195. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. avgusta. XVI. leto, 1888. 11 trnja vsak dan «v*»-f-^r, iz.mfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a'vstrij sk o-oge rn k e dežele n »••»- l«1c 1« jc 1 ^Id 10 kr. Za potiljauja ua tlom rakuna se p<* 10 kr. za mesci', po 80 kr. za Cetn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor ;<"4tniua BOMa Za oznanila plačuje Be od Ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenlcrat tiska, po 6 kr. M rt*»krat, in p«. « kr., če se trikrat ali večkrat tiska {»opisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Oredni&tvo in upravu i 6t vo je v (..jnatjaai v r'^uij kolnima hifti „(vledaliAka stolba" D pravniRtvn naj «?• blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ■.-•• ad(Vk• ofotrati vtic btvnri. V I,}til»lJani 27. avgustu Ko bi hoteli zavračati vsako laž, ki se poroča o nas in naših razmerah v nemško-židovske liste, prirediti bi morali posebno in jako obširno rubriko, ter dan na dan udrihat« po dopisih in telegramih, katerim iz taktičnih nagibov in iz prirojene perfidije daje potrebnega prostora in pO tube fakci-jozno časopisje. Ker smo pa preverjeni, da naši čitatelji dobro vedo razločevati pšenico od smeti, ker v uaših narodnih krogih nihče ne pripisuje tem podlim proizvodom nikHke verodostojnosti, važnost in učinek pa le z ozirom na tisti oddelek Dunajskega in sploh nemškega prebivalstva, ki nema nikake lastne sodbe, temveč slepo in nemo priseza na evangelij, pisan v „N. Fr. Presse", „Taghlattu" in jednacih listih, spoznali smo za dobro, le zdaj pa zdaj pečati se s časnikarskimi izrodki dopisuuov Ljubljanskih in i/ teb porajajočimi se članki nam sovražnih časnikov. Mej listi, ki nekako strupeno pišo* proti nam, odlikuje se zlasti, odkur je njeno uredništvo prevzel .Deutschkraiuer" precej dvomljive sposobnosti, Graška „Tagespost". Ta list, ki se pri nas veliko p r e v « č n a t o t u j e in p r e p r i d n o ć i t a, ker razen psovk in zabavljic iz Ljubljane iu spioh iz slovenskih jjoktajin ničesar ne donaša, pisari tako pristransko, tako hujskajoče, poleg tega pa tako abotno, da se mu morajo smijati učenci na ljudskih šolah. Pred par dnevi še je pisal, da se je ua polji slovanskega gibanja na Erdelj-skem storilo več, nego se je javno doznalo. „Tagesposta" ima tedaj jedina zaslugo in privilegij, da je na ErdeJjskem iznašla Slovane, o katerih do sedaj ni vedel živ krst. Pri ta kej te j meljitosti se ni čuditi, ako ima Graška brezzoba teta tudi glede nas jako čudne iu smešne nazore, da so njeni članki veliko hitreji nego njene počasne misli. Tako se je nedavno pečala z razmerami v Kranjskej in popela do trmoglave trditve, da bi Ljubljana „culturell u u d materini lu propala, ko bi bili Nemci tako neusmiljeni, ostaviti njeno Oćidje. Kolikokrat smo že poudarjali, naj Nemcev naša glava ne boli, naj ne skrbe za našo kulturo, li kuteiej nam neso ne samo prav nič pomogli, katero so temveč veduo dosledno in strastno ovirali. Vsa toli hvalisana nemška kultura obstaja le v tem, da imajo Nemci pri nas izredno ugodno tržišče za svoje Se tako ničeve literarne proizvode m obrtuij-ske izdelke, da so jim naše dežele le jako povoljno polje za „exploitationa. Naj nam „Tagespoštu" ali kdor koli nabroji le par Nemcev, ki bi bili s kapi« talom prišli v dežel. Kultura, katero so ti gospodje prinesli soboj, obstajala je v velikih a praznih žepih ; ■še le pri nas mm sli so „materijo" in, ko so to imeli, stoprav tedaj začeli so se ponašati iu habati s Bvojo'kulturo. Nesmo jrm zavidni, da so dobili ..materijo", a to pa smemo in moramo zahtevati, da jo uživajo dostojno, da ne žalijo našega narodnega čuta, da se v obče obnašajo spodobno, kakor sodeželaui, ne pa da škilijo v jedno mer preko naših in preko črno žoltih nujnih drogov. Iiavili bi se lahko prav obširno s to zadevo, ker je gradiva velemnogo, a nedostaje nam veselja k temu neprijetnemu poslu. Za te«a del j pridržujemo si, ko bi se še kdai z izrazi „culturell umi materiell"' metalo jednako breztaktno okoli :-ebe, da bodemo s imeni dokazali kulturo in materijo, katero so i u o z e m e i n n š l i mej nami in k a t e r o še d a n d a n e s uživaj o. Ko bi Nemci, kakor nepremišlietio pravi „Tagespost". res ostavili Ljubljano, ne bila bi velika nezgoda, kajti zadnjp BD utsche WnchtM, ki je sigurno pristno nemško glasilo, piše tako zuničljivo o naših nasprotnikih, tla so nam je pri čitnnji doti'nega članka i Kraili umi liie Deutschkr.iiner) širnega usmiljenja src-' krčilo. Celjski listi''- piše namreč mej drugim: „L)as Benehtnen der sogenannten Ver-fassungspartei in Krain grenzte oft — uns stehen Thatsachen sehr jungen Datums zor Verfiigunu: — so sehr an Feigheit, da.