Spedizione fn abbonamento postal« — Poštnina plsfians ▼ gotovini Leto XXII., št. ?4 44510 Ljubljana, sreda i, aprila T9I2-XX IJpravniitvo Ljubljana. Puccini jeva ulica J. Tele/OD fa. i 1-22. 51-23. Jl-24 lnseratni oddelek : Ljubljana. Puccini jeva oli» a 5 — Telefon fa. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Liubljanska cesta 42 Raduni za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu fa 17.749. za ostale kraje Ira'iif Ser«'Ì7io Conti. Corr Po« No 11-3118 12.S.1 ii-CINO £ASK>PSIVO za oglase 12 Kt. Italije in inozemstva ima Cotone Piihhliotà Italiana S A MILANO Cena cent. 70 Isbaja vsak dio razen ponedeljka Naročnin» znaša mesečno Lir 12.—% za inozemstvo pa Lir 22.80 U re d o i i t v o: Ljubljana. Poccinijeva ulica faev. 3. telefon faev. 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi »e ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A MILANO Audace azione notturna Una Sor inazione aerea del terzo gruppo da caccia ha bombardato Il porto di Tobruk e attaccato il traffico litoraneo e accampamenti avversari Il Quartler Generale aelle Forze Armate comunica in .lata 'U 31 marzo 1942-XX il segudiiiii oollettino eli guerra N. 868. L .'ii;.»« rvf-rsjir«- del ^uibli in Cirenaica ha fortemente ostacolato l'attività operativa. In uii'aiKlace azieii«' notturna aria nostra formazione -»ersa del terzo grippo da eaccia al comando del can tano Giuseppe Tovazzl ha bombardalo il pjrto al Tobiuk e attac- eato a volo radente con particolare efficacia U traffico litoraneo e accampamenti a\ ver-*ari. Dieci automezzi sono itati distrutti e oltre un centinaio danneggiati; aumerosi incendi in più luoghi divampati; gravi perdite inflitte al ìeiniec negli attendamenti. La caccia inglese, evatasi in volo, è stata respinta, fu tU i nostri velivoli sono toriati alla base. Drzna nočna akcija Letalski oddelek 3. lovske skepine je bombardiral pristanišče v Tobruku in napadel obmorski promet in sovražna taborišča Glavni stan italijanskih Oboroženih SII Je objavil 31. marca naslednje 668. vojno poročilo: D'vjanje peščenih viharjev v Cirenaiki Je močno oviralo operativno delavnost V drznj nočni akciji je naš letalsk" oddelek 3. skupine lovcev pod poveljstvom kapetana Giuseppa Tovanija bombardiral pristanišče v Tobruku In v n:zkem poletu posebno uč;nkovito napadel obmorski premet "n sovražna taborišča. Deset motornih vozil je bilo uničenih in nad 100 pokvarjenih Na več krajih so izbruhnili številni požari. Sovražniku so bile prizadete v taboriščih velike izgube. Angleški lovci, ki so se dvignili v zrak. so bili zavrnjeni. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče. Kraljica in Cesarica med ranjenci Rim, 31. marca. s. Včeraj je Kraljica in Cesarica obiskala vojno bolnišnico Regina Elena, da bi ranjencem prinesla svojo vzvišeno besedo tolažbe. Zadržala se je dalje časa v razgovoru zlasti z oficirji in vojaki, ki so prišli v zadnjem času. Movi sovjetski poraz! Posrečen napad na sovražnikov konvoj pri Murmansk« Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. marca Vrhovno poveljn.štvo nemške vojske je objav io danes naslednje poročilo-' Na doneškem področju so se izjalovili ponovni napadi sovražnika. Pri očiščevalni akciji v odseku vzhodno od Harkova so bile zaplenjene mnogoštevilne vojne po-trebšč ne V srednjem odseku fronte je napadel sovražn'k na več mest'b z močnimi silami Napadi so se zrušili po hud*h boj-h z najhujšim: krvavimi izgubami »a-«protn'ka. Pri tem je bilo uničenih Z4 oklepnih voz V več odsekih vzhodne fronte so prinesli lastni napadi nadaljnje uspehe. Letala so bombardirala z dobrim uspehom tvornico letal v Sevastopo'ju in pristaniške naprave ob morskj ožini pri Ker-ču Pri letalskih napad h na sovjetska letalca. in železniške zveze je utrpel sovražnik občutne izgube letal in že'ezn'šVib voz Letala so bombardirala tudi pristanišče v Murmansku. V času od 23. do 30 marca je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 183 sovražnl-kov'h ok'oon'h voz Sovražnikov konvoj v vodovju pr! Murmansku, ,kl je bil omenjen že v vojnem poročilu od 29. do 30. marca, so nemške podmornice ponovno napadle. Potopile so ob vhodu v zaliv Kola dva težko natovorjena transportna pam ka s skt:pno 11.000 br. reg, tonami. Torpediran je bil še tretji transportni parnik. Zaradi viharja na morju se računa tudi z njegovo Izgubo. Pri letalskih napadih je bila poškodovana še nadaljnja večja trgovska ladja. V severni Afriki je bila zaradi hudih peščenih viharjev le manjša bojna delavnost. V Marmarikj so bile z uspehom bombardirane neko letal'šče In pristaniške naprave v Tobruku. Z bombami je bila zadeta angleška tovorna ladja. Ob angleški vzhodni obali so poškodovala bojna letala angleško trgovsko ladjo srednje velikosti. Ob «bali Rokavskega preliva je sestrelilo mornariško topništvo 4 angleška lovska letala. Posamezna angleška bojna letala so izvršila vznemirjevalne polete nad vzhodno nemško ozemlje. Pri poizkusu angleških bombnikov, da bi prileteli ponoči nad zasedeno norveško ozemlje, so bila sestreljena S sovražnikova letala. Stotnik Kiefeld si je priboril s 7 streli svojo 82. letalsko zmago. Podmornica pod poveljstvom kapitana Endrasa, ,imej?telja hrastovega listja na viteškem križu železnega križca, se s svoje vožnje proti sovražniku ni vrnila. Odlični poveljnik podmornice je s svojo hrabro posadko ostal pred sovražnikom. Uspešna finska obramba Helsinki, 31 marca. s. O hudih borbah na bojišču pri Murmansku poročajo po-sleinia uradna poročila finskega generalnega štaba ki dajejo vsaj približno sl;ko o obuDnem protiofenz^vnem poskusu sovietskih oborožen;h sil. ki so jih finske čefe s svojim stalnim nadlegovanjem na vsem tem bojišču v teku zime močno ob-rabPe K^kor obvešča včerajšnje uradno poročilo finskeaa generalnem štaba, je finsko poveliništvo na bojišču vzhodne K=?rePie izčrpalo vse ofenzivne napore soviefske voiske ki je v zadnj'h dneh zam^n skui^la ponovne napade zlasti na področju Rukaiaerviia in v od?eku na severu Sovietski napadi, ki so jih izvršili v zapnredn'h valovih z bataljon' smučarjev v 7p1o mr^'em podnebju, so bili v lenii ZaHii!prv 7 opns»m vseh vr«t finskega or-^'a Končno so Finci z uspehom upc-rab'li svoi nezmotljivi sistem Jenov in sovr^*n--Vovp č^+e obnosno lih popolnima un'č'li Okop 700 sovie*«k;h gjrm^-iriev motoHv'h smučeh le ostalo mr'vh na terenu v bb'?fni FnkMaervija. kler ie sovietsko n«vpMrv'$*vn cVnSpln ore-biti f'nsko bojno črto. izva^inč ohonem pritisk tudi v drugih odsekih. Finska protiakcija je bila mogoča tudi zaradi odličnega delovanja finsk h smučarskih pa-trol, ki so se pretekle dni ponovno vrinile v zaledje sovražnikovih črt. kjer so lahko kontrolirale vsa sovražna premikanja. Isto službo je vršilo tudi izvidniško letalstvo. ki je letelo nad najbolj oddaljena sovražna središča Prebivalstvo v Helsinkih je še nadalje mirno navzlic ponovnim sovjetskim letalskim napadom ponoči. Sovjetska letala mečejo bombe z najvišje višine na periferijo mesta, ne da bi povzročila večjo škodo. Finski lovci so sestrelili na južnem področju bojišča v vzhodni Kareliji dva sovjetska bombnika. Napad na sovražnikov konvoj na Barentskem morju Berlin, 3 marca. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so v južnem delu Barentskega morja nemška letala skupaj s podmornicami napadla sovražni ladijski konvoj. Štirje sovražnikovi transportni parniki s skupaj 27.000 tonami so bili potopljeni. 4 nadaljnje ladje pa hudo poškodovane. Zaradi silovitega viharja. ki je razsajal med napadom, ni bila točno ugotovljena usoda nadaljnje sovražnikove ladje, ki pa se vseeno z gotovostjo lahko smatra za izgubljeno. Boji ob Ilmenskem jezeru Berlin, 31. marca. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so se v nedeljo nadaljevale ogorčene borbe severovzhodno od Ilmenskega jezera. Sovjetske čete so ponovno napadle nemške postojanke, vendar so bili vsi napadi odbiti. V teh borbah je bilo uničenih 5 sovjetskih tankov, ki jih je razbil učinkoviti ogenj nemškega strelnega orožja V nekem drugem odseku so nemške čete ob učinkoviti podpori topništva in letalstva Izvršile več uspešnih protisunkov. Sovjetske čete so 'zgubile v teh borbah 100 padl;h. 250 sovražnih vojakov je bilo ujetih. Med vojn:m plenom je padlo v nemške roke 12 topov in 11 tankov. Angleži porusjfi zgodovinske spomenike v Liibecku _ Berlin, 31. marca s. V Berlinu poudarjajo da je bil letalski napad angleškega le* taistva v noči na nedeljo na mesto Lübeck nov dokaz britanske brutalnosti. Britanske bombe niso namreč zadele n'ti enega vojaško važnega ali gospoda rek ega cilja pač pa so Angleži kakor že v Miins>tru in Aa-chenu bombardirali civilna in umetniška po»'«pja To pot angleški lovci nisc uničili samo umetniškega in kulturnega premoženja Nemcev, temveč vsega civiliziranega sveta Tako so popolnoma porušili znamenito Marijino cerkev, sitolmco. cerkev sv. Petra in muzej v Liibecku poleg tesa pa še mnogo drugih javnih poslopij Vs se poslednje nizozemske čete, ki so se še branile na obeh otokih pred japonsko okupacijo Tokio, 31. marca. (Domei.) Uradno J« bilo javljeno, da so 27. marca oddelki japonskih mornariških čet zasedli mesto En-rekang v zapadnem delu centralnega dela otoka Celebesa v sestavu bivše Nizozemske Vzhodne Indije. Vse še preostale sovražnikove vojaške sile na tem delu otoka so bile razorožene. Na ta način je selaj ves otok Celebes pod japonsko kontrolo. V borbah v bližini mesta Enrekanga so japonske čete zajele 561 sovražn.h vojakov, med vojnim plenom pa je več sto pušk in strojnic. Tokio, 31. marca. (Domei.) Z nekega japonskega oporišča na otoku Sumatri javljajo, da se je 27. marca predala poslednja sovražnikova trlnjava, ki leži v pogorju pri Koetatjane v severnem delu otoka Sumatre. 200 :or britanskih čet ob tej reki in prekoračiti rečno strugo, tako da so se morali britanski oddelki umakniti s svojih dosedanjih postojank. V britanskem poročilu je rečeno, da so reko Tombo prekoračili močni oddelki japonskih čet in prostovoljskih oddelkov, ki jih sestavljajo birmanski domačini. Po prehodu čez reko Tombo so japonske in birmanske sile prešle v napad proti mestu Sevedaungu. Pred Japonsko ofenzivo proti Avstraliji Sanghaj, 31. marca d. posebni dopisnik ameriškega lista »Sun«, ki Je dodeljen glavnemu stanu ameriških čet v Avstraliji, poroča po informacijah iz Sydneya. da v merodajnih avstralskih krogih smatrajo mesec april za odloči ln- mesec v kopnin-skih. pomorskih in letalskih operacijah proti avstralski celini Posebne vremenske razmere na avstralskem kontinentu v tem mesecu dopuščajo po mnenju omenjenega ameriškega vojaškega eksperta najrazsei-nejše operacije z oporišč okrog Avstralije V zvezi s tem Je oosebno važen Moresby kot japonsko oporišče. Borba za Avstralijo se utegne odločiti v kaki veliki pomorski bitki, v kateri bi se spopadle amer ške bojne ladje, podprte od dela britanske mornarice z japonskim vojnim brodovjem. Hude izgube čungkinške vojske Tokio, 31. marca. (Domei). Iz Hankova poročajo, da je tamkajšnji japonski službeni vojaški zastopnik objavil včeraj nekaj podatkov o izgubah, ki so jih čungkinške čete utrpele na fronti v centralni Kitajski od lanskega do letošnjega marca, óungìdn-Ske čete so izgubile v borbah z Japonci v tem času 231 800 padlih in 167.323 ujetnikov. K temu je treba prišteti še velikanske izgube, ki so jih na bojiščih v severni Kitajski utrpele čungkinške gverilske čete in ki se cenijo na 51.000 mož. kar znači znaten porast napram Izgubam, ki so jih kitajske čete utrpele v prejšnjem letu. Japonski vojaški zastopnik je nadalje izjavil, da je čungkinški tabor v tem razdobju zapustilo 12.520 vojakov z velikim številom častnikov, ki so izrazili svojo lojalnost nacionalni kitajski vladi v Nankings Rezultat japonskih vojaških operacij proti čung-kinškim oboroženim silam v tem razdobju pomeni, da je bilo doslej izmed 110 čung-kinških divizij, ki operirajo na oporiščih v centralni Kitajski, razbitih 2e nad polovico in bo preostalm kitajskim silam ne» uno prav težavno nadaljevati količkaj učinkovit odpor. Tojo o odgovorosti čungkinške vlade Tokio. 21. marca d. O priliki včerajšnje proslave druge obletnice proglasitve Nankings za sedež nacionalne kitajske vlade je imel predsednik japonsike vlade general Tojo po radiu nagovor na kitajsko prebivalstvo. Njegov (jovor so oddajale tudi v« radijske postaje v nac:onalm Kitajski in Madžuriji. Min predsedrak Tojo 11 med drugim izjavil, da je vzhodna Äzüya danes pred važnim preokretom v sivoji zgodovini in da se vsi njeni narodi po refitvi iz-rod anglesko-ameriškega zatiranja počasii pričenjajo zopet krepiti. Edino čunjjkhvka vlada se sama daje na razpolago Angležem in Američanom, je poudaril min predsednik To>jo ne upoštevajoč da povzroča s tem milijonom kitajskega narrda nesrečo in gorje Soču&tvujem z nedr/žna-nr' Kitajci, ki morajo biti žrtve take jx>litike. >n obso-lam politke v Čunadja je razvijala brzino 32 vozlov ln je bila opremljena z motorji 6.200 KS. Rim, 31. marca. s. V Washlngtonu so uradno objavili, da je bilo na Atlantiku potopljenih od 1. decembra lanskega leta skupno 98 trgovskih pamikov zavezniških držav in sicer 51 vzdolž vzhodne obale Zedinjenih držav. Buenos Aires, 31. marca. s. Kakor se domava iz Was hingt on a, je ameriško mornariško ministrstvo objavilo, da sta bili ob atlantski obali Amerike torpedi rani britanska trgovska ladja srednje tonaže in manjša ameriška trgovska ladja. Švedski trgovinski minister v Nemčiji Stockholm, 31. marca. d. Švedski trgovski minister Erickson, ki se je po zaretinih poslih nekaj časa mudil v Nemčiji, je po povratku na Švedsko izjavil novinarjem, da se je v Nemčiji sestal s številnimi nemškimi gospodarskimi in političnimi osebnostmi. Obsežno delo japonskega parlamenta Tokio, 27. marca. (Domei). Predsednik poslanske zbornice Kazutami Tago se je včeraj članom poslanske zbornice zahvalil za vzajemno delo v zbornici, ki Je v sedanji naj8ijajneši dobi zgodovine japonskega cesarstva v požrtvovalnem dehi odobrila 511 od vlade predloženih zakonskih načrtov, med katerimi so mnogi mnogo pripomogli k okrepitvi japonske naroefee obrambe. »JUTRO« St 74 TfTT Sreda 1. IV. 1942-XX Zvezna \ Ljubljana, SI. marca Včeraj je Zvezni Tajnik Imenoval Clane zvezne disciplinske komisije, ki je takole sestavljena: zvezni podtajnik Capurso Ernesto, predsednik komisije; Alesani Silvio, skvadrist Anòerle Enrico, skvadrist Madori Gastone, komisija skvadrist Ventura Anacleto, Appoilonlo Attillo, Marchesoni Silvio, člani komisije; Be-retta Francesco, Fantoni Carlo, Par ona Giuseppe in PeUzza Alberto, namestniki članov komisije, tajnik komisije pa je skvadrist Cassutti Giorgio. GOSPODARSTVO Gospodarski položaj Italije Zanimivo poročilo guvernerja zavoda Banca d'Italia dr. Azzolinija na občnem zboru delničarjev V ponedeljek popoldne je bil v Rimu občni zbor delničarjev zavoda Banca d'Italia. Ob tej priliki je podal guverner dr. Azzolini obsežno poročilo o lanskem poslovanju nov« čanične banke. V uvodu se je spomnil pokojnega vojvode Aostskega, okrog katerega so nastale prave legende spričo njegovih velikih sposobnosti in žrtev na področju njegovega dela za kolonizacijo. Njegovo delo naj bo opomin, kako je treba služiti domovini in jo ljubiti. Guverner se je nato spomnil junaške borbe italijanskih sil na zaledenelih poljanah Ukrajine in na vročih afriških tleh, spomnil se je nameščencev zavoda. Iti so žrtvovali svoje življenje na oltar domovine. Iranski razvoj vojnih dogodkov in zlasti razširjenje vojne na azijsko in ameriško celino je dalo sedanji vojni svetovni značaj in je še bolj ločilo gospodarstva velikih zemljepisnih prostorov. Prejšnji odnošaji na gospodarskem področju so se spremenili in povsod so se morale potrebe zasebne potrošnje podrediti potrebam vojne proizvodnje. Drugi splošni pojav je vedno večji poseg države v narodno gospodarstvo. Totalitarna je ta intervencija v državah z avtoritarnimi režimi, manj izrazita v demokratskih deželah. Povsod hočejo države gospodarstvo ne samo nadzorovati, temveč tudi urejati obseg proizvodnje potrošnje in izmenjave z inozemstvom. Tudi Zedinjene države so pričele avtoritarno urejati proizvodnjo. Blokada, ki so jo proglasile nasproti evropskim deželam je najbolj zadela nevtralne države. Glede Italije so bili ti ukrepi negativni, ker se je z enakimi italijanskimi ukrepi proti Zedinjenim državam dosegel večji efekt. Poleg tega pa se območje vpliva ameriške valute omejuje na ameriški kontinent, čeprav je avstralska vlada, kakor kažejo neslužbene vesti, pred kratkim priznala dolar tudi na svojem območju kot zakonito plačilno sredstvo, če se ta vest izkaže kot resnična, bo to pomenilo nadaljno oslabitev funta v angleških domini j onih. Uspešne japonske vojne operacije pa so dovedle do razširjenja območja jena, ki se je že lani definitivno ločil od funta in dolarja. V Evropi pa so porazi Jugoslavije ln Grčije dovedli do razširjenja območja marke in lire. Skoro v vs^h vojskujočih se državah se je več ali manj povečal obseg javnega dolga. Zaradi povečane vojne proizvodnje so se dvignili dohodki, na drugi strani pa se je skrčila proizvodnja konzumnih dobrin. K temu se je še pogosto pridružila omejitev uvoza. Blago za splošno potrošnjo se je zredčilo na notranjih trgih, k čemur so še pripomogle vedno obsežnejše omejitve v potrošnji življenjskih potrebščin. Spričo povečanja dohodkov in manjše možnosti potrošnje so narasli denarni prihranki, kar je omogočilo večje emisije državnih posojil, del prihrankov pa se je usmeril v nepremičninske naložbe in v nakup delnic. Da se prepreči špekulacija z nepremičninami in delnicami so bili izdani primerni omejitveni ukrepi. Z vsemi temi sredstvi je država dosegla, da je dobila na razpolago več sredstev za vojne namene. V drugem letu vojne se je denarni obtok v vseh državah precej povečal. Z blokado cen. raznimi kontrolnimi ukrepi, s izdelovanjem tipiziranih izdelkov in drugimi ukrepi je bilo preprečeno, da se cene niso preveč dvignile. Psihološki moment je vplival zlasti na naraščanje cen za blago, kj služi neposredni potrošnji. Proti dviganju cen je mogoče nastopiti samo z ukrepi, ki omejujejo povpraševanje in z ukrepi, ki gredo za tem, da je na trgu čim več blaga. Za absorbiranje kupne moči se uporabljajo razni načini. V nekaterih državah so uvedli posebno vrsto štednje, pri kateri bodo prihranki na razpolago sete določeno dobo po končani vojni. To velja predvsem za takozvano železno štednjo v Nemčiji. V Angliji pa so uvedli neke vrste prisilno štednjo, ki pa ni pokazala zaže-1 j enih uspehov. Položaj Italije je v gospodarskem pogledu različen od položaja v drugih državah, pri čemer je treba upoštevati celoto vojaškega napora Italije kot velesile z ozirom na njene materialne in človeške rezerve, nadalje možnost uvoza za potrebe civilnega prebivalstva in produkcijsko sposobnost m korporacijsko organizacijo, ki daje državi v roke orodje za prilagoditev proizvodnje potrebam vojne. V letu 1941. je gospodarstvo Italije dokončno prešlo v vojno stanje in se je proizvodnja prilagodila zahtevam vojne. Ponekod se je delovni čas skrajšal, drugod se je podaljšal. Delovne moči je bilo treba premestiti iz enega industrijskega področja v drugo, brezposelnost pa je izginila. Zato se more produkcija dvigati le po razpoložljivost: produkcijskih činiteljev. Pri tem podpira država gospodarstvo pri njegovi preosnovi. Nedavna uvedba civilne delavne službe omogoča tudi primerno razdeljevanje delovnih sil na posamezna produkcijska področja. Razmeroma visoke cene za tiste izdelke, ki so 5e prosti, vplivajo na ostalo proizvodnjo. Ta vpliv pa ne ustreza koristnosti izdelkov. Ce bi se ta pojav še razširil, bi to utegnilo ovirati kritje potrebe socialno važnejših proizvodov, katerih cene so pod kontrolo. Zaradi tega je potrebno uvesti za vse glavne izdelke nakaznice, kar je v Italiji v glavnem že izvedeno. Potrebno je tudi pravilno razmerje med cenami za prosto in racionira-no blago, obroki pa morajo biti v skladnosti z najnujnejšimi potrebami. Guverner je nato razpravljaj o italijanskih industrijskih surovinah, o štednji. o trgovinskih odnošajih z drugimi državami, ki so se v preteklem letu zboljšali tn o ureditvi gospodarskih vprašanj na anek-tiranem ozemlju. Italijansko kmetijstvo je skoraj v celoti krilo potrebo Oborožene sile in civilnega prebivalstva, čeprav je bila lanska letina razmeroma slabša, kakor Je bila v prejšnjih letih. Na industrijskem področju se je pričela načrtna decentralizacija industrije. Nadalje se je guverner bavil s položajem v glavnih industrijskih panogah. Dotaknil se je tudi denarnega trga in na-glasil, da se je pokazala velika obilica tekočih sredstev, ki so naravnost iskala možnost investicije. O stanju vlog pri posameznih kreditnih zavodih in poštnih hranilnicah je guverner naglasil, da so se v letu 1941. pomnožile za 29.6 milijarde lir in so ob koncu leta 1941. dosegle 146.4 milijarde lire, med temi je nad 66 milijard hranilnih vlog, ki jim je treba dodati še 35 milijard obrestonosnih bonov. Povečanje hranilnih vlog je bistveno olajšalo financiranje vojne. Če se upoštevajo znatni vpisi državnih papirjev. Narasli prihranki pa so znašali ob koncu 1. 1940 le 39.7 milijarde lir in so se do 30. junija naslednjega leta zvišale na 42.2 milijardi, odnosno na 57.9 milijarde, ako se vzamejo v poštev tudi vsote, uporabljene v agrarnem in zemljiškem kreditu. Poročilo navaja tudi izčrpen program delovanja novčanične banke v novo pridobljenih pokrajinah. Tako je Banca d'Italia otvorila svoje podružnice v Ljubljani, v Splitu, v Šibeniku m v Kotoru. lani oktobra meseca pa tudi na Cetinju. Poslovanje zavoda je bilo zaključeno s kosmatim dohodkom 606 milijonov lir, stroškov in izgub pa je bilo 434 milijonov, tako da je čisti dobiček izkazan v višini 172 miliionov lir ter dobe delničarji 69f> dividende. Ob koncu svojega govora je govornik poudaril, da se je popolnoma uveljavila bančna reforma, ki se je v teku poslovanja še izpopolnila. Izgraditev evropskega omrežja vodnih cest Navzlic vojni se ni ustavilo prizadevanje Srednje Evrope za čim popolnejšo izgraditev vodnih cest, zlasti vodnih zvez med velikimi evropskimi veletoki. Stališče, češ da vodne zveze niso nujno potrebne spričo gostega železniškega omrežja je blo že v začetku sedanjega stoletja premagano in je prodrlo pravilno spoznanje, dà prevoz po vodi ni samo cenejši kakor prevoz po železnici, temveč nam vodne ceste nudijo tudi neprimerno večjo prevozno kapaciteto in se razmeroma znatni investicijski stroški izplačajo. Nedavno smo poročali o pričetku del za vodno zvezo med Milanom in Padom, ki je sedaj ploven do Cremone, odkoder bodo zgradili prekop do Milana in pozneje tudi od Milana do jezera Lago Maggiore. Za ta projekt se zlasti zanima Švica, ker bi z gradnjo prekopa od Milana do jezera Lago Maggiore dobila tudi Južna Švica vodno zvezo preko Pada z Jadranskim morjem. Tudi na drugih projektih je živo rntere-sirana Švica, ki ima sedaj samo preko Rena zvezo s Severnim morjem in še ta zve» za je nepopolna ker je Ren za večje ladje ploven samo od Basla navzdol. Zato je razumljivo prizadevanje Svice, da se uredi za plovbo z večjimi ladjami tudi tok Rena od Basla do Bodenskega jezera, odkoder naj bi se pozneje zgradil prekop do Dunava, s čimer bi bila ustvarjena zveza med plovnim omrežjem Rena in Dunavom (poleg zveze Ren-Maina-Dunav, ki jo gradi Nemčija že vrsto let in bo kmalu dograjena). Švica je svoje načrte za regulacijo Rena od Basla do Bodenskega jezera v dolžini 160 km predložila NemÄiji, ki }e v načelu sporazumna s predlaganim na-činom regulacije in Je sama tudi interesi-rana rta ureditvi gornjega toka Rena, ki tvori v precejšnjem delu tudi mejo med Svico in Nemčijo. Sporazum o regulaciji Obvezna oddaja ladijskih aparatov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podštavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291 in glede na svojo nareo-bo z dne 5. julija 1941-XIX št 64, odreja. CL 1. Imetniki radijskih sprejemnih aparatov so dolžni, da jih izročijo občinskemu uradu bivališča, ki izda o tem potrdilo in poskrbi za njih hrambo na primernem kraju. Nadalje morajo hišni lastniki sneti s teh nepremičnin vse zunanje radijske antene. Ta dela se morajo dokončati do vštetega 20. aprila 1942-XX. Cl. 2. Kvestura za občino Ljubljana in okrajna načelstva za svoja okrožja smejo osebe, znane po njih lojalnosti in sodelovanju, "ila prošnjo oprostiti obveznosti izročitve radijsk:h sprejemnih aparatov. Dokler se prošnje ne rešijo, se sme odložiti izročitev aparatov, toda ne preko 30. aprila 1942-XX. Vložitev prošnje se mora dokazati s potrdilom kr. kvesture ali okrajnega načelstva. Glede obveznosti, da se odstranijo zunanje radijske antene, se ne dovoli nikake izjeme. Cl. 3. Kršitelji določb iz Člena 1. se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 500 Ür Vselej se odredi zaplemba radijskega sprejemnega aparata m antene. Ljubljana dne 26. marca 1942-XX Visoki komisar: Emilio Grazioli Protiboljševiška razstava v Pragi Prag:», 31. marca. d. Razstava »Sovjetski paradiž«, ki je bila zadnjega februarja odprta v Pragi, je bila sedaj zaključena. Razstavo si je ogledalo nad 300.000 ljudi. Odgoditev Washingtons!*« reprezentančne zbornice Lizbona, 31. marca. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriška reprezentančna zbornica zaradi bližnjih velikonočnih praznikov za 14 dni odložila seje. Po washlng-tonskem poročilu se bo nasprotno zasedanje senata nadaljevalo še naprej. gornjega toka Rena je bil med Nemčijo in Svico sklenjen že leta 1929. in sedaj gre le za določitev podrobnosti. Trenutno obstojajo med Nemčijo in Svico diference le v vprašanju, v kakšnih dimenzijah naj se zgradijo posamezne splovnice za rečne ladje. Nemčija predlaga za te splovnice obsežnejše dimenzije, da bi mogle pioviti tudi po gornjem toku največje rečne ladje, kar pa bi podražilo stroške izgraditve na 142 milijonov švicarskih frankov, medtem ko predvideva švicarski projekt stroške v višini 110 milijonov švicarsk h frankov. Pričakovati je, da bo v kratkem tudi v tem pogledu dosežen popoln sporazum. V Svici pa je pred izvršitvijo še drug važen projekt, ki predvideva vodno zvezo med gornjim tokom Rena in Sredozemskim morjem, in sicer preko reke Aare Neucha-telskega jezera in Ženevskega jezera do reke Rhone, s čimer bi vsa zapadna Švica dobila vodno zvezo preko reke Rhone s Sredozemskim morjem odnosno s francosko luko Marseille. O izvedbi tega naf je dosežen načelni sporazum med Sv et Francijo. Francija je že pričela z deli z» regulacijo Rhone, da bo plovna do Ženevskega jezera. Obenem je lani pričela graditi ob Rhoni ogromno hidrocentralo, ki bo druga največja hidrocentrala v Evropi in bo imela kapaciteto 500.000 kilovatov. Dolinska pregrada za to hidrocentralo bo obenem zgrajena kot splovnica za ladje. V tej zvezi moramo omeniti še velikopotezen načrt za zgraditev plovne zveze med Padom, Jadranskim morjem in Dunavom, o čemer smo tudi že poročali. Za zgraditev te zveze obstojata, kakor znano, dve varijanti. Po prvi bi Sla zveza preko Save In Kolpe, odkoder bi zgradili prekop a«. Bakarskega zaliva. Po drugi varjanti pa bi Sla plovna zveza po dolinj reke Vipaco in preko Carsa skozi plovni predor v dolžini 30 km. Prekop bi bil preko Vrhnike priključen na Savo, ki bi jo bilo treoa prav tako regulirati za plovbo. Obe varjanti sta izvedljivi le z znatnimi stroški. Prva vari j anta zahteva gradnjo številniih zapornic in splovnic za spuščanje in dviganje ladij pri Bakarskem zalivu, druga varijanta pa težavno gradnjo vodnega predora in prav takoa gradnjo številnih splovnic in zapornic. Za projekt plovne zveze med Dunavom in Jadranom se živo zanima hrvatska vlada, ki je že sestavila program za gradnjo zveznega prekopa med Dunavom in Savo, ki bo izpeljan od Vukovara preko Vinkov-cev do Slavonskega Samca v dolžini 59 km, s čimer se bo vodna zveza od Vukovara do Slavonskega Samca bistveno skrajšala, saj znaša sedaj pot od Vukovara po Dunavu navzdol do Beograda in po Savi navzgor do Slavonskega Samca 416 km. Drugi del načrta pa obsega ureditev Save med Slavonskim Samcem in Siskom ter Kolpe do Karlovca. Za vsa ta dela je hrvatska vlada že postavila približen proračun. Za gradnjo prekopa Vukovar-Sla-vonski Šamac je predviden izdatek približno 500 milijonov kun, za preureditev Save in Kolpe pa bo potrebnih 300 milijonov kun. Med Slavonskim Samcem in Siskom, kjer se Sava vije v velikih lokih, bo s presekanjem lokov skrajšana vodna zveza v celoti za 60 km. Uvedba rajonov za razdeljevanje mleka Gospodarske vesti = Razširjenje racionirane prodaje klobukov, rokavic in samoveznic v Italiji. Po dosedanjih predpisih o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov spadajo klobuki, rokavice in samoveznice med blago, katerih prodaja ni vezana na izkaznice, kar je doslej veljalo tako po predpisih v Ljubljanski pokrajini, kakor po predpisih v ostali Kraljevini. Iz Rima sedaj poročajo, da se s 30. marcem razširi v starih pokrajinah Kraljevine racionirana prodaja tudi na klobuke, rokavice in samoveznice. Po okrožnici, ki je bila poslana vsem pokrajinskim korporacijskim svetom, se bodo ti predmeti prodajali na odrezke s črkami po abecedi. Za moške klobuke iz klo-bučevine so določene 4 točke (odrezki s črkami) prav tako za damske klobuke iz klobučevine, pletenin, žameta in drugih tkanin, za damske okrašene klobuke iz slame in podobnih snovi pa dve točki. Prosti pa so slamniki brez okraskov. Za moške baretke sta določeni dve točki, za otroške klobučke in baretke pa velja ena točka. Za rokavice, ki so iz usnja ali deloma iz usnja, se računajo 4 točke, za ostale rokavice pa se računata dve točki. Za samoverm'ce velja ena točka. Racionirana prodaja klobukov, rokavic in samoveznic je bila v starih pokrajinah uvedena s 30 marcem. = Obdavčenje vojnih dobičkov v Nemčiji. Po načelu, da nihče ne sme izkoristt' vojne za obogatitev, so v Nemčiji že lani izdali prednise o absorblranju prekenor-malnth dobičkov pri podjetjih. Nemški državni gospodarski m'nister je že na občnem zboru Reichrbanke napovedal poostrene davčne ukrepe, ki bodo uvedeni z namenom da se razlika med kupno mo< jo in ra^" '~*!jivimi konz'ìmnimi lobrinami zmanjž. V ckv'ru teh napovedanih "ikse-pov so sedaj izšli predpisi o davku na večje dobičke. Pod večjim dob'Ckom se razume razl'ke rm?d fVWkom. doseženem v 1 1S38. povečanim za 50Vr. in dobičkom v letu 1941. Ta ve%. K temu pride sedaj Se 30% davka na večji dobiček, (namesto dosedanje delne oddaje večjih dobičkov V tako da bo •snpSalo skupno obdavčenie večiega dob'öka "5%. Pri lružbah. kier znašn dohodek pieko 500 000 mark, se sedaj družbeni davek j o-viša na 55%: k temu pa pride ^avek r.a večji dobiček v v'Slni 30%. tako oa bo ve«1i dobiček v celoti obdavčen s 85%. Ostanok večina dobička pa se potem, ko se dobiček razdeH v obliki dohodka družbenikom aH dividente, seveda še obdavči fl progresivno osebno dohodnino. Obnovite naročnino! Prehranjevalni zavod Vis. Komisari j ata za Ljubljansko pokrajino objavlja: Počenši s 1. aprilom t L prične razdeljevanje mleka po rajonih, t. j. vsakdo sme kupovati mleko le v tisti mlekarni, kateri je priključena ulica (cesta, trg), kjer stanuje. V teh mlekarnah bodo stranke prejele tudi posebne »Nabavne knjižice za mleko«. Knjižice so izdane sedaj le za one stranke, katere so v »Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko v mlekarni, oz. da ga ne dobivajo nikjer. Za stranke, ki so navedle, da dobivajo mleko od mle-karic ali kjerkoli drugje, knjižice sedaj še niso izdane. Knjižice dobe tudi one stranke, ki zaenkrat nimajo noben h upravičencev (otrok, starčkov, bolnikov). Mleko pa bodo te stranke dobile tedaj, ko bo krita potreba za upravičence, in v množini, ki bo pač na razpolago. Knjižice je dvigniti najkasneje do 10. aprila; knjižice, ki do tega dne ne bodo dvignjene, bo hranil Urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi uL 10 in bodo morale stranke pozneje same priti ponje. Od 1. aprila dalje smejo torej posamezne mlekarne prodajati mleko le onim strankam, ki stanujejo v njihovem rajonu (za kar imajo posebne sezname) in ki imajo nabavne knjižice za mleko. Stranka mora prinesti nabavno knjižico za mleko vselej s seboj, prodajalec pa mora vanjo vpisati datum in množino mleka, ki ga je stranka dobila. S prvim aprilom prenehajo veljati tudi vse nakaznice (začasne in stalne), izdane od Urada za razdeljevanje mleka, ker je ista množina mleka vpisana v nabavne knjižice posameznih strank. Upravičenci: Dokler traja pomanjkanje mleka, so upravičeni dobivati mleko le sledeči: a) dojenčki do 1 leta 1 li"ter na dan; b) otroci od prvega do sedmega leta po pol litra na dan; c) otroci od sedmega do desetega leta po četrt litra na dan; č) osebe, ki so stare nad 60 let, po pol litra na dan; d) osebe z zdravniškimi spričevali po pol litra na dan, ako zdravnik ni predpisal drugače Prehranjevalni zavod pa izrečno opozarja, da je število upravičencev v zadnjem času tako naraslo, da tudi za upravičence ni vsak dan zadostne množine mleka na razpolago. Zato naj si stranke, ki morda niso dobile one množine mleka, na katero 90 upravičene, prihranijo nepotrebne reklamacije; pač pa naj dosledno zahtevajo, da se jim množina mleka vpiše v knjižico, da bi se lahko ugotovilo, če mlekarna to ali ono stranko trajno in namenoma zapostavlja. Mlekarice. Stranke, ki so v »Prijav: za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko od mlekarice, a so med tem mlekarice izgubile, naj predložijo Uradu za razdeljevanje mleka pismeno izjavo mlekarice z navedbo razloga, zakaj je prenehala nositi mleko dotični stranki in če je prenehala za stalno. Le v tem primeru bodo tudi tem strankam izdane nabavne knjižice za mleko. člani železničarske nabavijalne zadruge: Vsi, ki so na »Prijavah za dodelitev mleka« navedli, da dobivajo (ali žele dobivati) mleko od Železničarske nabavi jalne zadruge, ga bodo tudi v bodoče dobivali od tam. Spremembe, reklamacije. Vsako spremembo v stanju upravičencev (obolenje, rojstvo, preselitev, smrtni primer) in vsako spremembo naslova je osebno javiti v Uradu za razdeljevanje mleka v Maj s trovi uL 10 in obenem predložiti »Nabavno knjižico za mleko« (če jo stranka že ima). Spremembe, ki bi jih stranke priglašale le v mlekarnah, ne bodo upoštevane. Isto velja glede reklamacij, koi.ikor so upravičene. Izrečno se opozarjajo stranke, ki so se v času odkar so oddale »Prijavo za dodelitev mleka«, preselile, da Uradu za razdeljevanje mleka čimprej sporoče svoj naslov in zahtevajo nove knjižice. Rajoni posameznih mlekarn Središče mesta s kolodvorskim okrajem Mlekarna Beve Frančiška, Frančiškanska uL 5: Bleiweisova (prej Tyrševa) oa pošte do Ajdovščne, Frančiškanska ul., Marijin trg, Prešernova ul., Puccinijeva in Selenburgova uL Mlekarna Furlan Nežka, pasaža nebotičnika: Beethovnova, Gajeva, Gledališka, Muzejski trg in ulica, Pod turnom, Pu-harjeva. Šub:čeva, Tomanova. Ulica 3. ma-' ja. Valvazorjeva in Verdijeva. Mlekarna Stefanziosa Marija, Gosposvet-ska 10: Gosposvetska c. in Kersnikova ul. M'ekarna Krese, Vošnjakova 4: Knafljeva ( prej Pražakova), Viktorja Emanuela (prej Bleiweisova). od Puharjeve do konca in Vošnjakova. Mlekarna Martine Franja. Bleiweisova (prej Tyrseva) 17: Bleiweisova od Ajdovščine do Pražakove. Mlekarna Rupnik Fani, Bleiweisova (prej TyrSeva) 31: Bleiweisova od Pražakove do železniškega prelaza, Pražakova št. 1, 2, 3. Mlekarna H os ta Marja, Tavčarjev 4: Tavčarjeva in Trdinova uL Mlekarna Šinkovec Fani, Miklošičeva 7: Čopova pri Mikloš'čevi, Dalmatinova, Miklošičeva od začetka do Čopove in Rimski (prej Kralja Petra) trg in Cigaletova. Mlekarna Lcvka Angela, Miklošičeva 40: Cesta Soške divizije (prej Masarykova) oa začetka do Resljeve, Miklošičeva od Pražakove do konca. Mlekarna Peček Francka, Pražakova 15: I Miklošičeva od Čopove do Pražakove i® ! Pražakova z izjemo številk 1, 2, 3. Mlekarna Seničar Frane, Kolodvorska 35: Kolodvorska od vštetih 20 in 28 do konca. Mlekarna Rozman Josipina, Kolodvorska 18: Kolodvorska od začetka do vštetih 18 in 27. v Mlekarna Perdan Ludvik. Beelieva j: Petrarkova (prej Komenskega) od začetka do Resljeve, Resljeva leva stran (neparne št.) od začetka do Čopove. Mlekarna Jerman Antonija, Resljeva 8-Čopova pri Resljevi, Petrarkova (prej Komenskega) od Resljeve do konca in Resljeva desna stran (parne št) od začetka do Čopove. Mlekarna Jenke Ivana, Slomškova Resljeva od Čopove do konca in Slomškova od začetka do Resi leve. Mlekarna Zakovšek Štefka, Slomškova 27: Metelkova, Kotnikova in Slomškova od Resljeve do konca Sentpetrski okoliš, Moste, Zelena jama Mlekarna Sopper Marija, Vidovdanska 2« Vidovdanska cesta. Mlekarna Kerin Ivanka, Ilirska ul. 15 s Ilirska, Skofja (prej Fügnerjeva) in Hrvatski trg. Mlekarna Valjavec Ivanka, Prisojna i: Majstrova, Prsojna in Tabor. Mlekarna KJobčar Zalka, Jegličeva 10: Holzapflova, Jegličeva do Prisojne, Vrhov-čeva in Zalokarjeva. Mlekarna Perpar Marija, Smartinska 8: FrLškovec, Jegličeva, Ravnikarjeva in Smartinska od Prisojne do vštetih 5 in 14. Mlekarna Rojšek Marija, Smartinska 16: Cesta Soške divizije (prej Masarykova; od Resljeve do konca, Korytkova, Močnikov«. Jenkova in Smartinska od vštetih 7 in 16 do vštetih 13 in 22. Mlekarna Rančigaj Marija, Smartinska 24: Bolgarska, Grablovčeva in Smartmska od vštetih 15 in 24 do konca. Mlekarna Krasna Terezija. Bohoričeva 16: Bohoričeva, Japljeva, Malenškova, Vod-matski trg in Zavrti. Mlekarna Kopljenik Margareta, Zalošk* 7: Cegnarjeva, Koblarjeva, Lipičeva, Ob Ljubljanici od začetka do Koblarjeve, Poljanski nasip od Živinozdravniške do konca Povšetova od začetka do Koblerjeva, Slàjmerjeva in Zaloška c. od začetka do vštetih 10 in 23. Mlekarna Cenčič Fani, Zaloška 16: Vod-matska in Zaloške desna stran (parne št.) od vštete 14 do vštete 48. Mlekarna Medved Ivanka, Zaloška 45: Društvena in leva stran Zaloške od vštete 25 do vštete 59. Mlekarna Kolar Marija, Predovičeva 12: Marenčičeva. Poljska pot. Pol na Fužine, Predovičeva, Stara pot in Zakotnikova. Mlekarna Potokar Neža, Pokopališka 1-Cigiarjeva od vštetih 11 in 14 do konca, Pokopališka od začetka do Tovarniške m Zaloška od vštetih 50 in 61 do konca. Mlekarna Vidmar Ljudmila, Cigiarjeva 12: Cigiarjeva od začetka do vštetih 9 in 12 (pri Petrčevi), Kiekova, Na klančku, Petričeva. Pod ježami, Ribniška, Slapničar-jeva in Šušteršičeva. Mlekarna Kolenc Ana, Tovarniška 11 : Ob Zeleni jami, Pokopališka od Tovarniške do konca in Tovarniška od začetka do Središke. Mlekarna Doberlet Slavka. Tovarniška 17: Bavdkova, Jarše, Jarška, Koroščeva, Mokronoška. Nove Jarše, Poljedelska, Tovarniška od Središke do konca in Zvezna. Mlekarna Jelnikar Angela, Središka 18: Bernekarjeva, Bezenškova, Cesta v Obrije, Cilenškova, Gnidovčeva, Hrastje, Kodrova, Križna, Ljubljanska, Obrije, Pohlinova, Pr: vojaškem vežbališču. Rožičeva, Sne-berska, Središka, Šmartno ob Savi, Toma-čevo, Vojaško vežbališče in Zadobrovška. Južni del mesta s Trnovim Mlekarna Končan Marija, Wolfova 12 (dvorišče Oražnovega dijaškega doma): Wolfova ul. in Hribarjevo nabrežje. Mlekarna Korelec Marija, Mussolinijev (prej Kongresni) trg 15: Dvorni trg, Gledališka stolba, Mussolinijev trg in Nunska ul. Mlekarna Kroupa Pavel (»Drama«), Erjavčeva 2: Ažbetova, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino do Strekljeve, Dreni-kov vrh, Erjavčeva, Gradišče, Igriška, Gregorčičeva od Gradišča do konca, Pot na Rožnik, Turnograjska, Štrekljeva, Skrab-čeva. Svetčeva, Rutarjeva, Pot na Drsnikov vrh in Levstikova od začetka do Vrtače, Viktorja Emanuela (prej Bleiweisova) od Erjavčeve do Puharjeve. Mlekarna Rajnar Jožefa, Borštnikov trg l: Borštnikov trg. Cesta 29. okt od Gradišča do konca in Snežniška. Mlekarna Roš Barbara. Cesta 29. okt. 2: Bogišičeva, Cesta 29. okt. od začetka do Gradišča, Cojzova, Dobrilova, Emonska, Gorupova, Mirje do Murn'kove in Napoleonov trg. Mlekarna Babic Alojzija, Gregorčičeva 4: Gregorčičeva do Gradišča, Peternelova, Soteska, Turjaška in Vegova. Mlekarna Kovačič Marija, Židovska steza 6: Židovska ul. in Židovska steza. Mlekarna Krajnc Marija. Novi trg l: Čevljarska ul.. Jurčičev trg in Novi trg. Mlekarna Zorko Pepea, Gosposka 16: Gosposka in Križevniška uL Mlekarna Vokač Roza, Breg 8: Breg ln Salendrova ul. Mlekarna Zajee Alojzija, Krakovski nasip 10: Gradaška, Kladezna, Krakovska, Krakovski nasip. Razpotna. Rečna. Trnovski pristan in Vrtna. Mlekarna Plahuta Kristina, Trnovska 19: Cerkvena, Jelovškova, Jeranova, Karuno-va, Lampetova, Mandeljčeva (prej Svabi-čeva). Mivka, Mala čolnarska, OpekarsKa, Staretova. Trnovska, Velika čolnarska, Veliki štradon, Vogelna, Pred konjušnico. Mlekarna Vovk Milka, Kolezijska 25: Cesta dveh cesarjev, Cesta na Loko. Cesta v Mestni log, Cesta v Zeleni log. Devinska, Gerbičeva, Kolezijska, Kopališka, Kose-skega, Kraška, Mencingerjeva do Vipavske, Pot na Rakovo jelšo, Riharjeva. Soška, Stranska pot, Valjavčeva, Verstovško-va od Langusove do konca. Vipavska, Zbašnikova, Zeljarska. Zelena pot ob Malem grabnu in Zeleni log. Nadaljevanje sledi! Sprememba voznega reda na progi Ljubljana-Zalog PrlčenSi s 1. aprilom se delno spremeni na progi Ljubljana—Zalog vozni red potniških vlakov, in sicer Izostanejo sledeči vlaki: vlak 626 z odhodom iz Ljubljane ob 7.40 in prihodom v Zalog ob 7.55 ter vlak 634 z odhodom iz Ljubljane ob 15.20 in s prihodom v Zalog ob 15.35. V obratni ameri izostaneta vlak 627 z odhodom lz Zaloga ob 8.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.20 in vlak 635 z odhodom iz Zaloga ob 15.45 ter s prihodom v Ljubljano ob 15.59. Namesto teh pa vozijo pričenši z istim dnem na isti progi sledeči potniški vlaki: Vlak 624 z odhodom iz Ljubljane ob 7 in prihodom v Zalog ob 7.15 ter vlak 628 z odhodom iz Ljubljane ob 10.15 in prihodom v Zalog ob 10.30. V obratni smeri vozita vlaka 625 z odhodom iz Zaloga ob 7.23 in prihodom v Ljubljano ob 7.38 ter vlak 629 z odhodom iz Zaloga ob 10.40 in prihodom v Ljubljano ob 10.55. Kronika Izlet v Campo Imperatore Campo Imperatore (po telefonu) Pod najvišjim vrhom A peni nov Gran Sassom ' d'Italia v Campu Imperatore smo in se prav dcxbro počutimo. Se vsem je v neizbrisnem spominu potrwanje iz Ljubljane do sem, potovanje na katerem smo uži-Ii toliko naravnih krasot Iz Bologne, kate re znamenitosti smo že včeraj opisa1', smo z ravnine takoj prišli v ozko do'ino hudournika Savene. Železniška prega in avtomobilska cesta sta tesno speüani drvea poleg druge. Proga, pu kateri srno se vozili. je eno največjih del moderne italijanske tehnike. Že od leta 1871 so se inženjerji bavi-li z mislijo, da bi zgradili najlepšo m najkrajšo železniško zvezo med Bologno in Firenzo. Z gradnjo te železniške proge so pričeli leta 1913. Med svetovno vojno je dtslo na progi skoraj popolnoma počivalo, po vo'jni pa so bila dela obnovljena. Pro-mot na tej progi je bil cntvorjen 21. aprila 1934 Zaradi goratega siveta so bila dela izredno težavna; da so su Ola išaii delo. s-kfiriran in na njem so sedeli poleg pisatelja Albrehta govorilni sodelavci večera. Sodelovanje pianista Ajleca, ki je uvedel vsak bralni nastop s krajšo glasbeno točko, ni samo prispevalo k živahnosti prireditve, marveč je nudilo tudi nekak razpoloženjski uvod k branju lirike in proze. Izkušnje so pokazale, da literarni večen ki obstoje samo iz črtanja ali recitiranja. prehitro utrudijo, tem bolj. če berejo sami pisatelji, ki imajo le v redkih primerih tudi zadostno kulturo gk.su in bralno izkušenost. Poizkus. ki je bil sitorjen z večerom Ivana Albrehta, naj bi bil vzpodbuda prirediteljem bodočih večerov te vrste. Treba je poskrbeti ne samo za vešče reoitatorje, marveč tudi za spremembo v obliki glasbe m za primerno ureditev odra kakor je storil to Vaio Bratina. Umljivo ie. da nekoliko te^trskega »nadiha« ne spremeni literarne vrednosti del. vendar pa take rači vplivajo na razpoloženje in povečujejo sprejemljivost občinstva. * Smrt na fronti. Wa vzholni fronti je bil vitez nemškega železnega Križa Kudi Reineck tako nevarno ranjen, da je podlegel ranam v boinišnici za ironto. Boril se je v nekem kraju od hiše do hiše na čelu svoje čete. * Znamenita katedrala v Liibecku porušena. Iz Berlina poroča »Piccolo« o velikem ogorčenju v nemških krogih, da so angleški letalci v zadnjih dneh popolnoma porušili starodavno, 700 let staro Katedralo v Liibecku, prav kakor tamošnji magistrat, mestno knjižnico tei- razne druge zgodovinsko znane stavbe starega lianseat.-skega • mesta. * Prehrana je glavna skrb gospodinje. Ako ste v zadregi in rabite svetovalca, vzemite v roko knjigo: »Kaj naj danes kuham?«, ki jo dobite v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ul. 3 za ceno 8.50 Lir. Kupite knjigo takoj in ne bo vam žal. * Učite se strojepisca! Vpisovanje v nove eno-, dvo- in trimesečne strojepisne tečaje se vrši 1. in 2. aprila. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepisnica. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpiše se lahko vsak lo. (Telefon 43-82). iz umuAm u— Nov grob. V visoki starosti 84 let je dotrpei g. jože Mesec. In a zadnji poti ga bexuo spremili v sreao ob 16. od doma žalosti, Rožna dolina, cesta XIX štev. 2, na viško pokopališče. Pokojnemu bomo ohraniii blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poroka. Dne 30. marca sta bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja poročena g. dr. Marij Avčin, zdravnik v Ljubljani, in gospodična Andreja Stegnarjeva. Poročil ju je bivši reteški župniK, duhovni svetnik g. Janez Meršolj. Priči sta bila gg. dr. ing. Fran Avčin, univerzitetni docent, in dr. Marjan Stegnar, zdravnik v Ljubljani. Mladima novoporočencema želimo mnego sreče na njuni nadaljnji življenjski poti. u— Promocija. V sredo 1. aprua ob 12. bodo promovirani za doktorje prava v zbornični dvorani ljubljanske univerze: gdč. Silva Exel iz Ljubljane, Mirjan Iva-natič iz Novega mesta, Vinko Suhadolc iz šujice, občina Dobrava, Vid Lajovic, Miran Mally, Svobodin Podkrajšek in Mirko Slibar, vsi iz Ljubljane, čestitamo! u— Odrezke marčnih živilskih nakaznic naj trgovci na drobno prineso v mestni preskrbovalni urad po naslednjem vrstnem redu: v sredo 1. aprila trgovci z začetnicami A do K, v četrtek 2. aprila od L — R m v petek 3. aprila od S—2. Nakazila za moko. testenine in riž na odrezke za mesec april bo mestni preskrbovalni urad začel izdajati v soboto 4. aprila po običajnem vrstnem redu. u— Spet je posijalo sonce. Nenadna sprememba vremena, ki nam je prinesla sneg, da smo se kar ustrašili nove zime, je že za nami. Ozračje je sicer še hladno m tudi nebo oblačno, vendar je v torek proti poldnevu sonce že predrlo oblake in toplo posijalo. Splošna želja kmeta in meščana je, da bi vreme ostalo delj časa stanovitno. Vrtna in poljska dela so zaradi izredno dolge zime tako zastala, da jih bo težko opraviti o pravem času, če nam vreme ne bo dalj časa naklonjeno. u— Uprava Narodnega gledališča obvešča občmstvo: Ker se vršijo ob nedeljah in praznikih po dve predstavi v vsakem gledališču In je na te dni velik naval na lagajno tik pred predstavo, prosimo občinstvo, naj si pred prazniki nabavi ve:lno vstopnice v predprodaji. Ta se vrši vselej od petka dalje dopoldne od 10.30 do 12.30 in popoldne od 16.30 do 19. ure. V interesu občinstva in gledališča je, da se izognemo navalu tik pred predstavo, ker ogroža točni začetek predstav. Zato naj se občinstvo v čim večji men posluži preiprodaje. u— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec april po naslednjem vrstnem redu: črke E F G dne 1. aprila, H I J 2. aprila, K 3. aprila, L M N 4. aprila, O P R 7 aprila, S š T 8. aprila, U V Z 9. aprila in A B C D 10. aprila. Vse člane prosimo, da prinesejo vrečice za moko in riž s seboj! u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrte, ki se je iz šole na Grabnu preselila v meščansko šolo v Moste, bo imela velikonočne počitnice od četrtka 2. aprila do torka 7. aprila, a v sredo 8. aprila se spet začne redni pouk. u— Zahvala. Vsem, ki so na kakršen koli način priznali pravico slovenskega kulturnega dela, se iskreno zahvaljuje Ivan Albreht. u— G. Jera-s Egidij je dal za bežigrajsko Vincencijevo in Elizabetno konferenco 500 (petsto) lir namesto venca na grob ge. Kane Marije. u— Dijaki (in je) srednje, strokovnih in meščanskih šol se lahko dobro priuče strojepisja v novem posebnem tečaju, ki prične 1. in 2. aprila. Prospekte, informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 (Telefon 43-82). u— Nesreče. Z vrelim lugom se je hudo poparil po telesu 6 letni sin mesarskega mojstra Milan 2an iz Ljubljane. Desnico si je zlomil pri padcu 7 letni sin železniškega uradnika Milan Vučevac iz Črnomlja. 33 letno tovarniško delavko Marijo Strniševo iz Ljubljane je ugriznil pes v desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani Prvi je nastopifl Vaio Brati n a, pozdravil zastopnike Oblasti iri občinstvo ter povedali nekaj vzpodbudnih besed o pomenu knjige in književnosti. Nato je na odprtem odru spregovoril profesor filozofije na naši univerzi dr. France V e b e r. Njegova iz globokega zajeta beseda je bila bolj filozofski govor o nalogah im dolžnostih človeka, kakor pa prispevek k orisu literarnega profila Ivana Albrehta. Toda predavatelj je povedali, da ga je k tem razmišljanjem vzpodbudilo Albrehtovo slovstveno delo. Prof. dT. Veber je opozoril na Albrehtovo dvojstvo: v njegovem delu se kažeta pesnik in mislec, čeprav je slednji bolj zastrt. Osrednji problem te tvornosti je vprašanje človeka in kot njegovo rešitev je označil predavatelj duha resnične Slovečanske zavesti. V okviru tega priznanja miiselne vrednosti slovstvenega dete Ivana Albrehta je prof. dr. Veber razvil nekatere etične misli in poglede, ki so prav tako nadča&ovni kakor v vsakem trenutku po svoje aktualni. Slehern človek ima na svetu nalogo, ki jo jnora izpolniti, če noče, da mu postane življenje ničevo. V luči višjega spoznanja potekajo vsi ljudje iz istega vira in vsi so enega kova. ne glede na "neštete razllike med njimi Predavatelj vidi v ljubezni do bližnjega, do sočloveka prvo osnovno življenjsko nalogo slehernega poedinoa. Iz nje izvirajo premnoge vrednote. Nadaljnje vrednote pa dotekajo človeku iz trpljenja. Poudarjajoč dvojnost človeške narave, ki se deli v naturno in v moralno, je predavatelj dejal, da smo preko prve zvezani z živalmi in rastlinami, da pa pam šeHe moralna nanaša daje človeški u— Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerjze gg. Drago Fer-jančič, Franc Lenart m Franc Kranjec, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! u_ Za mestne revete je zbralo uraant- štvo mestnega tehničnega oddelka 271 lir v počaščen j e pok. ge. Berte Mlakarjeve; neimenovani je podaril 500 lir v počastitev spomina pok. dvornega svetnika rjuki-ča, g. inž. Evgen Stern, Verdijeva ul. 8. je pa nakazal 500 Ur v počaščen je pok. Josipa Jermola. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v ur.j-nu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Z Gorenjskega V kamniškem okrožju je bilo zadnje dni prirejenih 21 zborovanj po raznih obratih. Govorniki so razlagali urelitev narodnega socializma in organizacijo nemške delovne fronte. Boroveljski puškarji so imeli v ponedeljek popoldne obisk. Gauleiter iz Celovca se je pripeljal s svojim spremstvom v Borovlje, kjer ga je pozdravil župan Ham-bruseh, ki je obenem vodja boroveljskega Euškarskega ceha. Strokovno šolo za oro-arstvo je razkazal prof. Medrazzi. V Dravogradu so nedavno imeli jutrnjo slovesnost, pri kateri je krajevni volja Dietrich sprejel 220 novih članov v koroški Volksbund. Zaključen je bil kuhinjski tečaj. Dekleta iz Pliberka, ki tam od-služujejo svoje delovno obveznost, pa so v Dravogradu priredila ljudski koncert. V Prevaljah je bil sklican kmečki zbor. župan Pleàchiutschnigg je razlagal kmetom nove predpise. Pozval jih je, naj Mežiška dolina pomaga zagotoviti prehrano nemškega naroda. Divji lovec obsojen na smrt. Pred posebnim sodiščem v Celovcu se je moral zagovarjati 42 letni Franc Pestotnik iz Gornje Kokre. Lovski paznik Franc Okorn ga je lani 9. novembra zasačil v revirju v Kokrški dolini, ko je hotel ustreliti dve srni. V pretepu je Okorn obstrelil lovskega paznika. Ta je bil pozneje prepeljan na Golnik, kjer so mu potegnili dum-dum kroglo iz noge. Zdaj je bil Pestotnik kot strasten in nevaren krivolovec obsojen na smrt. Ker pa mora vzdrževati veliko družino, ie predsednik sodišča pozval njegovega branitelja, naj vloži prošnjo za pomilostitev in bo sodišče prošnjo podprlo. S Spodnje štajerske Rojstva v Trbovljah. Trboveljska občina poroča o novem rekordu rojstev in sicer je bil zabeležen v teku enega leta 100. porod, medtem ko je bilo prejšnje leto samo 67 porodov. Stoti porod je opravila rudarjeva žena Ahiinova na Lokah, ki je porodila dvojčke. Zakonski par, ki šteje šele 30 let, ima že 7 otrok. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 64-letni železniški upokojenec Avgust Feko-nja, 25 letni paznik Jože Purgaj ter 85 letna Marija Tarmanova vdova po knjigarnarju in posestniku. s Vrsta nesreč v Celju. Neža Plotova, ki je bivala leto dni pri svojem zetu v celjski okolici, je šla v petek zjutraj čez železniški ' prelaz blizu Kukovčeve žage. Ker je bila 1 gluha, je preslišala bližajočo se lokomotivo, ki jo je podrla in namestu usmrtila. — Kmet Anton Gajšek iz Babnega je šel v svojo zidanico, kjer pa se je preveč navlekel vinske dobrote. Ko se je vračal domov, je padel, udaril z glavo ob kamen in si prebil lobanjo. Morda bo še okreval. — 10 letni Jože Cehnar se je s trpentinom rnazal po trebuhu. Pri tön pa je padla nanj goreča vžigalica in dečko je dobil hude opekline. — Na stopnicah je padla ga. Fani Polanltova in se močno polomila. Matilda Cokanova na Cretu pa je pri padcu treščila z glavo ob centralno kurjavo in se hudo poškodovala. Pri naprav-ljanju drv je Mihaela Romihu v Trnov-ljah izpodrsnila sekira in mu presekala levo nogo. Naše gledališče drama Sreda, 1. aprila, oo 17.30- »Konto X«. Red Sreda. CetrteK. 2. aprila, ob 17.30 »Ifigenija«. Red Četrtek. Petek, 6. aprila: Zaprto. Sobota, 4. aprila: Zaprto. Abonenti reda Sreda bedo Imeli dre «d predstavo Bernauerjeve in Oesterjeve veseloigre »Konto X.«. Osrednji lik igre Je pisarniški vodja Srakoper, komična vloga velikega obeega, ki nosi vse dejanje. Gre za misterijozni konto X, ki ga je ustanovil zaljubljenec, da bi pomagal rodbini ljubljenega dekleta. Zmele, ki nastanejo zaradi tega, tvorijo glavno nit dogajanja Igrali bodo: Gorinäkova, Starčeva, Bla*, Bratina, Nakrst, Gorinšek, Kofiič, Rakar-jeva. Košuta, Križa jeva, R. Stritarjeva. Režiser: M. Košič. OPERA Srela, 1. aprila, ob 16.30: »Faust«. Red Premi erski. Četrtek, 2. aprila, ob 15: »Indija Koroni andija«. Mladinska opereta. Izven, znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 3. aprila: Zaprto. Sobota, 4. aprila: Zaprto. Nedelja, 5. aprila, ob 15: »Fauste. Izven. Na veliki četrtek ob 15. uri bodo uprizorili mladinsko opereto Leharja: »India Koromandija« po znižanih cenah od 15 Ur navzdol. Dejanje se godi v neznanem, pri čevljarju Kneftraču. v krčmi, pred Riževo goro, v dvorani in na vrtu v deželi požeruhov Indiji Koromandiji. v pustinji in končno zopet doma pri Kneftraču. Dirigent: Rado Simoniti, režiser: M. Slavče-va, koreograf inž. Golovin, inscenator: V. Skrušny. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Kcmisa-riata za Ljubljansko Dokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: Dne 7. aprila 1942 v Črnomlju za govedo in prašiče ; » 7. aprila 1942 v Trebnjem za govedo in praoče; » 7. aprila 1942 v Orahovem za govedo ln prašiče; » 8. aprila 1942 v Kočevju za govedo in prašiče; » 8. aprila 1942 na Vrhniki sa govedo in prašiče; » 8. aprila 1942 v Ljubljani za gevedo in prašiče. Natečaj za gojence Glasbene akademije v Romi Člen 1. Napovedan je posebni brezplačni natečaj Glasbene Akademije G. I. L. v Romi za 28 gojencev za sledeča glasbila*. 1 — pikolo es, 8 — klarinetov be, 1 — bas klar.net, 1 — saksafon alt. 1 — saksafon bariton, 1 — fagot, 2 — saksafon bas, 2 — trompeti es, 1 — tromba ef, 2 — bas trombi be, l — trombon bas, 2 — krilna roga tenor. 1 — krilni rog bas. 2 — krilna roga nizkega glasu, 2 — krilna roga kontra bas. Člen 2. Zahteve. — Natečajci morajo udovoljiti sledečim zahtevam: a) vpisani v G. I. L., b) dne 1. marca 1942-XX. ne smejo prekoračiti šestnajsto leto starosti, c) obvladati morajo eno izmed glasbil pod členom 1., d) da so telesno razviti in potrebno sposobni, da koristno sledijo delavnosti. ki jo razvija Glasbena Akademija, e) da niso bili nikoli izključeni iz šol ali državnih zavodov. Glede natančnejših pojasnil naj se inte-resiranci obrnejo na Zvezno Poveljstvo G. I. L. L. v Ljubljani, cesta Vittorio Emanuele III., št. 28 (ex Bleiweisova c.). SPORT Dobri možje v vratih Vsako nogometno moštvo je sestavljeno iz 11 igralcev. Vsak izmed njih ima določeno nalogo, vsak od njih je enako važen za delovanje tega stroja Toda kljub tem« je med njima eden, ki je navezan čisto sam nase in če ta kaj zagreši, skoraj nihče ne more za njim popraviti napake. Ta mož največje odgovornosti ta edini človek v nogometnem moštvu je vratar. Noben igralec izmed vseh enajstih ni tako izpostavljen kritiki kakor vratar in nikogar v vseh 90 minutah ne gledajo vsi tako pozorno kakor njega. Od tod morda izvira, da so vsi nogometni vratarji na svetu nekoliko nagnjeni k pozerstvu, čeprav ne vsi v enaki meri. Zato se česfco dogaja da vratarji, kadar stopajo v funkcijo, delajo to skoraj zmerom z lepimi kretnjami, čeprav bi včasih tudi ne biflo potrebno. Sicer pa teatra! ik i in eleganci tega človeka v vratih skoraj ni mogoče ugovarjati, tem bolj kadar nazadnje res tudi dobro opravi svoje delo. Znani nogometni strokovnjak prof. Nerz iz Nemčije je nekoč sestavil seznam, v ka-' terega je hotel zbrati vse najboljše nogometne vratarje na svetu. Nerz je na prvo I mesto posadil slovitega španskega vratarja — zdaj že davno bivšega — Ricarda Za- mero. Ta uvrstitev po mnenju marsikaterega poznavalca ni čisto dobra ker je znano. dà je Zamona res najbolj znani vratar na vsem svetu, ima pa v vratarski umetnosti gotovo še enakovredne posnemalce. če- Eav seveda niso nastopali v 'Siti dobi ka- «r on. Mod nogometaši te vrste je imefla na pr. Nemčija nekoč vratarja, ki je bil v svojem kraju najmanj tako popularen kakor Za-mora na Španskem. To je bil S^uhlfauth iz Niirnberga velikan po rasti in umetnik na svojem mestu ter odličen poznavalec te igre z žogo. Ta Stuhlfauth se je prav rad vmešaval med ostalo branilsko dvojico in neredko ga je bilo videti daleč izven njegovega svetišča v borbi z žoge Ker se je znaj v taktičnem pogledu tako odlično prilagoditi na situacije in je zato žel marsikateri u-STveh, so ga polagoma spoznali in vzljubili tisoči in tisoči prijateljev te igre. Iz časov tako imenovanega »Wunder-te-ama« z Dunaja, ki je želo ogromne uspehe povsod, kjer se je pokazalo, sta bila na'bol j znana dva moža, in sicer Sindelar in Hi-den. Medtem ko je bil prvi genia'ni vodja napadalne vrste, je bil Rudi Hiden čarovnik med obema lesenima drogovoma, kamor mu je bilo skoraj nemogoče spraviti okroglo usnje. Po svojih številnih .. njih. ki so mu prinašala vedno večjo vo. je njegova cena stalno naw»S6ato m pród koncem so ga nekje v Nemčiji bortd» kupiti za 200.000 mark. Sicer pa je s«ao prepoved, d« tujih športnikov niso sroeb zaiposijevati v Angliji preprečila, d* H»-den ni ie davno prej odšel za bodj&m jui»-bom na angleški otok. Leta 1936 so g» njič vendarle kupili Francozi. , Izmed nemških vratarjev, ki so se TM» njih 10 letih najboflj prošflavili, so bili Kresa kot najeiegantnejši. Jakob kot najpametnejši, Plutzer kot vratar samih parad »o Rm« kòt najzanesljivejši. Trenutno pa nemiko nogometno vodstvo ni prav nič zadovjoJjno z obema človekoma, ki mu branita državna vrata, kajti ni Klodt niti Jahn n®ta naj-bo' idealna čuvarja na tem nieetu nit* najboljša moža za opravljanje tako kočljive naloge kakor jo ima vsak nogomet« vratar. Mali žogarjl spet med seboj Po daljšem odmoru se je spet eden nafcih tableteniških klubov ojunačil za samostojno prireditev z malo žogico, in sicer to pot SK Korotan z Rakovnika, ki bo v dnevih od 6. do vključno 9. aprila organiziral ▼ svojih prostorih na Rakovniku dva turnirja, in sicer juniorskega za moštva in splošnega za posameznike. Kakor posnemamo iz razpisa, je spored obeh turnirjev razdeljen takole: za posameznike, in sicer za senlorje, ju-niorje in neverificirane igralce v ponedeljek in torek 6. in 7. aprila, obakrat od 9. do 12. in od 14. do 19. ter za junior»ka moštva v sredo in četrtek 8. in 9. aprila po istem urniku. Prireditelji navajajo med podrobnimi določili naslednje: Igralo s« bo z žogicami Olimpia po pravilih STTZ. — Vse partije bodo Igrane na dva dobljena seta. — Za vsako moštvo lahko nastopajo po trije igralci, izbrani od petih prijavljenih. Igrati mora vsako moštvo z vsakim Juniorji ne smejo biti starejši kakor 16 let (rojeni leta 1925 in pozneje). Vsak izmed njih naj ima s seboj primerno Izkaznico. Prijavnine znašajo za moštva po Lir 15.—, za seniorje po Lir 5.—. za juniorje in neverificirane pa po Lir '4.—. V vodstvu turnirja bodo: Grm Ivo kot predsednik, Bradeško Stane kot vodja turnirja. Gabrovšek Lado kot vrhovni sodnik, Lillia Melhior kot blagajnik ter še delegat STTZ. Nekaj drobiža Veliki nogometni strateg Italije Vittorio Pozzo se s svojo reprezentanco temeljito pripravlja za skorajšnjo mednarodno tekmo s Španijo. Pred kratkim so »azzurri« v Bologni spet odigrali tekmo za pre-skušnjo, to pot brez svojega najnevarnejšega napadalca Silvia Piole in proti prvorazredni enajstorici iz Modene. Partnerji so se držali samo do polovice igre, ko so izbranci zabili en sam gol, toda do konca so potem z lahkoto povišali rezultat na 5:0. Strokovnjaki, ki so spremljali potek te igre, se izražajo o skupnem delu enajstorice nad vse zadovoljivo. Najboljši italijanski sabljači, ki so zdaj na švedskem in so svoj prvi nastop proti švedski reprezentanci opravili z zelo lepim uspehom, so za tem nastopili še na poeebnem turnirju posameznikov, kjer so ponovno lahko pokazali svoje veliko znanje. Za vsako državo je nastopilo 10 sabljačev, od katerih so prva tri mesta po vrsti zasedli Italijani in je prvi Šved prišel Sele na četrto mesto. Najboljšega moža so imeli gostje to pot v Mangiarottiu. Po 43 doseženih svetovnih rekordih se znamenita danska plavalka Ragnhild Hve-ger baje ne misli več udeleževati javnih tekmovanj. Pravijo, da je to sklenila zaradi tega, ker nima nikjer okrog sebe nobene resne rivalinje, morda pa je vest o tem njenem sklepu tudi samo reklamnega značaja. Take odločitve so pri vseh zvezdnikih — prav tako tudi pri športnih — prav priljubljene, da so jih ljudje bolj veseli, kadar se spet pokažejo. Jeseniška tableteniška igralca Knlfic ia Strumbl sta bila nedavno v gostih na Dunaju in sta tamkaj nastopila proti najboljšim partnerjem iz športnega društva državnih železničarjev. Jeseničana sta se pokazala nenavadno spretna ter sta vse igre, v katerih sta nastopila — vsega šestkrat — odločila zase. Švedski rekorder v vodi Björn Borg, M se je pred kratkim v Berlinu postavil z novim evropskim rekordom na 200 m prosto, je zdaj tej najboljši znamki še doma dodal novo, in sicer na progi 300 m prosto, ki jo je preplaval v času 3:35.6, kar je tudi najboljši evropski čas na to razdaljo. Na vzhodni fronti je padel bivši nogometni reprezentativni igralec Grämlich is Villingena v Nemčiji, ki je bil na višku svojih sposobnosti leta 1935, ko je trikrat zastopal Nemčijo na zelenem polju. značaj in povzdiguje vrednost našega življenja z izvrševanjem moralnih nalog. Kakor se s smrtjo ne izgube naturne energije našega telesa, se ne izgube tudi moralne energije. Odtod je prešla predavate.]jeva misel k vprašanju Boga in človekove božje zavesti ter je spojila dolžnostno božjo-moralno zavesit s človekovo zemsko zavestjo. Tu se je prof. dr. Veber spet približal delu Ivan« Albrehta, tega koreni*» kmečkega pisatelja ter je poudaril ter,no povezanost sleherne socialnosti ki nacionalnosti z zemljo m z ljudstvom tei se oklepe zemlje. Posebej je še govoril o pomenu matere m iz celotnega kompleksa Alhrefc-tovega dela naglasfll zlasti njegovo ljubezen do malega človeka in do malih stvari. Ob koncu se je dotaknil sms-la sedanje zgodovinske borbe za ureditev sveta m poudaril globoko človeško usmerjenost njenih gibalnih sil. Po tem filozofskem monologu na oddaljeni motiv literarne tvornosti Ivana Albrehta je članica dramskega gledal&&s ga Gabri jelčičeva po kratkem glasbenem uvodu pianista Ajleca prebrala ie bor Albrehtovih materinskih pesmi. So to večided kratke, po pesnikih misdib in po obliki preproste variante večnega motiva o materini ljubezni do otroka. Ga ' Gabrijel-čičeva jih je brala čustveno topilo in jim dajala z glasom in l mimiko primeren poudarek. Temu prvemu lirične mu nastop« je sledila prosa* Vaio Brat in« je vriče in občuteno ppebnri zgodbo o Martinu Prisadcu. Vsebina te povesti bi bila vredna Maupassantovega peresa. Ivan Albreht opisuje preprosto, brez yečj4 psiholoških prijemov in stilističnih zgostitev dramo nesrečnega človeka ki je iz ogorčenja nad pokvarjenostjo drugega postal morùec. V Bratimovem dramatsko akcentuiranem branju je ta Albrehtova proza dosegla popoln učinek. Potlej je spet nastopila ga Gabrijelčiče-va in prebrala nekaj Albrehtove miselne, izpovedne, erotične in razpoložen :ske lirike. Tudi tu je opaziti pesnikovo osnovno stremljenje, da se s svojim izrazom čim btrtj približa čustvovanju in mišljenju nezahtevnega človeka iz ljudstva in da izpoveduje čustva in misli ki niso ne posebno izvirne in ne pretresljive, marveč učinkujejo po svoji neposrednosti in neki obče veljavni noti. V izpovednih pismih kaže Albreht svojo trdno zakoreninjenost v stvarnem svetu in bodrÜno vero v človek« in v ljudstvo. Zadnja točk« je bil« v Braftnovem branju proz« »Svidenje« — povest o turobnem srečanju zaročenke t izvoljencem, ki se vrne brez rok in blazen i« vojne ter poruši ves sen o življenjski sreči Vse točke je sprejelo občinstvo z odobravanjem in priznanjem. Literarni večer Ivana Albrehta je opozoril na delo pisatelja le je kljub obsežni delavnosti ostali neke vrste outsider v slovenski literaturi razdobja med d vem« vojnam«. Njegov stvarni donesek v naše slov-»tvo Še ni ocenjen in tudi ponedeljski lite-rarni večer ni izdatneje prispevaj k sdov-stveno-kritični osvetlitvi Aflbrehtovega dela. marveč je samo pokazal nekatera zanimiva fragmenta yitae. Vsekako pa je bilo t njim v lepi obliki opozorjeno na defo in na človeško borbo Slovenskega pisatelja. ki veruje v svoje poslanstvo in v «v<*• je naloge v stvarnem življenju domačega okolja. ZAPISKI Učbenik slovenščine. Založba »Le Hngus estere« je izdala S. Vouka pregledni učbenik slovenskega jezika »Parliamo sloveno«. »L'Europa S.O.« o Prešernu. Najnovejši zvezek v Milanu izhajajoče informativne revije »L'Europa Sud-Orientalec je v glavnem posvečen zagrebškemu velesejmu, na katerem bo obilno zastopana predvsem italijanska Industrija in obrt. Poleg člankov gospodarskega značaja, ki obravnavajo med drugim tekstilno industrijo Italija, prometna vprašanja južnovzhodne Evropa ln rumunsko zunanjo trgovino v 1,1941, prinaša obilno ilustrirani zvezek študijo Umberta Urbani j a »Francesco Profle ren — il Petrarca sloveno«. Esel je posnet iz knjige »Piccolo mondo sloveno«, ki je izšla nedavno v Ljubljani in ki je še mnogim Italijanom vir informacij o slovenski kulturi. Posamezne čla:ike iz nje panati»* kuje tudi »11 Piccolo«. Neizčrpni beneški motivi. Založba »Le Tre Venezie« je izdala knjigo Lodovica Fesca rij a »Segreti veneziani«, ki v obliki poetične oroze poveličuje umetniške in pa-noramične lepote čudovitega mesta na lagunah z vsemi neizčrpnimi motivi njegovega življenja bogate ©reteklosti In vada» znova očaruioče Igre barv in odsevov na beneških vodah in med kameni timi umetninami beneške arhitekture. Revija »Die Literatur«, ki ie bila 44 Ist vir Informacij o nemškem ln tujem kultur-nem življenju, je prenehal« frh^J"^ Genieri guastatori italiani, in azione sul fronte russo — Italijanski pionirji rušile! v akciji na ruski fronti „Janez z Kiežem" im „neskončni" Pitt Skoraj vsi vladarji so imeli v prejšnjih časih svoje vzdevke, ki so bili včasih zelo čudni, toda večinoma m šlo za zaimehlji-ve označbe. V Rimu so imenovali kakšnega Marka n, pr. »rdečega«, da so ga razlikovali od drugih članov iste roubine z istim namenom, vzdevki cesarjev in kraJjev pa so v starih časih nadomestovaii, kar je naravno, nepopularne števLke. Ljudje so rajši govorili o Albrehtu Medvedu nego o Albrehtu I. Le malo vzdevkov je nastalo z zasmehljivim namenom, n. pr. »FrUerik s praznim žepom« ali »Margareta Maultasch« (Margareta »n žepastimi usti«). Pridevke pa so dobivale tudi zelo popularne ali nepopularne osebnosti iz drugih krogov in ob;čajno je šlo za bolj ali manj točno karakterizacijo dotičnih oseb. Angleški voiaki so Wash ngtona imenovali n. pr. radi »ljubeznivega Geor-ga«, Blücher se je imenoval »maršal Naprej«, Berlinčani so generala Wrangla klicali »papa Wrangel«, Abrahama Lineolna so Američani z nekakšno nežnostjo imenovali »starega, čast.tega paviana«, »očeta Abrahama« ali pa enostavno »drvose-ka«, ker je bil nekoč v svoji mladosti drvar. Friderik Veliki se je imenoval in se imenuje med Nemci še danes »stari Fric«, Napoleon je bil »mali korporal« ali »Janez z mečem«, Cromwella so ljudje zavoljo njegovega rdečega nosa nazivali bodisi ljubeznivo, bodisi hudobno, kaki Sni stranki so pač pripalali: »Vsegamogočni nos«, »Njegovo nosovstvo« ali pa »bakreni obraz«. Po večini je zelo težko ugotoviti, kako takšen vzdevek nastane, nekdo si ga je pač izmislil, ga povedal drugim ljudem in nato ge je širil od človeka do človeka ter se pogostoma tako trdno zasidral, ca je preživel cela stoletja. Tako poznamo kralja Louisa Philippa bolje pod njegovima vzdevkoma »meščanski kralj« ali Ka^i-kadni kralj«, nego pod njegovim pravim imenom. Posebno v Franciji m Angliji so ljudje zelo iznajdljivi, kar se tiče takšnih imen, Italijani pa so to lastnost poaedo-vali gotovo ol Rimljanov, ki so n. pr. cesarja Lucija Domicija Nerona zavoljo njegove nagnjenosti do pijače nazivali »Cal-dius Biberius Nero«, kar bi se po naše prevedlo nekako »zapiti vročeglavec«. V ostalem se nam je ohranil nia.sikateri vzdevek že iz stare Grčije, celo Pei-.kleja so tam imenovali »šinokefala«, kar bi po naše pomenilo »čebulna glava«. Na Angleškem in v Franciji pa skoraj ni vladarja, ki bi mu ljudstvo ne bile p.itaknro kakšnega posebnega imena. Luaovika XIV. so imenovali »starega Bonafida«, bržkone zato, ker je imel navado reči, da dela vse v dobri veri. Njegov naslednik Ludovik XV. je dobil pridevek »Bien aimé«, »mnogo ljubljeni«, Ludov;k XVI. je mei revolucijo dobil pridevek »Monsieur Veta«, njegova žena, »Avstrijka«, se je imenovala »Madame Veto« (po kraljevi prav.ci do zavračanja skupščinskih predlegov), še rajši pa so ga imenovali »kralj ključavničar«, ker je v resn.ci rad rezljal in sestavljal vsakovrstne stvari. Ludov.k XVIII. si je končno nakopal pridevek »Roi p iliade«, kar pomeni »kralj krušna juha« ali »kralj pavji korak«. Bil je namieč precej korpulenten. Francoska revolucija je kakor Napoleonova doba izumila neštevilno pridevkov. Mirabeau je bil »lonec«, gospa Recamierova »druga Helena« (pa ne zavoljo svoje lepote, temveč zato, ker je bilo toliko moških deležnih njene naklonje- nosti), general Murat je bil med vojaki »Le beau Sabreur« (lepi sabljač), samega Napoleona pa se je držal cel koš vsakovrstnih priüevkov, mei drugim so ga imenovali »General Entrepreueur«. (general podjetnik«, ker je začel toliko različnih zgradb in del, pa j-h v prilog vojaš.tih podjetij spet opustil. Najsiat.še se je odrezal Napoleon III., ki ga je ljudstvo na-zivalo n. pr. »Badinguet« (gobezdač), »Rantipole« (napol znorei človek) ali pa »Boustrapa« zavoljo njegovih »dož vljajev« v Boulognu, Strassbourgu in Parizu. Na Angleškem se pritakne menda večini oseb. k' se javnost zanima zanje, kakšen zbadljivi pridevek. Državnika Pitta so zaradi njegove mršavosti nazivali »neskončnega«. Jamesa Foxa zavoljo njegovega temnega obraza »zamorca«, John Law, prosluli »izumitelj papirnega denarja«, je b'l »papirni kralj«, a »deviška kraljica« Elizabeta, ki so se ji dvorjani laskali s prilevki kakor »kraljica sreče«, »slava svojega rodu«, »čast narave«, »resnična Diana« in »svetovno čudo«, se je v ljudskih ustih spremenila dosti manj laskavo v »krvavo kralj co Bess«. Zbadljivi pridevki nemških osebnosti so mogoče manj znani, niso pa nič manj drastični. Da je Luther svojega nasprotnika dr. Ecka imenoval na kratko »Dreck« in ta Luthra »Luder« (gnoj), je znano in za tiste čase tipično Cesarja Maksimilijana, »zadnjega viteza«, ki se je vse ž v-Ijenje boril z denam'mi težkočami, so Italijani nazivali »Pochi danari« (malo denarja), Goethe je v prijateljskem krogu dobil pridevek »Goetz von BerLchingen«, Schubert zavoljo svoje majhne in debelušne postave »gobica«. Belgijski kralj Leopold se je zavoljo svojega nagn enja Jo lepe Cleo de Merode spremenil v »Cleo-polda«, a Dunajčani so Franca Jožefa I. imenovali »gospoda Prohasko«, ker je bil baje podoben malim češkim uradnikom in uradn.škm slugom, med katerimi je la priimek pogost. Njegovega nasledn ka so imenovali na kratko »Karla Zadnjega«. poatavnoeti se zelo razlikujejo. Hotentoti du višji. Bržkone zato, ker živijo v rodo-vitnejšem ozemlju nego Bušmanci, ki ostajajo zato manjši. MOž DELA _ Gospod tovarnar, dovolite zanpno vprašanje: na kateri dan ste se rodili? — O, to vam lahko zaupam: rodil sem se v nedeljo, ker ob delavnikih nikoli nimam časa. ANEKDOTA Na velikem banketu je hotel neki zelo znani profesor berlinskega vseučilišča v veselem razpoloženju podražiti slovitega zdravnika profesorja Heima. »Kolega,« mu je dejal, >vi imate izredno prakso, povejte nam venlar: Kako dolgo živi lahko človek brez možganov?« »Vprašanje na vprašanje, gospod kolega,« je odgovoril Heim. »Koiiko ste stari?« VSAK DAN ENA Peči 1 lončena, I Lutiova, sredine velikosti, ugodno prodam. Hotimirova ulica I}. 4046-6 tteseda I - 60. taksa - 60 '* laiame naslova ili «a tifro I i,— Krojaške odpadke volnen»- in oomoa2(i< pietil-sKt ter Mvil-kt- t>d rezKe Rasoi vse tekstilu, 'Kipidke kupuje Gerk man Hrenov., 8 4* Panj ali kranjiček čebel kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »<*ebele«. 4045-7 Parcelo v St. Vidu oddam za obdelavo v na-icm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V St. Vidu« 4029-20 V najem rxrsco* 1 otj - >, iaianit naslova «l< 'i šifro I Glasbila i oo uk^ - .M ■» laiamt naslova tli t» tlfro I v — Športni voziček ali globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Takoi«. 4048-7 Knjige ftcwJa • - öO ta*»a - 00. a daiamr naslova tli ta tilro I VellkcsS liisäi Statistično je dokazano, da so novorojenci tem večji, čim pozneje so se njihovi starši poročili. Otroci iz poznih zakonov so višji nego otroci iz mlaaih zakonov. Po tej teoriji ui moiaia biti severnejša ljudstva in lju iske skupine, ki se razmeroma pozno poroče, po postavi višja nego juž-njaška. V tropsKih krajJi ljuuje dozore in se poroče, kakor znano, že v letih, ko smatramo pri nas zemijane še za otroke. Izkušnja teorijo prav aobro podpira. Pritlikava ljudstva, ki živijo v Amki in na nekih otokih Tihega oceana v bl-žini ravnika. segajo kvečjemu 14U cm visoko. Bušmanci, ki živijo nekaj dalje od ravnika, zrasejo povprečno 143 cm visoko, Japonci in Sicilijanci, ki žive še v čisto zmernem pasu, so povprečno lö8 cm visoki, in tako telesne višine rase jo, čim bolj gemo proti severu Južni Francozi in Maužari so povprečno 163 cm v.soki, Nemci :n Rusi 168 cm, Angleži 178.5 m, Skandinavci končno 175 cm. Seveda ni severna ali južna širina niti od daleč edini č*mtelj ki vpliva na človekovo telesno višino. Podnebje, prehrana, dednost in okolica učinkujejo v enaki meri. zlasti pa prehrana. Hotentoti in Bušmanci pripa lajo n. pr. istemu plemenu, toda po »Hitro, hitro. Körle, črva!« Mail oglas Službo dobi t rteseda I - 60. taksa — .60 u Jaiamt naslova tli u šifro I Brivskega pomočnika ipretmem takoi za stalno. Tyrseva 57 . 4031-1 Pridno dekle za gospodiniska dela in da zna dobro kuhati, iščem in dobro plačam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4041-1 Pomočnika veščega rezanja papirja, deloma tiskan skega dela, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlaiši«. 4047-1 Brivskega pomočnika marlirveea, dobrega delavca, takoi spreime salon Podržai Gerì, Sv. Jakoba trg 9. 405 :-l Službe išče -»eseda I - in taksa --6t >a faianx naslova tb '» iif re 1 l.—_ Manufakturist ? večletno prakso, samski, p ,';rn, s prima referencami, zmožen samostoinosti poslovodje, verziran isto galanteria, mode. konfekcije, ie-li namestitve proti volini plači, vzame tudi začasno mesto, lulio. Vodnikov trg 5 pri g. Megla. J508-2 7J' reseda I - .60. urna - -ot ■* laianir naslov» tli u «ifro I ».—._ Dame. pozor! Barve za lase »Ommoneli Henn* Sham po« v vseh mansah. s ka tcnmi se lahko sami po barvate, pri lleriič & Co.. Ltubliana. Cesta 29 okt it. 13._ Mi»"* Konjski gnoj prodam. Pugljev« ul. 6 — Jurečič. 4052-6 Otroški voziček globok, bel (Elfenbein), kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranien«. 4056-6 Železno posteljo lepo, skorai novo, prodam Knapič, Lepodvorsk» 15 od 15. do 18. ure. 4058-6 Otroški voziček globok. moderne oblik«, skoraj' popolnoma nov, prodam. Naslov v »seh poslovalnicah jutra. 4027-6 Naprodaj Jugo • perzijske preproge 3.60X2.40 in garnitura za spalnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4028-6 Antikvarične knjige Vse vrste antikv-.rifnlh knjig od n«Jst trelšlh dc nalnovelšth kupuje -knjigarna -Nne? rviifcan Ràdio Beseda ' I - taksa - 60 *a datante naslova tli Šifro I * - Večje sklad:šče vzamem v najem. Ivan ši-ika. Puhaneva 3, Liublia-ni. 4036-17 ttestüi i -60 idka -.61. laiin'i naslova tli ilflo l 3. —. Prazno sebo s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4054-23 Lepo sobo sončno, s shrambo in uporabo kuhinie, kopalnice, oddam takoi v Medvedovi ulici. Črnigoi, Glmška ulica 8. 4057-23 Na stanovanje spreimem stareišo preprosto žensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4040-23 Sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice in telefona. oddam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 4044-23 Preprcsto sobico takoi oddam Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 40*1-23 Koncertno kitaro basi. prodam Tabot {t -II., desno. 4009-26 riescili I - 60. L, * sa _ •> iaiamr naslova qii tifro I Widja ne že m brusilne ploSče silicium-carbid od 150 mm premera naprei dobavi skladišča Gustav Levičar. Medvedova C. 14, telefon 47-91 3968-29 Izgubljeno rteseda I --60 c.ksa -.6t '» laiamt naslova tli t? iifro I 3. — Dotična gospa ki se ie 30. III. 1942 pe liala iz Šiške v tramva'u št l, se poziva, da ročno torbico i vsemi dokumenti m vtčio vsoto denaria ne mudoma vrne na policno. ker ie osebno dobro zna na. sicer bo imela orravkä s policijo. 4030-28 Izgubil sem temnosiv velur klobuk od Zrtntskega c. 7 do mlekarne na vogalu Pošten r.a ditfli nai ga proti na gradi odda na naslov Uli ca stare pravde 5-1 4034-2* . t ■ OU Uki. OO, läianic a^Mova tU u iitro L 3-—. Obrt za trgovino Z mešanim blagom ukoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob" za trgovino«. 40A,iQ »eseji I -.60. taksa - o0. » daiame naslov» ti« za šifro t i.—._ Seno! Imam naprodai neka! vagonov zdravega sena » balah. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Seno« 4053-33 filateliih reseda I - o0. taksa - &0, fatarne naslova tli ta šifro I V — Filatelisti pozor ■«JaKup tn prodaj» 'Jiamk »rst 'OL uouioi in fll«teli-ti6-Uh ootretiščiD ie naj-igodneiš» s Knite"ižan Ljubi iaii«> Stri- '» laiant naslova ti' za ilfrr I \ - Izpadanje 'as Vam takoi ustavi naš'1 najnovejša tinktura Brivski salon »Polanc« Korit^r e-va ul. 1 40"i9-37 Radioaparat 6 + 1, prodam nuno za 19S0 lir. Ima priklop gramofona. sluš-lk maeični kazalec, regulator tonov, brezhiben. Medvedova cesta 12-111. 4053 9 Radione 4-1-1, zelo dobro ohran-en prodam Krašma. Mala čol narska 12.__4058-9 Radioaparat Körting 4+1. v zelo do brem sumu, prodam Na slov » vseh poslovaliKin Jutra.___4039-9 Radio Hornyphon ^cevni, dobro ohrtmen. na proda i. Ogled dnevno od 14 do 15 ure- Versrnv škova I3a. 4042-9 Körting radio 5 cevni, malo rablien pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 4049 9 Koles°a rteseda I - 60. takst - t*. v laianT laslo»» «I* « tifro I V—_ Prodam skoraj nov globok otroški voziček za športnega z doplačilom. Ugodno naprodaj pisalni stroj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 4032-6 + Zapustila nas je za vedno naša draga mamica, stara mama, tašč* n teta, gospa Jožeta Novak posestni ca v Bršljlnn Pogreb se vrši iz hifie žalosti. Br-Sljin št. 20, v Četrtek 2. aprila ob 8. ari na farno poKopansče v Prečno Novo mesto. BrSIJin. Tr*»ft. Crnomt lj, 31. marca 1942. 2aiu Jo£i: JOŽICA por. SCHUBERT por. GRADIŠNIK, Mart; PEPI, sinova — in in MILI TONE in ostalo sorodstvo Več tricikljev — izredna prilika na'boliše izdelave, različne velikosti, s prima »Pirelli« balon gumo (26X21 do bavlia takoi Se po stan ce ni : Generator delavnica. Tyrfeva 13 (Figovec) levo dvorišče, tel 29-27 4060-11 Pohištvo Hneda I - 60. taksa -.61 , ' intfiva th '» tiiro » • leggendo — s eltanjzm nell'ultimo numero: La battaglia in Libia (strategica a carto geografiche inedite) — Ricoveri a prova ili Iwinibit snlle coste atlantiche per »U- BOOT« — »"»a coper-tina: U GENERALE ROMMEL v zadnji številki: Bitka v Libiji (vojsko vodstvo in Se neizdani zemljevidi) — Pred bombami varna eaklonišča za PODMOH->'1CE na at^^tskih oba-lab — Na platnicah: GENERAL ROMMEL In vendita ovunque a L. S. Prodaja se povsod in stane L. S. Vel modernih kuhinjskih oprav poceni proda Krže, mizar- j stvo. Vrhnika Ogleda se v skladišču : Ljubliana. Tyr I ševa 47, poleg kavarne Maiceo._ 4037 12 Omaro za perilo in obleko dohro ohranieno. kupim. — Ponudbe na: Eriavec. Pu harjeva 12. 40 0-12 Posest beseda l —.60. taksa —60 'a -fatarne naslova tli šifro I 3.-. Hišo ali vilo 4- do 6stanovan sko v Liup liani, blizu tramvaia. no veišo solidno stavbo, do I milnona lu kupimo. — Lahko tudi nemška izselie n ška posest V poštev pri-deio samo resne direktne ponudbe brez posredovalca z navedbo cene in opisa i ohiekta Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agronom«. 4055-20 f V 84. letu starosti je snoči dotrpel naš dobri oče, gospod MESEC JOŽE Pogreb bo v sredo 1. aprila ob 16. uri popoldne od doma žalosti, Rožna dolina, Cesta XIX, št. 2, na viško pokopališče. VIČ, dne 81. marca 1942. Messe Jože i ü : • -v -* • , - V» 'Vf'f- ' V -' ■ - • : . - . E. Salgari: 20 Roman Povsod so švigale in žvižgale krogle, se odbijale od zidnega kamenia in predirale stene. Ubogi notar se ie tresel od groze, toda flibustirü in grof Lerma. ki ie bil takisto neustrašen vojak, se niso zmenili zanie. Iz tramu, ki ga je vzel iz strešnega ogrodja, je bil črnec napravil brv do rešilne odprtine. »Naprei!« ie ukazal gusar, ko ie najprej z mečem preizkusil trdnost brvi. Zavihtil se ie na streho in pogledal naokoli. Od notarjeve naprei se je vrstilo precei drugih streh Na koncu vrste je videl visoko palmovo deblo, ki je s svojimi velikimi listi štrlelo izza zidu. »Se lahko od ondod spustimo na tla?« je vprašal črnca. »Zdi se. da je na oni strani vrt!« Moko je pritrdil Stiller je s krepkimi rokami pravkar spravljal uietn'ke na streho, ko je pnhitel Carmaux z besedami: »Hitro, hitro, čez dve minuti se hiša sesuje?« »O Bog uničen sem' Moja letia hiša ... moia last!« ie spet zaiavkal notar Ozirati oa se ni več utegnil ka^ti Stillpr °a ie že nn'1 nanrei Ta čas ie skakal gusar s strehe na streho, grof in nieaov nečak pa za njim. S ceste so še vedno streljali na hišo. Smodnikov dim se je širil nad strehami. Begunci so zdai prišli na streho zadnje hiše, kjer je stala palma. Res je ležal spodaj velik, visoko obzidan vrt. ki je segal doka* daleč v mestno okolico. »Poznam ta vrt'« je rekel grof. »Moj prijatelj Morales je njegov lastnik!« »Upam. da nas ne boste izdali!« je dejal Ventimi li ski. »Nikakor ne, caballero! Sai sem vam dolžnik za življenje!« »Hitro dol!« je zaklical Carmaux »V;:buh nam je tudi tu nevaren Hitite, komur se čekel upira!« Komaj je izrekel te besede, ie šinil v Višavo mogočen blisk, ki mu je sledi] strahoten tresk in grom Begunci so čutili, kako se ii*n ie stresla streha pod nogami: nato so popadali, drug preko drugega medtem ko se ie povsod okrog njih usi-pala toča kamenja in lesa Nad strehami se je razgrnil oblak dima. ki ie nekaj minut zatemnieval nebo In v tem ko se ie zidovje rušilo, so slišali iz ulice prestrašeno tuljenje »Strela božia'« ie vzkliknil Carmaux. ki ga ie bil vzbuh potisnil v strašni žleb »Še malce dali bi me bilo zaneslo, pa bi bil kakor vA-eča cepnil na vrt!« Gusar se ie bil hitro nobral. toda sredi dima. ki "a ohHaial ie vodno iskal ravnotežja »Ali smo vsi živi?« je bilo njegovo prvo vprašanje. »Eden leži tu in se ne gane!« je rekel grof. »Morda ga je kamen ubil.« »Ta ie notar!« ie vzkliknil Stiller. »Ne bojte se. ni mu sile; od strahu je izgubil zavest!« »Pustimo ga tu!« je memi Carmaux »Ako ßa žalost nad izgubo kolibe ne spravi na oni svet. si bo že znal pomagati!« »Ne!« je odvrnil kapitan. »Scvrl bi se. siromak! Zdaj eoré tudi sosednje hiše! Moko naj ga nosi!« Stopil je na rob strehe, se oprijel palmp in se ob nji spustil nizdol. Ostali so storili po njegovem zgledu Baš so hoteli zaviti v drevored, ki ie vodil proti ogradi, ko iim je iz grmovja planila naproti gruča oboroženih mož »Stojte, ali pa ustrelimo!« Gusar ie izdrl meč in prijel z levico za pištolo, da bi si utrl pot. Grof ga ie zadržal: »Prepustite iih meni. caballero!« Nato se ie obrnil k možem: »Ali ne poznate prijatelja svoieea gospodarja?« »Oh grof Lerma!« so zaklicali presenečeni sluge »Proč z orožjem, če ne. se pritožim vašemu gosnodariu!« »Ne zamerite.« ie rekel eden »n'smo vedeli, s kom imamo opravka' Hoteli smo samo ubraniti tem strašnem razbojnikom da ne bi ušli!« »So že DobeonW Ali ima zid kie vrata?« »^a oosDod »rof« »Odklenite jih meni in mojim prijateljem in ne brigajte se več za nas!« Flibustirji in črnec so stopili skozi železna vrata. Grof in njegov nečak sta storila takisto. Samo ženinov sluga je ostal z nezavestnim notarjem na vrtu. »Caballero.« je rekel grof Lerma. ko ie spremil flibustirje še kakih sto korakov daleč, »podarili ste mi življenje, zato sem srečen, da sem vara mogel storiti to malo uslugo! Junaki, kakršni ste vi. ne smejo umreti na vešalih. ki vam iih guverner gotovo ne bi bil prizanesel! Pojdite po tej poti naorei. pa pridete do obale in odtod na svojo ladjo!« »Hvala vam. grof!« ie rekel gusar. Plemiča sta si za slovo segla v roke. »Vrl mož. na mojo dušo!« je zamrmral Carmaux. »Ko pridemo spet v Maracaibo, ga obiščemo!« Cez deset minut so neovirano dospeli na rob gozda, v katerem ie stala koliba krotilca kač. Ko so pogledali nazaj, so še videli nad mestom velik oblak dima pomešanega z iskrami, ki jih je veter raznašal oreko zaliva »Siromak!« ie dejal Carmaux »Izgube svoie hiša in vinske kleti ne bo preživel! Za takšnega skopuha ie udarec prehud!« Nekai minut so počivali v senci grenikovega drevesa in ?e raz^edovali. ali se ne klati oo soseščini kak offleduh Povsod v gozdu ie bilo vse tiho Se četrt ure naglega teka pod rastl:niem pa so bili pri koči. iz katere so se razlegale glasu» tožbe _ i i Urejuje Davorin tiavljen. - Izdaja za tonzorci} .Jutra« Stanüo ViranL - Za Narodno tiskarno