skoraj v humus predelano odpadno blatoje med okoliškimi kmeti iskano gnojilo, roke pa si lahko manejo tudi bodoči stanovalci naselja v bližini, ki ga bodo ogrevali z bioplinom in s pomočjo toplotnih črpalk. Čistilna naprava, edinstvena vjugoslovanskem merilu, paje. žal, bolj izjemna v siceršnjih ekoloških razmerah, ki niso tako rožnate. Ekipa novinarjev Dela seje s krajani krajevne skupnosti Trate (z znanimi onesnaževalci Termiko. Jelovico in Gradisom) in predstavniki občinske skupščine pogovarjala o težnjah, kako z načrtnimi prizadevanji za čistejšo proizvodnjo temu območju z ambicioznimi kmetijskimi in turističnimi načrti povrniti čisto okolje. (Foto: Janez Pukšič) Socialni realizem pri Slovencih V Cankarjevem domu se je začel sedmi mednarodni slavistični simpozij LJUBLJANA, 26. junija - Obdobje in prvine socialnega re alizma, kakršen se je odražal v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, še ni dovolj znanstve no pregneteno in dovolj kritično razčlenjeno, da ne bi pritegovalo domače in tuje sloveniste evrop skega slovesa. Ta tema je na mreč jedro letošnjega sedmega mednarodnega slavističnega sim pozija, ki se je danes slovesno začel v Okrogli dvorani Cankar jevega doma z govorom akade mika Josipa Vidmarja. Po pozdravnih besedah vodje simpozija dr. Franca Zadravca je literarni kritik Josip Vidmar spregovoril o svojih spominih iz »časov ko se je pri nas začel raz vijati socialni realizem, ki se je kasneje razvil v socialistični re alizem«. V duhu te časovne re trospektive je kot osrednjo po udaril misel, da literatura, če ho-, če ostati literatura, ne more ope rirati v prid nekim idejam, ne more pridobivati ljudi za neko i napol uveljavljeno resnico. V novejšem času pa se je književ nost po Vidmarjevih besedah prevesila v drugo skrajnost, se popolnoma oprla na zahodne smeri, celo zahodnega nihilizma. Prvi dan tridnevnega simpozi ja, ki se bo končal v petek zve čer, je bil posvečen referatom Petra Vodopivca Slovenci v tri desetih letih, Franca Zadravca Pojmovanja literarnega realizma na Slovenskem (1930-1952), Bojana Štiha Iz nemoči v kata strofo, Slavka Kremenška De lavska kultura — relativno samo stojna kulturna struktura, Jožeta Toporišiča Kardeljeva kritika Vidmarjevih Kulturnih proble mov slovenstva, Antonine Gry- boš (Katovice) Iz problematike jezika v javnosti, Martine Oro žen Teoretična in normativna iz hodišča Glonaijevega slovarja slovenskega knjižnega jezika, Barbare Muller (Berlin) Slovar ske koncepcije in slovenska lek- sikografija prve polovice 20. sto letja, Brede Pogorelec Razvoj slovenskega knjižnega jezika v narodnoosvobodilnem boju, Viktorja Smoleja Genocid nad slovenskim narodom (in jezi kom), Mihaela Glavana Boj za slovenski jezikovni pouk in jezi kovne učbenike (1930—1945), Viktorja Majdiča Ne zgolj pu ške, tudi jezik je bil orožje in Mateja Rodeta Književno preva janje v narodnoosvobodilnem boju. MARJETA NOVAK-KAJZER Večje socialne denarne pomoči S1. septembrom se bodopo' čale za 30 odstotkov - Ve ve- čja nadomestila za invalidnost LJUBLJANA, 26. junija - Od 1. septembra se bodo v Sloveniji povečale socialne denarne pomoči za 30 odstotkov. Edini vir bo znašal odtlej 15.500 dinarjev, in dopolnilni vir preživljanja v povprečju 7750 dinarjev. Sklep o tem je sprejel na današnji seji odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupno sti socialnega skrbstva Slovenije. Isti odbor je tudi sklenil, da se bodo od 1. septembra za 30 odstot kov povečala nadomestila za inva lidnost in dodatki za tujo nego in pomoč. Odbor za svobodno menja vo dela skupščine Skupnosti social nega skrbstva Slovenije pa je danes sklenil, da se z veljavnostjo od 1. januarja letos za okoli 20 odstotkov povečajo cene oskrbnih dni v soci- alno-skrbstvenih zavodih v Dorna vi, Črni na Koroškem, Dragi pri Igu, Hrastovcu in Škofji Loki. Žepnine, ki jih prejema okoli dve tretjini od vseh 9500 oskrbovancev v socialnih zavodih v Sloveniji, pa se bodo povečale že od 1. julija, od zdajšnjih 1050 na 1250 dinarjev. A. Š. Nad dve petini menjave doseženo z državami SEV Podpredsednik ZIS Borisav Srebrič v Varšavi opozoril na nove možnosti za sodelovanje VARŠAVA, 26, junija (Tanjug) — Vodja jugoslovanske delegacije Borisav Srebrič je dejal, da se je sodelovanje Jugoslavije z državami članicami SEV in sodelovanje v okviru SEV med prejšnjim zaseda njem te organizacije pred osmimi meseci v Havani in sedanjim v Varšavi izboljšalo. Podpredsednik ZIS je na plenarnem zasedanju SEV poudaril, da rezultati, ki jih naša država dosega pri sodelova nju s članicami, in načela, na katerih temeljita sodelovanje in vzdušje sodelovanja, prispevata k razvoju vseh odnosov med Jugo slavijo in članicami te skupnosti. Blagovna menjava med SFRJ in SEV je lani dosegla vrednost skoraj desetih milijard rubljev, kar je dve petini celotne jugoslo vanske menjave s tujino. Naše organizacije sodelujejo v veli kem številu večstranskih spora zumov v posameznih panogah ter na področjih gospodarstva in znanosti. »To je za nas potrdilo trajne vrednosti in pomena spo razuma SFRJ-SEV kot podlage za naše sodelovanje,« je dejal Srebrič. Uspešno se razvija tudi sode lovanje na področju znanosti in tehnologije. Po njegovih bese dah daje celovit program znan stvenega in tehniškega sodelova nja SEV za naslednjih 15 do 20 let, ki ga v tej gospodarski skup nosti prav zdaj sprejemajo, v Sirija ne namerava poslati čet v Bejrut Takšno stališče naj bi pojasnil sirski podpredsednik — Sunitska delegacija in Valid Džumblat v Damasku BEJRUT, 26. junija (Tanjug) — Sirija za zdaj ne namerava poslati čet v Bejrut in druge dele Libanona, da bi pomagale libanonski vojski, policiji in žandarmeriji uvesti mir in red v državi in obnoviti proces narodne sprave. Tako danes trdi dobro obveščeni libanonski časopis An Nahar, ki je blizu vladi, in se pri tem sklicuje na »najvišje kroge v Damasku«. Po trditvah časopisa naj bi takšno sirsko odločitev danes pojasnil sirski podpredsednik Abdel Šalim Hadam ob srečanju s posebno delegacijo libanonskih sunitskih muslimanov, ki se mu di v sirski prestolnici. V Dama sku je tudi voditelj libanonskih Druzov Valid Džumblat, ki se bo najbrž pridružil pogovorom. Najbolj pomemben cilj pogo vorov v Damasku je, kako ure diti položaj v zahodnem, musli manskem Bejrutu, ki je povsem v oblasti majhnih in velikih ver skih in etničnih skupin policije in ki so ga zajeli anarhija in neneh ni spopadi med sovražnimi pri padniki raznih policij. Zahodno- bejrutski suniti od Sirije že dlje časa zahtevajo, da pošlje čete v Bejrut in da prepreči ne le na daljnje pustošenje v zahodnem delu mesta, temveč da tudi nare di konec vse večjim in pogostej šim žrtvam bojev med krščansko in muslimansko policijo ob »ze leni črti«, ki ločuje vzhodni, krš čanski del od muslimanskega, zahodnega Bejruta. V spopadih, ki so trajali sko raj vso minulo noč in v katerih so uporabili topništvo, so grana te deževale na stanovanjske četr ti na obeh straneh črte. Ranje nih je bilo najmanj 18 ljudi. Da nes, po skoraj treh mesecih, so prvikrat odprli prehod med obe ma deloma mesta, vendar si je le malo ljudi upalo skozenj. Willy Brandt na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 26. junija (Tanjug) — Predsednik