-s es von dieser kaum zu unterscheiden war. \Vo dio beiiichtigte deutsche Bedientenhaftigkeit und KnechtschalVenheit die sllge-meine Mn\ime wird, da ist der Hoden vorhenden, auf dem das llenegateutbum gedeibt. Die Deutseheu Kralns vvissen aus diesem Capirel m-hr zu erziihlen, als jede andere Partei. Ihte Fiibrer, \velche sich stets mit einer .gewissen Atlectirtueit auf die poli-tischen Temperenzler hinausspieken, \vu8sten den Parteiptenossen ihre hotriitlichen Oscillationen als OlTenbarungen des \veisen Geistea tler Miissigung darzustellen. Krst als diese gemihsigten VVeisen, vvelche dutch alle ihre Reden als Leitmotiv ilie Ordeiissehnsueht tiinen liessen, in das L&ger der Pervaken hinliberoscillirten . . .u itd. No, to je že nekaj ocene 1 Pa to še ni vse, kajti ueiiiškutarskim prvakom očita se na dalje: „Ohtfeigeu quitt:ren", Bvei i iitherisch". nexe.esMve Loyalitiitu, trdi se: „Diđ deuischeu Krnite r sind irregeleitet" — „Datum fort mit den bishergen Fiibrern der Deutsch-Ki ainer !" in koncem članka proglaša se kot nova parola: „Miinner. neue M ii mi e r !'' Ako nemšk list tako nespoštljivo, zamčJjivo in razžaljivo govori o naših Neme. h io nemškutarjih — česar hi se niti mi ne drznili — potem bi res ne bila velika nezgoda, ko bi pograbili svoji; šila in kopita ter ostavili Ljubljano in Slovence, kajti v vnel) očitanih neniskutamkih lastnostih pri najboljšej volji ne nahajamo prav ne koltureluega; možno, LISTEK. Klara Milic. (Ruski spisal J. C. Tnrgenjev, poslovenil J. P.) XII. (Dalje.i — Ali vi govorite o KatriciV — vprašala je, ko je umolknil Aratov. — Prav imate ... o vašej hčeri. — In iz Moskve ste prišli zato? — Iz Moskve. — Samo zato V — Da, zato. Gospa Milovidova se je kar stresla. — Da, ali ste pisatelj? Ali pišete v časnike? — Ne, jaz nesem pisatelj — in tudi v časnike dozdaj nesem pisal. Udova je pogledala v tla. Ona ni mogla tega ometi. — Tedaj ste prišli — po lastnem nagibu V — vprašala je. Aratov ni brž vedel, kaj bi odgovoril. — Iz sočustva in spoštovanja njenega talenta — rekel je uuzadnje. Beseda: „Spoštovanje" ni bila po godu gosp i1 Milovidovi. — Kaj še! izdihnila je . . . Češem tudi mati njena — iu sem jako žalovala za njo . . . Oh, kaka nepričakovana nesreča! . . . Vender moram reči: neumna je bila zmiraj — zato je pa tudi tako umrla! Oh, kakšna sramota . . . Pomislite, kako hudo je to za mater! Pa hvalim Boga, da so jo saj pokopali po kristfjanski . . . Gospa Milovidova se je prekrižala. — Že majhna ni hotela nikomur biti pokorna — domačo hišo je zapustila ... in nazadnje — težko povem! — postala je igralka! Nikdar je nesem gonila od hiše; kajti jako sem jo ljubila: saj sem njena mati ! Njej ni bilo treba hoditi na tuje — uhajat! — In udovo so polile solze. — A če vi, — gospod, — rekla je z nova iu brisala z lasmi solze — res imate tak namen, in ne mislite nam napraviti kake sramote — a se v istini za njo zanimite — pogovorite se z mojo drugo hčerjo. Ona vam bo vse povedala boljše, kakor jaz . . . — Ančka! zaklicula je Milovidova: — Ančka, pojdi sem! Tu je newi gospod, ki bi rad kaj izvedel o Katric'. Nekaj je zaropotalo v soaedujej sobi; pa nikdo se ni prikazal. — Ančka! zaklicala je zopet udova: — Ana Semenovua! pridi, da bo pogovoriš. Duri so se odprle, in na pragu h« je pokazala dekleti, boleh nega obraza, ki ni bila več mlada — in tudi ne več lepa — a njene oči bile po krotke in otožne. Aratov je ustal, šel jej nasproti, pozdravil jo in povedal, po kaj je prišel, pri čemet je nazval svojega prijatelju Kupfrs . — A! Teodor TeodoroviČ! spregovoril«1 je tiho deklica in usela se na stol. — No, /daj se pi zgovorita z gospodom, rekla je gospa Milovidova, in žalostna ustala s sedeži: — prišel je nalašč iz Moskve, da kaj izve v Katrici. A, prosim gospod, r"kla je ohrnivši se k Aratovu — oprostite me . . . Jaz moram iti po svojih opravkih. Z Ančko se lahko dobro pogovorite — ona vam lahko razloži . . . vse take reči. Ona je jako umna, izobražena; govori francoski in čita knjige, nič slabši kakor njena sestra. Ona jo je učila . . . Bila je starAi od nje — zato se je pa bavila s tem. Gospu Milovidova je odšla. Ko sta bila sama, razložil jej je Atatov, po kaj je prišel, pa na prvi pogled je spoznal, da ima opraviti z izobraženo deklico, ne pa s kako trgovsko hčerjo — zato je vsuko stvar bolj obširni omenjal — in upotrebljal bolj izbrane izraze — na zadnje se je razburil, za-rudel in začutil, da mu srce silno bije. Ana ga je molče poslušata, aklenivši r. ke. Ntka otožnoBt ni da je „Tagespošta" bolj srečna. BDe gustibus" itd.! — Očivestno je po navedenem, da morajo nadi nemškuturji biti veliki grešniki pred orjaškimi modrijani ob Savinji, ki jim ne priznavajo prav nič „kulturelnega", temveč jih s polno roko obsipljejo 8 tako blagoglasnimi in tako srečno izoranimi psovkami. Ako je ta obsodba istinita — iu istinita mora biti, ker prihaja iz nemškega vrelca — potem se ni bati zlih nasledkov nemškega izseljevanja, kajti neniškutarji, kakor je opisuje „Deutsche Wachtu, so skoro gorji, nego bi si mi bili kedaj domišljali. Da so pa L ubljauski kakor Celjski nemškutarji v moralićnem ozira pali in to jako globoko, preverimo se lahko dan na dan, ker imajo za vsako laznjivo javkanje kakega neposajenega dečaka vedno dovolj besedij, a za dogodke, kakeršui so bili v Poreči, kjer so se zasramovali iu dejansk« napali slovanski poslanci, nit: črkice. Zato tudi mi okončujemo ta članek s parolo: M ii n n e r , n e u e Miinner! Deželni zbor goriški je bil IG. t. m. otvoren. Ob 10. uri so se zbrali posbnci k sv. maši v stolnej cerkvi, kmalu po 11. uri pa so zaseii sedeže v deželni dvorani, kjer je bilo zbrano lepo število poslušalcev. Vladni zastopnik Ilechbach predstavil je poslancem deželuega glavarja ckscelenco grota Coroninija in njegovega namestnika d:a. Jos. Tonklija. V lepem govoru, katerega začetek in konec je bil italijanski, sredina pa slovenska, pozdravil je g. glavar zbrane poslance, je sprejel od poslancev obljubo in naznanil, da se prične zborovauje goriškega deželnega zbora. Ko je glavar od poslancev dobil pooblastilo, v imenu zbora čestitati Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju o priliki Njegovega rojstnega dne, naznaui drugo sejo istega dne ob 5. uri popoludue. Prva točki dru„e zborove seje je bilo poročilo o letošnjih voiitvah. Protestov ni bilo zoper nobeno volitev, razen jednega zoper volitev poslanca Jonka, ki pa ni imel prave podlage. Vse volitve odobrile so se brez ugovora. Na to se je voiil nov deželni odbor, dva Slovenca in dva Italijana. Slovenska odbornika sta dr. Jos. Tonkli in dr. A brani, namestniku dr. N. Tonkli in dr. Rojic (in ne Reicb, kakor so Dunajski in drugi listi pisali). Italijanska odbornika sla pa: dr. Pajer in Ivan Gasser, namestnika dr. Verzegnassi in M. Benardelli. Na to so se volili razni odseki. Na dnevnem redu Vi seje je bil tudi vladni predlog o načrtu postave za pogozdovanje dežele, kateri se je odseku 7 udov v pretresovanje izročil. H koncu seje stavil je poslanec baron Locatelli nasvet, naj se zniža plača deželnim odbornikom od 1200 na 600 letnih gold. Ta predlog se je stavil na dnevni red prihodnje seje. Pri tej priliki nam je omeniti, da je prepustil blagodušni gospod grof Coronini svojo letno plačo 2000 gld. za štipendije dijakom. Hvala in slava mu! Baron Locatelli je utemeljeval svoj predlog v tretji zborovi seji, katera je bila 22. t. m. ob 5. ari popoludne. Poudarjal je, da še v druzih večjih deželah nemajo odborniki tolike odškodnine, da deželni odbor ni v zadostni meri nadzoroval občinskega gospodarstva, ker so se našli v nekaterih občinah neredi v gospodarstvu, dalje, da je deželno odboruištvo častno mesto, katero bi ne smelo biti združeno s plačo. Na te besede zapustili so odborniki dr. Pajer, dr. Abram in Gasser dvorano ter se neso več vrnili h seji. Predlog se je potem izročil odseku petih udov, katerega predsednik je dr. Mauro-vich, udje pa: Locatelli, Kocijančič, V. Ritter in Ivančič. Došle peticije izroči glavar dotičnim odsekom ; bilo jih je mnogo iz vse dežele. Poslanec Dottori interpeluje vlado radi ekse-kucijskih nalogov davkarskih uradov v okrajnem glavarstvu Gradiškem, kjer razpošiljajo eksekucijske ukaze ne le za zaostale, temveč tudi za take davke, ki se imajo terjati po postavi še le naslednji kvartal. Po tem prešla je zbornica na duevni red in je sprejela načrte postav, s katerimi se dovoljuje, da se smejo razdeliti občinska zemljišča mej obči-narje v Oseku, na Bajnšieah, v Brestovici in v Klanci. Po nasvetu poročevalcev dra. J. Tonklija in dra. Abrama sklene se nujnost teh postav ter jih sprejme zbornica brez ugovora tudi v tretjem branji. Dr. Tonkli poročal je dalje v imenu deželnega odbora o načrtu postave, ki dovoljuje, da se smejo ločiti od dosedanjih županij in ustanoviti kot posebne županije občine: Otalež, Podgora, B lje, Vo-gersko. Po daljši razpravi bila je sprejeta postava v vseh točkah z veliko večino glasov. Zbor potrdi odborove sklepe glede nekaterih personalnih vprašanj in 8 tem je bilo gradivo za to sejo dognano in seja zaključena. Prihodnja Beja bo še le sredi prihodnjega tedna. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. avgusta. Po povratku grali£kc»g;a namestnika Za lesk eg a pričakuje se mngo sprememb v uradniškem osobji; upokojilo se bode mnogo okrajnih glavarjev. — Bivši namestnik grof Potočki bode prevzel v gališkem deželnem zboru vodstvo konservativne poljske stranke. — Sobieskijeva s la v n o s t v Kra-kovu se bode vršila v izrednih dimenzijah Odbor je mej drugim sklenil v Krakov u osnovati veliko ljudsko veselico, h katerej se bodo posebej povabili vsi gališki okrajni zastoju ter kmetske občine. Slavnosti se bodo udeležili tudi ni Dunaji živeči Poljaki ter deputacije drugih slovanskih narodov. Vprašanje o hrvasko-ogersklli grbih se v zadnjih ministerskih konferencah ni definitivno rešilo. „Btidap. Corr." poroča, da bode v jedoej prihodnjih številk uradnega lista objavljeno cesarjevo ročno pismo, s katerim se vzprejema ostavka bana P ej a če vi ca ter se zdanjemu banu mdostno naroča, da vodi poslovanje do imenovanja svojega naslednika, ki se bode zvršilo, ko se bodo zopet razobesili Davidovi grbi. Sekcijski načelniki hrvaške deželne vlade so tudi dali ostavke, a o teh se bode baje odločilo še le, ko bode nastopil novi ban svoje mesto. — „P. Napl6u pravi, da je grof Pejavič zato odstopil, ker so glasovite grbe razobesili skrive po noči, ko je ou ravno zapustil bil Zagreb. Finančni minister Szapary je baje te grbe že pred dvema letoma bil dal narediti ter jih pred tremi meseci poslal Davidu, da jih obesi ob ugodnem času. — Govori se tudi o nečem kompromisu mej Tiszo in banom, glasečim se: finančni ravnatelj David se odpokliče ter osnuje postava, ki ustanovija vkupni grb brez nadpiua; vkupni uradi pa poslujejo izključljivo le hrvaški. — „Pozor" dokazuje na podlagi nagodbe z 1. 1868 ne-postavnost ogerskih nadpisov na finančnih grbih ter se zavaruje proti temu, da bi bile psovke veljale vkupnemu grbu, nego samo madjarskim nadpisom. V nanj t* države. Potovanje črnogorskega kneza Nikite v Carigrad je ljudstvu njegovemu po volji. To se sicer čudno sliši, ako se predočijo stoletni kruti b;akuj pa tudi ne V Pa glavna stvar je, da on hoče seznanili občinstvo . .. Zakaj tO? Občinstvo jej jo že brez tega napravilo mnogo britkostij; da, in lvatrica je bila še le začela živeti. Pa Če vi (Ana ga je ropct pogledala in se otožno, pa prikupljivo nasmejala . . . kakor bi bila pomislila : da tebi že sinem ziupati) . .. če se vi v istini zanimivato za njo, prosim vas, pridite k nam danes popoludne . . . po kosilu. Z laj ne morem . . . tako hitro . . . Da s; zberem moči . . . Poskusila bom . . . Oh, jaz sem jo preveč ljubila! Ana se je obrnila jnoč in začela jokati. Aratov je usta! s stola in zahvalil se za njeno ponudbo; obljubil je, da pride gotovo. .. prav go- tovo ! — in odšel je z utisom tihega glasu, krotkih in otožnih očij — ter s težkim pričakovanjem. XIII. Aratov je še ta dan šel k Milovidovim in cele tri ure razgovarjal se z Ano Semeuovno. GoBpa Milovidova ulegla se je spat brž po kosilu ob dveh popoludne, in počivala do večerje ob sedmih zvečer. Pogovor Aratova s Klarino sestro ni bil navadno besedovanje: govorila je skoraj ona sama, z začetka spodtikaje se, potem pa z velikim navdušenjem. Njena zaupnost do Aratova je vedno rastla in se krepila; ona se ni več. sramovala; dvakrat je celo tiho zaplakala pred njim. Oa se jej je zdel vreden njene odkritosrčnosti in njenega pripovedovanja . . . v njenem lihem osamelem življenji se še ka| tacega ni prigodilo ... A ou ... je tudi prežal na vsako njeno besedo. Mnogo je izvedel . . . mnogo je pa . . . dopolnil s:.m. V detiostvu bila je Klara verjetno neprijeten otrok; v dekliških letih pa ni bila dosti boljši: trmasta, togotni in siunoljubna, posebno z očetom se nesta mogla, kajti prezirala ga je zaradi pijanosti in jmhloglavosti On jej ni mogel odpustiti tega, zmožnosti so se v njej zgodni pokarale; a oče jim ni pustil razviti se, ker je za umetnost štel samo slikarstvo, katero je pa tudi le malo umel, pa je vender živelo njega in njegovo družino. Mater svojo je Klara tudi jako malomarno ljubila — prav kakor varuhinjo; sestro je pa oboževala, če seje tudi pretepala ž njo, ter jo praskala in grizla. . . . Vselej je ona potem pala pred ujo na kolena, in poljubo-vala ugriznena mesta. Oua je bila sam — ogenj, sama — strast in samo — nasprotje: maščevanja željna in dobra, velikodušna in togotna, — v Boga ni verovala: te besedo spregovorila je ona s Btra-hom; ljubila je vse lepo, svojo lepoto je pa zaue-marjala, in oblačila se je neokusno; trpeti ni mogla, da bi za njo stopali mladi možki, a v knjigah je čitala samo one strani, kjer je govorica o ljubezni; dopasti ni nikomur marala, laskanja ni ljubila, pa vender laskanja, kakor tudi razžaljenja ni nikdar pozabila; bala se je smrt-, pa je umorila samo sebe. Rekla je večkrat: „Kakeisnega jaz želim — ne dobim . . . a drugih mi pa trebA ni!J — Kaj pa, Če kje dobiš takega? — Kaj pa, če ne pojde? — „Tedaj pa — umorim samo sebe." Klarin oče . . . (ou je včasih vprašal svojo ženo v pijanosti: — Od kod si dobila tega peklenščeka? — od mene ne!-4) Klarin oče, da bi se je prej znebil, hotel jo je orao- nazaj kot narodovo last. Smrt grofa Chamborda potisnila je v kot polemiko z „Nordd. Allg. Ztg." Z lanja koloniiska akcija Francijo označuje se v inspinranem Parižkem dopisu „Pol. Corr." kot nikakor že zdavua premišljena in pripravljena, ne«o prouzročena po sili dogodkov, po narodnem instinktu in občnem mnenji. Kakor je Rusija po Krimskej vojski vrgla svoje oko na Kavkaz in centralno Azijo, ravno tako je bila Francija pa zadnjej vojski prisiljena k naselbinskej akciji. Dopi si. ■z Mozirja 25. avgusta. [Izv. dop.] Preteklo je že skoro leto dnij, odkar sem čital zadnji dopis od tu v „Slov. Narodu** in človek bi skoro menil, da se je po kakem potresu zagrebel tudi naš prijazni trg v večno molčanje, ker je o njem le sem in tam kaj malega čuti. — In veuder temu ni tako. — Nemarno sicer navade trobiti mej svet, tudi ne obljubujemo več, nego moremo dati in ne zvonimo v jednomer z velikim zvoncem ; pri vsem molčanji pa smemo biti vender le z uspehom zadovoljni, kajti letošnje leto imeti smo tu Čez poletje toliko tujcev, da so bila vsa stanovanja po trgu zasedena. Osobito oni iz Zagreba bili so nam jako dragi in težko bilo nam je pri srcu, videti jih ločiti se iz naše sredine. Tudi kar se tiče veselic, letos ni Mozirje zaostajalo za drugimi kraji. — Tako namreč priredila se je tu po prizadevanji tukajšnjega županstva v dan 1. iu 2. julija prav lepa iu vseskozi kraju pri merna slavuost 600 letnice, katera je sijajno izpala ; pozneje pr redila je tudi tukajšnja Čitalnica besedo z raznimi zanimljivim! točkami, in v rojstni dan Nj. Veličanstva 18. t. m. napravili so nam tukajšnji dijaki, ki se nahajajo sedaj doma na počitnicah, v čitalničnih prostorih kaj lepo veselico, katera je v vsem zadovoljila. Da se je ta veselica sploh priredila, potrudila sta se najbolj dijaka višje gimnazije gg. Josip lil.-, z in J. M. C. L i p o ld , za kar jima bodi izrečena tu javna zahvala. — Ker so se nekateri pri veselici navzočni nam ljubi gostje iz Zagreba pripravljali ravno prihodnji dan na odhod v svo|o domovino, uapivalo se jim je pri tej priliki od vseh stranij v navdušenih govorih, na katere odzdravljali so z živimi besedami bratje Hrvatje. — Čisti dohodek te veselice (10 gld ) poklonili so dijaki blagajnici telovadnega društva „Savinjski Sokol'. — Hvala jim! Tudi »Savinjski bokol" lepo napreduje. — To društvo, ki se je pred letom dnij ustanovilo, šteje danes že nad 250 članov, kateri, raztreseni po vsej Savinjskej dolini, čuvajo bistrimi svojimi očesi proti vsakemu navalu nasprotnikovemu. Oskrbelo si je tudi skoro vsa potrebna telovadna orodja, napravlja mnogo izletov ter tako obilo upliva na občinstvo iu prebujenje naroda na Spodnjem Štajerskem. — Da to žiti z nekim mladim bogatim — pa jako neumnim kupcem. Štirnajst dnij pred svojo svatbo (bila je takrat še le šestnajst let stara) stopila je k svojemu ženinu, držeč roke križem in igrajoč s prsti po lak tih (njej priljubljeni navada); na jedenkrat ga je udarila j>o rudečem lici s svojo veliko, močno roko. Skočil je po konci in samo zazeval — povedat moramo, da je bil silno zaljubljen v njo . . . Po vprašal je: zakaj V Ona se je pa zasmejala m ušla — Jaz sem tudi bila v sobi — rekla je Ana — in videla sem vse. — Tekla sem za njo iu jej rekla: — Katrica, kaj si naredila? — A Aua mi je odgovorila: Ko bi bil kaj vreden Človek, prete pel bi me bil; a ta je mokra kura. In še vpraša zakaj? Če ljubiš, in se nesi maščeval, pa potrpi in ne povprašuj: zakaj ? Nikoli ga ne vzamen — nikoli ue!w In ni ga vzela. Kmalu potem se je se znanila 7 ono igralko — in zapustila našo hišo Mati je jokala; oče je pa samo rekel: „Garjevo ovco iz črede ven!u Potem ni več jiovpraševal po njej. Oče ni razumel Klare. Mene je tisti dan prec svojim begom od samega objemanja skoraj zadušda — iu vedno je ponavljala: ne morem! ne morem drugače! . . . Srcu ustavljati 8e ne morem! Naša kletka je premajhna ... za moja krila. Kar ti je Bojeno, temu no odideš (Daljo prih) društvo tako lepo napreduje, gre v prvej vrsti vsa čast in hvala starosti, gosp. posestniku in veletržcu Josipu Lipoldu, podstarosti g. posestniku in poštarju Antonu Goričarju, tajniku g. naduti tel j u Radoslavu Škofleku in blagajniku g. J. Vran-ko viču. — To so možje, ki so za društvo vseskozi uneti in navdušeni, ki žrtvujejo dragi svoj čas in imetje in, ako treba, tudi življenje za njega in v obče za narod slovenski. — Vrla podpora „Savinj-skemu Sokolu" je tudi visokočestita duhovščina po Spodnjem Štajerskem, katera je vseskozi uneta za vsako slovensko podjetje in društvo, ki se porodi na tukajšnjih t'eb. „Savinjski Sokol" naročil si je tudi krasno zastavo, ki bode stala nad 300 gold. in katera se bode blagoslovila z veliko slovesnostjo prihodnje leto v praznik svetnikov Petra in Pavla dne 29. junija tu v Mozirji. — V to svrho počelo se je pri rodoljubih po Spodnjem Štajerskem nabirati prostovoljnih darov, da se pokrijejo veliki stroški za zastavo in stroški, ki bodo nastali s slavnostjo nje blagoslovljenja. Obračamo se tedaj do blagih rodoljubov po Spodnjem Štajerskem z najuljuduejo prošnjo, naj bi izvolili mlademu društvu z obilimi darovi prihiteti na pomoč ter mu tako s tem pripomoči do že davno zaželjene društvene zastave, katera naj bi služila v čaBt in ponos društvu samemu, v hrabrost vsacega posameznega člana, v navdušenje in probujenje naroda našega in osobito v obrambo našim nasprotnikom pod narodnim gas lom: „Naprej zastava 8 lave." Lt. Iz Seviiliilieffa okraja 22. avgusta. [Izv. dop.] Kar smo že pred jednim letom prorokovali, to se je zdaj zgodilo. Te dni se je v Vašem cenjenem listu nekdo pritožil javno pred svetom zoj>or Kavčičevo čisto nemško šolo, v kateri neki učiulj za silo (Nothlehrer), ki še kot učitelj vseh studij ni dovršil, slovenski deci prepoveduje govoriti slovenski. Ali ni to barbarizem, ki spada še v srednji vek?*) Kakor sem rekel, je nekdo obžaloval, da se je dal zapeljati v Kavčič-Aussererjevo šolo, ker otroci sedaj ne razume ničesar, kar berejo, slovensko so pa tudi pozabili. Se li ne spominjate več onih časov, ko so bile šole po deželah še čisto nemške ? Zdaj pa povprušujt'j po takih kmeticah in kmetih, kateri še znajo kaj pisati ali brati! Od tod prihaja, da se morajo kmetje pri nas v pisarnah mesto podpisa le podkrižavati. Francozi govore in pišejo v pisarnah svoj fransoski jezik, Italijani italijanski, Ogri in Nemci vsak svoj jezik: mi pa bi ne smeli v svojem milem materinem jeziku govoriti in pisati! Presvitli naš cesar je sam ukazal, da ima slovenski jezik v šo!ah in kancelijah iste pravice, kakor na Nemškem nemški jezik. Pred kakimi tremi tedni dobili so Celj-ki uradniki ukaz, da se morajo slovenščine prej ko mogoče naučiti, če hočejo po Slovenskem kruh služiti, in če se je naučili ne bodo, zgodilo ^e jim bo, kakor se je zgodilo Nemcem, ki so bili na Hrvat skem Vse Nemce so Hrvati iz dežele pognali, ki neso spoštovali in znali hrvatskega jezika. Hvala Bogu, da je nam sam presvitli cesar, naš dobri deželni oče, skazal to dobroto, da se že po kancelijah slovenski uraduje, d« bode vsak kmet vedel in znal sam brati, kar bode iz uradnij dobil. *) „Nothlehrer" naj bi Sel rajši v kovafinico svojega očeta v Maribor, kakor našo mladino pačit. Domače stvari. — (PreBvitli cesar) podaril je 4 posestnikom v Bukovici pri Vel. Lašičah 40 gld. za napravo vodnjaka. — („K. k. Senu lbiieher ver lag") ua Dunaji razposlal je vsem šolam n"\Vappentableauw z grbi vseh avstrijskih kronovin, na katerih so tudi dotične barve in sicer pri Kranjski belo-modro-r u de če. Torej priznanje naših pravic na najvišjem mestu ! Naloga učiteljeva je pa, da mladino tudi resnico spoznavati uči. Vsak ugovor v tej zadevi je torej zaman. — (Notranjske slavnosti) bodo se po dohajajočih nam sporočilih udeležili Ljubljanski do- moljubje prav v obilnem številu. Tudi odbor „Na-rodnega doma" bode pri njej dostojno zastopan. — Sploh pa se sedaj kaže, da bode ta slavuost pravi rendez-vous zavednih rodoljubov ne le Notranjske, temveč tudi ostalih pokrajin slovenskih, in prepričani smo, da bodo vsi zadovoljnega srca zapustili prijazDO Postojino- — (Nenavadno veliko število tujcev) obiskalo je letos našo Ljubljano. Posebno Trst, nam je poslal velik kontingent onih, ki si žele „proeul negotiis" oddahniti v hladnejšem zraku in lepej naravi. Po tivolskem gozdu, mestnem parku in sprehajališčih okoli njega srečava človek zaporedoma tuje obraze in čuje italijanska pogovore. — Iz tega je videti, da tujci vedo ceniti sedanjega mestnega zastopa prizadevanja za olepšavo mesta in njegovih javnih sprehajališč in da vsem lažem nem škutarskih Ljubljanskih dopisnikov o nesigurnosti, ki baje vlada po Ljubljani, in neznosljivosti njenih slovenskih prebivalcev niti najmanje ne verjamejo. — (Čisti dohodek besede), ki so jo priredili dijaki na korist, „Narodnemu domu' v Kranji dne" 15. t. m. znaša 25 gld. 84 kr. To je gotovo lep uspeh, ki naj spodbuja slovenske dijake tudi po druzih krajih, da v ta blagi namen o počitnicah prirejajo jednako plemenite zabave. — (Kap i tel) oo. frančiškanov zvršil se je stoprv zadnjo soboto. Voljeni so za Ljubljano gvard.janom o. Kalist Medic, vikarjem o. Placid Fabiani, prestavljen pa je v L ubljanski samostan iz Gorice o. Evstahij Ozimek, urednik „Cvetja sv. Frančiška". ZtNovomesto voljen je gvardijanom o. Hugolm Satner, vikarjem o. Bernard Vovk, c. kr. profesor, prestavljen pa je v Novo-mesto o Vibem Vindišar iz Naeareta. Za Kamnik voljen je guardijanom o. Itiiinerus K o kalj, vikarjem o. Ehrenfried Zupet, prestavljen pa je v Kamnik o. Theodoricus Muren iz Naeareta. O. A'-bert Pintar, ki je dolgo časa bival v samostanu Ljubljanskem, pozneje bil gvardijan v Nacaretu, sedaj jia na Trsatu, voljen je guardi jaruun za samostan v Samoboru. — (Na Bledu) bila je sinoči krasna razsvetljava. Očividec, ki nam v tej zadevi poroča, omenja posebno pohvalno : Vilo Mosche, Skale, Souvan, Petrau, Lazzarini, Grad in Lujizino kopelj. G >rjant pod vodstvom g. Zirovnika odlikovali so se s svojim ubranim petjem. Obširneji popis {»ričakujeino. — (Za Št. Kocijančič 6V spomenik) nabrpnlb je 150 gld. „Soča" priporoča, da hi se v 31. dan t. m. po končanih duhovnih vajah volil odbor ad hoc. — (Iz Bihača) se nam pile 24. dan t. m.: „Tajnik ovoga suda g. Nikomed Ravnikar (Slovenac iz Ljubljane) imenovan je sudb. savjetnikom sudstva u D. Tuzli. Ovaj ud izgubi u R-ivui-kara dobru siu : čestitati se može sudu u D. Tuzli na novoj akviziciji.4* — ( „S l o v e D ske g a Pravnika") i/šla je 8. štev. Vsebina: Sloven>ko uradovanje. — Poi varstvom določbe §. 152, št. 2. k. pr. r. so tudi taka podanja katera je obtoženec storil zagovorniku, na kojega se je še pred upeljavo kazenskega postopanja obrnil za svet glede preteče mu sumnje. — § 339 ob. sod. reda. — Kdaj se sme preiskovalni zapor po §. 175 št. 3. k. pr. r. ujieljati? — Več kot 3 leta lilostale obresti imajo glede zastavne piaviee pridobljene na premakljivo blago jednako prijoriteto l glavnico, §. 33 konkurz. reda in §. 17 aemljeknjiž, rak. v tem ozira nesta merodajna. — Določbi g. 5!> zakona od 7. maja 1874 d z. št. 50, da pripadajo dohodki svetnih duhovnij v verski zalog, ne more razrušiti pri interkalaru formalno pravo obstoječega ustanovnega razmerja. — Kriva prisega: pomeu formule „kolikor mi je znano in se spominjam4*; dvomno tajeuje trditve zaradi v njej obsežene napačne, jia irelevantne povedbe. — Raznosti — Potem nadaljevanje obt. sod. reda do § 198 Posebno po volji nam je prvi članek „Slovensko uradovanje". — (Izginula tička), nadepolnega mladeniča in še nadcpolnejo mludenko, oba prijiadajoča Ljubljauskej „jeunesse doree", ujeli so, kakor je bilo pričakovati, kmalu, že v nedeljo v C e love i. Brzojav se je zopet ohnesel, kajti ne ravno zala devo)kn je imela toliko novcev pri sebi, da bi bila s svojim ljubčekom, izvrstnim citrašem, lahko prepotovala, pol Evrope. A baš o novcih ni imela še odločevati visokopostavna gospodičina, in tako so pravi gospodarji novcev jako veseM na prihodu zaljubljene dvojice v Ljubljano, kamor sta došla oba v spremstvu civilno opravljenega nlužnik:» sv. Hermandade v nedeljo po noči. — (Na p al) je včeraj zvečer vlačusar Anton Klemenčič svojega brata duhovna, profesorja na preparandiji, g. Klemenč'č-a, v njegovej hiši v Hrenovih ulicah in ga z malim nožem sunil v prsi, blizu srca. Gosp. profesor Klemenčič je teško ranjen. Br»it se je hotel /nositi nad profesorjem zato, ker mu ni hotel dati toliko denarja, kolikor je zahteval in ker je gospod profesor v svojej oporoki baje svojo hi*o volil Vincencijevemu društvu Zločinca je policija takoj zvečer prijela in danes izročila deželne j 8odniji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Radovljica 27. avgusta. Obravnave zoper Kropniške „gospode" zaradi stiskanja ljudstva, pretrgane po cesarjevem prihodu, so se tukaj danes zopet pričele. Tožbo zastopa c. k. okrajno glavarstvo, založeno z čez mero obilim obtežujočim gradivom. Zatoženi do malega vsi občinski odborniki z gospodom županom na čelu. Zagovor zatožencem napravil je dr. Zamik. Priče po ljudstvu izvoljeni možje, katerih bode pa, kakor se čuje, čuda veliko, če tudi so pooblaščenci trpinov, smelo govoriti le o svojih osobnih težnjah. Avtentična poročila vsakrat sproti prej ko mogoče. Dunaj 27. avgusta. Cesar obiskal je včeraj zvečer električno razstavo, v katerej se je bavil dve uri. Pri prihodu in odhodu bil nazdravljali tisoč ornimi hoch-klici občinstva. Vse dele razstave ogledal si je podrobno ter opetovano izrazil priznanje o velikosti in lepoti razstave ter naposled izjavil, da razstavo kmalu zopet obišče. Zala-Egerszeg" 27. avgusta. Od četrtka grozoviti izgredi kmetskoga prebivalstva tukajšnjega in iz okolice proti Židom. Veliko imetka se je uničilo: pojavi plemenskega sovraštva. Vojakom, ki so hoteli delati mir, so se ustavili. Na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Tudi v Csargo in Kesthelv protisemitski nemiri. Carigrad 26. avgustu. Knez črnogorski odložil je svoje odpotovanje na sredo. Porta peča se z uravnanjem črnogorskega mejnega vprašanja. Meteorologično poročilo. 1 C Q Čas opazovanja Stanje barometra v nun, Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v lil Lil. 25. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-88 mm. 738-43 mm. 739 08 mm. + 17DC 4- 28'9'C 4-19 0° C brezv. si. vzh. brezv. obl. d. jas. jas. 0-00 mm. dežja. 26. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 85 mm. 738*98 mm. 739-32 mm. + 17-3° C 'si. vzh. -j-24-1" C si. vzh. -j- 18 2" C si. vzh. obl. jas. jas. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 20*0° in 1990, oziroma za 21* in 2 1° nad nornialora. Trzne cene t IJubljanl dne 25. avgusta t. i. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ Oves, „ ... Ajda, „ . . . ProBo, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol . . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajcu, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje . „ „ Svinjsko , , Koštrutiovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, B „ „ gld. kr. 8 12 5 20 4 6 a 92 4 71 5 60 8 — 8 — 10 — — 94 — 88 — 72 — 78 — 85 — »Vi -- b —— 60 _ 58 62 30 *y~ _ .»0 17 1 90 1 60 40 4 20 dne 27. avgusta t. i. (Izvirno telegratićfio poroćilo.i I,i nI ui4a uredništva. Gosp. dopisniku i/, Krope. „Gospoda" L. M. mi niti ne poznamo. Vse dotično govoričenje je — laž! Pri nas ni bilo nikogar. t'apirua renia...... . Srebrna renta .... . Zlat* renta ... .... . . 5*70 marčna renta..... . . . I Akcije narodne bank*- . . . Kreditne akcije .... . . London . ..... Si ebro ........ Napol. . ..... ... U. kr. cekini. . ... . . Nemške marke ... 4%, državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4'7o avatr. zlata renta, davka prosta. Ogrska /.bita leuta »>" 0...... aim o n n - . • ... „ papirna renta :»'/„..... 5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. »ročke 5°/0 . . 100 gld. Zeinlj. obe. avatr. 4l/„0/o zlati zast. listi . 1'rior. oblig. Elizabetino zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudoltbve srečke .... 10 „ Akcije anglo avi-tr. banke . . 120 „ Tramuiway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 78 gld. 40 79 . 10 ki 99 93 837 294 119 ft8 120 109 99 119 88 80 103 114 118 107 104 172 20 108 227 60 45 40 80 nO 65 35 75 50 Kr> 25 80 25 30 20 90 fin 50 75 25 Učenec sprejme se takoj v dobro špecerijsko in galanterijsko pro-dajalnico v nekem trgu blizu Ljubljane, ako je dotični star 14—16 let in zna slovensko in nemško. Več pri upnvni-Stvu tega lista. '5o8— 1) MATEVŽ ŽENKO, suknostrižec v Novem Mestu, v hiši gosp. Recel-na št. 142, se priporoča za vse v to stroko spadajoče delo; tudi tinail in bnna obleko po prav nizki ceni. (558—2) Marijinceljske kapljice za želodec, m* presežno izvrstno zdravilo topel vse bolezni v želodci, in oepresežno zoper neilast do Jedi, alabl želodeo, ■mrdečo sapo, napibne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln p3eno in alez, zoper zlatenico, gplus ln bljuvanje, da glava ne boli (će izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v zelodol. preobložene ie-lodoa s Jedjo ali p'jado, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato iiio. O lil Vil ii SBftlOgfCLI Leklir C« Br»«ly, KremBicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane B/C :*■» let-. Um Prave ima sa.mo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piecoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestni lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann* V Postojni: Anton Leban. V Gori ei: lekarna A. d e G i i o n c o 1 i. V Ajdovščini: lekarna Miohaol G n g I i e I m o. V Celji: lekar J. K u pf« rs tj h m led. V Kranj: lekar Drag. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar Rob le k. V Sežani: lekar Ph. R i t s oh e 1. V C r n t> m I j i: le kar 1 v a n B1 a ž e k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. W Svaritev! kc> ae v zaduiem času naš Izdelek posiuiolje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v Zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Pravi* Marijinceljske kapljice. B* želodec moraj:) imeti V sklenico vtisnene besede: F.cbtc Mariaseller Msgentropfen — Brady & Postal - Apothoker, ShlHnies mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, ua katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeni. %ur«tv«Mio /.hhihoije in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim ».iianu-njetn* Izdelki poilohnega ali istega imena, ki uč-uiajti teli znaku*' istiuitosri, oaj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, dll bodo sodirjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—103, iz Trata. Pri Nlomi •■ Tedesehi — Dr. Doli iz Reke. Pri 'iuh( i : Kiške z Dunaja. — VVretseher iz llaut' is Kočevja. — Boherenoel iz Pulja. Tujci: 24. avgusta. — Jaklič iz Starega Loga. — Vieentini iz Trata. Celovca. — Disehel z Dunaja. — Od visoke vlade švedskega NjeR. V«liianatva : : : : : : : Že sam brezov sok, kateri teće iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta Bok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učiuek. Ako se namaže zvečer £ njim obraz ali riregi deli polti, loeljo m> že drugi «!»•« iieziiatue luHkine od polti, ki potUaiie vMled le^u elato bela in trda. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave piko ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odslrani kaj naglo pege, ioltavost, ogeroe, d<*suo rodeči no, ssjedoe in druge nesnaauosti na polti. Cona vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaj i pri W. Henn-n. (511—3) i*6 j^mm^ m ******* Jih avstrijsko-fraiicosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem ter na življenje in rente na Dunaji. P. n. tast nam je si občinstvu namantl, da smo i bivšim našim glavnim zastopnikom gospodom Viljemom Mayer-Jem \-*e dosdanje svese pretrgali ter izročili g/lavno agenturo našega zavoOa v Ljubljani gospodu Jarneju Hren-u, c. kr. davkarju v p. — Streliščne ulice št. 3, katerega s tem naj topleje priporočamo. V Grad c i, dne 20. avgusta 18H3. (569) Z odličnim spoštovanjem Zastop „Aziende" v G-radci za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Jos. Oberranzmeyer. C. Anton. 1/da tel j in odgovorni urednik M a k so Arniit. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne". ^09C 381133