URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
V: KKs '..... 1 - A ©@® '^IZŽREBANE ŠTEVILKE B (64) (67) @) iLsf® c ©@® Sestanek EDU v Ljubljani LJUBLJANA, 31. januarja - Na povabilo slovenskih krščanskih demokratov so se v soboto v Ljubljani zbrali člani izvršilnega odbora Evropske demokratske zveze (EDU), ki ji predseduje avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. O vsebini srečanja poročamo na 2. strani. (R. D. Š., foto: Marko Mokorel) INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 98621 DANES V DELU ŠPQ II 4 DANES V PEm ŠPi IOI4#i Celovška 73, 61000 Ljubljano 061/193-322 Računalniški sistemi , Hevvlett-Packard KRAMLJANJE V DAVOSU TSSSS&1 5'"r </jl> Karikatura: Franco Juri DANES V DELU • SNS grozi razpad • Z diplomati na »potepu« LTZ je za tuje vele poslanike pripravila ogled Ljubiji aue stran 2 I Kakšno železnico hočemo? _ : Sloveniji grozi nevar nost, da jo bodo poi n d o vsem obšli evropski železniški tokovi Anketa Dela Kaj kaže slovenski politični barometer uinau u ui i začetku februarja na Vitezi posvetili vino Posvetitve zadnjega vinskega letnika seje udeleziltudipredsed nik Kučan stran J nove članice red vrati ES vstrija, Švica in nska )avos kot mizje ialkanskih Prvi poskus atentata na predsednika Jelcina Domnevni atentator, major ruske vojske Ivan Kislov, je trenutno na medicinskem opazovanju OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 31. januarja - Rusko vojaško tožilstvo je sinoči sporo čilo, da se je začel preiskovalni proces proti majorju ruske vojske Ivanu Kislovu iz Habarovska, ki je 27. januarja letos nameraval izvesti atentat na ruskega predsednika Borisa Jelcina. Uradno tol mačenje je sicer, da je Kislov (rojen leta 1959) obtožen za klateštvo in dezerterstvo iz ruske vojske; verzijo o atentatu na Jelcina je Kislov baje podal šele ob koncu preiskave. Ujeti major je prišel v Moskvo (Habarovsk je povsem na drugem koncu Rusije) 26. decembra lani. Nekaj časa je postaval po železni ških postajah, na koncu pa se je preselil na eno od stavb (v remontu) na ulici Hinka nasproti vladne pala če,- kjer je baje čakal na Jelcinov prihod. Ko se je nameščal po strehi, gaje ujela vladna varnostna služba. Major iz Habarovska se je takoj predal. Po nekaj dneh zasliševanja je priznal svoj namen in motive: Jelcin naj bi po njegovem ponaredil izide volitev leta 1991, vmes izdal socializem, zato naj bi si v imenu obrambe dosežkov socializma za služil smrt. Trenutno je Kislov na medicinskem opazovanju. V tej zgodbi dezerterja je zelo veliko »lukenj«: prvič, Jelcin se je 27. januarja odpravljal na obisk v Indijo in ga ni bilo v Kremlju; ni jasno, zakaj je major iskal Jelcina v vladnih prostorih na Starem trgu, kamor predsedmik nikoli ne zaide; in tretjič, zgodbo so potrdili le v vo jaškem tožilstvu in v varnostni služ bi vlade. Če je novica, ki jo je sinoči televizija senzacionalno napihnila, resnična, gre za prvi poskus atenta ta na Jelcina po izvolitvi za pred sednika Rusije. V času njegovega opozicijskega delovanja pa so bele žili vsaj tri tovrstne poskuse. Glede na to, da skrajna opozicija Jelcina obravnava kot »šefa okupacijske oblasti«, s katerim je treba ravnati kot z okupatorjem, bo morala nje gova varnostna služba v bodoče v vsakem primeru močno poostriti nadzor. DARIJAN KOŠIR Proslava obletnice avtonomije Napredek Furlanije Julij ske krajine tudi zaradi so delovanja s Slovenijo TRST, VIDEM, 31. januarja — Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina te dni slovesno proslavlja 30. obletnico ustano vitve. Čestitke deželnim upravi teljem je prinesel včeraj tudi ze lo zaposlen predsednik italijan ske vlade Giuliano Amato, ki se je ves dan mudil v Trstu in Vid mu. Njegove spodbudne besede so si zapomnili tako tisti, ki so jih radi slišali kot oni, ki bi jih raje preslišali. Prvi so jih sprejeli kot napotnico za nadaljnje delo vanje, drugi pa za razširitev kri tik na italijansko vlado. Avtonomna dežela je dobila posebni status — tudi zaradi pri sotnosti slovenske manjšine. Go spodarski in družbeni napredek pa je dosegla tudi z usmeritvijo na sodelovanje z vzhodom, zlasti s Slovenijo, za kar je imela osno vo tako v videmskem kot v trža škem in goriškem trgovinskem sporazumu in seveda v osimskih dogovorih. Več na 2. strani. Množični beg iz Lomeja Vojska strelja na civiliste, opozicija je pozvala Fran coze k vojaški intervenciji LOME, 31. januarja (AFP) — Potem ko so togoški vojaki začeli divjati po mestu in ropati trgovine — ubili so najmanj pet civilistov — je na tisoče prebival cev začelo bežati iz glavnega me sta. Togoška opozicija je iz sosed nje Burkine Faso že pozvala Francijo ali »katerokoli drugo tuio silo« k vojaškemu posredo vanju. Ta čas tok ljudi s taksiji, tovornjaki in avtomobili ali peš zapušča mesto. Pravijo, da gre do v domače vasi v druge prede le Toga ali v sosednja Benin in Togo. Med sobotnim nasiljem je bil ubit tudi 11-letni francoski de ček, po bolnišničnih virih pa je umrlo najmanj šest ljudi. Obrambno ministrstvo pa je ob javilo seznm članov varnostnih sil, ki so bili žrtve napadov po torkovi zadušitvi opozicijskih de monstracij. Dva vojaka so ubili, pet je bilo ranjenih. PIRAN, 31. januarja — V portoroški marini je bila minula sobota slovesen dan, saj je Štefka Kučan krstila prvo jadrnico slovenske obalne obrambe. Na svečanosti sta govorila predsednik države Milan Kučan in obrambni minister Janez Janša, nato pa jejadrnica s polnimijadri zaplula. Slovenski TOjoje za simbolično najemnino oddal v najem ilirskobistriški poslovnež Vlado Petričič, ime — Sinjigaleb — pa soji izbrali bralci Slovenskih novic. Več na 2. strani: (Foto: Marjan Zaplatil) SLOVENSKI LOTO 5. kolo 2, 6, 10, 15, 22, 33, 34 in dodatna 32. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862! ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V GLASILU LOTERIJE SLOVE NIJE. LJUBLJANA, PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1993 • LETO XXXV • ST. 25 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERSEK • 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 360,00 HRD, 45 TOLARJEV Bo Slovenija že konec letošnjega leta v Efti? Najbolj podpira kandidaturo Slovenije za vstop v Efto Švica — Skan dinavci so bolj zadržani, hkrati pa mislijo le še na Evropsko skupnost OD NAŠEGA POROČEVALCA DAVOS, 31. januarja — Slovenija bi že do konca tega leta lahko postala polnopravna članica Efte, kar bi bila vmesna stopnja za njeno vključitev v Evropske skupnost, ki pa je ni pričakovati prej kot ob koncu stoletja. Napoved, ki zveni smelo in optimistično hkrati, je na tiskovni konferenci v Davosu izrekel finančni minister Mitja Gaspari, potrjujejo pa jo tudi pogovori, ki jih je le na to temo s tujimi državniki med letnim srečanjem svetovnega gospodarskega foruma (WEF) opravil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Četudi je bil švedski premier Carl Bildt med srečanjem z dr. Drnovškom dokaj zadržan do slovenskih načrtov za instituci- onalizacijo sodelovanja s Efto, češ da so spričo dejstva, da se kar pet od njenih članic poteguje za vstop v Evropsko skupnost, Efti dnevi šteti, je slovenski pre mier v pogovorih z drugimi osebnostmi, predvsem s švicar skim gospodarskim ministrom Jean-Pascalom Delamurazom in generalnim sekretarjem grupaci je Georgom Reischem, dobil spodbudnejše odgovore od šved skega kolege, ki — za nameček — predseduje ženevski grupaciji. Za razliko od skandinavskih dr žav, ki jih zanima predvsem Evropska skupnost in ji želijo prepustiti tudi dogovarjanje s potencialnimi partnerkami, ka kršna je Slovenija, je Švica, ki je zaradi nedavnega referenduma, na katerem so volilci zavrnili njeno članstvo v evropskem go spodarskem prostoru (EEA), v precej drugačnem položaju, bolj dovzetna za slovenske inte gracijske načrte. Švicarski gospodarski minister Jean-Pascal Delamuraz je na mreč dr. Drnovšku zatrdil, da je alpska konfederacija zainteresi rana za pospešitev pogajanj med Slovenijo in Efto o vzpostavitvi proste menjave in celo priprav ljena podpreti njeno prošnjo za članstvo v ženeski grupaciji. Če se ostale članice Efte ne bi stri njale s pričetkom procesa dogo varjanja o prosti trgovini, je Švi ca pripravljena s Slovenijo skle niti dvostranski sporazum, ki bi sprostil blagovno menjavo, in bi ga lahko razširili v trojnega, če bi se mu, kot predvidevajo, prik ljučila še Avstrija. Tudi generalni sekretar Efte Georg Reisch, s katerim se je dr. Janez Drnovšek prav tako danes pogovarjal, je slovenskega premierja opogumil k okrepitvi aktivnosti za tesnejše sodelova nje z grupacijo srednjeevropskih in skandinavskih držav. Države, kot je Slovenija, za Efto ne po menijo zgolj perspektivnega tr-. ga, temveč tudi povečujejo mož nosti njenega preživetja, če bi namreč Efta, ki jo bodo zapusti- • Generalnega sekretarja pakta Nato Manfreda Womerja je med pogovorom z dr. Janezom Drnovškom zanimalo, kaj lahko zavezništvo stori za ustavitev vojne v Bosni, pa tudi navezava stikov s Slovenijo, zato bo naj prej med članicami pakta proučil možnosti za sodelovanje, nato pa bo predsednik slovenske vla de v Bruslju, kamor ga je danes povabil natovski sogovornik, prebil led diplomatske odtalitve. le Avstrija, Švedska, Finska, Norveška, čez čas pa tudi Švica, v svoje vrste pritegnila Slovenijo ta trenutek edino med srednjee vropskimi državami, ki je spo sobna izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz stockholmske kon vencije, torej ustanovitvenega akta grupacije — ter še dve ali tri kandidatinje, bi organizacija prenesla izgubo večine sedanjih članic, obenem pa se uveljavila kot prehodna stopnička za vstop v Evropsko skupnost. Možnosti Slovenije, da se do koplje do sporazuma o prosti tr govini in nato do članstva v Efti, so še tolikanj večje, ker je celo finski premier Esko Aho, četudi podobno kot njegov švedski ko lega Bildt že povsem obrnjen proti Evropski skupnosti, oblju bil da bodo skandinavske države še enkrat proučile slovenske in tegracijske želje. Po urniku, ki ga je mogoče začrtati vsaj po fazah, če že ne časovno opredeliti, bodo v Že nevi skušali čim hitreje sklicati zasedanje mešanega pododbora, ustanovljenega novembra lani, ko se je v Ljubljani sestala meša na komisija Efta-Slovenija in proučiti možnosti za pričetek po gajanj o vzpostavitvi območja proste trgovine. Švicarski mini ster Delamuraz je dr. Drnovšku obljubil, da si bo Bern prizade val, da bi še pred junijem, ko se ministri članic Efte srečujejo na rednem polletnem posvetu, pri čeli pogajalski proces s Slove nijo. Dr. Drnovška je k pospešitvi integracijskih prizadevanj spod budil tudi nizozemski premier Ruud Lubbers, ki je pripravljen zagovarjati slovenske težnje v Evropski skupnosti, medtem ko se je njegov donedavni zuna nji minister Hans van den Bro- ek, ki sedaj kot podpredsednik Evropske komisije vodi njene zunanje odnose, zavzel za zače tek pogajanj o asociacijskem sporazumu BOŽO MAŠANOVIČ V nesreči umrlo 140 ljudi DARAJANI (Kenija), 31. ja nuarja (Reuter) - V najhujši že lezniški nesreči, kar jih pomnijo v Keniji, ki se je zgodila v sobo to, je izgubilo življenje najmanj 140 ljudi, 200 pa jih pogrešajo. TEMA DNEVA Odločilni skok Članstvo v Efti, ki ga je s sogovorniki iz ženevske grupacije v Davosu omenil dr. Janez Drnovšek, bi pomenilo odločilno fazo v prizadevanjih Slovenije, da skoči na vlak integracijskih procesov v Evropi. Izkaznica te organizacije, kije že od ustanovitve dalje pome nila odskočno desko za Evropsko skupnost — za tak korak so se v začetku sedemdesetih let odločile Velika Britanija, Dan ska in Norveška (slednji je nemara preprečil glas ljudstva na referendumu), sredi preteklega desetletja pa tudi Portugalska — je v najnovejšem obdobju postala še pomembnejša. Ne prinaša namreč zgolj proste menjave, kar je navsezadnje mogoče doseči že s sporazumom o prosti trgovini, o kakršnem bi se Slovenija lahko pričela pogajati v naslednjih mesecih, morda še predjunijem, kotje namignil švicarski minister Jean- Pascal Delamuraz, temveč tudi dostop v evropski gospodarski prostor. Vključitev ni samodejna, potrebna so namreč pogajanja z Evropsko skupnostjo, ki je skupaj z Efto soustanoviteljica gospodarskega prostora. Ta je spričo prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in delovne sile najperspektivnejši integracij ski okvir za države, ki — podobno kot Slovenija — ne morejo sprejeti bremena obveznosti, ki ga imajo polnopravne članice bruseljske grupacije. Potje torej naslednja: če bo Slovenija še predjunijempričela pogajalski proces za sporazum o prosti trgovini in ga — kot predvidevajo v Ženevi —..dokončala v dveh mesecih, kar je uspelo, denimo Romuniji, bi še letos lahko vložila prošnjo za sprejem vEfto in se dokopala do polnopravnega članstva, kar bi ji omogočilo, da se poteguje za dostop v evropski gospodarski prostor, zadnjo etapopredBrusljem. BOŽOMAŠANOVIC Vanče in lord Owen potujeta v New York Tam naj bi za svoj načrt mirovne ureditve v BiH pridobila varnostni svet, predvsem pa novo ameriško administracijo — Optimistični Owen ŽENEVA, 31. januarja (Reuter) — Mirovna posrednika Cyrus Vanče in lord Owen jutri potujeta v New York, kjer naj bi od Združenih narodov zahtevala podporo pri pritisku na bosanske Srbe in Muslimane, da bi sprejeli njun mirovni načrt. Skupaj s svojimi pomočniki bosta poskušala članice varnostnega sveta pridobiti za svoj mirovni načrt. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič in srbski voditelj Ra dovan Karadžič, ki sta v soboto odklonila podpis ključnih delov Vanče—Ovvenovega načrta, naj bi prišla v New York sredi pri hodnjega tedna, ko bo varnostni svet OZN pričel z razpravo. Pri čakujejo tudi vodjo Hrvatov v BiH Mate Bobana. Viri, ki so blizu mirovnima posrednikoma, trdijo, da bosta Vanče in Owen zahtevala od VS, naj sprejme načrt o pritisku na vojskujoče se frakcije v Bos ni. Največja naloga bo, da za svojo idejo pridobita tudi novo ameriško administracijo, ki je pod močnim domačim priti skom, naj podpre bosanske Mu slimane proti srbskemu sovražni ku. Čeprav Rusija, Britanija in Francija, ki imajo v varnostnem svetu pravico do veta, podpirajo njun načrt, so ameriški zastopni ki še vedno močno proti. Vanče, ki je bivši ameriški dr žavni sekretar, in Owen se bosta jutri sestala tudi z novim ameri škim državnim sekretarjem War- renom Christopherjem, ki je bil v sedemdesetih letih Vanceov namestnik v State Departmentu. Vanče in Owen kot zastopni- Panič pet ur čakal na srbski meji Najprej se je iz ZDA hotel vrniti z letalom, nato so ga zadržali na madžarski meji BEOGRAD, 31. januarja - Srbsko-črnogorskega premiera Milana Paniča so konec tedna srbski cariniki ustavili na meji z Madžarsko, kjer so ga zadrže vali pet ur, preden so ga spustili v državo. Panič tega ni želel ko mentirati, njegov svetovalec Da vid Kalef pa je dejal, da jih niso pustili v Jugoslavijo, ker Paničev šofer ni imel urejenih doku mentov. Po Kalefovih besedah je isti voznik doslej že neštetokrat prišel prek meje z istimi dokumenti in doslej ni imel takšnih težav. Pred sednik srbsko-črnogorske vlade bi se sicer moral po bivanju v ZDA vrniti v Beograd z leta lom, toda kakor se je zvedelo, je bilo letalu prepovedano pristati na beograjskem letališču. S. D. ka Združenih narodov oziroma Evropske skupnosti sta po petih mesecih pogajanj v soboto pokli cala vojskujoče strani za skupno mizo in jih pozvala k dokončni odločitvi o njunem trostranskem načrtu. Toda le bosanski Hrvati so podpisali mirovni načrt v vseh treh delih, srbski voditelj Karad žič pa je podpisal le sporazum o vojaškem premirju. Ovven je izjavil, da upa, da bo Izetbego vič podpisal sporazum o premir ju v prihodnjih dneh. Niti Ka radžič niti Izetbegovič nista spre jela zemljevida predlagane kan- tonske razdelitve Bosne. Musli manska stran je zemljevid zavr nila zato, ker bi območja, kjer so v procesu etničnega čiščenja na tisoče Muslimanov izgnali z njihovih domov, ostala pod srbskim nadzorom. Zahtevajo spremembe zemljevida v petih točkah. Na srečanju v Ženevi je Ovven opozoril, da se bo katerakoli stran, ki bo ovirala mir, morala soočiti s »političnimi, gospodar skimi ali vojaškimi« ukrepi var nostnega sveta. Toda diplomati pravijo, da se bojijo, da bosta posrednika v Nevv Yorku nalete la na razpoloženje, ki bo radi kalno drugačno od ženevskega. Medtem ko so Alijo Izetbegovi- ča v petih mesecih pogajanj v tem švicarskem mestu jemali le kot enega izmed voditeljev voj skujočih strani, bo v Nevv York prišel kot voditelj države, ki jo Združeni narodi priznavajo. Če tudi bi varnostni svet sprejel predlog Vancea in Ovvna, bi ver jetno težko podprl ločeno »za časno ureditev« v državi. mm uiers RAČUNAL tel.: 065/62-455, 62-^77, 061/312-577, Jutranje Premirje med HV0 in Muslimani Krvav konec tedna v Sarajevu — Alija Izetbegovič v Zagrebu: »Sporazum bi sprejeli, če bi OZN zagotovila nadzor nad težkim topništvom« — Tudman na predvolilnih zborovanjih o nadaljevanju vojne SARAJEVO, ZAGREB, 31. januarja - Tudi ta konec tedna je bil v Sarajevu tragičen in krvav. Samo včeraj je bilo v topovskem napadu na Sarajevo ubitih 19 oseb, 80 pa jih je bilo huje ali laže ranjenih. Štiri osebe so bUe ubite pri vhodu v zgradbo predsedstva BiH v središču Sarajeva. Močno obstreljevanje mesta, ki so ga začeli v sredo, ko je bilo ubitih 24 oseb, se je nadaljevalo tudi danes. Predsednik BiH Alija Izetbegovič je bil danes v Zagrebu, kjer je izjavil, da bi sprejel sporazum v Ženevi, če bi OZN zagoto vila nadzor nad težkim topništvom, danes ob 8. uri zjutraj obe vojsku joči si strani spet odložiti orožje. Muslimansko roko sprave, ki jo je Na predvolilnih zborovanjih v Dalmaciji in Istri je hrvaški pred sednik dr. Franjo Tudman bolj kot o prepotrebnem miru govoril o na daljevanju osvobodilne vojne. Ta ko je zavrnil možnosti, da bi se • Kot poroča Reuter, je namest nik poveljnika Unproforja Cedric Thomberry danes odpotoval v Kra jino, da bi posredoval za prekinitev ognja. Po pogovorih s Srbije pove dal, da je hrvaški napad Unprofor presenetil, čeprav so pred tem opa zili kopičenje hrvaških sil. hrvaška vojska umaknila iz zadr skega zaledja, hkrati pa napovedal skorajšnje osvobajanje Knina in drugih okupiranih območij. Propad mirovne konference v Ženevi pa na Hrvaškem ne odme va tako kot muslimansko-hrvaška vojna v BiH, v kateri bi morali sinoči zahteval Tudman na predvo lilnem zborovanju v Splitu, pomeni današnji prihod Alije Izetbegoviča v Zagreb. Njegovi vojaški poveljni ki sporočajo, da zadnji sporazum v celoti upoštevajo, Tudmanovi oziroma Bobanovi pa, da Muslima ni spet izzivajo spopade v Srednji Bosni. V večernih urah se bosta predvidoma v predsedniških dvorih spet srečala Tudman in Izetbego vič, ki bi očitno lahko zadovoljil hrvaške pogoje za obnovo musli- mansko-hrvaškega prijateljstva, če bi žrtvovali interese svojega naroda za hrvaške. Na takšno žrtev pa Izet begovič, predvsem pa njegovo voj skujoče se ljudstvo ne moreta pri stati. Šest strokovnjakov britanske vla de, ki si je po sinočnjem prihodu v Split danes ogledalo razdejanje jezu HE Peruča, je ugotovilo, da je srbska oziroma četniška diverzija skoraj v celoti uspela, saj so odkrili novo razpoko v jezu dolgo 5 in široko 3 metre, ki ga spodjedajo ostanki vode v akumulacijskem je- • Uporniški hrvaški Srbi so se ob vsestranski podpori bosanskih Sr bov, pripadnikov redne vojske ZR Jugoslavije, Šešljevih in Arkanovih četnikov bolj kot v izzivanje spopa dov usmerili v priprave na obračun s Tudmanovo vojsko. V Krajine iz ure v uro prihaja vse več srbskih prostovoljcev, hrvaške oblasti pa so iz strahu pred vdorom diverzant skih skupin na osvobojenem ozem lju uvedle tudi strogi nadzor pro meta. Od slovenske in madžarske meje do prvih kontrolnih tučk Un proforja so razporejene močne po licijske patrulje, ki temeljito pre- glejujejo vozila, voznike in pot nike. zeru. Zato se bodo morali te dni odločiti, ali bo potrebno zgraditi povsem novo zajetje vode ali pa bodo lahko obnovili močno poško dovani jez, ki ga je pred popolnim rušenjem zaustavila nizka gladina vode v jezeru zaradi suše in pravo časno odprtje glavnega zapirala. V Busovači je bil včeraj podpisan sporazum o prekinitvi ognja med enotami bosanske vojske in HVO, ki naj bi začel veljati danes ob osmih zjutraj. Vse enote, ki niso s področja občin v srednji Bosni, bi se po tem sporazumu morale uma kniti danes do 16. ure. Toda komaj so sporazum podpisali, že so se za čela medsebojna obtoževanja in no vo kopičenje vojske. Poleg napadov na Sarajevo je bi lo hudo tudi v Srebrenici. Konec tedna je bilo v topniškem napadu iz Srbije ubitih in ranjenih več kot sto ljudi. To območje kakor tudi okoli co Bihača so napadli z bojnimi stru pi mehurjevci. Po podatkih bosanske vojske je prišlo iz Srbije na področje Žvorni- ka, Bratunca in Srebrenice 20 tan kov in večje število drugih oklepnih vozil. Prek mostov pri Zvorniku, Bajini Bašti in Luboviji je prišlo 7000 vojakov, štiri pešadijske briga de užiškega, valjevskega in novo sadskega korpusa. Več kot deset tankov in drugega težkega orožja je prišlo v BiH pri Višegradu. PETER POTOČNIK, ZDRAVKO LATAL in agencije Slovenski strelci uspešni v Munchnu Slovensko strelsko zastopstvo se je dobro odrezalo na velikem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem v Munchnu. Raj mond Debevec je bil s puško trikrat drugi, Natalija Prednik je s puško v mladinski konkurenci zasedla končno tretje mesto, s 393 krogi pa je kar za 7 krogov izgoljšala mladinski državni rekord. S puško je med mladinci Žnidaršič osvojil končno 7. mesto, zelo dobre uvrstitve 23-članske slovenske reprezentance pa je z zmago med mladinkami s pištolo zaokrožila Ksenja Maček. Strani 11 in 14 Na SP Kavalar, Kerštajn in Lačnova Z včerajšnjimi štafetnimi teki se je v dolini Tamarja končalo državno prvenstvo v smučarskih tekih. Veliki favoriti, štafeta Planice, bi kmalu doživeli neprijetno presenečenje, saj so dosegli le pet sekund boljši čas kot mladi biatlonci Gorij, ki so zmagali pri juniorjih. Z zmago v teku na 15 km v klasičnem slogu si je Robert Kerštajn zagotovil mesto med potniki za SP v Falunu, trener reprezentance Jure Žerjav pa je potrdil tudi nastop Jožka Kavalarja in Nataše Lačen. Slednja je odstopila že po polovici sobotne preizkušnje na 5 km v klasičnem slogu in brez borbe prepustila naslov Kranjčanki Andreji Grašič. Stran 11 Šakala dvakratni zmagovalec poletov na Kulmu Na prvem letošnjem tekmovanju v poletih v Kulmu za svetovni pokal je zmagal Čeh Jaroslav Šakala (na sliki) pred Francozom Didierjem Mollardom in Avstrijcem Adreasom Goldbergerjem. Šakala je bil najuspešnejši v soboto in nedeljo, ko se mu je posrečil skok, dolg 190 m. Šakala se je z dvema zmagama v skupnem seštevku za svetovni pokal prebil na tretje mesto s 116 točkami. V skupnem seštevku vodi pa Avstrijec Rathmayr 171 pred svojim rojakom Goldbergerjem 147. Od slovenskih skakal cev se je v nedeljo najbolje odrezal mladi Dejan Jekovec, ki je zasedel 16. mesto, v soboto pa je bil naš najuspešnejši Samo Gostiša na 18. mestu. (Foto: Matej Družnik). Stran 11 £
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy