Uio Vi., štev. 187
Ljubljana, četrtek 13. avgusta 1925
poštnina paviailrana.
Cena 2 Din
ssa izhaja cb afq*i»»f« at
Stan« mesečno Din «5 —j n inozemstvo Din 40'— neobresnct
Ogla« po talila.
Uredništvo 1
Dnevna redakcij«: Miklošičev« cesta
itev. 16/L — Telefon Ster. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St. s/l — Telefon it. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
loseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon St
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana St. 11.84» - Praha čislo 78.183, Wien'Nr. ios.«4i.
LJubljana, 12. avgusta.
V demokratično urejenih parlamentarnih državah se politična moč stranke presoja po številu pri volitvah oddanih glasov. Politične organizacije in njih pristaši se štejejo, a se na drugi strani tudi tehtajo.
Po vsem svetu je tako in tudi slovenska demokracija je bila in je pomemben političen faktor, dasi še ne stoji v njenem taboru večina slovenskega ljudstva. Manjšo politično moč povečuje sila njene ideje, neomajnost in načelnost njene politike, zlasti pa duševna in moralna potenca njenih voditeljev, ki 90 v vsakih razmerah bili vztrajni borci za cilje jugoslovenske ideje ter samozavestni in razboriti graditelji njene organizacije.
Še kaj posebno upoštevanje je priborilo slovenski SDS dejstvo, da so v njenih vrstah pristaši vseh slojev, vseh stanov, med njimi pa ogromna večina onih, ki so po svoji politični, kulturni in socijalno - ekonomski sposobnosti poklicani in zmožni biti nosilci napredka in razvoja v narodni državi. Tudi najbolj odlični nasprotniki in najbolj zagrizeni osebni sovražniki samostojnih demokratov priznavajo, da .ie SDS v Sloveniji edina stranka, ki je z dejanji dokazala svojo odlično kvalifikacijo za vodstvo in upravljanje javnih poslov. Vse drugo za njo daleč, daleč zaostaja in celo pri številčno tako močni stranki kot ie SLS, se na drastičen način vidi, kako katastrofalno lahko uniči nezrelost in nesposobnost strankinih voditeljev vpliv ia pomen numerične nad-
IT.OČ1
Od 250.000 volilnih kroglic SDS so jih dobili dr. Žerjav in dT. Pivko in Mo-horič 25.000. Vsi ti glasovi so bili oddani v Sloveniji za čisto napredno in naciionalno zastavo. S temi glasovi skupaj pa je bilo v ljubljanski in mariborski oblasti oddanih 81.000 neklerikalnih ?Iasov nasproti 105.000 klerikalnim. Kakor je na eni strani žalostno, da so klerikalci radi razcepljenosti naprednih glasov kot relativno po številu najmočnejša stranka odnesli nesorazmerno velik del mandatov, vendar so na drugi strani te številke dokaz, da klerikali-zem v Sloveniji ni nepremagljiv in da treba le še malo potrpljenja, da bo njemu kot večinski stranki odklenkalo. Vse to navajamo, ker hočemo konžtatirati. da bi brez SDS klerfkalizem v Sloveniji sploh ne imel resnega nasprotnika in da ugotovimo, da .ie v glavnem zasluga SDS in njenega novinstva. ako SLS navzlic konservativnosti in zaslepljenosti ljudstva ni več na trdnih nogah. Sedaj, ko je dr. Koroščeva in škofovska stranka doživela s svojim separatizmom de-finitivni polom, ko ni nobene nade več. da se povrnejo za federaliste še kedaj nadebudni časi. je pričakovat?, da se bodo politične razmere v Sloveniji hitreje razvijale ter da nastopi tudi pri pristaših SLS skorajšno iztreznjenje. Bliža se čas državotvorne koncentracije. v kateri bodo Slovenci1 sposobni zo-net zavzet} v državni politiki položaj, ki jim v državi gre. Jasno ie, da je taka koncentracija mogoča samo na podlagi Priznanja državnega tn narodnega edinstva. kar SDS «Kranjcem m Štajercem« že šest in pol let s tako težavo dopoveduje. Bridka razočaranja in absolutni neuspehi dosedanje politike SLS ter drugih njihovih pomočnikov v bon? proti SDS ter proti narodni in državni misli, morajo vsem uvidevnim Slovencem odpreti oči. da je bila dosedanja pot zgrešena in da se po njej tudi Slovenije ne da dovesti do zadovoljstva in blagostanja. Ako ničesar druzega, sili to v Sloveniji vse one. ki imajo resno voljo in sposobnost do udejstvovanja, zlasti na socijalno - ekonomskem polju, hidi do politične preorentacije. Pristaši SLS daieio temu stremljenju že Prav krepkega izraza in zato ni čudno, da vlada v vodstvu klerikalne stranke tako čudno razpoloženje.
Po zmagi unitarističr.e ideologije SDS in po kapitulaciji radičevstva pred njo, ie dolžnost slovenske demokracije storiti vse. da se bo tudi v Sloveniii oia-čala in okrepila unitaristična fronta. Naše organizacije ne le. da se morajo še z intenzivnejšim delom okrepiti, marveč morajo polagati tudi vso važnost na ekstenzivno pridobivanje novih članov in pristašev, zavedaioč se, da se v politiki glasove pristašev najDrej tudi šteje. Čim kompaktnejši in številnejši bomo napredni in narodni Slovenci, čim enotnejše in boli žilavo bo naše 'edno. SDS, s tem večjim uspehom bomo v bodočnosti spravliali do veljave svoia načela in svoje zahteve.
Na sestanku izvršilnega odbora SDS se ie pravilno vsestransko s posebnim Poudarkom naglašalo važnost energičnega organizaiornega dela v stranki. Uverjeni smo, da bodo bodrilnlm besedam sledila tudi odločna deiania.
Kupujte srečke
za sokolski Tabor!
Važni sklepi ministrskega sveta
Včeraj se je dopoldne in popoldne vršila seja vlade, na kateri so
se razpravljala važna vprašanja. Vlada in zlet separatističnega
Sokola. Revizija carinske tarife?