nemške socialdemokratske stranke in predsednik socialistične interna cionale Willy Brandt je danes od potoval na uradni obisk na Mad žarsko. tem pogledu nove velike možno sti. Najvažnejša področja so tudi v naših programih elektronika, avtomatika, jedrska energija, novi materiali in biotehnologija. V tej zvezi je poudaril, da so na zasedanju komiteja SEV za znanstveno in tehniško sodelo vanje v Beogradu sprejeli izjavo o interesu Jugoslavije za sodelo vanje pri realizaciji tega velikega programa. Zasedanje SEV se bo končalo jutri. • LIMA, 26. junija (Tanjug) - Nikaragovski podpredsednik Sergio Ramirez je danes na ti skovni konferenci v Bogoti izja vil, da je vsak hip pričakovan ameriško invazijo na Nikaragvo. »ZDA namenoma blokirajo vsa prizadevanja skupine s Contado- re, ki pomeni pravi forum za ureditev srednjeameriške krize,« je rekel nikaragovski podpred sednik ob koncu enodnevnega obiska v Kolumbiji. Ramirez bo iz Bogote odpoto val v Caracas, kjer bo poskušal v okviru svoje minitiirneje oživiti dejavnost skupine s Contadore. Precej za Ramirezom pri čakujejo v Bogoti posebnega od poslanca ameriškega predsedni ka za srednjeameriška vprašanja Henryja Shlaudemana. Washington opozarja ugrabitelje Zaradi lažnih opozoril, da so v letalih bombe, velike zamude LONDON, WASHINGTON, 26. junija (Tanjug) — Britanski jumbo jet ki je bi) namenjen iz New Yorka v London, je danes zavil z redne smeri in zasilno pristal v New Foundlandu v Kanadi, ker so pilota med poletom opozorili, da je v leta lu tempirana bomba. Kasneje se je izkazalo, da je bilo opozorilo lažno. Sinoči so na letališču v Torontu zadnji hip zadržali enako letalo, ki bi moralo odleteti proti Italiji. Več kot 450 potnikov se je v naglici izkrcalo, ker je neznanec sporočil, da je v letalu bomba. Iz enakih razlogov so imela včeraj v Torontu zamudo še štiri letala. V nobenem niso našli bombe. Napoved gospodarskih sankcij proti Libanonu, zaprtje bejrutskega letališča in blokiranje libanonskih pristanišč, vse to naj bi bilo »opozo rilo« ugrabiteljem, da je »potrplje nja predsednika Reagana konec« in da ZDA ne bodo več prav dolgo trpele tega negotovega položaja. V Washingtonu, se danes s precejšnji mi dvomi govori o tem, v kolikšni meri bi bili lahko uspešni napove dani ukrepi ameriške vlade, če se o uspešnosti sploh da govoriti. V ameriških uradnih krogih me nijo, da se s podaljševanjem krize zmanjšujejo možnosti za osvobodi tev talcev. Po neki anketi, ki sta jo naredila Washington Post in televizijska družba ABC, da bi ugotovila, kakš no je javno mnenje, skoraj 70 od stotkov anketiranih Američanov misli, da Izrael mora izpustiti 700 šiitskih ujetnikov, pri čemer vztra jajo talci. Ta anketa je pokazala, da je več tistih Američanov, ki menijo, da bi morale dati ZDA roke proč od Izraela, ker bi se potem terori stični pritiski na Američane na Bližnjem vzhodu zmanjšali. aero DANES V DELU 7. do 10. stran - Književni listi: • Srečanje z veselo pisateljico - Astrid Lindgren • Knjižne ocene • Nadaljevanje razprave o realizmu na Sloven skem • Pričevanja piscev — beseda Toneta Partljiča na seji CK ZKS • Soočanja in razčiščevanja — S plenuma hrva škega pisateljskega društva • Drobci iz spominov Antona Suhadolca na Jožeta Plečnika S----------- VREME DANES Pretežno oblačno. Opekarna Maribor — Radvanje Maribor, S&eliška 16/A Graditelji: prihranili boste do 50.000 dinarjev, če kupite montažne stropove norma po znižanih cenah, brezplačni prevozi do 150 km. S popustom prodajamo tudi trajnožareče keramične peči. Teiefon (062) 39-911.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy