.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12— četrt leta.......• 6'— na mesec ......•» 2*— v upravn&tvu prejeman: celo leto......K 22*— pol leta........11 — četrt leti........ 550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova mile« it 9, (1. nadstropje levo). ŠL M. Inserati veljajo: psirMSstMp petit vrsta 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 Upravnistvu naj se pošiljajo to je enkrat po 14 vin., za dvakrat po Pri večjih insercJjab po dogovoru. reklamacije, inserati itd. stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpselitve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod« velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........ 13 — četrt leta........ 650 na mesec. ...... . 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Cesar v Bojni. Sinoči se je osemdesetletni avstrijski cesar z velikim spremstvom r»i\ih državnih dostojanstvenikov odpravil na obisk Bosne in Hercegovine. Že iz dejstva, da se je tako star gospod, kakor je cesar, podvrgel velikim težavam dolgega potovanja in mukam vsakovrstnih oficijelnih >prejemov in priredb, se da spoznati, kako velik političen pomen pripisu-vjo vodilni in odločilni faktorji v iržavi temu obisku. Tudi vse časopisje se bavi obširen > tem potovanjem in so listi kar preplavljeni z vsakovrstnimi modrovanji o namenu in pomenu cesarjeve- hi^ka v anektiranih deželah. Kui -e kar valjajo v orijentalskih frazah, da je ta obisk izraz posebne ce-»arvke milosti, drugi namiga vajo, da * - tem obiskom pokaže mogočnost katoliškega vladarja. V resnici ima ta obisk odlično »olitičen namen, pridobiti monarhiji simpatije bosanskega in hercegovskega prebivalstva in posvedočiti \<*»rnu svetu v najslovesnejši obliki, da je avstr. monarhija postala tudi balkanska država v nasprotju s principom »Dal kan balkanskim narodom«. Že trideset let gospodari monarha na Balkanu in tudi najhujši na-*niki tega gospodstva ne taje, -torila marsikaj dobrega in ko-_ra. dasi še dolgo ne tega, kar bi trla in morala. Toda avstro-ogrsko bistvo je bilo vendar tako, da si »uarhija ž njim ni pridobila zaupa-velike večine prebivalstva. \ n* ksiji se je to prebivalstvo sicer klonilo, ker ni imelo moči je pre-rrečiti ali se ji ustaviti, a sprijazne-e z aneksijo je samo formelno in ima v srcih prebivalstva nobenih >*nin. Bosna je le podvržena, pribijena ni in ugladiti pot temu pri-i*»bljenju je eden poglavitnih name-»esarjevega potovanja, Nadaljni namen cesarjevega po-anja je, pokazati svetu in specijel-► balkanskim državam, da monarhi-> pridobitvijo Bosne in Hercego-ine ni razširila samo svojih meja, iego cla hoče iz tega dejstva izvajati /•ns^k vence. Monarhija hoče imeti lo v vseh balkanskih zadevah ne -amo iz naslova interesov, nego balkanska država. Vse prizade-anje merodajnih krogov v monar-iji gre na to, razširiti avstrijski v na Balkanu in zlasti spraviti >rbijo in Črno goro zopet pod svoj vpliv ter ga pridobiti tudi na druge balkanske države. Ekspanzivne tendence avstro-ogrske politike so neutajljive. V glavah naših ministrov in drugih državnih činiteljev straši se vedno imperij a list ičn i fantom, podpihovan iz Berolina. Solun je prejkoslej končni cilj avstrijsko-ogrske zunanje politike. Pridobitev Bosne in Hercegovine je bila prva etapa na tem potu. V proslavo tega, s tako velikimi žrtvami doseženega uspeha in v po-svedočenje, da bo Avstrija nadaljevala to politiko, je cesar sedaj obiskal Bosno in Hercegovino. Že leta in leta sem mistificira avstrijski uradni svet vso javnost glede razmerja med Italijo in našo monarhijo. Trozveza je te dve starodavni nasprotnici spravila pač pod en klobuk in formelno vlada med njima hladno soglasje, ali v srcih tli staro sovraštvo in te iskre razpihne lahko najmanjša stvar v velik plamen. Naši oficijozi nas slovesno zagotavljajo, da je trozveza trdna in da vidi Italija v tej trozvezi najzanesljivejše varstvo svojih interesov ter se vede napram Avstriji strogo korektno in lojalno. A vse to lepo pi&arjen.je ni nič drugega, kakor preračuujeuo varanje javnosti. To je smisel očitanj, ki jih je brez dvoma z vednostjo in s privoljenjem vojne uprave priobčil c. in kr. viceadmiral A. Chiari v znanem vojaškem listu »Dauzer's Armee-Zei-tung«. Viceadmiral Chiari se ni omejil na to očitanje, nego je v svojem članku doprinesel dokaz, da je nasprotje med Avstrijo in Italijo nepremostljivo in da je prej ali slej vojna med tema državama neizogihna. Viceadmiral Chiari dokazuje v svojem članku, da stremi Italija za pridobitvijo južne Tirolske, Gradiščanske, Trsta in Istre, ne le ker tod prebivajo Italijani in smatra te zemlje za italijanske, nego tudi za to, da si zagotovi gospodstvo nad Adrijo in si omogoči zadobiti trdna tla na Balkanu. Chiari pojasnjuje, da so to smotri vsesplošnega ljudskega gibanja v Italiji, kakor so jih konkretizirali merodajni politični pisatelji, da se je iz tega stremljenja porodilo neugasno sovraštvo proti Avstriji in da je to ljudsko gibanje in čust\<»-vanje odločilni faktor za vso oficijel- no Italijo. O italijanskih ministrih, odgovornih voditeljih italijanske politike, pravi Chiari, da so vsi ireden-tovci in sovražniki Avstrije, ki sicer za časa svojega ministrovanja to skrivajo, a se temu stremljenju nikdar ne izneverijo. In isto tako je vsa armada tega duha. Izvajanja viceadmirala Chiarija so sicer pisana z namenom, pripraviti avstrijsko javno mnenje do večje sprejemljivosti glede novih izdatkov za mornarico in zlasti izdatkov za zgradbo Dreadnoughtov, ali to ni noben vzrok podcenjevati ali neuva-ževati dejstev, ki jih navaja v podporo svojega namena. »Verso la guerra!« Bližamo se vojni. To je resnica, ki jo ve vsakdo, kdor pozna italijanske razmere in zasleduje pojave v Italiji. Od 1. 1866. niso bili stari italijanski ideali tako živi med italijanskim narodom, kakor so v zadnjih, in kakor so se kralji iz savojskega rodu zaradi ohranitve svoje dinastije morali 1. 1848. postaviti na čelo narodnemu gibanju, tako se mu tudi zdaj ne morejo odtegniti ali celo ustaviti. In tega tudi ne mislijo. Pomnožitev mornarice, reorganizacija armade, utrjevanje meje proti Avstriji, neprestani manevri na bodočih bojiščih in studije generalštabnih oficirjev na tem terenu pričajo, da se Italija z vsemi močmi pripravrja na vojno zoper Avstrijo. Cim bodo utrdbe dovršene in reorganizacija armade izvedena, bc zadostovala najmanjša iskrica, da ustvari — casus belli. Viceadmiral Chiari zastopa mnenje, da se mora Avstrija na ta slučaj pripraviti tudi s tem, da poveča svojo mornarico tudi z dreadnoughti. Prav! Kar je povedal viceadmiral Chiari, je vse resnično in resnično je še veliko več, kakor je on povedal. Zlasti je resnično, kar piše o iredentističnem gibanju v Avstriji, ki se v nas sistematično in namenoma podcenjuje. Viceadmiral Chiari je tem oficijelnim osebnostim zalučal v obraz, da so c. kr. i red en t ovc i in je s tem zadel v črno. Ti leni, nesposobni, brezvestni in podkupljivi c. kr. iredentovci, vsi ti Pretisi in Kinaldiniji in njih kreature in zavezniki so največ krivi, da se je iredenta na avstrijskih tleh ugnezdila iu razpasla in ti ljudje so iredento ščitili in podpirali in jo na merodajnih mestih slikali kot nedolžno prenapetost nezrele mladine, samo da je ostalo v veljavi načelo, da je treba zatirati Slovence in onemogočiti njih ojačenje in napredovanje. Da ni bilo in jih ni teh e. kr. iredentoveev, bi bili Slovenci in Hrvatje na Primorskem danes že tako močni in trdni, da bi bila iredenta čisto nemogoča in da bi država ne imela nobenih skrbi zaradi svojih obmejnih provincij. Ko bi bila država pred 30 leti postala Slovencem pravična, bi danes ne bilo treba v Trstu loviti iredentoveev in zasledovati veleizdajniških zarot. »Verso la guerra!« gremo, pravi viceadmiral Chiari, in da tako visok vojaški dostojanstvenik ne zatrobi lahkomiselno na bojno trombo, to bo pač uvidel vsakdo. Ko bi Chiari ne bil v soglasju z odločilnimi krogi v državi, hi bil pač že desavouiran, kakor j« bil lani desavouiran italijanski general Asinari di Brazza. Armad no poveljstvo torej vidi, to priča Chiarijev članek, v iredenti velikansko nevarnost za vso monarhijo in ž njo vred pač tudi vodstvo zunanjih zadev, a vzlic temu se dobe stranke, ki so vzele patriotizem v zakup in hočejo v tem časn ustanoviti novo ognjišče iredentizmu v Trstu v obliki italijanske univerze, d očim odrekajo pravno fakulteto slovenskemu narodu, ki je mogočen in zanesljiv čuvar državne meje proti Italiji, in čigar razvoj in utrjenje je v največjem državnem interesu. Ce bi državna uprava samo pogledala v svoje urade na Primorskem, bi videla, da so prenapolnjeni s e. kr. iredentovci in bi spoznala, kaj bi ji v kratkih letih koristila slovenska pravna fakulteta. Ali kaj hočemo — Avstrija je vedno zaostajala on d' une armee, ou d' une idee. Parlament. Proračunski odsek. V sobotni seji proračunskega odseka je bil na vrsti proračun trgovskega ministrstva; referate so imeli posl. \Vittek, Šramek in Mašt alka. Nato je govorilo več poslancev, ki so prednašali večinoma zahteve svojih volilnih okrajev glede pošt, brzoja-vov, vodnih cest itd. Od slovenskih poslancev je govoril dr. Ploj o poštnih razmerah na Spodnjem Štajerskem. — Odsek je slednjič proračun trgovskega ministrstva neizpreme-njen odobril. — Prihodnja seja bo jutri. Reforma poslovnika. Posl. dr. Steinwender je izdelal nov načrt reforme poslovnika, ki kaže v primeri s provizorično reformo nekaj bistvenih izprememb. Po tem načrtu bi se na interpelacije odgovarjalo lahko tudi pismenim potom. Dijete dr. Steinwender pavšalira. Sklep zbornice bi lahko omejil dobo govorov v plenu in v odsekih. Ce je razprava o enem predmetu končana pridejo na vrsto nujni predlogi, če je za to večina zbornice. Plenarne seje so trikrat na teden po 4 ure. Za presojo govorniških izgredov je postavljen častni svet. Načrt ima tudi določbe za varstvo oseb, ki niso med člani zbornice. Mali finančni načrt. Ker letošnje poletje ne bo več časa za razpravo o celem finančnem načrtu, pride na dnevni red samo t* zv. mali finančni načrt. Vendar se več strank upira temu, da bi ta mali finančni načrt obsegal samo davek na žganje. Žele, naj se obenem obravnava tudi osebna dohodarina, divi-dendni in tantiemski davek ter morda še tudi davek na dedščine. — Celi finančni načrt pa pride na vrsto šele jeseni. Konference. »Slov. korespondenca« piše, da bo druga polovica tega tedna prav interesantna in važna. Češki, nemški poslanci, »Slov. Enota«, kršč. soeiaJci in Italijani bodo imeli važna posvetovanja. Rešilo se bo vprašanje laške fakultete. V češkem posl. khrbu * bo stavljen predlog povabiti na pospve-tovanja o jezikovnem vprašanju in o Bukvajevem zak. načrtu tudi češko soc. demokrate. Bukvajev okvirni zakon, ki obsega pet paragrafov, bo predložen pari. komisiji »Slov. Enote«, in če ga ta odobri, bo vložen v poslanski zbornici. Prvi razgovor nemških in čeških poslancev z vlado glede jezikovnega vprašanja na če*-škem bo v torek 7. junija. Iz Istre. V Poreču se je dne 26. t. m. sešel deželnozborski odsek, ki naj bi predložil dež. zboru tako razdelitev istrskih občin, da bi v prihodnje ne bilo nobenih narodnostnih konfliktov. V odseku je pet Hrvatov in pet Italijanov. Toda že prva seja je bila brezuspešna. Hrvatje so namreč zahtevali, da se Pazin proglasi za hrva^ ško občino, Italijani pa so bili proti temu. Dnevne vesti. + Italijanska pravna fakulteta« Vlada in njeni pristaši napenjajo vse sile, da bi proračunski odsek še ta teden dokončal proračunsko razpravo, na kar naj začne razpravo o> LISTEK. Kraško Idilo. Trije so bili. Sami mladi, krep-junaki osemnajstih let, in pri vo-akih so služili. Usoda jim ni bila mila, kajti zanesla jih je pri vajah globoko v kršno Notranjsko, kjer jim ni cvetela pomlad nežnopoltih, ^nkih mestnih gospodičen, kjer ni r,ilo biljarda, na katerem se z dolgimi palicami preganja dolgčas, kjer fii bilo niti poštene gostilne, v kate-ri bi se razvajeni želodci vedno lačnih teh treh junaških prostovoljcev ''pomogli od vsakdanjosti, ki jo je J1idil >,naš cesar, naš kralj« v plehki menaži. Kdo bi se jim čudil, če bo z odprtimi rokami sprejeli vsako priliko, in naj je bila se tako malenkost-na' ki jim je prinesla nekoliko razkrila v puhlo enoličnost vojaškega življenja, ki je naši junaki niso Sfnatrali za drugo, nego neopraviČ-Uivo omejitev osebne prostosti. In kdo bi se jim čudil, če so — aute de mieux — popi\jeli se ko-'-arcev, ki so jim, polni dobrega istri-•^nca, razradostili srca in vtopili v • ^abjjenje puščobo in praznoto vsakdanjih, skoro pol dneva trajajočih nekrvavih vojsk. Gruntar, Snoj in Hrast je bilo ime našim junakom. Gruntar je imel od vseh treh neločljivih prijateljev to srečo, da je imel svoj tabor v takem kraju, v Št. Vidu, kjer je dobil vsaj vžitnega tobaka, vsled česar sta ga Snoj in Hrast vedno izrabljala kot tovornega osla za donašanje te neprecenljive rastline, česar pa jima ni nikdar zameril. Nasprotno, še v veliko radost mu je bilo, če ga je naprosil Snoj danes, jutri Hrast, da mu prinese tobaka; saj je bil s tem dan ti-tulus, da se od polurne poti užejano grlo zopet namoči in namaže jo življenja kolesa. Bilo je torej nekega vročega popoldne, par dni potem, ko pes v prati k i zopet nazaj pogleda, ko jo pri m aha Gruntar ves prašen in zevajoč, kot vrana v sobico k Snoju, stanujočem skupaj s četrtim takim, pa vsled zaljubljenosti nad vse solidnim možakarjem, Bradačem po imenu, in delečim ž njim široko zakonsko posteljo svojih gospodarjev, in reče: — Evo ti, tovariš" in nadležni prijatelj, tobaka, cesarskega tobaka za sedemnajst soldov starega denarja. Nikar pa ne miali, da je a tem, da mi vrneš moi izdatek ta plačano vse. Ker si tak, da contra bonos moreš zahtevaš od prijateljstva toliko žrtev, da me ob taki vročini, ko še pes neha vohati za svojimi neštevilnimi zakonskimi polovicami in nezakonskimi polovičarji, pustiš capljati v to nesrečno trnje, ti bom olajšal tvoj itak vedno polni mošnjiček za nadaljni desetak, ki ga pripiši sebi v dobro in ki je plačljiv od danes v štirih dneh, ko bom zopet dobil blagoslov od svojega starega dobrodejne roke v podobi poštne nakaznice. — Nikar ne pridiguj, temveč stegni roko na mizo in vzemi, se oglasi v tem trenotku Hrast, ki stopi v sobico in ki mu sledi sluga s precejšnjo košaro v roki. — Gospod, ki nam je poslal to neznosno vročino, nadaljuje, je, kakor smo se učili v katekizmu, neskončno dobrotljiv in zato je postavil komarjevo nedeljo — tovariši, uvažujte in cenite po vrednosti, da sem iz Šiške doma — na tak dan, da sem dobil od svojega otca ravno danes to košaro, polno zemeljskih dobrot. Ker pa je Gospod tako neskončno dobrotljiv, tudi jaz stvarstvo njegovo, ne morem biti tak, da bi sam povžil njegove darove, in salo hočemo tukaj sedaj, ko nas ne bo motil odsotni Bradač s svojo zaljubljenostjo in soUdaoatio, odpreti to jnaTlao shrambo in v najlepši solidarnosti naslajati se nad tem, kar nam je naklonil otec v svoji dobro- in velikodušnosti. In odprla se je košara in privlekle so se na dan že dolgo pogrešane dobrote, kojih polovica je izginila kot blisk za mejo belih, močnih zob, kojih druga polovica pa je ostala določena za drugi dan v novo slavlje starega, v vojnih težavah utrjenega prijateljstva. Ker je pa pojedina, posebno še ona, ki obstoji po največ iz mesa, ni-čeva brez alkohola, ki pospešuje prenavljanje in ki daje še - le pravi tim-bre vsakemu enakemu slavlju, je priložil praktični oče Šiškarjev tudi precejšnjo steklenico izbomega tro-pinovca, toda z določilom, naj se ga uživa zmerno in sicer pri pojedini le, kolikor je neobhodno potreben, zato, da se »polije meso«, drugače pa samo takrat, kadar bi rogovilil želodec vsled prehlajenja, pridobljenega na ta ali oni način, kakor je zvito pristavil dobrohotni pošiljatelj. Gospodje prostovoljci so, kakor smo že omenili, uničili polovico ko-sarine vsebine, torej tudi polovico obširne steklenice, ki nosi v ljudstvu dobrosnano ime, sa katero pa naši filologi ▼ svojih za praktične stvari ■kitTffri^ možganih še niso iznašli bili nas i junaki zato za izpraznjenjet polovice tropinovca, ker so bili mnenja, da imajo vsled vsakdanjega ležanja na trebuhu na rosnih tleh, iz-virajočega iz na kraškem svetu ne preveč priljubljenega ukaza »nie-der«, vsekako tudi prehlajene želodce. Učinek je bil seveda ta, da so se jim ogreli želodci, zraven njih pa tudi možgani, ki so vsled tega postali dovzetni za marsikaj, kar bi jim nor-maliter gotovo ne prišlo na miseL Ko so se prijatelji okrepčali, so> predvsem napravili v svrho še boljše prebave že od Rimljanov zahtevanih tisoč korakov. Ker bi pa bH z ozirom na to starodavno zahtevo vsak nadaljni korak preveč, in ker so stopili ravno s tisočim korakom pred edino vaško gostilno, in ker so konstatirali, da žganje pravzaprav še dela žejo, so enoglasno sklenili, da hočejo pogasiti žgoči notranji ogenj v tej gostilni, kjer so seveda ločeni od drugih umrjočih, v takozvanom salonu imeli tudi častniki svojo me-naša. Notri so dobili še par tovarišev, takisto veseljakov, in ž njimi pridno prasnili kozarce do noši Posledico seveda niso izostale. (Dalj* si latiiajin \ italijanski pravni fakulteti. »N. Fr, Pr.« tvai, da a* trudijo Caai priprm-fviti Maaenuii do asga» da bi opustili svoje nsninotnsanjf načrtu, aaj aa italijanska fakulteta ustanovi v Trstu. Tudi pravi, da hočejo Cehi pripraviti vlado do obveane izjave, da v nekem določenem času ustanovi slovensko fakulteto v Ljubljani. + Nemški nacijonalci strahovito zabavljajo, da se med Slovenci nabirajo prostovoljni darovi za nesrečne brate Srbe, ki jim je povodenj v Šumadiji napravila strahovito škodo. Ne samo da zabavljajo; tudi denuncirajo nas, da hočemo po svojih skromnih močeh pomagati »sovražnikom Avstrije«. To je prav nemškonacijonalno'. Samo nacijo-nahni Nemci imajo lepo navado, da v slučajih nesreče ne poslušajo glasu človekoljubnosti, drugi narodi ne. Ko je bil potres jr Kalabriji in Siciliji, nismo Slovenci nič gledali na to, da so Italijani ravno tako naši nasprotniki, kakor Nemci in prispevali smo radi za njih podporo, in takih slučajev bi lahko navedli še več. Toda Nemci so pač drugačnih nazorov. Zabavljajo, da se zbirajo prispevki za naše brate v Šumadiji. češ, zakaj *>e ne zbira za nemške Štajerce, ki so imeli tudi povodeuj. Saj je mogoče, da jih je zadela nesreča povodnji in če jih je zadela, jih gotovo pomiljujemo, a posebno velika pač ni mogla biti ta nesreča, ker širši svet zanjo ni nič izvedel, med tem ko je bila katastrofa v Šumadiji uprav strahovita. Če so štajerski Nemci tako potrebni podpore, zakaj pa niso tisti ljudje, ki sedaj zabavljajo, zaceli kake akcije njim v ko-2 ist. saj bi bili Slovenei tudi dali po svojih močeh. A ti ljudje, ki sedaj na nas zabavljajo in nas denuncirajo. Ha podpiramo brate Srbe. sami tudi za štajerske Nemce ničesar ne dajo. Ti zabavljači nas tudi spominjajo na podpore, ki jih je Ljubljana dobila za časa potresa. O potresnih podporah pa naj ti ljudje kar molče. Ljubljana je dobila takrat podpore tudi iz nemških krajev, zlasti z Dunaja, a nemški nacijonalci niso ničesar dali. Takrat so imeli nemški nacijonalci ounajsko »Deutsche Zeitung« za svoje gtesii<» in ta list je srdito pisal zoper vsako podporo po potresu zadete Ljubljane in je srdito razglašal brutalno načelo, da se političnemu in iiacijonalnemu nasprotniku tudi v največji nesreči ne sme pomagati. To hujskanje nem škili nacijonaicev je imelo tudi uspeh, da nacijonalci niso ničesar dali za Ljubljano. S kako pravieo zabavljajo sedaj ravno ti ] judje V. -r Zveza Jugoslovanov in proste avstrijske porobrodne družbe. Zveza Jugoslovanov je imela klubovo sejo, kateri so prisostvovali nidi poslanci rir. Svrvester. dr. Bugatto. D* Klvert. frunther. Kolischer. Mastalka. dr. JMtacco in pa zastopniki prostili avstrijskih parobrodnih društev. Zveza (> sklenila povabiti zastopnike vseh drzavnozhorskih klubov k posvetovanju v to svrho. da se uredi plov-etveni promet z Južno Ameriko in da 7»ri tem ne bodo prikrajšane praviee prostih parobrodnih družb, katere so >i te pridobile vsled zakona o po-pospeševanju pomorstva iz 1. 1907. Nato >e je podala deputacija prostih parobrodnih družb pod vodstvom predsedstva Zveze Jugoslovanov k ministrskemu predsedniku baronu Bhenerthu in pa k trgovinskemu ministru dr. Weisskirchnerju ter ju jrrosila. naj vlada respektira zakon o Tospeševanju svobodnega pomorstva in naj umakne sedanjo predlogo o 'Austro-Amerikani. ker bi ta silno škodovala svobodnemu mornarstvu. Ministrski predsednik in trgovinski minister sta obljubila, da bo^ta studirala to vprašanje, vendar se pa hi-i»oma ne more ničesar storiti, ker ima o pogodbi z Avstro-Amerikano odločevati parlament. Trgovinski minister je precej nevljudno nastopil napram deputaciji ter ji predbaci val. da proste parobrodne družbe agitira-jo zoper Avstro-Amerikano. Na to 7;in je dr. Vuković temeljito pojasnil stališče prostih parobrodnih družb. Odgovor dr. Weisskirchnerja je na deputacijo in poslance napravil zelo slab u tis. /-f- K poročilu o seji c. kr. dež. sol. sveta v četrtkovi številki našega J ista moramo dostaviti, da je učiteljski zbor državne realke v Idriji soglasno predlagal slovenski učni jezik za vse predmete v vseh razredih in stopnjah in samo za nemščino kot nčni predmet nemški učni jezik. Deželni šolski svet je vobče odobril ta predlogr in le z ozirom na to. da naj se srednješolec priuči dobro še drugemu jeziku, odredil, da se poleg nemščine poučuj tudi še zgodovina in zemljepis na višji stopnji I nemškim učnim jezikom. Ker so za večino učnih predmetov že spisane in deloma aprobirane slovenske učne knjige, je pričakovati, da se vpelje že s šolskim letom 1910/11 slovenski učni ^ezik v dotičnih učnih predmetih in to na nižji in .višji stopnji. Resnici na ljubo naj še povdarjamo, da je učiteljski zbor že ponovno stavil enake predloge in je bivši mestni realki nsv Cblen ne knjige. + Nai pasje. Jezuitski pravi dno je toliake č saj pili in je Mla St kat rokopis predklona aaaean, ki jo je 30. decembra 1909 tudi apnafelvaL Naj navedemo nekaj stavkov is ta knjige: Dobre lastnosti hudobnega pisatelja se sicer na smejo zatajiti, smejo se pa zamolčali, kajti ti nevere i nimajo pravice, da se hvalijo njihove dobre strani. (Stran 32.) Neman to da se hvalijo posamezni deli ali strani, naj se rajši celota presoja, kar naj bo pri hudobnem pisatelju enako obsodbi. (Str. 33, 34.) Ali se naj pa aa-fdašajo samo slabe strani, da se ga potem nihče ne upa brati. (Str. 35). Glavno je pa, da se takim avtorjem ne pridobi časti in ugleda med bralci. (Str. 36). Sektirerji se vedno lahko napadajo. (Str. 34.). Ni treba preveč ozira jemati na nasprotnika, dandanes se prej greši s tem, da se je premehak in premalo pogumen. (Str. 87.). Tisti, ki se moti, se mora sicer od zmote razločevati, nemogoče je pa zoper zmoto se bojevati, ne da pade njena zlobnost, smešnost in diskreditiranje tudi na tistega, ki se moti. To je njegova krivda. (Str. 91.). Napram arogantnim nasprotnikom cerkve ne presega nobena psovka (vitli perio) dovoljene mere, če le odgovarja svojemu namenu. (Str. 92.1 Sveti Frančišek Šaleški pravi: Očitni sovražniki boga se morajo razupi-ti (diffamare). kolikor je mogoče. (Str. 92.). Teh od papeža aprobira-nih navodil se naše klerikalno časopisje tndi prnv zvesto drži. Posebno kar se predzadn.iega stavka tiče, je nase slovensko klerikalno časopisje doseglo rekord. -t- Veliki vojvoda hesenski in »Šulferajn«. Veliki vojvoda hesenski je daroval 2000 K za en kamen Ros-segerjevega fonda. Torej tudi oficijelna Nemčija .je začela podpirati protislovanske težnje avstrijskih Nemcev. Zdaj še manjka, da tudi Viljem podpiše par kamnov in postane javno pokrovitelj — natihoma je že itak — šulferajna in siidmarke. Kaj bi reklo nemško časopisje, kaj bi rekla vlada, če bi ruski car podpisal par kamnov za naš obmejni sklad! — Lep katehet je idrijski kaplan Miha Zevnik. Za svoje, učitelja nevredno obnašanje se je moral zagovarjati minoli petek pred okrajnim sodiščem v Idriji je bil radi razžaljenja na časti obsojen v globo 20 K. V petem razredu ljudske šole je med veroukom zahteval od nekeera učenca sokolski znak in *ra vprašal, ali hodi tudi on k sokolski telovadbi. Ko mu je učence potrdil, tedaj je katehet Zevnik rekel: »Ali k tistim divjakom ?« Vsled teh besedi je načelnik idrijskega Sokola«. J. N., kot voditelj sokolske telovadbe, vložil tožbo proti kaplanu Zevniku, ki je bil tudi kaznovan. Kako ume vajo današnji kateheti učiteljski poklic, je razvidno iz tega. da j*1 kaplan Zevnik isto uro pozval vse učence, ki obiskujejo telovadbo pri »SokoliK', naj vstanejo. Na to pa vprašal drugega učenca, ki hodi k telovadbi -Orlov«: »Ali je kdo izmed teh učencev kaj vreden?« Dobil je zašel jeni odgovor: »N" beden nič!« Tako hujska verončitelj učenca na učenca! Ne pomaga nič, dandanes je katehet predvsem politični agitator za klerikalno stranko in potem šele veroučitelj. — Ii deželnega odbora. V odbor Dramatičnega društva«, kakor tudi v intendanco odpošlje se deželni odbornik J are. — Promoviral je 28. maja na inomoški univerzi doktorjem filozofije g. Iv. Fludernik, doma iz Ljub nega na Štajerskem. -t- Iz veterinarske službe. Okrajni višji živinozdravnik Ferdinand fi a s p a r i je ad personam pomaknjen v VIII. čin. razred državnih uradnikov. — Slovensko gledališče. Ravnatelj slovenskega gledališča je bil te dni v Budimpešti, kjer je angaževal operno pevko gdč. Margit Nada-sovo za opero in opereto. Gdč. Na-dasova je absolvirala pevske študije na kr. glasbeni akademiji v Pešti in je bila poslej angaževana v Cernovi-cah, Opavi in Vratislavi za prve vloge. Ker je rodom Slovakinja ter govori sovanski jezik, ki je slovenski govorici najbližji, ji bodo lahko, v kratkem času docela priučiti se slovenščini. Gdč. Nadasova, jedva 241et-na velenadarjena pevka odličnih izpričeval in gledaliških kritik, visoka, vitka blondinka, je izobražena dama, ki govori poleg slovašČine perfektno tudi francoski, nemški in madjarski. — Gostovanje gespe Danilove v Zagreb«. Odlična naša umetnica gospa Danilova bo gostovala na zagrebškem gledališču in sicer nastopi 4. junija v Srribejevi igri »Koaa-rec vode« in 7. junija y Vojnovioevi »Ekvinocij«. .ie iz K ■i i »It km ta-Len Na to pnn ai lamao fii I lil ia oposavjatialMa Vnsnt slasti j ako članstvo in ss sriasrnče na obilni poset. sUn zdar!