Nato je vlada razpravljala o zletu hrvatskega separatističnega Sokola, ki se vrši v proslavo 1000-letnice hrvat-
Beograd, 12. avgusta, p. Danes dopoldne in popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se razpravljala važna vprašanja. Dopoldne je najpreje referiral notranji minister Maksimovič o imenovanju novih velikih županov, ki jih je za popoldne pozval k sebi, da jim da politične instrukcije. Minister za vere Trifunovič je poročal o velikih svečanostih, ki se bodo vršile dne 21. septembra na Cetinju in Lov-čenu in na katerih bosta ob navzočnosti kralja zastopala vlado ministra Trifunovič in dr. Stojadinovič. Zunanji minister dr. Ninčič je referiral o sklepu konference ambasadorjev glede razmejitve z Albanijo, po kateri pripade nam samostan sv. Nauma ter predel Vrmoš. Albaniji pa selo Piškopeja. Ministrski svet je v celoti osvojil to odločitev ambasadorjev, s čemer je vprašanje razmejitve z Albanijo definitivno odpravljeno z dnevnega reda. Pri odhodu s seje so ministri demantirali vesti, da bi se bil g. Pašič Izjavil proti tej odločitvi.
skega kraljestva 15. in 16. avgusta v Zagrebu. Zletu bo prisostvoval tudi kralj, vlado pa bo zastopalo več ministrov.
Na popoldanski seji so bila v razpravi predvsem resortna vprašanja. Fin. minister je poročal o proračunu, ki je sedaj gotov in pride v jeseni v razpravo. Nato je ministrski svet razpravljal o Hrvatsko - slavonskem gospodarskem društvu, ki ima preko 30 milijonov deficita. Zadeva pride v končno odločitev na eni prihodnjih sej vlade. Ministrski svet je danes odobril kredit za zgradbo cerkve na Hvaru.
Jutri ob 9. uri dopoldne se sestane ekonomsko - finančni komitet ministrov, da prouči carinske postavke nove carinske tarife. Ministri izjavljajo, da se bodo po možnosti nekatere postavke izpremenile v smislu pritožb iz gospodarskih krogov.
Težkoče pogodbe z Avstrijo in nettunskih
konvencij
Obe važni vprašanji pred ministrskim svetom.
Beograd, 12. avgusta, p. Na današnji dopoldanski seji je min. svet razpravljal o sinočnih sklepih finančno-eko-nomskega min. komiteta glede trgovinske pogodbe z Avstrijo. Odpor proti dogovoru, kakor ga je sklenila naša delegacija postaja vse močnejši in zlasti iz Slovenije so prispeli ostri protesti. Znižanje carinskih postavk za uvoz industrijskih produktov iz Avstrije zadene predvsem nekatere industrije v Sloveniji ter naravnost ogroža njih obstoj, s tem pa tudi eksistenco tisočih delavcev. To velja zlasti za železno in deloma tudi za kemično industrijo ter za pohištveno mizarstvo. Tudi danes sta bila zaslišana glavna delegata dr. To-dorovič in Savič, ki je bil pri pogajanjih strokovnjak za tarifni del.
O sklepih min. sveta se podrobnosti niso izvedela, vendar je gotovo, da vlada ni odobrila pogodbe, kakršna je bila napravljena na Dunaju, temveč da bo zahtevala od Avstrije nekatere spremembe. V tem oziru je naša delec^Hia dobila nove instrukcije ter se povrne na Dunaj, da obnovi pogajanja.
Vznemirjenje v gospodarskih krogih je še vedno veliko, ker se ne ve. v koliko so bili vpoštevani njihovi ugovori.
Tudi nettunske konvencije navzlic to-lažilnim izjavam ministra Ninčiča in navzlic temu, da je minister Kra.iač svoje lastne izjave v »Politiki* demantiral. še vedno razburjajo javnost. Po poro-
čilih iz italijanskega vira je naša vlada pristala glede Reke na na.idalekosež-ne.iše koncesije glede tarifov in je oso-bito se odrekla, da favorizira Sušak proti Reki. Reški trgovci so baje poslali g. Ninčiču še posebno zahvalno brzojavko. Na današnji seji min. sveta je dr. Ninčič ponovno referiral o nettunskih konvencijah. Za njim je finančni minister Stojadinovič obrazložil finančna vprašanja, ki so s konvencijami rešena. Radi številnih deloma zelo neugodnih komentarjev, ki po izjavah ministra Ninčiča nikakor ne odgovarjajo dejanskemu staniu, je vlada sklenila, da se te konvencije čim preje objavijo. V to svrho je bil naš prvi delegat doktor Rybaf brzojavno pozvan v Beograd.
Po seji je minister Stojadinovič izjavil novinarjem, da bo zamenjava kronskih novčanic v bivši lil. coni v Dalmaciji se izvršila po ključu, ki so se ga po-služili tudi Italijani.
Beograd, 12. avgusta, r. Spor med trgovinskim ministrom dr. Kraiačem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem je svršil s popolnim fijaskom radičevcev. Današnji listi podčrtuieio kanitulaciio ministra Krajača, obeleženo z njegovim demantijem, ki v ničemer ne govori o konvencijah samih, marveč ima samo poslužiti kot oficijelen popravek italijanski vladi.
-ese-
Radič kot delegat v Zvezi I Kaj namerava Grška?
narodov
Komentarji beograjskih listov.
Beograd. 12. avgusta, p. Imenovanje Stjepana Radiča za našega delegata na zasedanju Lige narodov je izzvalo v beograjskih listih zelo živahne komentarje. Radikali odkrito priznavajo, da je bil Stjepan Radič imenovan zato. da ne bi s svojimi neprestanimi izjavami pokvaril politične situacije doma. Izražajo pa obenem bojazen, da Radič tudi v Ženevi ne bo varčeval z izjavami tniim misijam in novinarjem. Današnje večerne «Vreme» mu zato priporoča, naj bo štedljiv z dajanjem svojih izjav in naj se zaveda, da potuje v Ženevo kot delegat kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Stjepan Radič oride te dni v Beograd, da se udeleži seje delegatov, ki so določeni za zborovanje Lige narodov in stopi obenem v kontakt z radikalnimi krogi. Konferenco delegatov je sklical zunanji minister dr. Ninčič in se bo na njej sestavil program in razdelil materijal. ker obstoja v Ligi narodov šest komisij.
Boji med radičevci in onunaši v Dalmaciji
Split, 12. avgusta, n. Sinoči je prišlo v Kaštel Sučurcu do hudega snonada med radičevci in Onunaši. Razmerje je že prej bilo napeto, sinoči pa je prišlo do poboja. Streljali so z obeh strani iz revolverjev, slučaino pa je bila v glavo zadeta 20 letna Pavlina Šistov. ki je na mestu ostala mrtva. V Kaštel Suču-rac je bilo poslano orožniško ojačenje.
