Ztl. Hitih W Mm V ■*# fc I ■ * 1 T« - . Su - • um. ino. ^H ****k *****Hn "*******Hj ************ **********HB^HJ *^******************Hj *H^H^*H^*HH ^H ****k *****L H ***************************H^H BJ """"F ************* *H^H I *********Ht ■ ■ m H H ■■■ mml mmmV mml I H ^ I ■ I I m\ II I ■ 'I ■■■ I I ^H ' mml mma .Slovtmki Narod" velja v na dom dostavljen; celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— četrt leta m • • ■ • . 6*— sa mesec - ».•«••■ 2"— v upravniSlvu prejeoun: celo leto naprej • » • • K 22*— pol leta m m • • • m H"— Četrt leta » • • • • • 550 na mesec . • • • • • 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništva: KnaJlovm mllca AL S (v pritličju le* o,) taMen it 14. lnserati veljajo: peteroctopoa petit vata sa enkrat po 16 vfaru, ta dvakrat po U vin-, za trikrat aH večkrat po 12 vta. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta dO vin. Pri vetjih inseicijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naroanine, reklamacije, lnserati i. t d, to je admmisnTartlvne stvari. aVaVHavalBTBTBTMHB^a^HB^BV ^rOSftflmVfllfiftA av*av0VaHavH Vv«Mb •*» ^vflHBas^lAVv araraTBiBTiTaT^a7aT^BBiB*BBia^BTaTaTaTB h* pismena naročila brez istodobna vnoslatve naročnine m m ozira. .Slovenski Narod* telfta *#• po*tli za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo! celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ . • . 13-— četrt leta „ ..... 650 na mesec m M • • • 2*30 celo leto naprej . . • K 30* — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, VprarBiattvo (spodaj, dvorišče levo), EaallOTa allca ŠL 5, telefon Št 85« Svetovna vojna. Na Lyssi gori je bilo vjetih 2200 Rusov, pri Podbuzu in Jaroslavu pa več sto. — Novi boji južno in južnozapadno od Šabca. — Odbiti francoski napadi pri Verdunu in v Vogezih. — Pogibelj nemške križarke „Yorka. NEMOTENE NASE OPERACIJE NA RUSKEM POLJSKEM.— NA LVSS1 GOR! 2200 RUSOV VJETIH. Dunaj. 4. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 4. novembra: Na ruskem Poljskem sovražnik včeraj ni motil kretenj naših čet. Eden naših zborov vcrji sabo kot vjetnike 20 častnikov in 2200 mož, zajetih v bojih na Lyssl Gori Na galiski fronti se je vdalo pri Podbuzu (južno od Sambora) nad 200. danes zjutraj pri Jaroslavu pa 300 Rusov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. flofer, gm. • • Položaj na severnih bojiščih. Vojaški sotrudnik »Tagesp.« }av!ja z Dunaja: Smatrati >e. da je nova grupacija nemške armade na severnem Po'j-skem končana. Rusi so ii sledili z močnimi četami do črte Kutno-Opoč-no. Med Plockom in Skernjevicami so zbrane močne ruske sile. Na južnem Poljskem so prekoračili Rusi železniško progo Lodž - Ostrovice ter prodirajo v prostor Kielce - Kli-montov. Na dolenjem Sanu so poskušali uvesti paralelno operacijo ob reki Visii. V Karpatskem predzemliu so se umaknili čez Bolejhow na črto Urož - Borislav. Po zadnjih bojih v Galiciji. Poročevalec *Az Esta« poroča iz Ungvara z dne 2. novembra: Tu se mudeči uradniki in nastavlienci postaje Stary Sambor. so dobili ukaz, da naj se takoj vrnejo na svoje mesto. Transport severno od Ruske vjetih Rusov vnotranjost, se je že pričel. Doslej je dospelo v Ungvar skupaj 2700 ruskih vietnikov. ki jih pošiljajo naprej. Glasom poročil spremljajočih vojakov, se Rusi umikajo med Starim Samborom in Sam-borom. Naše čete jih neprestano zasledujejo. * Protest proti obstreljevanju Črnovic. Duna?, 4. novembra. (Kor. urad.) Neka parlamentarna korespondenca javlja: Teofil S i m o n o v i c i. predsednik državnozborskega romunskega kluba, Aleksander baron H o r -muzaki, deželni g'avar v Bukovini in Juri baron Vas i Ij ko, član avstrijske gospodske zbornice, pri-občujejo izjavo, v kateri ostro pr ue-stirajo proti temu, da obstreliujejo Rusi palačo črnoviškega nadškou. Japonski topov! za Rusijo. Preko Milana poročajo iz Moskve, da je dala Japonska Rusiji na razpolago 200 Kruppovih topov največjega kalibra, za kar je obljubila Rusija Japonski, da ji prepusti polovico otoka Sahalina. Car hoče sovražnike Rusije popolnoma uničiti. Duna), 4. novembra. Listi javljajo preko Berlina; Na iKUnostoo br- zojavko trgovske zbornice v Moskvi je car odgovoril, d? bo Rusija sklepala mir še le takr kad:.r se bodo njene armade nahajale v osrčju Nemčije. Dokler pa sovražnik ni popolnoma uničen, je mir nemogoč. Zima v Rusiji. Iz Monakova poročajo: Upanje Rusov in Angležev preko Arhangel-ska do začetka decembra izmenjavati Hago, se je izjalovilo. V Belem morju je zavladal hud mraz. Ze 21. oktobra je kazal termometer 7jutraj — 4°. dne 2S. oktobra — 5°. Ce zamrzne morje, ne pomaga nič več. Rusija bo popolnoma odrezana od zaveznikov. Tudi \ Kronstadtu je že hudo mraz. Dne 27. oktobra zjutraj so imeli tam — 2n. Kmalu bodo ruske vojne ladje v Kronstadtu zaprte za več mesecev. * * * NAŠE PRODIRANJE V SRBIJI. — BOJ' JUŽNO OD $ABCA. — PLEN NA ROMANJI PLANINI. — ZAVRNJENI CRNOGORCI. Dunaj. 4. novembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 4. nove*nbra: V nadaljniem pro-diranui so zadele naše čete iuzno in iužnozahodno od Sabca zopet na sovražnika Takoj započeM nanad napreduje ugodno. Tekom hoiev na Romanii planini smo vjeli v oeiem 7 častnikov in S47 mož ter vplenili S topov, 3 nn iciiske vozove ? strojni puški in mm-uo mu-niclie in vojnega materijala. Črnogorcem smo odvzeli 1000 glav ži ?ne, ki so jo hoteli odgnati s seboj iz Bosne. « • * NEMŠKI NAPADI NA VPRES. — BOJI PRI ARRASU IN SOISSONSU TER JU2NO OD VERDUNA. — VZHODNO BOJIŠČE. Berolin, 4. novembra. (Kor. urad.) Poročilo Woiffovega urada iz velikega gfavrega stana 4. novembra doroldne. Naši napadi na Ypres, severno od Arrasa in vzhodno od Soissonsa napredujejo počasi, pa uspešno. Južno od Vcrduna in v Vogezih smo odbil! francoske napade. Na vzhodniem bojišču se ni zgodilo nič bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Nemško zaupanje v zmago. Berolin, 4. novembra. (Kor. ur.) Razpravljajoč o vojnem položaju poudarjajo vsi listi, da je celotni vtisek ta, da napreduje nemška armada na zapadu počasi, toda nevzdržema in da je razpoloženje :n zdravje čet odlično. Izgube so seveda mestoma velike, toda sovražnikove izgube so doslej v vseh bojih dosti večje. Nemška javnost ima vzroka dovolj, da zre z največjim zaupanjem v nadalj-ni razvoj dogodkov. Ranjea pruski prloc Beroiia, 4. novembra. (Kor. ur.) »Nationalzeitung« Javlja, da Je bil princ Joahim Albreht, drugi sin pokojnega princa Albrehta pruskega, v bojih na zapadnem bojišču ranjen v desno nogo. ♦ • • Zopetno obstreljevanje Reinisa. Bordeaux, 4. aovembra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Temps«. so Nemci v nedeljo in ponedeljek znova pričeli ljuto obstreljevati Reims. Boji pri Rosebeke. Rctterdam, 4. novembra. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant javlja iz Aardenburga z dne 3. novembra: 2e več dni se vrše pri Rosebeke, 10 kilometrov od Rousse-laere, srditi boji. Topovi grme noč in dan. Število ranjencev je veliko. Vsak dan križarijo nad Rousselae-rom nemški, angleški in francoski zrakoplovi. Čim se strelja na* nemške letalce, se razvijejo oblaki dima, ki zastirajo letalo, da ga ni mogoče videti. * * i BOJI V BELGIJI. Kakor poročajo s Holandskega preko Monakova, so Nemci zopet zasedli Rousselaere. »Dail News« prinašajo presenetljivo poročilo, da je dosedaj 60.000 Angležev mrtvih, ranjenih ali vjetih. Z ozirem na razmeroma majhno število angleških vojakov na kontinentu, 150.000 do 180.000, so te izgube silno velike. Pariški večerni listi poročajo, da so se sestali v Dunkerquu h kon-*ciOrtega^ poroča: Pluli smo v Atlantskem oceanu. Kmalu sta nam bili dve križarki za petami. Da jima uidemo, smo začeli pluti s tako hitrostjo, da je škropila voda celo čez krov. Zaman. Vojni ladji sta bili hitrejši. Vsaka je enkrat ustrelila in »Ortega« se je morala ustaviti, da se uda. Koliko pa je bilo presenetenje, ko smo videli, da obe križarki nista nemški, marveč angleški križarki »Glasgow« in »Monmouth«. Odlikovanci s križarke »Emden«. Berolin, 4. novembra. (Kor. ur.) Poveljnik križarke »Emden« je odlikovan z železnim križcem L in II. razreda, vsi častniki, uradniki ter 50 podčastnikov in vojakov pa so dobili železni križec II. razreda. VSTAJA V JUŽNI AFRIKI. Berolin, 3. novembra. (Kor. ur.) »Vossische Zeitung« poroča iz Amsterdama: Več trgovskih podjetij v Amsterdamu in Rotterdantu Je dobilo Iz Londona zaupna poročila, da presega število vstašklh Burov v Južni Afriki ie 16.000. Vsi vstaši so dobro oboroženi ter Imajo tudi brzostrelne topove m strojne puške. Glasom zanesljivih poročil ?e Izbruhnila v koloniji Oranja splošna vstaja. t V Južni Afriki. London, 3. novembra. (Kor. urad.) »Morning Post« poroča iz Ca-pctowna: Nevarni kraji leže v severnem dela kolonije Oranje, kjef stoji Da Wet On Je Angleže res pri- silil, da so se pridružili njegovemu oddelku. Ker so železnice razglasile, da prevzamejo pošiljatve samo na odgovornost pošiljaka, je sklenil finančni urad na tozadevno intervencijo trgovske zbornice v Johanisbur-gu, dati železnicam za riziko in nevarnost s strani vstasev odškodnino. S tem se je normalni promet zopet začel. OBLEGANJE TSINGTAVA. Iz Šangaja poročajo, da pričakujejo Japonci vsak hip kapitulacijo Tsingtava. Po zadnjem hudem bombardiranju je odgovarjal samo še nemški fort Huchnan. Baje je angleška vojna ladja »Triumph« s 7 streli uničila fort Bismarck tako, da je moral umolkniti. OBSTRELJEVANJE DARDANEL. London, 4. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Ob zori dne 3. novembra je angleško - francosko brodovje iz daljave obstreljevalo dardanelske fore. Fori so reagirali, ne da bi zadeli kake ladje. Zavezniki niso imeli nobenih izgub. V bližino ladij je padla samo ena granata. Nemogoče je dognati dejanski uspeh obstreljevanja, opazili pa smo v enem izmed forov močno eksplozijo z gostimi oblaki dima. Ponovni bombardement mesta Novorosijsk. Iz Milana poročajo: Turška bojna ladja je po dosedaj nepotrjenih vesteh zopet bombardirala Novorosijsk. Izstrelila je 200 strelov ter poškodovala žitnice. Hotela je nato napasti Sepastopol. toda morala je zbežati pred močno rusko artiljerijo. Škoda, ki so jo turške križarke povzročile Rusiji dosedaj. znaša baje 80 milijonov frankov. Turška križarka bombardirala Datum. »ReiehsposU zatrjuje, da Je neka turška križarka uspešno bombardirala 3. novembra rusko pristanišče Batum ob Črnem morju. Ruski vpad pri Erzerumu. Berlin, 4. novembra. Listi poročajo: Ruske čete so poskusile pri Erzerumu na dveh krajih prekoračiti mejo pa so bile zavrnjene. (Erzerum je glavno mesto turše Armenije ter Šteje 40.000 prebivalcev. Mesto je zlasti na vzhodni fronti močno in precej moderno utrjeno. Erzeruni imenujejo vojaški krogi značilni »ključ k Mali Aziji«.) Zaplenjeno angleško orožje v Bagdadu. Carigrad, 4. novembra. (Kor. u.) Po uradnih poročilih iz Bagdada, so tamkajšnje oblasti zaplenile zaboj, v katerem je bilo orožje, pripadajoče angleškemu konzulatu. Osebe, katerim se je zaboj odvzel, so hotele orožje vreči v reko Sigros (Tigris?). Poleg tega so oblastni organi potegnili iz reke 10 zabojev, v katerih Je bilo orožje in strelivo, namenjeno za angleško armado. Listi poudarjajo, da dokazuje zaplenjeno orožje v angleškem konzulatu, da je snovala Anglija posebne načrte proti Turčiji. — s Tanin« naglasa, da Je Anglija splet-karila z orožjem in denarjem v Bagdadu, Basori in četo v Carigradu. Opozarjamo, pravi list, na ono hudodelstvo, ki se je pred .poldrugim letom zgodilo v Carigradu. Znano Je nam, kje se je ta zločin pripravljat. (»Tanin« namigav*Jttjmor vojnega ministra Mahmuđ dinN pale.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 5. novembra 1914. 263. Štev. NemHd preaial—mnliini tarikem vojnemu ministru. Carigrad, 4. novembra. (Kor. u.) Nemški prestolonasledn* je poslal vojnemu ministru Enver pali to • le brzojavko: Peta armada in njen poveljnik pošiljata bratske pozdrave ctomanski armadi. * Carjev manifest o izbruhu vojne s Turčflo. Petrograd, 4. novembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj je izdal povodom izbruha rusko - turške vojne manifest, ki pravi: Neposredno po zahrbtnem napadu turškega brodovja. je dobil ruski veleposlanik ukaz. da zapusti z vsem svojim osobjem in z vsemi konzulati turško ozemlje. Popolnoma mirna in zaupajoča v božjo pomoč, bo sprejela Rusija novi napad starega zatiralca krščanske vere in vseh slovanskih narodov. Ne bo prvič, da bo hrabro rusko orožje triumfirak) nad turškimi tolpami. Tudi tokrat bomo kaznovali predrznega sovražnika naše domovine. Manifest izraža nepokolebljivo zaupanje, da bo nepremišljeno vmešavanje Turčije le pospešilo usodno zmešnjavo, v katero je zagazila in prokrcilo Rusiji pot k rešitvi historičnih problemov ob Črnem morju, katere je ruski narod podedoval po svojih častitih prednikih. Izjava francoske vlade o vojni s Turčijo. Bordeau\. 4. novembra. (Kor. bur.) »Agence Havas« javlja: Francoska vlada poudarja, da je ravnota-ko, kakor Rusija in Anglija na začetku vojne Turčiji zagotovila neodvisnost in integriteto, ako ostane nevtralna. Turčija pa je opetovano prekršila načela nevtralnosti: sprejemala je v armado in mornarico nemške častnike, nemško moštvo in municijo ter sprejela nemški križarki ^Goe-ben< in »Breslau«, končno je pričelo turško brodovje, ne da bi bilo izzvano in brez napovedi s sovražnimi akcijami. Rusija in Francija ste hoteli sporazumno z Anglijo smatrati, da se je vse to pripisati samovolji nemških oficirjev. Predlagali ste torej Turčiji, da se odpovć Berlinu in da takoj odpusti vse nemške oficirje. Turčija pa je le izjavljala, da hoče svoje brodovje poklicati nazaj v morsko ožino in da hoče s Francijo Rusijo in Anglijo v miru živeti. Trojni sporazum je bil prepričan, da se pod temi pogoji Turčija pač ne bo mimo držala. Zaradi te^a je izvršil potrebne priprave ter določil primerne moči. da se obrani napadov, katerih ni smatrati za zgolj imaginarne. Ker Turčija ni smatrala za potrebno, da dokumentira odkritosrčnost svojih namenov, so zahtevali veleposlaniki tripleentente dne 31. oktobra svoje akreditivne listine. Vesti iz Severne Afrike zatrjujejo, da se mohamedanski svet nikakor ne namerava izjaviti solidarnega s Turčijo, katere postopanje spravlja mo-hamedanske interese v nevarnost. • . • Beg francoskih, angleških in ruskih podanikov iz Carigrada. Carigrad, 4. novembra. Po nasvetu konzulov zapuščajo ruski, angleški in francoski podaniki v naglici Carigrad in turško ozemlje. Turki iz Rusije izgnani. Ženeva, 4. novembra. Listi javljajo iz Petrograda. da nameravajo ruske oblasti izgnati vse turške podanike. Aneksija Egipta. Berolin, 4. novembra. Listi poročajo: Angleška vlada je notificira-la nevtralnim državam aneksijo Egipta. Vojno stanje v Egiptu. London, 4. novembra. (Kor. ur.) Reuterjev urad javlja: Angleški general Maxwell je prevzel vojaško kontrolo v Egiptu ter proklamiral voj no stanje. Novi angleški generalni gubernator. Carigrad, 4. novembra. »Tanin« poroča: Angleži so imenovali strijca sedanjega kecMva Huseina Kiamila za generalnega gubernatorja in princa Kemal Eddinpašo za nominelnega vrhovnega poveljnika v Egiptu, »Tanin* zagotavlja, da TurČifa ne bo napadla italijanske Tripolitani-je, narobe ona smatra Italijo kot članico trozveze naravnost za svojo zaveznico. Vstala v Armeniil »Kolnische Zeitung« poroča po »Tempsu«; & Armeniji Je izbruhnila vstaja. Turčija ima ob kavkdM luski meji zbranih nad 300.000 moL » • »Corriero detla Mft« porota iz Madrida, da m branilo doMS prebivalci v HeaMasci v AlgartM, dati Francoski vojake. Kakih 3005 Alger-cev je pričelo s vstajo. Zopet ao pomorili mnogo orožnikov, Francozi so poslali proti upornikom konjenico in artilerijo. Turška zagotavljanja ▼ Kmm. DuaaJ, 4. novembra. Kakor se v političnih krogih poudarja, Je Izjavila turška vlada v Rimu, da nikakor noče proklamirati svete vojne, temveč da se hoče braniti le proti napadom Rusije in Anglije, taliji se tore] ni treba bati, da bi prišlo v njeni libijski koloniji do mohamedanskih ho-matij. Navzlic turškim zagotovilom, pa je javno mnenje v Italiji silno razburjeno in oficijozni listi poudarjajo, da je nevtralnost Italije v turškem konfliktu odvisno zgolj od dejstva, da se vsled turške vojne ne pripeti ničesar, kar bi tangiralo italijanske interese. Dardanelska ožina tudi gaUipohJ-ska ožina zvana veže Marmarsko morje s Egejskim, Dolga Je kakih 70 km ter poprečno A do 5 km Kraka. aMa — le 1309 m <— tu Je med fortoma Kilid-Bar in Kaie-Sultanije (ožina Canak). Evropejski breg je prec* atna, a*po*rwta* nad njun se dvigajo JOOO-aooO m visoki bran. Ravna obala azijskega brega prehaja v precej nizko griCovje. Glavna naselbma v Dardanciab je mesto Galipoii, ki šteje 32400 prebivalcev. Dardanelska ožina Ima precej močan tok iz višje ležečega Mar mar-skega v Egejsko morje, brzina tega toka znala do 7 lan na uro. Glavne dardanelske utrdbe so štirje stari gradovi Sodil-Bar in Ka-lć-Sultanije sezidana L 1462 ter Kum-4 Kaić in Kilid-Bar iz L 1659. Seveda so ti gradovi spremenjeni v moderne forte, ki so armirani z najtežjimi topovi. Ob celi obali se nahaja v kratkih presledkih še vrsta manjših utrdb. Najbolj je zavarovana ožina čanak, kjer se nahajajo 3 veliki torti in 6 utrjenih baterij ter nekaj manjših utrdb. Tam so postavili Turki moderne Kruppove topove in zavarovali ožino še s pravo podmorsko verigo kontaktnih min. Tudi mesto Gallipoli je močno utrjeno. Računa se, da razpolagajo dardanelske trdnjave s 700 topovi, ki obvladujejo vsako točko morske ožine. Pri izhodu v Marmarsko morje so zgradili Turki na severu gallipoljskega polotoka še posebno 5 km dolgo utrjeno črto pri Bulairu, ki krije s 3 velikimi ter mnogimi manjšimi utrdbami, katere razpolagajo s 100 topovi Dar-danele proti napadom s kopnega sem. Velikanska važnost Dardanel v gospodarskem, političnem in vojaškem oziru je znana. Dardanele so pravi paladij neodvisnosti evropske Turčije ter so igrale zlasti v raznih turških bojih že veliko vlogo. Rusko brodovje je poskusilo forsirati dardanelsko ožino že L 1770., toda dospelo je takrat le do Čanak-Kalesi. L. 1807. se je vozila skozi Dardanele angleška flotilja. L. 1841. so sklenile velesile s Turčijo takzv. dardanelsko pogodbo, katere najvažnejša določba je ta, da smejo voziti skozi Dardanele le one vojne ladje, katerim to Turčija izrecno dovoli. V italijansko-turški vojni so poskusile kakor znano nekatere italijanske torpedovke prodreti skozi dardanelsko ožino. Prišle so precej daleč, toda končno so morale le bežati. Ali se da prehod skozi Dardanele res izsiliti ali ne, to bodo morale dokazati sedaj francoske in angleške ladje, ker dokler so Dardanele zaprte in dokler ne more Rusija skozi Bospor v Marmarsko morje, tako dolgo se Turčijo sploh ne da smrtno zadeti. * RUSIJA IN BOLGARSKA. Iz Sofije poročajo, da je obiskal ruski poslanik Savinski bolgarskega ministrskega predsednika ter mu izrekel zahvalo svoje vlade za nevtralnost v rusko - turškem sporu. Ruski poslanik je porabil to priliko, da je zagotovil bolgarski vladi, da more računati na blagohotnost Rusije, kadar se bo balkansko vprašanje likvidiralo, če bo Bolgarska ohranila blagohotno nevtralnost. Rojalisti na Portugalskem. Madrid, 4. novembra. (Kor. ur.) V Chavesu je bil kralj Manuel zopet proglašen za portugalskega kralja. Iz Oporta so odšle čete v Chaves. m • B Boji v Skadru. »Gazetta del Popolo« poroča iz Skadra: V mestu vlada vojno stanje. Katoličani in muzlimani so se razdelili na dva tabora. Dan in noč so drug pred drugim na straži. V soboto ponoči je prišlo do hudih bojev. Muzlimani so imeli 4 mrtve in 6 ranjenih; izgube kristjanov niso znane Tudi v mestu je prišlo do rabuk.Vse trgovine so zaprte. Če bedo prispeli Malisori, se je bati resnih dogodkov. m • Protest Norveške proti zatvoritvl Severnega morja. Kristjanija, 4. novembra, (Kor. urad.) »Morgenbladet« piše o zatvo-ritvi Severnega morja, ki jo je napovedala Anglija: To je nečuveno poseganje v mednarodno pravo. Vpra-iamo, ako že ni čas, da bi bilo potrebno, da v tej zadevi skupno nastopijo vse nevtralne države? Taktične posebnosti sedanje volne. Vojaški strokovnjak »Pester Llovda« razpravlja povodom nove grupacije nemških in avstrijskih armad v ruskem Poljskem o vprašanju, kako prihaja v sedanji vojni do veljave številna premoč armade. Za sedanjo vojno so karakteristične neizmerno dolge fronte, Id so posledica dejstva, da postavljajo vojskujoče se države v boj vse svoje dete s katerimi moralo disnonkatL Po ratnih uspehih in neuspehih so se sedaj sile nasprotnikov precej izenačile. Pokazalo se je, da se frontalni napadi nikjer ne posrečijo. Na eni ali drugi točki se doseže sicer uspeh, toda iskoristiti se tega uspeha ne da. ker je fronta predolga in ker ovirajo ostali deli irmade, ki se nahajajo še na starih pozicijah, energično prodiranje na predrti sovražni točki. Vojskovodje so se zato povrnili k stari metodi: objeti že popolnoma razvito nasprotnikovo bojno fronto. Nasprotnik se grozečemu objetju upira s tem, da podaljšava na ogroženem mestu svojo fronto. Ako nima na razpolago dovolj rezerv, da bi fronto primerno podaljšal, potem se prostovoljno umika. Tako so umaknili Nemci svoje desno krilo od Pariza do Novona, tam pa z med tem prispelimi svežimi četami pričeli podališavati fronto, dokler ni nastala ona situvacija, ki nam je vsem znana. Izkušnje sedanje vojne torej uče\ da frontalni napad ne vede k cilju in da se more uveljaviti številna premoč armade le na posameznih krilih s forsiranjem objetja. Uspeh objetja pa je zopet odvisen od tega, ali more nasprotnik svojo fronto podaljšati ali ne, ozir. ali se pravočasno umakne ali ne. Opirajoč se na te izkušnje pojasnjuje vojaški strokovnjak »P. L.« dogodke od 29. septembra do 28. oktobra. Začetkom oktobra je pričela ofenziva združenih avstrijskih in nemških armad izhajajoča od črte Lodž - Petrokov - Jendrejev - Opa-tovice - Tarnov - Grvbov. Ofenziva se je gibala v smeri proti Varšavi, Ivangorodu, Sandomierzu in Prze-mvslu. Rusi so po bitki pri Grodeku prodrli proti zapadu le do reke Vis-loka, nadaljne načrte so jim pokvarile operacije nemške armade v ruskem Poljskem. Morali so svojo ofenzivo opustiti ter se razvrstiti drugače. To razvrstitev so izvršili za Visio in Sanom od Varšave vse do Karpatov, kjer so se pripravili za defenzivo. Avstrijsko-nemška ofenziva je naglo napredovala, ruske zadnje čete so bile poražene in sredi oktobra so prekoračile naše armade mestoma že Vislo in San. Med tem so bili Rusi dokončali novo grupacijo svojih sil in pričeli s protiofenzivo. Na vzhodnih bregovih Visle in Sana so zbrali ne le velik del svojih galiških čet, temveč tudi močne oddelke, katere so odpoklicali od Njemena, novo došle kavkaske, sibirske in turke-stanske armadne zbore in morda tudi ravnokar izvežbane novince letnika 1914. Cela ruska armada je štela sredi oktobra gotovo 100 do 120 divizij. Toliko vojske seveda Avstrija in Nemčija niste mogli zbrati proti Rusom. Ruska protiofenziva je pričela z ostrim napadom kakih S armadnih zborov severno od Ivangor >da. Prišlo je do ljutega kavalerijs-vega boja pri Sohačevu, v katerem pa Rusi niso imeli uspeha. V teh bojih so se približale nemške čete do kakih 15 km Varšavi in se ustavile na črti Blonje - Pjasečno. Rusi so napadli Nemce znova z jakimi silami, ki so prodrle čez Vislo pri Varšavi, pritisnili so jih pri Blonju in Pjasečnu in grozili objeti njihovo levo krilo. Druge ruske čete so prodrle tudi Čez Goro Kalvarijo proti Pjasečnu in čez Kosjenice v smeri proti Radomu. Navzlic ogromni, premoči pa se ruskr ofenzivi ni posrečilo predrli ntm-ško-avstrijsko fronto. Premoč pa se je seveda uveljavila. Med Blonjami in Sohacevem je bilo nemško levo krilo prešibko,, rezerv za ojacenje in podaljšanje fronte ni bilo pri roki in zato so se Nemci umaknili k Sker-njevicam. Ostala armada se je morala ravnati po kretnjah levega krila ter se je tudi umikala na Črto Plock-Skernjevice - Radom - Sandomierz, k*er se na novo grupira. Rusi in Poljaki. Vojni poročevalec milanskega »Secola« poroča iz Petrograda: Sa-zonov je na prigovarjanje francoskega in angleškega veleposlanika v Pe-trogradu pripravil dve proklamaciji, ki obljubljata Poljakom avtonomijo. Eno bi bil moral podpisati car, drugo veliki knez Nikolaj. Ministrski svet pa je dovolil samo objavljenje manifesta velikega kneza. Nato so izvolili Poljaki komisijo, ki je odšla v Car* skoje Sek), ki je carju sporočila, da poljski narod priznava obljubljeno avtonomijo. Car pa te komisije, kateri na čelu je bil grof Vjelopolski, ni sprejel, car je sprejel le voditelja, O avtonomiji pa se car tudi z njim ni razgovarjal ter je rekel, da bo komisijo sprejel v Varšavi, kadar bo zmaga dobljena. Pred par dnevi je obiskala ta koifltsija vicegubernator-ja v Varšavi ter ga nagovorila v poljskem Jeziku, ker so vsi člani komisije vedeli, da razume poljsko. Vice-Kubernator na le zahteval- da jzovore rusko, čemur so Poljaki ugovarjali češ, da imajo sedaj avtonomijo. Gu-bernatorjev namestnik pa je proklamacijo velikega kneza Nikolaja krat-komalo utajil. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Pehotna polka št. 7. in 97. m domobranski polk št. 26. — r. = ranjen, m. = mrtev.) (Dalje.) Hudiček Jož., 26. d. p., 4. st., r.; Hudinast Urban, 7. pešp., 14. stot., r.; Hudrian Vina, 97. pešp., 15. stot., r.; Humič Ludovik, 7. pešp., 8. stot., r.; Humar Janez, 97. pešp., 11. stot., r.; Hvala Franc, 97. pešp., 13. st3t, r.; Hvala Štefan, 97. pešp., 13. stot, r.; IHgoutz Janez, 7. pešp., 15. stot., r.; Irgolič Jakob, 26. d. p., 3. stot., r.; Iskra Martin, 26. d. p., 10. stot., r.; Istenič Janez, 97. pešp., 11. stot., r.; IvanČič Franc, 26. d. p., 11. stot., r.; Ivapec Herman, 7. pesp., 3. stot., r.; I vasic Anton, 97. pešp., 15. stot, r.; Iverovič Jakob, 97. pešp., 4. stot, r.; Jadrejčič Franc, 97. pešp. 4. stot., r.; Jager Jožef, 26. d. p., 6. stot, r.; Jager Mihael, 26. d. p., 6. stot, r.; Jagerič Janez, 26. d. p., 11. stot., r.; Jakončič Alojzij, 97. pešp., 5. stot., r.; Jakončič Pet., 97. pešp., 15. stot., r.; Jakopič, 26. dom. p., 6. stotnija, r.; Jamnik Andrej, 7. pešp., 2. stot., r.; Jan Vincenc, 26. d. p., 7. stot., r.; Janeš Pavel, 7. pešp., 5. stot., vjet; Janeš Simon,. 7. pešp., 1. stot, r.; Jank Jakob, 7. pešp., 5. stot., vjet.; Jank Jožef, 7. pešp., 7. stot., m.; Jank Jožef, 26. d. p., 12. stot., r.; Janžekovič Tomaž, 26. d. p., 4. st., r.; Janžekovič Vid, 26. d. p., 2. stot., r.; Jarec Janez, 97. pešp., 16. stot., r.; Jarz Janez. 7. pešp., 15. stot., r.; Jazbec Jožef, 97. pešp., 7. stot, r.; Javornik Franc, 26. d. p., 4. stot., r.; Javornik Viktor, 26. d. p., 7. stot., m.; Jazbec Franc, 26. d. p., 5. stot., r.; Jazbec Janez, 26. d. p., 5. stot., m.; Jelen Anton, 26. d. p., 2. stot., r.; Jelen Franc, 26. d. p., 7. stot, r.; Jelen Matija, 26. d. p., 10. stot, r.; Jelen Mihael, 97. pešp., 11. stot, r.; Jelen Štefan, 7. pešp.. 2. stot., r.; Jellenik Franc. 7. pešp., ranjen; Jeniše Jakob, 26. d. p., 10. stot, r.; Jerbič Peter, 97. pešp., 5. stot, m.; Jereb Alojzij, 26. d. p., 11. stot., r.; Jerisevič Jožef, 97. pešp., 15. stot, r.; Jesenko Hubert, 7. pešp., 2. stot., r.; Jesih Albin, 26. d. p., 5. stot, ranjen; Jessernig Primož, 7. pešp., 6. st., r.; Jevnik Jožef, 26. d. p„ 5. stot, r.; Jež Jožef. 97. pešpolk, 2. stot., r.; Joras Karol. 7. pešp., 2. stot., r.; Jordan Adolf. 7. pešp., 2. stot., ran j.; Jorka Hubert, 7. pešp., 6. stot, r.; Joschep Franc, 7. pešp.. 8. stot., r.; Jošt Jakob, 7. pršp., 15. stot., r.; Jošt Janez, 26. d. p., 7. stotnija, r.; Jošt Jožef, 7. pešpolk, 2. stot., r.; Juch Lorenc, 7. pešp., 7. stot, r.; Juhart Franc, 26. d. p., 7. stotnija, r.; Jurčič Jožef, 97. pešp., 5. stotnija, r.; Jurčinovič Ant, 97. pešp., 16. st., r.; Juretič Ludovik. 97. pešp., 5. stot, r.; Juri Karol, 7. pešpolk, 5. stot, vjet; Juriševič Martin, 97. pešp., 11. st, r.; Juritsch Jakob, 7. pešp., 5. st., vjet; Juritsch Janez, 7. pešp., 2. stot., r.; JurjeviČ Matija, 97. pesp., 4. stot., r.; Jurkas, 26. d. p., 6. stotnija, ranjen.; Jurkas Jožef, 97. pešpolk, 2. stot., r.; Jurko Stanislav, 26. d. p., 11. stot., r.; Juvan Ferdinand, 7. pešp., 5. stot, r.; Kager Ludovik, 26. d. p., 11. stot., m.; Kalin Avgust, 97. pešp., 2. stot, r.; Kalin Kristijan, 97. pešp., 3. stot., r.; Kalister Janez, 97. pešp., 15. stot, r.; Kaluža Anton, 97. pešp., 5. stot., m.; Kaluža Ludovik, 26. d. p., 5. stot., r.; Kamber Franc, 97. pešp., 8. stot., r.; Kamenik Juri, 26. d. p., 8. stot., r.; Kanačnik Edvard, 7. pešp., 14. st, r.; Kancler, 97. pešpolk, 12. stotnija, r.; Kapun Anton, 26. d. p., 11. stot., r.; Kastiunik Jožef, 7. pesp., 14. stot., r.; Katolnik Rudolf, 7. pešp., 15. stot, r.; Katnik Jožef, 7. pešp., 9. stotnija, r.; Kaveršnik Janez, 7. pešp., 3. st.. m.; Kavs Janez, 97. pešp., 2. stot, r.; Kazalac Marko. 97. pešp., 16. stot, r.; Kerbič Valentin. 7. pešp., 8. stot, r.; Kerčan Juri, 97. pešp., 7. stot., r.; Kerd Anton, 26. dom. P- 10. stot., r.; Kenda Alojzij, 97. pešp., 15. stot., r.; Kerl Anton, 97. pešpoik, 2. stot., r.; Kersikla Joahim. 97. pešp., 15. st., r.; Keršlin Janez, 26. d. p., 5. stot, r.; Kervina Franc. 97. pešp., 2. stot., r.; Kesnar Franc, 7. pešp., 6. stotnija, r.; Ketiš, 26. dom. p., 1. stotnija, r.; Kitek Anton, 26. d. p„ 3. stot., r.; Klade Juri, 7. pešp., 12. stotnija, r.; Kladen Mihael, 7. pešp., 16. stot., r.; Klančnik Luka, 7. pesp., 6. stot, r.; Klančnik Martin, 26. d. p., 5. stot, r.; Klanžar Jožef, 26, d. p., 7. stot, r.; Kleiderič Franc, 26. dom. p„ 2. st, r.; Kleindienst Franc, 26. d. p., 12. st, r.; Kleindienst Janez, 7. pešp., 14. st, r.; Klemenčič Franc, 26. d. p., 12. st., r.; Klemenčič Friderik, 26. d. p., 2. st., r.; Klemenčič Martin, 26. d. p., 10. st., r.; Klemenčič Martin, 26. d. p., 9. st. r.; Klement Peter, 97. pešp., 12. stot., r.; 1 Klenovšek Leop« 26. d. p- 5. st, m.; 2b3. 5tcv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. novembra 1914. Stran 8» Klepej Franc, 26. d. p., 5. stot., m.; Klinar Martin, 26. d. p., 3. stotnija, ranjen v trebuh; Klinec Mihael, 97. pešpolk, 3. stotnija, ranjen; Kljun Jožef, 97. pešpolk, 11. stotnija, r.; Klokavec Janez, 26. d. p., 8. stot., r.; Klonfero Viljem, 26. d. p., 1. stot., r.; Kmet Janez. 97. pešp.* 8. stot., r.; Kmet Matija, 97. pešp., 7. stot, r.; Knez Bernhard. 26. d. p.. 11. st., r.; Knez Franc, 26. d. p., 9. stot., r.; Knez Janez, 97. pešp., 7. stot., r.; Koban Kristijan, 7. pešp., 7. stot., r.; Koban Franc, 97. pešp., 14. stot., r,; Koban Ignac, 7. pešp., 12. stot., r,; Koban Mihael, 7. pešp., 7. stot., m,; Kocbek Franc, 26. d. p., 2. stotnija, r.; Kocjaačič Franc, 97. pešp., 16. st., r.; Kocuvan Avgust, 7. pešp., 15. st., r.; Kodelja Anton, 97. pešp., 12. stot., r.; Kodelja Lorenc, 97. pešp., 6. stot., r.; Kodre Franc, 97. pešp., 1. stot., r.; Kodrič Alojzij, 26. d. p., 11. stot., r.; Kogoj Vincenc, 97. pešp.. 3. stot., r.; Kofler Jakob, 97. pešp., 3. stot.. r.; Kotler Karel, 7. pešp., 4. stot., m.; Koinegg Karol. 26. d. p., 10. stot., r.; Koitz Mihael, 7. pešp., 5. stot., m.; Kojc Jakob, 26. d. p., 10. stotnija, r.; Kokarnik Rok, 7. pešp., 6. stot., r,; Kokol Janez. 26. d. p., 4. stotnija, r.; Kokol Janez. 26. d. p., 4. stot., m.; Kokot Mihael, 26. d. p., 3. stot., r.; Kolarič Anton, 97. pešp.. 6. stot., r.; Kolar Andrej, 26. d. p.. 6. stotnija, r.; (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. — Prestolonaslednik na bojišču. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je po cesarjevem naročilu vrnivši se iz PuJja odpotoval na severno bojišče, da sporoči armadi cesarjeve pozdrave. Prestolonasled-mk ie obiskal celo fronto in vse komandante in en dan se je mudil v trdnjavi Przemvsl. Koder so dopuščale -azmere, je nadvojvoda obiskal tudi ?osamezne oddelke na bojni črti. Ta-ko je obiskal domobranski polk št. 2. :n šestim vojakom sam pripel na prsa ^--deljene jim srebrne hrabrostne >vetinje. Nadvojvoda je tudi govoril z mnogimi vojaki, zlasti s takimi, ki o odlikovanja, obiskal več bolnišnic in tudi civilnemu prebivalstvu z ozirom na škodo, ki jo ima vsled vojne, izrekel svoje sočutje. — Dva junaka kranjskega polka. Četovodja Rudolf K o v a č i č od 27. domobranskega polka in rezervni *nik Emil Klopca ver 17. pešpolka sta bila odlikovana z zlato nrabrostno svetinjo. Prvi se je branil s svojo četo proti napadu cele kozaške stotnije in ene kompanije ruske pehote, ki je imela 2 strojni puški ta-oretno in hrabro več kakor 2 uri, c*a je rešil dve drugi četi svojega regimenta. — Drugi je vztrajal v najem ognju na nekem griču, dokler ni dospela cela njegova kompanija. Potem pa je šel dvakrat na rekogno-šciranje ter je sporočil svojemu poveljniku iako važna opazovanja. Pri em pa je še vplenil 2 ruska municij-vozova. — Hraber siusa. Oficirsk isluga van Ž n i d a r i č je v boju neprestano donašal svojemu gospodarju živi-a. ne da bi se vstrašil sovražnih kro-a,elj, ki so švigale okrog njega. Pri cm delu je bil težko ranjen. Odlikovan ie ., srebrno hrabrostno svetinjo. — Ranjenci v Ljubljani. Včeraj ob 1. popoldne je dospel v Ljubljano s severnega bojišča zopet večji transport ranjen cev. Bilo jih je 380, med njimi 18 težko ranjenih. Ranjenci so bili prej že 10 dni v raznih bolnišnicah v Modoninu na Moravskem. Prevzel je ranjence polkovni zdravnik ter je ranience odpeljalo ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pod osebnim vodstvom t Turka deloma v bolnišnico, prire-eno v mestnem dekliškem liceju in v Mladiki«, deloma pa v c. kr. obrtno šokk Tekom tričetrt ure je izvršilo ubljansko gasilno in reševalno društvo z znano točnostjo prevoz ranjencev. Pri sprejemu ranjencev sta bila na kolodvoru navzoča okr. gla-ar v p. D e 1 C o 11 in polkovnik pl. Petrova n. — Poreša se enoletnik 87. polka, 6. kompanija Božidar Kristan-č i č. Zadnje pismo je pisal s severnega bojišča dne 17. avgusta. Kdor o njem kaj ve, naj to blagovoli sporočiti njegovemu očetu. Naslov: Ivan Kristančič, posestnik in trgovec, V ;šjevek. pošta Kojsko, Goriško. — Pogreša se Josip S t e r g a r iz Kanja nara. Služil je pri 5. dragonskem pofta v Mariboru. Zadnjič je pisal meseca avgusta, a od tedaj ni nobenega glasu o njem. Kdor o njem kal ve. naj bo tako prijazen in naj to sporoči na naslov: Rudolf Stergar, asistent drž. železnice, Skoija Loka. — Pogreša se od 25. avgusta na-nrei Ivan Kren 1. stotnije pešpolka T 17. vojna pošta št. 32. Kdo- bi o njem kaj vedel, naj sporoči na naslov: ga. Krenova v Novem mestu. — V ruskem vjetništvu se nahaja prostovoljec .47. pešpolka Alojzij Oaberc iz Črešniice pri Sk>v. Bistrici. V uradnem izkaza o padlih in ranjenih je bil naveden med mrtvimi, a te dni je pisal svojemu bratu kaplanu Gabercu v Rajhenburgu iz Kijeva, da je živ in zdrav. — Iz ruskega vojnega vjetništva je pisal magistralni stavbni risar F. K u r b o s. Zal se ne da razbrati, v katerem mestu v Rusiji se nahaja. — Proti brezdemostl. Intermini-stenjalna komisija za boj proti brez-delnosti je provizorično zaključila svoja dela. Vršila se bodo velika železniška dela, nadaljevalo se bo utrjevanje Dunaja, nadaljevala regulacija rek. melijoracijska in cestna dela. Določile so se tudi olajšave pri gotovih gradbah, tako odpustitev va-dijev, bolj pogosta odplačila, oprostitev kavcij. — Določila za gostilničarje in kavarnarje. Na podstavi določila § 54. obrtnega reda prepoveduje mestni magistrat kot obrtna oblast v smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 1. novembra 1914, št. 31.788 dajanje pijač in jedil v vseh gostilniških in krčmarskih obratih (kavarnah, izkuhih) ljubljanskega razširjenega mestnega pomerija osebam moštva oborožene sile (vojakom) brez šarže — izvzemši enoletne prostovoljce — po 8. uri zvečer. Istotako se ne sme trpeti, da bi se take osebe v navedenih lokalih po 8. uri zvečer zadržavale. Ta prepoved, ki stopi s 5. novembrom 1914 v veljavo, se ne nanaša na one prostore baleta na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ki so dostopni izključno le s kolodvorskega perona. Imetniki koncesij (namestniki, zakupniki), ki bi se ne pokorili, bodo v smislu obrtnega zakona strogo kaznovani. — Slovenski duhovniki mariborske škofije. Začetkom vojne je bilo v okrožju mariborske škofije aretiranih 17 duhovnikov. Izmed teh jih je bilo 16 izpuščenih ker je domobransko sodišče po izvršenih poizvedbah dognalo, da ni nobenega vzroka postopati proti njim. Samo proti župniku Muršecu se nadaljuje postopanje, češ, da je izrekel nekaj kažnjivih besed. Razprava proti njemu bi se bila morala vršiti že 31. oktobra, pa je bila preložena. — Zanimivo prorokovanje. Slučaj nam je prinesel v roke kdo ve kako staro knjižico, ki ima sledeči naslov: »Prerokovanje za prihodnje čase od častivrednega očeta Ludvika Roka. duhovnika reda sv. Frančiška na gori Sinai. V Gorici. Natisnil in založil Paternolli.« — Prorokova-nja tega očeta Ludovika Roka so strogo politična. Za Francijo prorokuje: -Francoska, kakor ova republika., bode imela zunanji boj. Brž ko zapusti armada državne meje, se ljudstvo spunta in prezidenta umori. Pri tej priči bo krv strašansko tekla, več nego polovica mesta Pariza bo prah in pepel. Posestva v Algiriji bodo se odcepila od francoske sužnosti in na prestol pride mož iz pokolenja Bonapartija. V Afriki bode vladal afrikanski princ, ki je zdaj na Francoskem in širil katoliško vero. — Glede Italije pravi ta prorok: »Italija, oh lepa Italija! po tebi pretakam solze. En del tvojih cvetočih mest bode pokončanih, sardinski in nea-poljski kralj bodo zginili. Rim bode stolno mesto Italije.« — Seved obsega prorokovanje tudi posebt del glede naše monarhije in glede Kusije in Turčije. — Baritonist Levar, naš ojak, gostuje sedaj na hrvatskem gledališču v Zagrebu. — Bolgarski vrtnarji v Zagrebu so vsi, kakor javlja »Hrvatski Pokret . odpotovali, ker so dobili poziv, naj se nemudoma vrnejo v domovino radi mobilizacije . — Kolera. Uradno se razglaša: Dne 4. t. m. so se primerili novi slučaji kolere in sicer 9 slučajev na Dunaju. 2 na Nižjem Avstrijskem. 7 na Moravskem, 3 v Sleziii in 46 v Galiciji. Umrla je v Litiji gospa Mici R e-b e c, posestnica in trgovčeva soproga. Njen soprog se nahaja v vojni. Pogreb bo jutri, v petek, ob pol 4. popoldne. Naše sožalje! !z Loškega potoka. Na splošno željo se ponavlja šolska prireditev, ki se je vršila dne 18. oktobra t. 1., v korist »Rdečemu križu«, v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. z istim sporedom. K obilni udeležbi vljudno vabi u č i t e 1 j s t v o. Maribor. 141etni Fr. Gruber je ponovno prosil poveljstvo domobranskega pešpolka št. 26. da mu dovoli udeležbo rusko-avstrijske vojske. Končno je dobil karabinko in bil štirikrat v velikih bitkah na rusko Poljskem. Pred tedni pa je nanj pritisnila bolezen in dobil je štiritedenski dopust, Fant se sedaj zdravi v Trofaichu. Njegov oče tudi služi kot črnovojnik pod zastavo in sicer na severnem bojišču. Maribor. Ker primanjkuje mestni policiji stražnikov in so sedaj tudi vsi dijaki vezani na šolski pouk ki so preje pomagati opravljati policijsko službo, je bilo sklenjeno, da se ustanovi po možnosti takozvana .meščanska hramba". V slučaju zadostnih priglasov, bo le ta pričela že v teh dneh poslovati. Maribor. Že prejšne dni smo omenili, da draginja od dne do dne hudo narašča in je navadna krušna moka dosegla že eeno 64 vin. pri kilogramu. S tem so seveda zlasti revni sloji zelo prizadeti. Te dni pa je tudi konzumno društvo juž. železnice poskočilo s cenami svojih živil. Tu je povišanje v primeri z ostalimi trgovinami malenkostno. — Vsled velikih nalivov po Tirolah in Koroškem, je Drava v noči od 1. na 2. t. m. narasla za 2*72 m. — Proti polunoči 1. t. m. je bilo videti na jugovzhodnem obnebju kljub luninemu svitu velike zvezdne utrinke. Največji utrinek je rabil za svojo pot do 14 sekund in padel v loku jugovzhodno južno, proti Pohorju. Bil je čudovito lep prizor. — Telefonska zveza med Ljubljano in Mariborom je radi nastalega pogreška bila dne 3. t. m. ves dan pretrgana. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 25. do 31. oktobra se je rodilo v Ljubljani 19 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 18 oseb, med njimi 10 tujcev. Za jetiko je umrl 1 tujec. Infekcijskih slučajev je naznanjenih: 5 slučajev tifuza, vsi tujci, 4 so vojaki, griže 1 slučaj tujec, difterije 1 slučaj. Zopet tatovi na delu. Predsinoč-njim so vdrli neznani lopovi na Glin-cah v Tribučevo tovarno za umetno kamenje ter tam odrezali velik transmisijski jermen, vreden 120 K. Ko so izvršili svoje rokovnjaško delo, je prišel v tovarno neki domač delavec, katerega so se tatovi ustrašili in zbežali. Samomor. Včeraj popoldne je branjevec Matija Cerar iz Hradecke-ga vasi videl, da je prišel za klavnico neki neznan človek ter tam skočil v Grubarjev prekop. Ljudje so ga nekoliko časa gledali in ker rešitev ni bila mogoča, je izginil v valovih. Kdo je, se ne ve in tudi trupla utopljenče-vega zaradi narasle vode še niso dobili. Brzojavna poročila. Bolgarska nevtralna. Sofija, 4. novembra. (Kor. urad.) Agence telegraphique Bulgar poroča: Vodje opozicionalnih strank je danes sprejel ministrski predsednik Radoslavov in jim razložil položaj Bolgarije ob sedanjih razmerah. Opozicionalni vodje strank so imeli na to zborovanje, po katerem so sporočili časopisju, da je spričo izjav Radoslavova Bolgarska v sedanjem noložaju odločena, ostati striktno in lojalno nevtralna. Uradno turško poročilo o bojih. Carigrad, 4. novembra (Kor. u.) Uradno se poroča iz glavnega stana. Rusi so pričeli utrjevali sveje pozicije ob meji, toda mi smo jih iz zone Karaklissa in Ischan popolnoma odbili. Morala in elan našili čet sta izborna. Po nadaljniii poročilih so se obstreljevanja iorov ob vhodu v Dar-danele udeležile ang^šks oklopnke in knžarke »milcxiulc-. »Inderati-gab!e , »Gloacesler% »Deience« in še neka druga Kri£ark;i, nadalje francoske oklopni zc »Republigne* in »Bouvet«, dve francoski križarki in S francoskih torpeJ:?vK. Sovražne ladje so izstrelile 249 strelov, vendar pa se jim ni posrsčik*. da bi napravile kakršnokoli znamo škodo. Naši iori so izstrelili samo 10 granat. Od teh je ena zadela neko angleško oklopni-co, kjer se je nato zgodila eksplozija. Španska nevtralnost. Madrid, 4. novembra. (Kor. ur.) V zadnjem ministrskem svetu je izjavil ministrski predsednik Dato. da bo vlada potrdila pred parlamentom nevtralnost Španske. London, 4. novembra. (Kor. ur.) »Morning Post« poroča iz Madrida: Skoraj vsi politiki so za strogo nevtralnost. Nekateri voditelji strank zahtevajo mobilizacijo armade za obrambo nevtralnosti, drugi pravijo, da je to nevarno, ker bi mogla r.o-meniti oborožena nevtralnost začetek vojaškega vmešavanja. Ranjen nemški general. Strassburg, 4. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: General pl. Deimling je bil lahko ranjen od delov granate v stegno, ko je jahal ob strelskih Vozicijah. Kakor poročajo rana ni pomembna. General Deimling ostane pri svojem armad-nern zboru. Torki hotelo prodirati škod pu&avo. L—don, 4. novembra. (Kor. «r.) »Exchange Telegraph« javlja iz Katere; Govori se, da zbirajo Turki m meji 100.000 kamel, da ž njimi ■ prodrejo skozi puščavo. Angleške vojne ladje so pripravljene, da zavrnejo vsak napad, ako bi se Turkom res posrečilo, prodreti do Sueškega prekopa. Obstreljevanje Novorossifcka. London* 4. novembra. (Kor. ur.) Angleški podkonzul v Novorossijsku javlja: Dve turški križarki sta dne 30. oktobra obstreljevali pristanišče. Angleški parnik »Pnderica* #se je vžgal. Požar je izbruhnil tudi v to-varni za vagone in v neki tovarni za pletenine, škoda znaša 4 milijone. Potopljen angleški parnik. Carigrad, 4. novembra. (Kor. u.) Glasom uradnega poročila ie bil v Aivaliku v Mali Aziji potopljen neki angleški parnik. Moštvo in tovor so prej izkrcali. Vplenjen ruski parnik. Carigrad, 4 novembra. (Kor. u.) Moštvo tu vpleDienej;a parnika ^Ko-roljeva Olga« so proglasili kot vojne vjetnike. Zadržani angleški trgovci. London, 4. novembra. (Kor. ur,) Angleški konzul ^r Mohamerahu (v Perziji) je brzojavi!, da so Turki v Basri zadržali več angleških trgovcev. Obstreljevanje Tsingtava. Pelrograd, 4. novembra. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Tokija: Japonci so pričeli s silnim naskokom na fort Iltis, ki je najmočnejša utrdba Tsingtava. Pred naskokom so fort intenzivno bombardirali, ter fort skoraj popolnoma razrušili. »Scharnhorst«, »Gneisenau« in »Niirnberg«. Santiago de Chile. 4. novembra. (Kor. urad.) Nemški oklopni križarki ^Scharnhorst« in Gneisenau« ter mala križarka »Niirnberg« so dospele sem. Nemški poslanik in nemški kGn-zel sta križarke posetili, nakar so se te založile z zalogami. O oproščenem ruskem podaniku. Berolin, 4. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Pred nekaj dnevi so listi beležili vest. da je sodišče oprostilo Rusa Konceva, dasi je zagrešil težko razžaljenje Veličanstva. Kakor je razveseljivo, da sodijo naši sodniki v nasprotju s sodniki sovražnih držav, ne oziraje se na osebo, vendar je ljudstvo radi te oprostilne razsodbe ozlovoljeno. Zato je vrhovno armadno poveljstvo v markah poseglo vmes in dalo Konceva aretirati. Tudi državni pravdnik se je proti razsodbi pritožil. Avstrijsko vojno posojilo poldruge milijarde. Liberški list poroča, da se vrše med avstro - ogrsko vlado in avstro - ogrsko banko pogajanja zaradi najetja vojnega posojila, za katero so pogoji z znižanjem diskontne obrestne mere že dani. Podučeni finančni krogi cenijo visokost vojnega posojila za Avstrijo m Ogrsko na poldrugo milijardo kron. Pcdsodnost civilnih oseb na bojišču. Dunaj. 4. novembra. (Kor. urad.) Cesarska naredba, ki izide jutri, od-kazuje podsodnost civilnih oseb zaradi posamnih težkih zločinov na bojišču in v okoiici vojaškim sodiščem. Poverjenje vojaških sodišč s temi •kazenskimi zadevami ima samo začasen značaj. Cim prično delovati redna sodišča, ugasne kompetenca vojaških sodišč. Železniška nesreča. Mestna, 4. novembra. (Kor. ur.) Na progi Patti - Mesina ponesrečeni vlak je imel lokomotivo in pet vozov. Strojevodja in kurjač sta bila ubita, zavirač pa poškodovan. K sreči ni bilo v vlaku nobenih potnikov. Novi italijanski kabinet Rim, 4. novembra. (Kor. urad.) Listi potrjujejo, da je sprejel Sonnino zunanji portfelj. Carcano finančno in Orlando justično ministrstvo. Ostali ministri obdrže svoje portfelje. — »Corriere d' Italia« zagotavlja, da bodo zavzeli napram kabinetu, v katerega je vstopil Sonnino, tudi radikala in celo reformni socijalisti, precej prijazno stališče. Potres in orkani v Italiji. Turin, 3. novembra. V Livornu so čutili v noči na nedeljo, kmalu po 11., potres, ki je trajal 5 sekund, smer severozahod - jugovzhod. Škode ni. — V Genovi, Savoni, Porto Mauriziju in ob Rivieri od Ponenteja do VentfmigHje, je divjal silen orkan s ciklonom. Škoda znaša več milijonov. V Genovi sta se odtrgala tam zasidrana avstrijska parnika »Nim-rod« in »Francesco Musner« ter sta se težko poškodovala. V Benetkah hud vihar. Voda stoji na trgu Sv. Marka pol metra visoko, V Sna Remi Je povoden razrušila več hiš. V Mzzl se je potopila pred par dnevi vplenjena nemSka ladja »Elsa«. V dolinah pri Domodossoli sneži Sneg leži 50 cm visoko. Pri Argenteri Je sneg zapadel meter vjsoko. Neapojj, 4. novembra. Nekaj dni sem se dviga iz Vezuva zopet močen dim ter bruha krater tudi lavo. Prebivalstvo je zapustilo ogrožene kraje Fugliano, Torre del Greco, Portiri, Resina, San Giovanni a Teduccio. Darila. Upravništvu na"ših listov so poslali: za „Rdeči križ" šolsko vodstvo v Starem trgu pri Rakeku 5 K 84 v., kot 1% od mesečne plače učiteljskega osobja i. s. g. vodje, g. učitelja 4 gdč. učiteljic in Vilma Sepe iz Zagorja ob Savi 5 K 60 v., kot izkupiček za pa-triotične znake. Skupaj 11 K 44 vin. za „Ciril-Metodovo družbo" Fran Medica, Mori na Tirolskem 12 K z željo, da bi do skrajnosti delovala v prospeh slovenskega naroda! Iskrena hvala! Današnji list obsega 4 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ustna voda ^^«^1 EJ^^^***^ Zobna krema v Meteorolotfčno porotno. V s.na tiad BiOrjem $06*2 Srediji zračni tlak 78» ma T I Cf i Stanje A^" 1 'JKiT »*» ■■ s VetI0Vl Nebo J ? mm h* ♦- 4. 2.pop.' 731*5 | 170 f sl.jvzh. I sk.oblač „ 9. zv. 7311 ! 130 si. jug oblačno 5. 7. zj. 730-6 105 si. vzjvz. megla Srednja vCer2jSnja temperatura 13*0°, norm. 6'4°. Padavina v 24 urah mm 08. Kot sodelavko ▼ trgovini in obrti se ište ženska srednjih let. Pogoji ugodni. Pismene ponudbe pod l9SOd6" lavka 3679" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3679 /. Mi hitiljiL Herbert Kuhn praporščak 7. lovskega bataljona, 2 poljska stotnija, se pogreša izza bitke pri Krasnem dne 26. avgusta. V 19. seznamu izgub je bil označen za ranjenega, vendar pa ni o njem nobene sledi. Tovariši njegovi in drugi vojaki, ki bi kaj vedeli o njem, se prav ljubeznivo prosijo, naj to ob povrnitvi stroškov naznanijo na naslov 3687 3osip Kuhn, Innsbruck Mnseomstrasse Ur. 1, Kolere se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dan po Vso 1 pristnega rastlinskega likerja wFL0RIAN-«a in si perete usta in roke s rastlinskim igmnjem (fluidom) „VIVA" primeSanim k vodi. Oba isdelka, postavno varovana, st dobita pristao od Rastlinske destilacije „FL0RIAN* ¥ Ljubljani, Prešernova alka. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. novembra 1*14. $61 &ev. 2 čevljarska pniluka M spre!a.eta tntef prt 3686 ANTONU BRECELJ L]abi]aBa, av. Jaketa trg T. lepo stanovanje V 1 nadstropju s 3 sobami, pritiklinami *in uporabo vrta, se za februar O d da« Poizve se Rnknova cnata it. 13f pritličle lavo. 3685 Lep lokal s sobo popolnoma urejen a predali, za ; vsako trgovino zelo pripraven, j se odda tako! ali za februar Kongresni trg štev. 9, Ljubljana, i 3665 sprejme takoj manufakturna trgovina 3os. DooreuR Novo mssfo. 3678 ■ ---- ' Razprodaja čipk, zankarije, mono- ; gramov in ostankov blaga i po znatno znižanih cenah pri - E. SIHKOVEC Sijabljsaa, Sieri trg štev. 8. Lep volik lokal m odda v Solantar«Mi uaUl u lantnarlav tarnala live te v anravaikva »Slov. Naroda«. aaas UT* LOfJO ^B 3549 stanovanje s 4 sobami, pripravno za pisarne, M •dda ▼ 1- nadstropju Slovenski trg št 8. takoj aH a fanmni|aihni ttia m ventram« koreplntiija zmožna slovenski, nemški in italijanski jezik, samostojna delavka. Reflektira se samo na izurjene moči s prakso. Ponudbe pod „J. M. 3673" če mogoče s sliko, na upravn. »Slov. Woda« 3673 Roiii vešča obeh deželnih jezikov, stenografije, strojepisja in knjigovodstva, ao sprejme. Kompetentinje s popolnim ;nanjem hrvaščine in večletno prakso majo prednost. 3684 Ponudbe, spisane v vseh zahtevanih jezikih z navedbo referenc, na rvrdko: „Avstrijska drntba za promet petroleja z o. z." v Mariboru ob Dravi. V nepopisni žalosti naznanjamo vsem erijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena, predobra in nepozabna soproga, mamica, sestra in teta, gospa Mici Rebec roj. Juh posestnlca in trgovčeva soproga danes ob ! :S uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice bode v petek, dne 6. novembra t, 1. ob 1 24 uri popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče. V svo i rodbinski žalosti prosimo tihega sožalja. V LitfJJ, dne 4. novembra 1914. Janko Rebec, posestnik in trgovec, soprog fsedai v vojni). — nami, Božidar, sinova. — Ženica, hčerka. — Ana Jun, sestra. — Leopold Jan, prožni mojster juž. železnice, brat. Oatall sorodniki. PRVA DIUUHIU DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Mm kOGcesijonirana prodala strun. Ustanovljena leta 1897. Snton Kane Ljubljana, Židovska allca 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. iliia dPJžtig h gradnjo strojev prej fi[j)|l|h [llljJ|j(|[ Bra. Ia Ptin dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpaliike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat Frejrgang itd. Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in sladarntc, Itd. — Zastopatk za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: inžonlr I. »Ihana UaaoJaaM*, Olaadatena snooe •• Perje mm poatalja in puh priptraCa p« w+W* ceaah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Prt* Škofij« štev. 20. Zaaaaja sarstila se tačaa izrrtajeja. lajflOi ZenJI OTIavl ll InflhtjJII otroških vozičkov ni navadne de na|nne|ie žime. M. Pakte v L|*M)aai. MBli i pratim- Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS.BEICH Mjanski m ■ Ozka ulica št. 4. Sprejemališče Selenbnrgova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 1. flUU » IWbL Danaidca al 21 Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar- ska namizna posoda po nainižiih cenah. Zinit, liran ntroke 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rtafe alfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zopemi duh in vonj. 1 steklenica K 1'80. Zoper kašelj, zaslize-aost ia preala$aaj« je v tem času i% otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen trpate ti sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- iti inozemskih speeialitct ter preizkušenih domaČih sdravil. Izborna toaletna sredstva 9VAdaM« letu tuli laičen MRtiti Odda|af ao taat natavil a na ntamo veah keknišlrtk Magaf aVaJaafj se tkrat as asa aa vse strsaL "tako PiSbta IiIhm pri riitn ali i SAMATOROi -EMONA 1 ^Ncrn^^g^^^ChE bolezni. J LJUBLJANA • kombn^ga^ulol■ 4 j žef-zow«< -.vrnem'-D* FR. DERGANC na aa ■ zlat o rumen, trčao, zajam - ■ l||l| ceno čist, v deiicah s II 4 Vi kg vsebine, razpo-Ul Silja po K 8'50 JII CaMtffltvl Mraka Bistrica. aa IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3523 HI Ilir plaače, jopica, III || I L krila, kostuma, ll I II /1 no6n;.rHoha,J" II ll II Is M Rožuhovina. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar MnUlana, Itari trg 9. Ustna kisa. Neprekosljiva v otroških oblekcah s: in krstni opravi, bi *W^ S»dro- ^<- Y Syrup. Sarsapariilae >^ compos. ^ blatilo fcrvl, StckT.nlca K 3.60 ir\ 7.50. 1 ^ Sidro-Liniment. ££*> Nadomestilo za 8idro-Pain-Expe!ler Bolečine clejSuJoce mazilo ta prehlajenj«, rcucriatizem, trganje po udih, ttd. i ^^ g^klfnifta K —80. 1.40, 2-. ^^T Sidro -žvepleno - mazilo. Zelo olajšujoče pri lišaju, tolaem teku. it I. Lonček K 1.- Dobi »e skoro v vs&ki apeteki ali pa direktno v , l Dr. Richter-jevi apoteki „pri zlatem A ■V levu**, Praga I, jM Proti prahajem, luskinam in izpadanja las dolnje najboljše prlmsns TaraotliiBiB tinktura 23€k 3-0.3© katera ekreoftuja lasISće, odstranjuje luaka in prapreouja Izpadanje Iaa. I stekleni*« a navodom i krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgfftkih obvez, svežih mineralnih vod itd. Del lekarna MIlana leusteka iLiabljanl ResMva cesta it. I. pole}; novoa^rajenejja Fran Joiefovega iubli. mostn. 10 V tal lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagafn insne železnice, a. kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blatjafae v L* ubija ni. Stanovanje Han stranka bres otrok s 1 ali 2 so* bama za februarjev termin. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod šifro „Ch. 3661". 3661 aaar Odda ao takoj "Val pritličen lokal v vogalni hiši na Dunajski cesti in Sodni ulici 1 (nasproti kavarne »Evrope«) pripraven za trgovino in pisarno. 3617 Natančnejše se poizve v hotela pri Malica L addetr., aoba it It. Slnžbo Išče 19 letal mladenič strojnik in kurjač ter ključavničar. Za vse ima dobra izpričevala. Nastop takoj. Kdo, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 3664 Stanovanje s 3 sobami in pripadki, se odda za februarjev termin na Večni pOtl at. 1. 3677 Učit. abituit z izvrst. izorič. 1ŠČO Inatnikclj. Po* učuje za ljudsko šolo in učiteljišče, realije tudi na drugih zavodih. — Ponudbe pod šifro „Inštruktor11 na upravn. »Slov. Naroda«. 3675 Dva pisarniška prostora sedaj odvetniška pisarna se odd^sta za februarjev termin 1915 v hotelu pri MaliČU nasproti glavne pošte. Infr Oddalo ae tako] 9& 2 stanovanja v Kolizeju Natančneje istotam pri ©skrbništvu. Vodna žaga Da dva jarma in cirkular, vse v dobrem stanju, se zaradi družinskih razmer, odda t najem. Natančneje se izve pri Jastn-kn Antonu Opeka v Cerknici št. 17S pri Rakeku- 3636 %r--------------------------------------------------------------------------------------------------------\. Kavarna J. lalazni pripomb ntn Ijubljančansm ic gostom z dežele najboljši zajtrk kakor priznano dobro 3596 belo kavo, čokolado, kakao, Čaj, fine likerje in najfinejše pecivo. solidna tvrdka medni $alon damnkih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vaeh vrat in raznih športnih čepic. /l\CiriJCI Va40IZI Ziionka Blia itii. t Advokat dr. Fran K sac. Poček vljudno naznanja, da je premestil svojo pisarno iz Starega trga it. 30. Ljubljana Sv. JWra cesta tf. tt ymvmn hotela JLhpd M3 na vogalu v kolodvorsko ulico.