« — talka »Pahni . Včeraj je imela vnesijna »eukarlja« svojo parado, od ljudstva »čmkaiado« imenovano v ftt Vidu nad Ljubljano. Pri povratka so »Čuki«, ki so se nahajali v spremstvu treh kaplanov pokazali pri večernem gorenjskem vlaku na postaji Vismarje svoje »dalo«. Is Šmarne gore vračalo as je več rodbin. Otroci zapeli so, videč s petimi »navžarji« broječo godbo prihajajoče »Čuke« — nedolžno pesmico »čuk se je oženil trs-la-la«. Nato seveda ogenj v strehi »Čukov«. Ljubljanski kstenet Javan pita deklice s »smrk-ljami«. Zares pedagogično! »Čuki« so razsajali, da je bilo strah, »ober-čuk« dr. Pogačnik je skušal pomirjevati, toda zaman. V devetletno deklico, hčerko g. dr. J. zakadi se pijan »Cnk« in jo pretepe, da se je rev-še jokalo. Zares »ljndomilo« delo > čukarije«! Še hujše bilo je na ljubljanskem državnem kolodvoru. Žena nekega obrtnika dejala je svojemu možu: Pojdi domu, kaj boš gledal te »Čuke«. Rodbina nekdajoega sokol-skega trobentača »poštenjaka« Pod-lesnika iz Starega trga, cula je te besede. Hči je jela skakati in vpiti. Žena obrtnika odgovorila ji .je mirno: »to ni nič hudega, saj reče dr. Pečanov sinček vašim telovadcem tudi »Čuki«. Se morate že na to privaditi. Ljudstvo pozna vas le kot čuke in ljudski glas je božji glas.« Nato obkolijo pristaši »čukarije« to ženo. Stara Podlesnikovka jo prime za no-in jo z dežnikom večkrat po glavi udari ter ji slednjič, — da je pokazala višek čukarske omike — pljune na bluzo. Le pomirjevalnemu vplivu raznih navzočih gospodov ima se »veleomikana« gospa Podlesnikova zahvaliti, da jo ni ljudstvo pošteno premikastilo. »Čukom« pa kličemo: Le tako naprej! — Ljudskemu izobraževalnemu društvu »Akademija« ste naklonili Kmetska posojilnica v Ljubljani 100 kron in Posojilnica v Loškem potoku 20 K podpore. — »Slovenski Filharmoniji« Kmetska posojilnica v Ljubljani prebitka za leto 1909 dala 150 podpore. — Veliko vrtno veselico priredi 7., v slučaju slabega vremena pa 14. avgusta »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« pri Plankarju in sicer v prid društveni Knjižnici, ki se ustanovi v kratkem. Cenjena narodna društva prosimo, da vpoštevajo to prireditev z ozirom na vzvišen cilj ni namen njen. — Občni zbor gremija trgovcev se je vršil včeraj dop. v mali dvorani »Mestnega doma«. Zborovanje je vodil podpredsednik Ivan M e -j a č , ker je bil predsednik Ivan Knez zadržan. Tajnik Svetlin prečita najprej zapisnik zadnjega občnega zbora, nato pa poda poročilo o delovanju gremija v letu 1909. Iz poročila povzamemo sledeče: Gremij trgovcev je imel koncem 1. 1909. 292 članov, 172 učencev in učenk in 822 uslužbencev, skupaj torej 610 članov prve in 212 druge vrste. Gremij trgovcev je že pred petimi leti sklenil, da se odpravi dajanje novoletnih in velikonočnih daril, vendar ie pa več članov, ki se temu sklepu nečejo pokoriti. Ker ni med ljubljanskimi trgovci doseči sporazum-ljenja glede zapiranja in odpiranja trgovin, se je lansko leto sklenilo '-sled prošnje pomočniškega zbora gremija trgovcev, da se naprosi deželno vlado, da uredi to zadevo. Načel st v o je ta sklep izvršilo, toda brez uspeha, ker je deželna vlada mnenja, da ni nikake postavne določbe, ki bi urejala zapiranje in odpiranje trgovin. Gremij bi sicer smel v smislu dopisa c. kr. deželne vlade sporazumno s pomočniškim zborom sam določiti odpiranje in zapiranje, vendar bi pa bil ta sklep obvezen samo za člane srremija. Novi zakon za trgovske uslužbence pa daje političnim deželnim oblastim pravico, da sporazumno s trgovsko in obrtno zbornico, z gremiji in pomočniškimi zbori urede za posamezne občine odpiranje in zapiranje trgovin. Na lanskem občnem zboru dne 9. maja se je sklenilo, da si gremij ustanovi lastno šolo. Gosp. župan Ivan Hribar je v to svrho prepustil grem i jalni šoli brezplačno prostore, kurjavo in razsvetljavo na I. mestni deski šoli. V seji, ki jo je sklical načelnik in katere sta se udeležila kot izvedenca dr. Windischer in šolski vodja Dimnik, se je sklonilo, da bodi šola trorazredna in brez pripravnega tečaja. Poduk ae določi na 8 ur na teden. Šola traja vsako leto od 1. oktobra do 90. juaija. Želeti je, da bi gospodarji bolj radno pošiljali svoje učence v šolo. Načelatvo gremija je tudi letna prosilo različne korporacije za podporo. Obljubili sta pomoč aamo ia satni občina ljubljanaka da nima za šolo deželni vladi se pa sploh. >, da bi kaj odgovorila, hi bila v prvi vrsti pokli-da bi podpirala šolo. Načol-strn as je obrnilo na državnega posla*** Iv. Hribarja, da izposluje tudi pri H stalni vladi podporo. Deželna vlada je manda dobila z Dunaja sunek, kajti pozvala je gremij, da ji razjasni, zakaj se je šola ločila od Mshrovega zavoda, da ji vpošlje računski zaključek za leta 1905, 1906 in 1907. Nadalje je zahtevala, da se izdala učni načrt in pa pravilnik za gremjjalno šolo. Šolski vodja Dimnik je z ravnateljem Šubicem izdelal te načrte, ki so se odposlali deželni vladi dne 5. svečana t. 1. Gremij bo takoj po odobritvi proračuna zopet prosil za prispevek in je upati, da se zdaj ugodi njegovi prošnji. — Gremij je tudi sicer deloval v korist svojih članov. Postavil je svoje kandidate za pridobninsko komisijo v II. razredu, za volitve v obrtno sodišče ter stavil razne peticije, med katerimi je tudi peticija centralne zveze avstrijskih trgovcev glede pre-membe zavarovalnega zakona. — Računski zaključek izkazuje 6620 K 41 v dohodkov, 6706 K 75 v stroškov, torej znaša prebitek 111 K 66 vin. Pregledovalec Jernej Banovec predlaga absolutorij. — Proračun za leto 1910 izkazuje 7986 K 35 v potrebščine in 3570 K — pokritja; znaša torej primanjkljaj 4416 K 35 v. Ta pri man kija j se bo pokril s 6 % doklado od splošne pridobnine. — Nato se vrše volitve. Za načel niko-vega namestnika je bil izvoljen g. Lilleg, za odbornika g. Seunig. V razsodiški odbor so bili izvoljeni izstopi vsi člani gg. Rohrmann Viktor, Drag. Hribar in Karel Seunig. V šolski odbor *o bili izvoljeni za načelnika g. Meglic, za namestnika g. Verbič, za odbornike gg. Šterk, Bo-nac. Bončar, Berjak in Kostevc. — Pri točki: raznoterosti prečita lajnik prošnji »Merkurja« in »Društva trgovskih sot rudnikov«, ki sta jih sklenili na svojih zborovanjih jrlede zapiranja in odpiranja trgovin. Po daljšem razpravljanju so sklene sledeče: Trgovine z železu ino se naj odpirajo od 1. aprila do 30. septembra ob pol sedmi uri zjutraj in zapirajo ob sedmi uri zvečer. V zimskem času naj se odpirajo ob sedmi uri zjutraj in zapirajo ob sedmi uri zvečer. Trgovine z živili in z delikatesami naj se odpirajo od 1. aprila do 30. septembra ob pol sedmi in zapirajo ob pol osmi uri zvečer. V ostalem času naj se odpirajo ob sedmi uri zjutraj in zapirajo ob pol osmi uri zvečer. Vse druge trgoviue naj se odpirajo skozi celo leto ob pol osmi uri zjutraj in zapirajo ob sedmi uri zvečer. To velja za vse delavnike, razen za soboto. Ob sobotah naj bi se vse trgovine zapirale ob pol osmi uri zvečer. Te določbe bi morale veljati za celo ljubljansko okolico, to je za Šiško, Vič, Glince, Moste. Šlepanjo vas, Rudnik, Jezico in Rožno dolino. Za tobakarne bi ne smelo biti nika-kih izjem. — Ko še g. Šuster priporoča načelstvu, naj v smislu pravil kaznuje izostale člane, zaključi podpredsednik občni zbor. — Gremij ljubljanskih trgovcev. Kakor se poroča, je g. Ivan Knez kot načelnik gremija trgovcev odstopil. Do volitve novega načelnika bo vodil njegove posle njegov namestnik, g. I. Mejač. — Narodna delavska organizacija v LJubljani je priredila sinoči v areni »Narodnega doma« dve predstavi, ki sta bili dovolj dobro obiskani, četudi je čez dan vse drlo iz Ljubljane. Vprizorila se je najprej veseloigra v dveh dejanjih »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Nastopili so sami novi, mlajši igralci, ki so izzvali mnogo prisrčnega smeha. Druga uprizoritev je bila burka »Nemški ne znajo«. V tej igri so nastopili stari naši znanci Prek, Ra-karjeva in drugi, ki so svojo vlogo prav dobro rešili. Občinstvo se je izvrstno zabavalo. K veselemu razpoloženju so prav mnogo pripomogli tudi marljivi tamburaši. — »Don Quijote« v slovenskem prevodu. Slavno delo Cervaniesovo dobimo, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, v kratkem tudi v popolnem slovenskem prevodu. Prevod oskrbi naravnost iz španskega originala g. abs. cand. iur. VI. Svetek. Kako priljubljen je bil in je »Don Qui-jote« kaže to, da ima v španščini nad 400 izdaj; angleških prestav je nad 200, 170 je francoskih, 100 italijanskih, 70 nemških, 8 poljskih, 2 ruski in zdaj pride tudi slovenska, ki bo gotovo vzbudila dosti zanimanja. — »Herkule*«. Telefonieno nam poročajo iz Reke, da brzojavka v sobotni številki našega lista glede mednarodne zavarovalne zadruge »Her-kules« ne odgovarja resnici; sodišče zadruge ni razpustilo, temveč je le ustavilo za sedaj poslovanje. Proti temu pa je vložena pritožbe. — Predavanje. Znani ameriški raziskovalec dr. Neumaver je imel v soboto v »Unionu« predavanje o svojih potovanjih po južni Ameriki. Pacal as je skoro le z brazilijamkimi državami Parana. Moto Groaso, San Paulo, Goyas in Maranbao. Opisoval je šege in navada Indijancev, govoril o pridelovanju kave, bombaža, tobaka itd. Predavanje je spremljalo veliko število lepih skioptičnib slik. — Poslušalcev je bilo aelc malo. — Popravek. V notici o II. mestni šoli smo napačno pisali, naj se črta telovadba v II. razredu, stati mora: črta naj se telovadna ura v VII. razredu. V Domžalah je dne 25. t. m. po kratki, npični bolezni umrl pecarski mojster g. Josip Kraljic. Pokojnik, rodom Ljubljančan, je bi i miren, blag človek in splošno priljubljen pri vseh, ki so imeli priliko z njim občevati. Ko se je preteklo ie-to ustanovila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, je bil izvoljen namestnikom blagajničarke. Da šteje danes podružnica za Domžale raz-merno mnogo članov, je v obilni meri njegova zasluga,- ker se je y resnici požrtvovalno trudil za nje pro speh. Bodi blagemu možu ohranjer trajen spomin! Iz Borovnice, 29. maja. Pri današnji izvanredni seji tukajšnjega gasilnega društva povodom 251etne-l ga obstanka je bil g. Jos. Verbič kot ustanovitelj in bivši načelnik so glasno izvoljen častnim članom. Vinogradniški tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 13. in 14. junija vinogradniški tečaj z nasleri njim vsporedom: V ponedeljek, dne 13. junija popoldne od 2.—4.: Najvažnejša poletna dela v vinogradu. Trtni škodljivci. — V torek, dne 14. junija dopoldne od 9.—11.: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira dobrih gumijevih trakov. Praktično razkazovanje o zele nem cepljenju. Popoldne od 2.—4.: Praktično razkazovanje in vaje o poletnih delih v vinogradih v Cerovcih. Razkazovanje raznih škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico (oziroma pošto) do Novega mesta in prehrano 2 K na dan. Kdor se želi udeležiti tečaja ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Ob priliki tečaja se bodo razdelki med udeležence tudi zeleni cepiči. Pouk o zelenem cepljenju in poletnih delih v vinogradih na Dvoru pri Žužemperku priredi kmetijska šoja na Grmu v nedeljo dne 12. junija v vinogradu gospoda Zurca (po domače Škrabec) na Dvoru. Predavanje bode spojeno s praktičnim razkazovanjem. Pričetek predavanju bo ob 9. dopoldne. Razdelili se bodo tudi cepiči raznih boljših vrst. Vinogradniki in mladeniči se vabijo* da se v obilnem številu udeleže tega pouka. Iz Gorenje Doline. Srečno smo jo premahali skozi Hallevev komet- Mi nistrstvo se je močno urezalo, ko je izdalo za južne dežele poseben ukaz. Živim namreč v čisto kmečki vasi. Človek bi mislil, da smo res taki bo-ječneži. kakor bi človek sodil po ukazu ministrstva. To vam je bilo dovti pov na Hallevev komet. O binkoštih se je po vseh gostilnah naše občin* vse — staro in mlado imenitno zaba valo. Peli. pili in rajali so naši občani, da je bilo veselje — saj bo itak konec vseh zabav, ko bo metla Hali? vevega kometa vse pomedla aii pa i*saj zastrupila. Sploh — niti najmanjega strahu ni bilo, med tem ko so po zgorenjeni Koroškem, v Nemcih, bili vsi iz sebe. Kje je bilo takrat izrek: »Deutschland uber Alles?« Gospodu ministru pa pravimo: Prid' zidar se les učit. Mi pa na prej — mi strelci! Vlom v cerkev. Dva neznana tujca, sodeč po govorici, Goričana, eden star približno 35 do 40 let, dm gi 25 do 30 let. sta vlomila v farno cerkev na Dovjem. Ker se jima ni posrečilo pri desnih cerkvenih vratih, katere sta hotela odpreti s krampom, poskušala sta priti v cerkev pri sosednem oknu, in ker tudi tu ni šlo, pri oknu za oltarjem. Dobila sta v mrtvašnici nosilnico ter po njej zlezla na okno. Pri oknu sta razbira sliko sv. Martina, odprla zakristijo t železnim drogom in vzela tam dva keliha. Z železnim drogom sta odprla vratca pri tabernaklju, vzela monstranco in ciborij, iz katerih sta hostije po tleh raztresla. Kelih in monstranco sta pa na pokopališču proč vrgla. Na stranskem oltarju sta vzela Mariji pozlačeno krono z glave, ker sta mislila, da so notri vdelani pristni biseri. Najbolj slabo sta opravila pri cerkvenem nabiralniku, v katerem sta našla Io par vinarjev. Neznana zlikovca sta govorila laško in slovensko. Orožniki ju pridno zasledujejo. Med farani vlada velika razburjenost. Is Gradca. V soboto popoldne ob 6. se je nad graškim mestom utrgal oblak, kar je povzročilo grozno ploho. Med selo močnim nalivom, ki j« trajal okoli četrt ure, je padala tndi debela toča vmes. Po ulicah je takla soda, kakor « potokih, tu in tam j* vdrla tudi v Meti. V okolici jo tata napravila velika ikode na polja. Vojaškega sapeilsrja v Inomo-§tu mons. Ivana Klobovit ine- noval je cesar častnim kanonikom metropolitanakega kapitlja v Sol« rj ogradu. Konj na ulici. V soboto, okoli 8. zvečer se je strgal konj v Berganto-vem hlevu na Igriškem trgu ter prost pridirjal v »Zvezdo«. Ker je ram šlo mnogo ljudi za njim in so nekateri tudi kričali, ee je konj ustrašil in začel še huje dirjati. Potem je krenil v Wolfovo ulico, čez Marijin trg, na Miklošičevo in po Frančiškanski ulici na Dunajsko cesto in v Prešernovo ulico, ljudje pa še vedno za njim. V Prešernovi ulici so ga potem pognali v poštno poslopje, kjer so ga ujeli in odvedli zopet nazaj. Nesreča se ni pri tem zgodila nobena. Kolo je bilo ukradeno dne 15. maja posest ni kove m u sinu Valentinu Simončiču na Bregu pri Litiji št. 1. Kolo je že obrabljeno, črno pleska-no. ima polno ploščo, brez zvonca, prostega teka; sprednja pnevmatika > še nova. zadnja pa trikrat zakrpana. Kolo je vredno 50 K. Tatvine je osumljen neki okoli 26—301etni tulce, ki je bil slabo oblečen in je govoril slovensko v hrvatskem narečju. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 1.30 Hrvatov in Slo'ieneev. — K poglobljen ju G ruha rje vega prekopa je prišlo iz Poljčan 10 Slovencev, v Zaprešič se je pa odpeljalo 1*2 Hrvatov. -— Včeraj jc šlo v \meriko 25 Macedoncev. v Buchs je ^lo 10. v Heb pa 25 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Hlapec Lovro Krcč je izgubil z voza dvig alineo. — Služkinja Ivanka Jeničeva ie izgubila srebrno vensko uro s fcrat-crerižico. - Stražnik Albiu Bar-ta nt je našel nov dežnik. — Delavka M arija Pajkova je našla žensko roč-no torbico, v kateri je biln manjša šota denarja in nekaj drugih malenkosti. — Kuharica Marija For-tunova je našla srednjo vsoto denar-ia, katerega dobi izgubitelj nazaj pri •ajditeljici. na Sv. Petra cesti št. ;>6. Šolska učenka Karolina Ćukova jp izgubila srebrno žensko uro. — Ivan And lovec je našel srebrno žepno uro. Slovanski )ug. Slovenski izlet v Belgrad. Za iz->r. ki ga namerava prirediti pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« prve 'dal -eca julija v Belgrad, vlada po-•«^di na vsem Slovenskem veliko za« Dimanje. Za posebni vlak iz Zagreba Belgrad se je prijavilo ze izredno ■epo število udeležencev, in sicer iz n ajodličnejsih krogov. Med drugim sc izleta udeleži tudi državni posla-rw tro* o. Alojzij St rekel j s svojo -odbino. Dasi se je za izlet prijavilo, ^akor smo že naglašali, prav lepo levilo udeležencev, vendar to štoviše ne zadostuje za posebni vlak. Pozivamo torej znova vso one, ki nameravajo porabiti ugodno priliko, da si ogledajo srbsko prestolnico, naj — nemudoma prijavijo, ker > >:a na->čitev posebnega vlaka samo še par ilni časa. Pripominjamo, da so se za /let prijavili večinoma rodoljubi iz-e>n Ljubljane, dočim je Ljubljana :či-Topana zelo maloštevilno. Nade-.amo se, da se ljubljansko narodno občinstvo ne bo dalo osramotiti, da bi ga v zanimanju za izlet prekosili ~r dol juhi s Primorskega in Štajerskega. V slučaju posebuega % laka ho "?ala vožnja, kar znova poudarjamo, iz Zagreba v Belgrad in nazaj v III. razredu 10 K, v II. razredu pa 1« K. Prijave ^prejema odbor društva Ljuhljanski Zvon«, oziroma njegn predsednik, dr. Anton Švigeij* odvetnik v Ljubljani. — Knjigo »Zgodovina ^rhskega naroda« je dalje naročil neimenovani narodni duhovnik št. 1, ki je henem poslal tudi naročnino \ zne *ku 5 K. Knjiga izide v tisku h dni. Sa izrecno željo pisatelja vse učilima profesorja. Sta no je vica, spre- *ma nadaljna naročila Kasto Pusto-^emšek v Ljubljani. — Spomenik pesniku »Lepe na»e domovine«, Mihanoviću, odkrijejo 7. avgusta v Klanjcu na MrvaV -kem. Spomenik je delo h rv;j takega iparja Roberta Frange^a. O!* prili-odkritja spomenika se prirede v Klanjcu velike slavnosti, na katere *r- povabijo zastopniki vseh slovanskih narodov. Hrvatje pričakujejo, a se slavnosti odkritja Mihauovice- "ga si>omenika udeleže vsi siovan-vki narodi, predvsem pa Slovenci, ki ^ »Lepo našo domovino« sprejeli hot drugo svojo narodno himno. — Strankarski sporazum v Dalmaciji. M«*d Hrvatsko stranko« in pd »Hrvatsko napredno stranko^ Dalmaciji so se že dlje časa vodila 'Ugajanja glede skupnega postopa -ja v vseh političnih vprašanjih. Ka-or javlja splitska »Svoboda^, so bila l* pogajanja uspešna in se je dosegel in ; MM- savni sbar, aa joga kandidata v osebi dr. Josipa Smodlake, ne na »Hrv. stranka« postavila nobenega protiksadidats 2. Izvoli se modatrankaraki katerega voli vsaka stranka jo 7 stopnikov, in ki ima nalogo, žuje potrebne stike med strankama, da omogoči skupno pretreaovanje in sporazumno reševanje vseh važnejših političnih, volilnih in mostnih vprašanj in da poskrbi, da se pri bodočih občinskih volitvah v Splitu postavijo skupni kandidatje, med katerimi pa »Hrv. napredna stranka« priznava večino »Hrvatski stranki«. — Ta sporazum med »H. S.« in »H. N. S.«, ki sta se doslej med sabo ljuto pobijali, je velikega pomena za razvoj političnih dogodkov v Dalmaciji. Htfrfclter. A kora vno so vsi sodniki v Hof riehterjevi zadevi vezani s službeno prisego k molčečnosti o obravnavi in o razsodbi, vendar vedo listi poročati, da je bil Hofrichter obsojen na smrt na vešala in izključen iz armade. Listi tudi pišejo, da je bila razsodba tudi že oddana sodnemu gospodu pl. Versbachu, ki pa bo Hofrich-terja najbrže pomilostil. Nato bo najvišje vojaško sodišče prvotno razsodbo izpremenilo. S tem bi bila torej končana ta tragedija iz oficirskega življenja in po njem ostane le še neprijeten spomin, spomin na moža, ki je v lovu za svetlo karijero, padel v propast zločina . . . izpred soium Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Ljubljansko deželno sodišče se je preteklo soboto bavilo z najpodjet-nejšim človekom, kar jih ima vpisanih v imeniku tatov. Ze pri vstopu v sodno dvorano se je nudil občinstvu nenavaden prizor. Pred sodnim duetom je stal velik zaboj, napolnjen z najrazličnejšimi predmeti, šest večjih košar, velika pletenica, na zaboju in po mizah razni predmeti kakor: hlače, telovniki, površniki, visok cilinder, galoše. srajce, ovratniki, kravate, nebroj steklenic razne velikosti in neštevilno drugih drobnarij. Na zatožni klopi pa je sedel bivši »lastnik« vseh teh stvari ter se zadovoljno — smehljal. Bil je to znani tat, akrobat in postopač Ivan Pavlic, oblečen v jetnisko obleko. Poleg njega je sedela njegova 71 letna mati, Frančiška Pavlic, obdolžena udeležbe na tatvini. Predsedoval je deželnosodni svetnik vitez L u s c h a n ; votanti so bili deželnosodni svetnik E i n -spieler. Kobler in Vider-n j a k : zapisnikar dr. Likar; za državno pravdništvo dr. Neuber-g e r : zagovornik Frančiške Pavlic dr. Božidar Vodušek. Predsednik prečita obtožnico, iz katere je posneti, da je Ivan Pavlic, rojen 1. 1884. v Kosezah pri Vodicah, igralec in prodajalec slamnikov, stanujoč v Vodicah št. 21, radi tatvine in drugih prestopkov večkrat kaznovan, ohdolžen nič manj kot desetih vlomov, združenih s tatvinami. Pustimo obtožnico na strani, pa poslu-šajmo, kaj pravi Ivan Pavlic. Kradel sem samo za to, da poka žeui svojo zmožnost. Pri takih vlomih se namreč človek zelo izuri, kar je zlasti zame. ki dajem razne predstave, velikega pomena. Sicer sem pa zelo dobrega srca, kajti veliko večino ukradenih stvari razdam ljudem; sam porabim le malo. V vilo Heimann pri Kamniku sem vlomil nekega dne ob 4. uri popoldne. Stvar je bila zelo lahka, ker sem dobil v zidu ključ. Popil sem nekaj vina, vzel klobuk z gamsovo brado ter srebrno posodico, katero sem rabil za pobiranje denarja pri predstavah. Lahko bi bil sicer vzel več stvari, ker jih pa nisem rabil, sem jih pustil. Neko nedeljo sem igral v Šiški. Po predstavi v Šiški sem se namenil v hotel »Union«. Ker je pred »TTni-onom« stal policaj, sem stopil v vežo »Ljudske posojilnice«. Tu sem se skril na stopnicah, vodećih v klet. Ko sem hotel v mraku ven, so bila vrata že zaklenjena. Šel sem nazaj po stopnicah v klet. Dobil sem neko železo, s katerim sem odprl vseh 14 shramb. Ker sem imel časa dovolj, sem vse preiskal. Dobil sem 10 steklenic šampanjca in 6 steklenic vina flasst dr. Šusteršiče), 6 steklenic brinje vra, 3 steklenice piva in več jajc. Vse to sem naložil v košaro tem sem hotel zjutraj odnesti. Ker bi pa imel srečati policaja, sem na nekem vogalu vrgel košaro ob tla, da se je menda vse pobilo, sam pa sem jo ubral v tivolski gozd. tsako, U ja Mlaja polna sam ob štirih svoj voaišok ter ga sdpsljal Vodice. Doma sem ga potonil v ste-kleaiee ter ga raadal ljudem. Sam sam ga prav malo pil. Neko popoldne sem igral v Kavčičevi gostilni na Pri vozu. Ko sem se ob S. ari zvečer vračal po Nunski ulici domov, sam opazil poleg Frie-dlove restavracije odprto okno. Zlezel sem v sobo ter jo znotraj zaklenil. S škarjami sem odprl kovčeg, v katerem sem dobil zlate uhane. Na postelji je ležala verižica z zlato uro in pozlačenim prstanom. Pobral sem tudi nekaj mazila za obraz in za zobe, majhno krtačko, več žepnih in naglavnih robcev ter vse skupaj zložil v mal kovčeg. Po storjenem delu sem se zasukal skozi okno ter neovirano odšel. V začetku svečana sem jo mahnil proti Opatiji. Nameraval sem prirediti par predstav, potem pa nakupiti oljke in lorberja. Da bi kradel, mi niti na misel ni prišlo. V Opatijo sem prišel ob 4. uri popoldne, ob 9. uri zvečer sem bil že daleč zunaj Opatije. Stopil sem na poŠto in nevede kdaj in kako sem prišel v klet. Z neko železno stvarjo sem odprl shrambo, v kateri sem dobil dve steklenici neke pijače, ki pa ni bila nič prida, ker je bila slana. V drugi shrambi sem dobil dva para ga loš in nekaj platna, iz katerega sem napravil blazine, ker sem tudi malo »žni-darja«. Potem sem krenil ob morju proti vili, v kateri stanuje fotograf Jelušič. Stopil sem na zidano ograjo, z ograje na okno in potem sem skočil v sobo. Vse sobe so bile odprte, v hiši pa niti žive duše. Ker sem imel dovolj Časa, sem se v stanovanju Je-Iušića ves preoblekel. Obnl sem fine lakaste Čevlje in lepe hlače, katere sem pa moral zavihati, ker so mi bile predolge. Dobil sem nekaj finih smotk, zrcalo, nekaj srajc, ovratnikov in kravat. Ko sem vse to povezal, sem oblekel Jelušičev površnik, dal na glavo njegov cilinder ter z njegovo palico ponosno odšel iz vile. Srečal sem orožnika, ki me je sicer gledal nekoliko postrani, ko sem mu pa prijazno želel »dober večer«, je tudi on vljudno odgovoril :»Dober večer!« Ravno tako postrani me je gledal tudi neki policaj. Ker sem pa mimo njega moško tolkel s palico ob tlak, se me ni upal ustaviti. Ko sem prišel za vogal, sem svoje korake nekoliko bolj pospešil. Vsled zavžite pijače, ki sem jo bil dobil v kleti na pošti, me .je grozno žejalo. Prosil sem pri neki gostilni za kozarec vode, ker sem pa zopet zapazil oko postave, sem jo naglo odkuril iz Opatije.« — Toliko Pavlic priznava. Povodom hišne preiskave v ob-toženčevem stanovanju v Vodicah so se našli tudi nekateri predmeti, ki jih je Pavlic kupil, kakor zatrjuje. Ker so pa bile take stvari v resnici ukradene, zato je izključeno, da bi jih bil Pavlic kupil. To so potrdile razne, pod prisego zaslišane osebe. Nadporočnik Aschbeck na primer izpove, da mu je bilo pred Veliko nočjo ukradenih iz kleti več steklenic vina. Napisi na steklenicah, ki so jih dobili pri Pavlicu, so ravno taki. kot so bili na njegovih steklenicah. Zlasti steklenici, v katerih je bil »boganuš« in »vrbanjac«, sta skoro gotovo njegovi. Temu nasproti trdi Pavlic, da je »boganuš« in »vrbanjac« kupil sam pri Novakoviču, ker ravno takrat ni imel nobenega vina. Filipu U h 1 u je bila ukradena iz kleti košarica jajc in nekaj jabolk. Pavlic pravi, da teh tvari ni ukradel. Trgovec Iglic pove, da mu je bil že lansko leto ukraden nahrbtnik. Med ukradenimi predmeti spozna tudi neko škatljo za pisma za svojo lastnino. Pavlic odločno zanika, da bi bil nahrbtnik ukradel. Pravi, da ga je kupil v Trstu. Škatljo za pisma je dobila njegova mati pri trgovcu Schiffrerju. Trgovec Schiffrer pozna Pavličevo, vendar škatlje ni mogel dati, ker takih škatelj nima v trgovini. Stražnik Leopold Iglic pove, kako je zalotil Pavlica. Bilo je zvečer okrog 10. ure v prvi polovici meseca sušem, ko je šel po Poljanah mimo II. državne gimnazije. Zapazil je za železno ograjo Človeka, katerega je vprašal: »Kdo je?« Odgovor: »Jaz.« »Kaj delate?« »Glodam, če je vse zaprto.« Nato se je človek za ograjo obrnil ter šel po dvorišču na drugo stran. Tudi stražnik se je obnil. tako, da bi morala zopet priti skupaj. Strešnik je pozval neznanca, naj vendar pride bližje, ta je pa odgovoril, da nima vzroka hoditi v njegovo bližino ter je zopet okrenil ob zida. Kar se je adelo stražniku to sprehajanje preoeumno, ja skočil skoai vazo na dvorišče, kjer se mu je nudil zelo žalosten prizor. Nesrečni človek KSnl na ča ja vsa Na- ei rel niti na ono, niti na drago stran. Bila je prav naprav velika sreče, da ga je dobar človek rešil is teko neprijetnega poloiaja. Ko ga jo strešnik uklonil, je tudi takoj zvedel, da je ujel še dolgo iskanega vsestranskega »umetnika«. Zaslišijo se priča ravnatelj Ty-kač, Friedlove uslužbenke Terezija Sidal, Josipina Pasouetti in Nosa Eitler, dalje služkinja pri dr. Šuster-šiču, Terezija Jerman, in kuharica pri Uhlu, Josipina Urbančič. Vse te priče izpovedo v smislu obtožbe. Neži Eitler je bila ukradena ura z verižico, nekaj lepotičja in podobica sv. Antona. Ker je Pavlic, kakor trdi, njeno uro izgubil, ne mara priča niti drugih 6vojih stvari ter jezno zapusti dvorano. Nato prečita predsednik več zapisnikov z raznimi pričami. Zanimiva je zlasti izpoved Pavla Hribarja iz Tuhinja. Bila sta s Pavlicem skupaj zaprta pri sodni j i v Kamniku. Ker sta kazen prestala istočasno, je Pavlic povabil Hribarja na svoj dom. Tu ga je prav imenitno pogostil. Pila sta najboljša vina, fine »šnopse«, nazadnje pa lepo dišečo kavo in izboren čaj. Toliko lepih stvari Hribar še ni videl v svojem življenju, kakor jih je videl pri Pavlicu. Ko je predsednik čita i ta zapisnik, se je Pavlic na glas smejal. Bili so pač veseli spomini veselih dni, ki so vstajali v Pavličevi duši. Obdolženec končno izjavi, da mati ni ničesar vedela o njegovih tatvinah. Čumnato, v kateri je imel ukradene stvari, je imel vedno zaklenjeno, tako, da mati ni mogla notri. Tudi ukradenega vina ni pila, ker *ploh ne pije nič drugega kakor kavo in mleko. Frančiška Pavlic pravi, da je sicer vedela, da je bil njen sin že kaznovan radi tatvine, vendar ni vedela, da ima doma toliko nakradenih stvari. Ona stanuje v prvi sobi. v čumnato, kjer je spal sin, ni nikoli silila. Smotke, radi katerih je bila aretovana, ni dobila pri sinu, marveč jih je našla na cesti blizu Domžal. Na predsednikovo vprašanje odgovori Pavličeva, da je v hranilnici naloženih 100 K, njeneih, razen 3 kron, ki so sinove. Ves ta denar je zaslužila s pletenjem in prodajanjem slamnikov. Končno prebere predsednik zapisnik, sestavljen na poslovanju v Vodicah,spričeval o vodiškega županstva o vedenju obeh obdolžencev, ter kazenski izvleček. Iz slednjega je razvidno, da je bil Ivan Pavlic že večkrat kaznovan in sicer v Kamni-ku,Škofji Loki, na Reki in v Ljubljani. Radi tatvine je bil obsojen na 6 in 10 mesecev, enkrat celo na 5 let ječe. Frančiška Pavlic je bila radi tatvine obsojena na dva meseca, ječe. Nato govori državni pravdnik. Pravi, da bi bila pri Ivanu Pavlicu vsaka milost neumestna. To je tat najhujše vrste, takorekoč mednaroden tat, ki je toliko bolj nevaren, ker pokrade vse, kar mu pride v roko. Glede matere predlaga primerno kazen. Njen zagovornik dr. Vodušek predlaga, da se Frančiška Pavlic oprosti, ker ni dokazano, da bi bila vedela za sinove tatvine. Tudi je verjetno, da je našla tiste smotke pri Domžalah, ki jih je orožništvo dobilo pri njej. Pri odhodu v posvetovalnico vpraša predsednik Pavlica, če se kaj kesa storjenih dejanj. »Seveda se,« od govori Pavlic, »ker sem bil tako neumen, da sem vse razdal.« Po daljšem posvetovanju razglasi predsednik sodbo, s katero se obsodi Ivan Pavlic na tri leta težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsak mesec, Frančiška Pavlic pa na teden zapora._ Telefonska in brzojavna porotna. Zatvoritev deželnih zborov. Dunaj, 30. maja. »Montagsre-vue« javlja: da je ministrski svet, ki se je vršil preteklo soboto, sklenil, da se zatvorita tržaški in nižjeavstrij-ski deženi zbor. S tem ugasne za dobo zatvoritve imuniteta poslancev v teh deželnih zborih. liki bivanja v Sarajevu ojaga brv glasil Bosno in -kraljestvo. V političnih krogih dvomijo, da bi ta vest odgovarjala - bo nadomestovala — vero! Dunaj, 30. maja. Dunajski aka-demični orkester je priredil včeraj koncert v St. Hrpolitu na korist Ros-eggerjevemu zakladu nemškega šul-terajna. Pred koncertom je imel nestor Dunajskega vseučilišča in profesor bogoslovja dr. Swoboda prodavanje o temi »odnosaji med znanostjo in umetnostjo«. V tem prodavanju je rekel profesor bogoslovja mod drugim: »Ce propadaju vara, je sna nm stasit, da stepi na njih in da skrbi sa mamino in moi. Vladar na pota v Budimpešta, 30. maja. Česat Fran Josip se je danes v spremstvu ministrov in raznih dostojanstvenih kov ob 6. 40 minut zjutraj odpeljal ? posebnim dvornim vlakom v Sara* jevo. Prestop v katolicizem. Dubrovnik, 30. maja. Pod marša! v pokoju, Herman pl. Plaemnis, je t svojo ženo prestopil iz protestantizma v katoliško vero. Plaemnis je bil svoje dni cesarjev adjutant. Ceremoniji prestopa je prisostvoval princ Windischgraetz. Podmaršal je o svojem prestopu brzojavno obvestil cesarja in prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Cesar v Sarajevu. Sarajevo, 30. maja. V vsi srbski in hrvatski javnosti so silno ogorčeni, ker je dala vlada ob obali Miljač-ke, kjer se bo vladar opetovano vozil, razobesiti samo črno-r mene zastave. Hrvatski in srbski listi enodusno zahtevajo, naj se povsodi razobesijo tudi hrvatske in srbske narodne zastave. Upad Albancev v Hercegovino. Mostar, 30. aprila. V Mioču so Albanci iz Novega pazar ja upcpehli tri hiše. Župana Medica in njegovo ženo so zarobili in odvedli sabo. Na meji so se premislili ter izpustili oba* vjetnika na svobodo. Županovega sina so Arnavti nevarno ranili. Novi srbski konzulati. Belgrad, 30. maja. Vlada je sklenila osnovati v najkrajšem času 10 novih konzulatov v Rusiji in v Av-stro-Ogrski. Poleg konzulatov v Bosni in Hercegovini namerava Srbija ustanoviti svoj konzulat v Pragi, v kombinaciji pa sta tudi konzulata v Zagrebu in Ljubljani. Teh dveh konzulatov pa najbrže ne bo mogoče osnovati radi nasprotstva merodajnih avstro-ogrskih faktorjev. Zopet spor med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 30. maja. Iz Šapca brzojavljajo, da je avstrijsko vojaštvo znova zasedlo k Srbiji spadajoče otoke na reki Drini. Frebivalstvo ob Drini je silno razjarjeno in zahteva od vlade energične obrambe. Komisija, ki ima rešiti to preporno vprašanje, se sestane meseca junija. Srbska vlada je sklenila, da ne odne^ ha od svoje zahteve, da so ti otoki srbski, in da bo eventuvalno stvar predložila v rešitev kaki mednarodni komisiji. Vseslovenski zdravniški shod ▼ So* fijL Sofija, 30. maja. Z ozirom na to, da se je vseslevanski kongres preložil od 10. na 6. julija, je pripravljalni odbor v Sofiji v sporazumu s centralnim odborom slovanskih zdravnikov določil definitivno, d«?, se vseslovanski zdravniški shod vrši v Sofiji dne 4. in 5. julija t. 1. Nov turški red. Carigrad, 30. maja. Turška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi novega reda. s katerim se bodo odlikovali tisti, ki si pridobe velike zasluge na prosvefc nem in znanstvenem polju. Car in ruski dijaki. Petrograd, 30. maja. Car Nikolaj je včeraj sprejel v Carskem selu deputacijo dijakov s petrogradske univerze in z drugih peirogradskih, visokih šol. Deputacija je štela 50 članov. Car je imel na dijake nagovor, v katerem jim je izreKel svojo zahvalo za njihovo požrtvovalno ljubezen za sveto domovinsko stvar ter izrazil nado, da se bode patriotsko mišljenje vedno bolj širilo v krogih akademske mladine. Car se je končno dal z dijaško deputacijo futogra* tirati. Bolezen nemškega cesarja. Berolin, 30. maja. Radi vnetja na desni roki se je cesar Viljem moral podvreči težki operacij L Operacijo je srečno izvedel profesor dr* Bier. Berolin, 30. maja. Rag|i bolezni cesarja Viljema bo spomlaoni vojaški reviji prisostvoval mesto njega prestolonaslednik. Berolin, 30. maja. Posebno kitajsko odposlanstvo, ki jo vodi princ Tsai-Tao in ki je prišlo v Berolin, da se pouči o raznih vojaških' vprašanjih, je sprejel mesto cesarja prestolonaslednik. V nagovoru jo princ slavil velike cesarjeve — stra-tegične sposobnosti. Kitajsko odposlanstvo je kasneje sprejela tndi cesarica Avgusta Viktorija. Kresani prati velesilam. Berolin, 30. maja. »Magdebur-ger Zeitung« javlja iz Londona, da je krečanska vlada poslala velesilam noto, v kateri pravi, da ne ho mogla aabraniti, da bi prebivalstvo ne zgrabilo za orožje, ako bi velesile skušale s silo primorati Krečene, da ostanejo pod turško suvereniteta. nuj. J Čas T!aja —» B m Ji Vetrovi Nebo 28. w 8. pop. 9. zv. 732- 7 733- 8 181 14« mr. jug slab jug oblačno polobla* 29. 7*j. 7337 1(r6 sL vzhod megla s 2. pop. 9. zv. 731* 731 5 212 HO p. m. jzah. brczvetr. del. jasno jasno 30. 7. zj. 7311 13« * o [ areunja preavcera*siua temperatura i4*y, norm. 15-6° in včerajšnja \b'3\ norm. 157*. Padavina v 24 urah 4 2 mm in 0*3 mm. Zaorala. Za mnogobrojne izraze srčnega sožalja povodom nenadne izgube nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Kraljica izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Fr. Berniku za tolažeče posete v bolezni, g. dr. A. Binderju za požrtvovalno zdravljenje, telovad. društvu »Sokol« za poklonjeni venec in spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem bližnjim in daljnim prijateljem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast. Vsem iskrena hvala! 1902 Domžale, dne 28. maja 1910. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti, kakor tudi za spremstvo moje nepozabne soproge, gospe Ivanke Zaplotnik k večnemu počitku izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujem svojim cenjenim kolegom za venec in spremstvo, čast. gg. uradnikom deželne vlade za spremstvo in vsem darovalcem vencev ter si. slov. del. pevskemu društvu »Slavec« za tolažilno petje. Tudi izrekam svojo zahvalo gg. SimončiČevi in Uršičevi za postrežbo pri rajnici, in čast. Jankotu Barletu za tolažilne obiske. 1893 V Ljubljani, dne 28. maja 1910. Dominik Zaplotnik. ProdnjGikc ki je zmožna tudi sama voditi trgovino želi premeniti službo. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Službe išče izprašan kurjač obenem tudi strojnik. — Ima dobra izpričevala. — Ponudbe na naslov: F. K. 15, poštno leteče Sv. Jurij pod Kumom, Radeče pri Zidanem mostu. Spretnega 1892 strojepiscu sprejme takoj dr. Josip Furiau, advikat v Ljubljani, Mikloiiževa cesta 26. 0> oo Kolesa poneverjena! V nedeljo pred binkoštnimi prazniki posodil sem neznamu človeku kolo znamke »Gra-ziosa Cevles« brez verige. Drugo kolo mi je odpeljal na binkoStni ponedeljek nek kovaški pomočnik, rodom Hrvat. Koio je bilo znamke »Stvria« z nekoliko gori obrnjenim gubemalom. Ako pride kdo poneverjencem na sled, prosim vljudno da mi takoj sporoči. Josip Pleoko mehanik, Vič štev. SO pri Ljubljani. alko in 2 vajei oziroma trgovskega pomočnika In vajenca spr«fa. takoi Mi* vf( nmmnel|Bl1l pet Samarae fara, se z vso otrivo tli trez nje ugodno proda. Blši je tsaM primerna za vsako obrt. Ima v pritličja opnvljeie sohe za gsstilie in trgovino. Poizve se ari L ersnelnlhn v Ljmmljami, _ . ... 1896 Koncerti 1760 M vrte te 19. septembra - vsak dan ~ 1855 Plača po dogovoru Avgust Kisel, klepar v (lovim nesti ff •44 Začetek ob nedeljah in praznikih ob 7? 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopnina vselej presta. z večletnimi spričevali išče služb Ponudbe do 5. junija pod 99 Kranii peste re stan te. 1901 Halo! Kupujem s 50°,, darazje kot vsak drug po gospodi odloiene obleke za gospode tudi častniške uniforme in zlate vrvice, zbrobljeno zlato ta toro, pravtako tudi blago ▼ partij alt i. t. d. Ker skozi Ljubljano samo potujem in ostanem tu le kratek čas, prosim, da se me takoj obvesti z dopisnico. 1903 Pinkas Granmann v hotelu pri „Sl..nM v LJaMlui. Železnato vino m lekarja PieeeUja v LJubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvooni založnik, vsebuje za alate- ! 0 273 krvne in nervozne osebe, za Mete, slabotne Otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2*—. Poštni zavoj (4 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 840. Naročila po povzetju. m 1828 -pevpotoca mkvJo lokalo zalogo moč cz ni h in ofUiMtvfv stamnikov |?0 žeto \\G^od\\\$l i VI t>Z,CZ?ko\vk\lZ^,\\ČYl*h CC\\CL>\\* Pozor kolesarji! Močna kolesa od 110 K naprej, finejšaod 150 K naprej. 6lavna zaloga Mehovih" koles * kot znana nojfioojoo m. nojloljim t.h.ni Vse kolesarske ■•trebitios. ajnnrili ta laJMvejsl firi bivalni stroji » «■«*. FR. ČUDEN trgovec v Ljsbljaai. = (SS ornih SlŠsdmm^/ k 4 sob s pritiklinami in i velikim vrtom 1856 se teM* za avgustov termin. Popraša se Fliaea M. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno erno tel- 1774 KOČ. najbollis srotetvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4*—. Br. Novakovič, Ljubljana. lav| 1853 prodajalka so sprejme s L lulijem L 1. Na prodaj imam še skoro novo opravo za trgovino (sttiaže in pudelne) po ugodni ceni. Kari Cimperšek tnuiin z itam Nagon v Sevalci ob Sati Sprejmeta se 2 vajenca z dobro šolsko izobrazbo iz poštenih hiš v „Slovensko trgovino" v Kočevju, katera kupčuje z manufakturnim, špecerijskim, galanterijskim, kolonijalnim blagom, železnino in deželnimi pridelki. Dogovori s „KoČOVSkO pOSOJil- nico" v Kočevju. 1864 Ugodna prilika! Obrtniki pozor! Staroznana obcestna gostilna na prometnem, prijaznem solnčnem kraju v trgu na Gorenjskem, zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in hlevom, se odda v najem eventualno nekaj lahko proda. Lega obeh poslopij je lepa; ležita tik velike ceste, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov, kot kovača ključavničarja, kleparja, krojača, mesarja, mizarja, voznika, kolarja, sedlarja, trgovca z železnino specerijo in enake samostojne obrtnike. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »SI. Naroda«. 1835 ŽenskeI edino zanesljivo sredstvo „želoznate kroglioe" iUUki K !■— Dobiva se v tada PMM, A»«stel-Ap.Oi«k«, J**»«M«r«rt Sprejmem takoj 1854 čenča za trgovino z mešanim blagom. Hib taMl trgovec i nulti Sprejme so 188? v kavarno •.Avstrija". Sprejme se takoj v pre-mogokop na Moravsko v starosti od 15 (všteto) do 20 let, ki so, ako le mogoče v premogokopu že 1872 delali. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »SI. Naroda« pod šifro »Ingeneur«. Odda se še nekaj 1814 v Medvodah ob gorenjski železnici s sobnimi, kuhinjskimi in miznimi opravami, lepimi senčnatimi napravami, rečnimi in pešce-natimi kopelmi, športnimi prostori itd. Lastnik Franc Jarc. Nikdar ved! ne premenjam mila, odkar rabim mannovo liliiino mlečno milo z lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505 Ponudbeni razpis. Županstvo na Gori pri Sodražici razpisuje tem potom zgradbo nove občinske ceste ▼ dolgosti približno l1 > km, načrti in dr. je na vpogled pri županstvu. Ponudbe, pismene ali ustmene, naj se predlože pri podpisanem župan* stvu najkasneje do 15. junija t. I. Županstvo »«. Gori, dne 24. maja 1910. 1850 C. kr. avstrijske fjff državne Izvleček iz voznega roda. mm£^BJo)l£jmmml9 {J^mmte mt£ma) Zjutraj* Osebni Vlak v .meri: Trii C, temenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7*36 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rndolfovo, Straia-Toplicc, Kočevje, 0*ta dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, -Jrsidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. irao dmpmldnm. Osebni vlak v smeri: Trfič, frsenice, Trhli, Beljak, Celovec, Gorica, Trst ran pem+ldne. Osebni vlak v smeri: Gro-maptje, Rndolfovo, St. Janž, Straia-TopUce, Kočevje. 0*30 pspsldnm. Osebni vlak v smeri: Trfič, Trbil, Beljak, Gorica, Trst, Osebni vlak v smeri: Iržič, z zvezo na brzovlak v Beljak, Cekr.ec. Dunaj, z. k, Badgastein, Solnograd, Monakovo, lnomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen,. Trbil. Št Jani, 1o-K> psmmai. Ossbmi vlak v smeri Beljak. Gorica, Trst, Celovec Jese- |t Osebni vlak v Kamnik, »t Mesanec v Kamnik. Mesaoec v Kamnik, is Mesanec v Kamnik le ob ne-dsfkji in praznikih. 7-09 z|utmj: Ooebni ia zvrnoori Osebni vlak is Beljaka, Trbiža, Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Tržiča. O-OJ zveeeri Osebni vlak ti Kočevi«, Stnie Toplic, Rudolfovega, Grosnplja. Št Janža. la-aa aaajsjjli Osebmi vlak ii Trbiža. Celovca, Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic, zjutraj! Mesanec is lei Mesanec iz Kamnika. . Mesanec is Kamnika, loao po nodl: Mesanec iz lCamnika le ob nedeljah in praznikih. le C kr. ariavma-isleiHutts ravnateljstva ? Trsta. 14416 155807 60 L4 94 0873