Skrzynski v Parizu.
Pariz, 12. avgusta s. Poljski zunanji minister SkrzynskS je včeraj pripotoval iz Amerike semkaj. Kakor poroča »Peti: Parisien«, bo odšel iz Pariza šele po razgovoru z Bri-aodom,
Nadaljuje s koncentracijo čet proti Bolgariji in zbira vojaštvo tudi na naših mejah.
Beograd, 12. avgusta, r. Po poročilih iz Aten nadaljuje «rška vlada koncentracijo svojih čet ob bolgarski meil. Z merodajne naše strani se izjavlja, da ostane Jugoslavija v slučaju spopada ;ned Grško in Bolgarijo nevtralna.
Beograd. 12. avgusta, r. Po dosedaj še nepotrjenih poročilih, ki so prispele tekom današnje noči. Orška ni izvršila samo koncentracijo svojih čet oh bolgarski meji, temveč deloma tudi proti Jugoslaviji. Grški poslanik na našem dvore, Zamados, je povodom teh vesti posetil danes zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu izjavi!, da so vse podobne informacije nepravilne. Na drugi strani se zatrjuje, da ima naša vlada o vseh teh dogodkih avtentične informacije.
Kralj oride v soboto v Zagreb.
Beograd. 12. avgusta, p. Minister za agrarno reformo Pavle Radič je danes zvečer odpotoval v Zagreb, kjer se sestane s svojim stricem Stiepanom Radi-čem. nakar odpotujeta oba na Bled. V soboto pride krali Aleksander s Stiepanom Radičem v Zagreb, da se udeleži proslave tisočlctnice hrvatskega kraljestva in zleta hrvatskih Sokolov. Vlado bodo zastopali na teh svečanostih ministri dr. Ninčič. Maksimovič. Pavle Radič in Šuperina
Zdravje g. Pašiča
Beograd. 12. avgusta, p. Po poročilih iz Karlovih Varov je ministrski predsednik Nikola Pašič danes prvič izvršil kratko vožnjo z avtomobilom in se nekaj časa tudi peš izprehaial v okolici. Danes bi moral posetiti predsednika Masaryka v Prafi. Domneva se, da ostane Pašič v Karlovih Varih še dva do tri dni, nakar odpotuje v Evians les Bains.
Londonski razgovori o varnostnem paktu
zaključeni
Odločen odgovor na nemško noto. — Angleška vlada odobrava francoski odgovor in angleško stališče glede varnostnega pakta. — O vojnih dolgovih se ni razpravljalo.
ki bi Imeli značaj casusa belli nastopila direktno In da bo ta sporazum določal razliko med prestopkom meje in pohodom v oku-
London, 12. avgusta s. Včeraj popoldne sta francoski zunanji minister Briand in angleški zunanji minister Chamberlain še enkrat proučila besedlo odgovora na nemško noto o garancijskem paktu z dne 20. julija t. 1. Doznava se, da je odgovor sestavljen v vljudni, toda odločni obliki. Nota ne odgovarja na vsa točke nemške note, ter v njej tudi nI govora o kaki mednarodni konferenci.
Pariz, 12. avgusta a, Havas javlja iz Londona: V angleških političnih krogih so zelo ugodno sprejel? francoski odgovor Nemčiji glede garancijskega pakta. Francoski zunanji minister Briand bo takoj, ko se vrne v Pariz, sporočil ta odgovor Italiji, Belgiji, Češkoslovaški, Poljski in Japonski.
Pri pretresanju nekaterih točk garancijskega pakta, zlasti tistih, ki se nanašajo na sankcije Nemčije, sta se Briand m Chamberlain sporazumela, da bo obojestransko popuščanje najbolj zadovoljilo obe vladi. V diplomatskih krogih smatrajo, da se bo še tekom današnjega dneva dosegel sporazum. Zdj se, da bo prišlo do kompromisa, ld bo dovolil Franciji, da bo v nekaterih slučajih
piranii pas.
V razgovoru z novinarji Je Briand tzjavfl, da more po sedanjih razgovorih pričakovati, da bo v vseh točkah še danes dosežen popoln sporazum.
London, 12. avgusta s. Kakor poroča Reu-terjev urad, so razgovori med Briandom ln Camberlatoom zaključeni. Domneva se, da je besedilo francoskega odgovora Nemčiji odobreno. Uradno obvestilo <5 tem bo izdano danes popoldne. Briand je bil, ko Je zapuščal poslopje, kjer so se vršila pogajanja najboljše volje.
Konccm tega m-eseca pv"akuje}o v Londonu belgijskega zunanjega ministra Van-dervcldeja, ki bo odobril dogovore, v kolikor bodo do takrat med Parizom in Londonom izdelani. Opazilo se je, da pri včerajšnjem sestanku ni bi! navzoč angleški za-kladm kancelar Churchill. Radi tega sklepajo, da vprašanje vomih dolgov ob sedanji navzočnosti Brianda n; prišlo v razpravo.
Amerika zahteva takojšnje odplačevanje evropskih dolgov
Neugoden potek pogajanj med Belgijo in Zedinjenimi državami
London, 12. avgusta a. Iz Newyorka poročajo, da je takoj v začetku pogajanj med belgijsko in ameriško komisijo za ureditev medzavezniških dolgov prišlo do nesporazuma. Ameriška komisija je zahtevala, da evropske države dolžnice začno takoj odplačevati dolgove, četudi v manjših obrokih. Belgijski delegat! vztrajajo na tem, naj se
odplačevanje uredi po plačilni možnosti posameznih držav. Ako bodo pogajanja med Belgijo in Ameriko ugodno zaključena, bodo sledila tudi pogajanja s Francijo in Italijo. Ako pa se bodo sedanja pogajanja Izjalovila* zastopa ameriška komisija stališče, nai se pogajanja z ostalimi evropskim.; državami od gode na nedoločen čas.
Nepričakovan Orlandov povratek v Rim
Tajnik Farinacci grozi opoziciji z internacijo. — Odhod drugih poslancev iz Italije. — Skrivnostne Mussolinijeve izjave
Rim. 12. avgusta. 1. Iz opozicijonalnih krogov se doznava. da je bivši ministrski predsednik Orlando odgodil svojo izselitev v Francijo in sicer na kraljevo željo. Začasno se je nastanil v Santi Marinelli ne daleč od Rima.
Min. predsednik Mussolini, ki se je radi Orlandove demisije nenadno pojavil v Rimu, skuša pomiriti bojno razpoloženje svojega strankinega tajnika Farinaccija, ki je predlagal, naj bi se političnim emigrantom kratkomalo odvzele vse državljanske pravice in se konfiscirala njihova posestva. Farinacci je tudi predlagal, naj bi se voditelji opozicije internirali, da ne pobegnejo v Francijo.
Poslanec Amendola je v spremstvu
komendatorja Donnarumme odpotoval sinoči v Chamonix, odkoder potuje v, Vichy, kjer se sestane z bivšim ministrskim predsednikom Giolittijem. To* di socijalistični poslanec Labriola namerava v kratkem odpotovati v Francijo.
Ministrski predsednik Mussolini ie danes pregledal turinsko brigado v spremstvu načelnika generalnega štaba Badoglie in drugih vojaških dostojanstvenikov. Mussolini je imel ob tej priliki važen nagovor, ki ga pa časopisi ne smejo priobčiti, ker je državna oblast izdala nalog, da morajo prefek-ture prepovedati objavo Mussoiinijevih izvajanj.
Priprave za ofenzivo v Maroku
Po vesteh iz Madrida se je ofenziva že pričela. — Ponovni odhod maršala Petaina na fronto. — Politična stavka v Tunisu.
Pariz, 12. avgusta, a. Maršal Peiain odpotuje v kratkem zopet v Maroko. Francoske priprave za splošno ofenzivo zelo napredujejo. Za fronto najbrže med Fezom in Tazo bosta nameščeni dve diviziji oboroženi po najmodernejšem načinu. Ofenzivne 0-peracije se bodo pričele začetkom septembra.
Pariz, 12. avgusta k. Komunike iz Madrida javlja, da se je franc.-španska ofenziva, ki ie bila v zadnjem tednu napovedana, dne 11. t. m. pričela v dblini Luk os. Podrobnosti še manjkajo.
Pariz, 12. avgusta a. Iz Tunisa javljajo, da
ie tamošnje pristaniško delavstvo stopilo v stavko Ta stavka ni izbruhnila toliko zaradi mezdnih zahtev, temveč iz političnih vzrokov, ker delavstvo odklanja nakladanja in razkladanje živil, ki so namenjene za čete na maroški fronti.
Pariz, 12. avgusta a. Maršal Lyautey jO te dni odlikoval s križcem častne legije kapitana Pecikova od prve čete tujske legije. Pecikov je sin ruskega pisatelja Maksima Gorkega in služi že delj časa v tujski leglih Avgusta 1924. ie v boju izgubil roko. Zatrjuje se, da je sJužfl prej v Vranglovi in Kol-č2kovI armadi.
Katastrofalna nevihta na Češkem
Praga, 12. avgusta s. V noči od torka na sredo ie divjala po vsej Češki strašna nevihta, ki je napravila nepreračunljivo škodo. V Pragi je poplavila številna stanovanja in povzročila ogromno škodo v parkih. Železniška proga iz Prage v Tešin je bila na več n estih prekinjena, vendar se promet z brzovlaki vrši po pomožni progi. Tudi proga Praga-Plzen je bila v bližini Prage vsled neke * razdrtega nasipa razdejana, tako da se je promet vršil le s prestopanjem.
Najhujše je divjala nevihta v okolici .lab-lonca. kjer je vihar odnašal strehe, udiral zidove, podiral drevje in trgal žične naprave po strehah in drogovih, številne rodbine so brez strehe. Skoda v teh pokrajinah se ceni na več milijonov Kč Tudi mesto Usti na La-bi je trpelo vsled nevihte. Celi potoki vode so divjali po cestah in nosili s seboj kamenje in cela drevesa. V Litomericah ie nevihta zahtevala tudi človeško žrtev. Neurje je podrlo neko hišo in razvaline so zasule nekega moža. Veliko škodo ie povzročilo tudi v okolici Budjevic in Češkega lesa. Moldava tn Laba sta na nekaterih krajih prestopili bregove ter poplavili okolico.
Nezaupnica posl. Žaniču
Zagreb, 12. avgusta, n. Pokrajinska organizacija radičevske stranke je izrekla nezaupanje poslancu dr. Žaniču in ga pozvala, da na mestu odloži svoj mandat, ker se je oddaljil od hrvatskega seljaškega naroda s tem. da ni izrekel zaupanja zastopniku hrvatskega naroda Stjepanu Radiču.
Upor v Siriji
London, 12. avgusta s. »Times« poročajo, da so številne francoske rodbine odpotovale j iz Damaska. Damask in Bajrut sta najstrožje zastražena. Patrulje hodijo po cestah iti tajna policija nadzoruje vse sumljive osebe. Govori se, da nameravajo proglasiti nad Damaskom obsedno stanje in imeti sirske voditelje tako dolgo v ujetništvu, dokler ne bo udušen upor. Časopisje je pod strogo cenzuro. Druži so dobil! močna ojačenja pri raznih bedumskih plemenih.
Tržaška borza
Trst. 12. avgusta a. V današnjem prostem ptometu so se prodajali papirji Assicurazl-oi»i Generali po 8.600, obe Riunione pa po 3900. Angleški funti so veljali 134.25 do 134. 80, dolarji 27.70, francoski iranisi 129.35 dinarji pa 49.7? do 50.
K londonskemu sestanku
Pariz, 11. avgusta. Namen Briandovega potovanja v London je — povedano v praktičnih besedah — ugotovitev položaja, ki bi nastal v slučaju konflikta med Nemčijo in njenimi vzhodnimi ali zahodnimi so-kedi.
Ta slučaj Je predviden v čl. 16. statutov Zveze narodov, po katerem so Sanice Zveze dolžne pomagati državi, Jcl je bila neupravičeno napadena. Svet Zveze narodov pa ima pravico, da priporoči v takem slučaju vojaško Intervencijo, ni pa rečeno, da mora svet Zveze narodov ukazati oboroženo intervencijo. Na ta način je rešeno vprašanje suverenosti posameznih držav, jrčlanjenih v Zvezi.
Angleško stališče v tem vprašanju pa Se razlikuje cd francoskega v toliko, 0a bi po angleškem mnenju prenehala Suverenost v trenutku, ko bi države, fcziroma narodi ne mogli več sklepati neodvisno od Zveze o miru ln o vojni.
Treba Je bilo torej približati angle-Sko stališče francoskemu. In to je bil namen Briandovega sestanka s Cham-berlainom.
Kakor znano stoji Francija na stališču, da mora imeti za »casus belli* s istrani Nemčije popolno akcijsko svobodo.
Že prvo uradno poročilo o poteku londonskega sestanka dokazuje, da sta Se obe vladi sporazumeli glede te točke, ki je bila v zadnjih dveh tednih predmet običajnih diplomatskih razgovorov med Parizom in Londonom.
Ne sme se pozabiti, da gre Angliji tu-0i to pot za praktično stran sporazu-Sma. V tem smislu piše »Temps*, ki pravi:
Naši angleški prijatelji morajo raz-timeti, da mora vsebovati varnostni pakt poleg starih tudi nove garancije, kajti vsak korak nazaj bi pomenil omalovaževanje zmag naših rojakov in bi se ustvarila nova nevarnost za evropski mir. Francija hoče imeti mir, ki ga ne bo moglo ogrožati to ali ono iznena-denje.
»Gaulois* piše, da bi se v najkrajšem času ponovila predvojna nemška hegemonija, ako bi London zapustil sta lišče, ki ga je zavzel v Ženevi skupno s Chamberlainom.
Kakor poroča Havas iz Londona, Je sporazum med francosko in angleško vlado glede garancijskega pakta gotova stvar. Obe vladi sta nekoliko popustili v vprašanju sankci! napram Nemčiji. Anglija tudi »dovoljuje* Franciji gotove pravice v posameznih shičajih neupravičenega napada s strani Nemčije na njene sosede.
Razpad levičarskega kartela v Franciji
Pariz, 10. avgusta. Te dni zborujejo pokrajinske organizacije socijalistične stranke Francije. Skoro vse so se postavile na isto stališče, kot nedavno seinska federacija. Ničesar nočejo čuti o sistematični podpori Painlevčjeve vlade, še odločnejše pa se obračajo proti vstopu v njegov kabinet.
Departement, katerega zastopa poslanec Varenne, je celo vstal proti lastnemu izvoljencu. Postavil ga je pred alternativo, da položi svoj poslaniški mandat in obdrži guvernerstvo Indo-Kine, ali pa se podredi strankini disciplini in se odreče sleherni udeležbi pri vladnih poslih današnjega francoskega kabineta.
Veliki mojster francoskega socijaliz-ma Leon Blum. ki je edini pravi in zmožni naslednik duhovitega ljudskega tribuna Jeana Jauresa, zopet praznuje zmagoslavje. Blum je bil tisti, ki ie postavil na noge levičarski kartel v Franciji. On je po vzgledu svojega za-vratno umorjenega prednika usmeri! francoski sociializem na pot aktivne podpore pri državnih poslih. Prevzel je ono politiko, ki je več predvojnih let prinesla neizmernih koristi ne-le francoskemu delavstvu, ampak je povzdignila francosko nacijo na vzsleden položaj na polju sociialne politike.
Blum je že na kongresu svoje stranke v Orenoblu čisto odkritosrčno izjavil, da gre njegova politika podpore za tem. da požre kot volk ovco francosko radikalno socialistično stranko. Razlikoval je socijalistične radikalce, ki jih nikakor ne gre soditi po imenu, saj so navzlic pompoznemu nazivu tipična malomeščanska stranka, na stare in mlade radikalce, na one. ki so ohranili staro revolucijonarno tradicijo in so torej zelo prebavljivi za socijalistične želodce in na radikale, ki so zastopniki malomeščanstva in deloma tudi industrijskih in trgovskih slojev, zategadelj nedostopni socialističnim utopijam. Tako občinske volitve kot departemen-talne volitve so pokazale, da se sposobni in izredno duhoviti voditelj francoskega socijalizma — sekcije druge in-ternacijonale — ni čisto zmotil v svojih računih. Pri obeh glasovanjih je ravno njegova stranka najbolj napredovala, čeprav nI sedela v vladi ln čeravno je imela izbojevati hudo konkurenčno bitko proti komunističnim demagogom. Leon Blum smatra, da je nastopil trenutek, ko lahko začne odkrit boj proti svojim bivšim zaveznikom, socialističnim radikalom in poda signal za razkroj te stranke, ki je pred vojno desetletje krojila usodo francoske republike. K temu ga vzpodbuja dejstvo, da n'«o glasovale proti Cail1auxovl finančni politiki samo socijalisti. ampak tudi čisto lepo število socialističnih radikalov.
Ni dvoma, da bo Leon Blum zmagal
tudi na državnem kongresu francoskih
socijalistov, ki se vrši 15. t. m. Z njegovo zmago pa nastaja čisto nov položaj v francoski strankarski politiki.
Levičarski kartel, ki je v lanskih volitvah porazil Millerand-Poincar^jev na-cijonalni blok in spravil na površje le-vodemokratično Herrlotovo vlado, je pokopan. Painlevč se ne sme več zanašati na socijaliste. Te skrbi v prvi vrsti strankina organizacija in dema-goška tekma s komunisti.
Painlevč bo moral pogledati drugam. Radi svojega patrijotičnega zadržanja v maroškem vprašanju in na temelju realne finančne politike ministra Caillaux-ja je našel vso zaželjeno podporo pri bivšem nacijonalnem bloku.
Vprašanje pa je, če se bo nacljonalni blok, sedaj ko postane dejanski član vladne večine, zadovoljil s svojo pasivno vlogo podpore vladi, ki v resnici izhaja iz nasprotnega tabora. Vsa znamenja nasprotno kažejo, da se vladni blok po emigraciji socijalistov razširi na desno. Mnogi smatrajo, da Pain-levč v tem slučaju ne bo več na mestu in imenujejo kot njegovega naslednika Brianda in celo Loucheurja.
Iz najnovejšega "Doma"
Radič je pregrešil umorstvo tisočerih hrvatskih seljakov! Seljaška republika se je umaknila v občine. Politika RR je »novost v Evropi in na vsem svetu».
Zagreb, 12. avgusta. Mnogo nekdanjih radičevskih parol je že odplavila motna voda. toda dveh se krčevito držijo in obstojata v tem, da se na eni strani konstantno poudarja se-Ijaštvo s primesjo hrvatstva. na drugi Pa se glupo in besno izpada proti samostojnim demokratom. V znamenju teh dveh parol je izšel tudi današnji «Dom», ki je natrpan vsega mogočega »selja-štva» — za lahkoverne seljake, obenem pa drznega prostaštva — proti samostojnim demokratom. Oboje opravlja predvsem sam veliki mojster Stjepan Radič, ki objavlja članek »Hrvatsko seljaštvo i narodni sporazum*.
V	dobrem spominu je še. kako je Radič po Evropi ježil novinarjem lase s strahotnimi navedbami, kako Srbi mrc-varijo hrvatsko, črnogorsko in makedonsko seljaštvo, kako ga pražijo na ognju in sušijo v dimu. V današnjem »Domu* pa slično halucinira o SDS: »Obznana je hrvatski seljaški narod dovedla na politično Kalvarijo, a že je bila gotova peklenska namera Pribičeviča. da vse seljaške prvake (na tisoče njih!) pomori in, v pravem smislu te besede, pribije na križ. Tega je jedva čakala takšna pokvarjena gospoda (to so zajedničarji!), ki je sposobna s hrvatskim seljaškim mandatom voditi pro-tihrvatsko in protiseliaško politiko. V tem primeru, če bi se resnično bilo ugonobilo na tisoče naših prvakov seljakov. bi takšni gosposki špekulanti za-mogli ves seljaški narod zavesti s svojimi gosposkimi frazami!* . . .
Pobijati Radičeve izmišljotine, je nar ravno odveč, ker zadostuje sama kon-štatacija: ako je Svetozar Pribičevič s svojo »vidovdansko politiko* — po ra-dičevskem žargonu — tiral »hrvatsko seljaštvo* na politično Kalvarijo, naravno v zajednici z radikali, tedaj ravnajo zdaj radičevci isto. Smešno je zato. ako Radič svoje sedanje »grehe* podtika Pribičeviču in samostojnim demokratom. ki so stoprav delovali na tem. da rešijo hrvatsko seljaštvo križa, katerega mu je pripraviial ravno Stjepan Radič s svojim protidržavnim ravnanjem.
V	nadaljnem priobčuie Stjepan Radič članek o «stvaranju seljačke države*, kjer med drugim pravi: »Seljaška država za nas Hrvate, a k sreči tudi za STbe ni samo prazno geslo, samo lepa želja ali morda osnova nekaterih šolanih gospodov. Seljaška država je program organiziranega hrvatskega in v glavnem tudi srbskega seliaštva. še več, to je danes aktualna državna politika današnje parlamentarne večine in njene vlade. Seljaška država je danes še novost v Evropi ln na vsem svetu. Tudi seljaške politike ie malo celo v najboliših se-1 jaških državah -Sam pojm seljaške države ne dopušča niti malo uradniške samovolje v upravi, niti gosposkega le-narenja. niti razsipnosti in pljačke v vseh ostabh področjih državnega življenja. Seljaška država znači predvsem, da je seliaško ljudstvo pravi in edini popolni gospodar v vseh občinah. Seljaška država vnaša narodni duh i v šole 1 v sodišča. Javne beležnike je treba ukiniti in njihov posel poveriti sodiščem. Je še cela vrsta seHaških potreb, o čemer se bo z radikalno stranko dosegla enodušnost. Prva in glavna stvar pa je, da se seljaška država že ustvarja.* Radič zaključuje, da bo šele s tem doseženo pravo jugoslovenstvo, ki mora objeti tudi Bolgare ter se zahvaljuje Bogu. ki je dober — «hvala mu i dika budi!* . . .
Med podrobnostmi navaja »Dom* z velikim zadovoljstvom, da utegne tudi kralj priti na zlet hrvatskega separatističnega Sokolstva, hrvatskim Sokolom iz Amerike pa daie nastopni zanimivi pouk: »Ne zamerimo našim ameriškim Hrvatom, ako so mnogi, a morda niih večina, dospeli tudi zato, da opravijo i razne svoje trgovske in druge posle. Toda ne bomo jim samo zamerili, marveč jih tudi najostreje pokarali, ako se po običaju gosposkih politikov razdelijo kar v dve skupini, ter eni prično kričati na narodni sporazum, drugi pa pohitijo v Beograd izprosjačit kakšno pro-tekcijo* ... To se pravi: oni imajo samo pravico, v Zagrebu hvaliti Stjepana Radiča. Zato pa so gosti v njegovem Hrvatskem seljaškem domu!
Izmenjava not med Poljsko m Nemčijo
Poljska vlada odklanja odgovornost za na-daljne posledice Blede nemških optantov.
Berlin, 12. avgusta.
Poljski poslanik Olszovvski je Izročil državnemu zunanjemu ministru dr. Streseman-nu po naročilu poljske vlade sledečo noto:
»Del nemških optantov, ki se morajo v smfslu določb čl. 11 !n 12 dunajskega dogovora z dne 30. avgusta 1924. izseliti iz Poljske v Nemčijo najkasneje do 1. avgusta 1925 se ni ravnal po teh določilih in do trenotka še ni zapusti! mej poljske republike, dočim so vsi poljski optantl v Nemčiji v določenem roku ugodili zahtevam nemških oblasti in že zapustili nemško ozemlje.
Poljska vlada ugotavlja s posebnim pov-darkom, da so postali ti nemški optanti od 1. t. m. inozemci, ki se nahajajo protizakonito na poljskem državnem ozemlju in so zato podvrženi vsem odredbam, ki se uporabljajo po mednarodnem običaju proti osebam nahajajočim se brez dovoljenja na ozemlju kake druge države. Poljska vlada odklanja vsako odgovornost za posledice, ld morejo nastati iz navedenega pravnega stanja za nemške optante, ki so ostali protizakonito na Poljskem. Izjavlja pa pripravljenost, nuditi nemškim oblastim vsako pomoč, da se omogoči odpotovanje teh oseb na način, da ne bodo imeli prevelikih neprilik«.
Nemško zunanje ministrstvo je odgovorilo na poljsko noto, da je nemški poslanik v Varšavi že ponovno skušal doseči s poljsko vlado sporazum v tem smislu, da bi se obe vladi odpovedali izgonu optantov. Toda poljska vlada je že pozvala nemške optante, da morajo v 48 urah zapustiti nemško ozemlje, vsled česar je bila tudi Nemčija prisiljena, da se poslužl protiodredb. Nemčija zav-rcča zato morallčno odgovornost za vse posledice teh prisilnih odredb na po4Jsko vlado.
Varšava, 11. avgusta s. Korianty je po nalogu poljske industrije odpotoval v Berlin, kjer se bo posvetoval z nemškim zunanjim ministrom o tekočih zadevah carinske vojne med Poljsko ln Nemčijo.
Politične beležke
-f Buna med ljubljanskimi radikali.
NRS ima v Ljubljani zelo šibko organizacijo. ki je povrh bila zadnje mesece še razcepljena. Obstojala sta dva mestna odbora, eden »pašičevski*, drugi »protipašičevski*, enemu je načeloval g. Hribar, drugemu g. Ravnihar. Večina članstva, organiziranega v tako zva-nih pododborih se ni strinjala s politiko premnogih slovenskih radikalskih voditeljev, katerim so očitali koritarstvo in kamarilovstvo. Že dalj časa se je pripravljal v teh pododborih očiten odpor proti dosedanjemu vodstvu mestne organizacije. Za včeraj so trije pododbori NRS sklicali potom posebnih vabi! pristaše NRS na sestanek, na katerem se je pripravljal baje prav popran obračun z dosedanjim vodstvom mestne organizacije radi nepovolinega razvoja stranke in radi političnih neuspehov voditeljev v zadnjem času. Buntovniki pa so se zastonj pripravljali, sestanek je bil — prepovedan na intervencijo gospoda Hribarja, ki se je medtem pobota! tudi s svoiim dosedanjim konkurentom g. Ravnihariem.
+ Ne potvarjajte. »Slovenec* razpravlja o sobotnem političnem poročilu drja. Žerjava ter skuša dokazati bistvena protislovja v njegovih izvajanjih. Ugotovitev drja. Žerjava, da je stališče SDS napram sedanji vladi načelne prirode potvarja glasilo SLS izvajajoč, da je dr. Žerjav proglasil »načelno opozicijo*. Dr. Ž. je pa nasprotno izvajal, da stališče SDS napram vladi ni za vsako ceno opozici.ionalno, temveč se strogo naslanja na načela, ki jih zastopa SDS. Ako in kolikor bo vlada ta načela spoštovala in jih v svoji politiki izvajala, ji SDS ne bo nasprotnik. kakor SDS nove vlade tudi ne proglaša za ničvredno in škodljivo radi tega, ker ona v njej ne sodeluje. To je baš razlika med načelno in partizansko taktiko! Ravno tako potvarja »Slovenec* smisel Zerjavovih izvajanj o hrvatskem in slovenskem »vprašanju*. Dr. Žerjav je baš dokazal, da so ta »vprašanja* ustvarjali federalisti in separatisti. Glede Hrvatov je sedaj stvar urejena s kapitulacijo federalističnega programa in pristankom HSS na vidovdansko ustavo ter narodno in državno edinstvo. glede Slovencev pa ustvarjajo »slovensko vprašanje* klerikalci v tem smislu, ker spravljajo s svojo politiko slovenski del našega naroda v pogubna nasprotstva proti državni ideji, ki je danes priznana od ogromne večine celega naroda. Odpor proti tej ideji ustvarja «slovensko vpra šanje*, pa ne za državo, temveč za nas Slovence same. Gospodje vse to dobro vedo, oni le polemizirajo, da bi potolažili svojo vest...
+ Italijanska sodba o nettunskih konvencijah. Politično-gospodarski časopis »Ecchi e Commenti*, ki izhaja tromesečno v Rimu v uredništvu znanega senatorja Achilla Lorija. piše o nettunskih konvencijah: ^Dne 20. ju'iia v Nettunu od italijanske in jugoslovenske vlade podpisane konvenciie izgledajo tako, da mo- - z njima biti zadovoljni obe strn- ^apallska pogodba ni zasigurala I anom na Reki ln v Zadru niti najelementarnejših pogojev za obstanek, ker nikakor ni zaiamčila niti reškemu pristanišču niti dalmatinskemu mestu (Zadru) prometa z zaledjem, preskrbovania z vodo ter gospodarskih in pravnih odnošaiev z Juco-sloveni. Dolge konference so zdai rešile te Probleme. Tako so zdaj za Zader od-
pravljene vse carinske in Železniške ovire in bo to mesto postalo središče zamenjavanja blaga med Italijo ln Jugoslavijo. A Reka postane luka ne samo za jugoslovenske proizvode, marveč tudi za jugoslovensko tranzitno trgovino. Beograjska vlada se odreka tega ,da bi Sušak bil konkurenčno pristanišče na škodo Reke, ter dopušča, da se koordinirajo vse jugoslovenske gospodarske sile z italijanskimi silami v reškem pristanišču. Kar se tiče italijanskih podanikov, živečih v Jugoslaviji, bodo odslei lahko svobodno kupovali hiše ln zemljišča, akoprav so n. pr. kot dalmatinski domorodci optirali za Italijo. Lahko se bodo tam tudi v uradih posluževali italijanščine ter bodo nemoteno izvrševali svojo profesijo.* S temi italijanskim! strokovnjaškimi navedbami je povedano dovolj in — preveč.
-f Ni sile. »Slovenec« z zadovoljstvom poroča, da radičevci izgubljajo tla med Bunjevci in Šokci. ter da je Pričela živahna agitacija za stranko znanega popa B'aška Rajiča. ki je bil svoje dni član klerikalnega kluba. Je že menda res. da tudi pop Blaško pričenja vnovič razvijati agitacijo: toda koliko ima uspeha, je drugo vprašanje, ker je obenem tudi res, da ie močnejša frakcija bunjevačke stranke pod vodstvom Ivkoviča in Mandekiča sklenila se pridružiti ali radičevcem ali pa radikalom. Pop Blaško pa ostane zvest avtonomist z našimi klerikalci vred.
+ Olicijelna radikalska lekcija Stjepanu Radiču. Pod naslovom »Pogrešne ocene* obračunava radikalska »Samouprava* v daljšem uvodniku z najnovejšimi Radičevimi izjavami, ki jih je podal na Sušaku in v katerih je glede radikalov trdil, da pojmujejo državo nad narodom, odnosno zamenjajo tudi državo s svojo stranko, dočim on postavlja devizo »narod nad vse*. Radl-kalski službeni organ daje svojemu zavezniku v vljudni obliki ostro lekcijo, češ, da takšna pojmovanja lahko obstojajo samo v tujčevskih državah, dočim radikali istovetijo narod in državo. Zaključuje pa: »Skupnemu delu HSS in NRS pri upravi države je glavni cilj in naloga, da se izenačijo pojmovanja o državi pri Hrvatih in Srbih, da jih ona napotijo k vestnemu in razumnemu rodoljubnemu delu za napredek naroda in države. V minulih sedmih letih se proces političnega niveliranja ni mogel izvršiti in iz tega so tudi izvirale mnoge zmote. Skupno sodelovanje pri upravi države, iskrenost in vdanost za javni blagor na obeh straneh, lojalna in Iskrena pojasnjevanja, vse to bo pripomoglo k ubrzanju tega procesa na veliko srečo celokupnega našega troimenega naroda. To je bil edini cilj pričujočih vrst.»
Po svetu
—	Incidenti na poljskotruski meji. Te dni bi imela odpotovati v Jampol poljska dele« gacija, določena za paritetno poljsko*rusko komisijo, ki ima nalog, da reši obmejne spo« re med obema državama. Odhod delegacije pa se je odgodil, ker je sovjetska vlada pro« testirala proti udeležbi bivšega poljskega konzula v Minsku, Karszewskega. Poljska vlada je nato protestirala proti udeležbi biv. šega člana sovjetskega poslaništva v Var« šavi Luganovskega, ki je moral svoječasno na zahtevo poljske vlade zapustiti Varšavo.
—	Francoski dolgovi. Finančni minister Caillaux je izjavil ameriškim novinarjem, da je njegovo potovanje v NVashington in Lon. don še negotovo. Glede medzavezniških dol« gov je izjavil, di hoče imeti Francija od Amerike iste plačilne olajšave, kakor »o jih dobile druge države.
—	Francoski stroški za marotko vojno znašajo po izjavi finančnega ministra Cail« Iuxa 200 milijonov frankov.
—	Znižanje ministrskih plač v Angliji. Angleška vlada namerava sklepati o zniža« nju ministrskih plač, ker hoče na ta način pokazati delavcem — dober vzgled.
—	Dr. Kram* f proti ločitvi cerkve od dr> zave. Iz Prage poročajo, da se je dr. Kramar izjavil proti ločitvi cerkve od države, ker bi ločitev mogla povzročiti protidržavno agita« cijo. Ako bi prenehalo državno nadzorstvo nad cerkvijo, bi bila cerkev izročena gospo« doma Hellmerju in Csernochu, kar bi bila velika nevarnost za državo.
—	člčerln bo odstopil? Po poročilih iz Re« vala namerava ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin podati ostavko. Kot njegov naslednik se imenuje sovjetski poslanik v Pekingu Karahan.
—	Izpraznitev Dusseld^rfa. Berlinsko ča« sopisje poroča, da so dobile francoske dru« žine v Diisscldorfu nalog, naj se izselijo med 18. in 20. t. m. iz mesta. 21. t m. se prične izpraznitev. Oblasti so večinoma žc izprazni« Ie javna poslopja
—	Francija in sovjetski nnklepi na zapad> nih mejah. V angleških socijalističnih kro« gih se razširja vest, da zahteva Francija za slučaj potrebe pravico prehoda preko nem« škega ozemlja na Češkoslovaško in Poljsko, da si tako zagotovi možnost sodelovanja v slučaju sovjetskega nastopa. Ker Poljska in Češkoslovaška mejita na sovjetsko Rusijo, ju namerava Francija zavarovati pred na> padi od vzhoda.
—	Sta\-ka ameriških rudarje\> neizogibna. Po mnenju predsednika Zedinjenih držav Coolidgea bo spor med lastniki rudnikov in rudarji dovedel neizogibno do stavke rudar« jev. Stavka pa bo kratka in bo nudila last. nikom rudnikov priliko, da prodajo svoje zaloge za visoke ccne. Splošno sc računa, da bosta morali popustiti obe stranki.
—	Zbllžanje baltskih drža\\ Letonski zu. nnji minister Mcicrovvicz jc izjavil novinar« jem, da je imelo niegovo zadnje potovanje v inozemstvo popoln uspeh. V Kovnu je bil dosežen med Litvinsko in Letonsko popoln sporazum glede sklenitve arbitražne kon«
venci je tn gospodarske pogodbe med obe. ma državama. Namen arbitražne pogodbe je v prvi vrsti tesno zbližanje med baltiškimi državami, gospodarska pogodba pa se bo opi.
rala na načelo največje pogodnosti. Obe po. godbi bosta podpisani v Rigi najkasneje do 1. maja 1926. Letonska je pripravljena, vsto. piti v carinsko unijo z Litvinsko.
Nadprodukcija na učitelji-
V V«I
sem
Naši šolski zavodi so po svoji učni snovi različnega značaja. Nekateri nu-dijo poleg vzgoje gotovo množino znanja brez opredeljenega aH omejenega smotra glede življenskega poklica. Gimnazija nudi iz vseh strok srednjo stopnjo splošnega znanja. Ako pa hoče stopiti absolvent srednje Šole v oraktičn) življenje, se mora še posebej za svoi poklic v gotovi stroki izpopolniti, ker srednia šola ni ntkaka strokovna šola.
Na učiteljišče vstopajo dijaki in dijakinje z namenom, da se posvetijo po končanih štirih letih praktičnemu uči-teljskemu delu. Na te zavode pošiljajo stariši svojo deco. da bi prišla čim preie do poklica in s tem do primernega kruha. Ves ustroj teh šol je zasnovan tako, da se na njih učiteljski naraščaj vzpo-sobi za svoj vzgojni in izobraževalni poklic na osnovnih ln meščanskih šolah.
Od vseh strani prihajajo zasebne m uradne vesti, da visok odstotek mladih učiteljic ne bo mogel dobiti v prihodnjem šolskem letu službenega mesta, ker je v zadnjih letih nadprodukcija ženskega učiteljskega osobja tako na-rastla, da bodo morale mlade učiteljice čakati celo vTsto let na svojo službeno namestitev. Stariši ki v sedanjih težkih časih jedva čakajo, da so hčerke preskrbljene, so postavljeni pred težko rodbinsko socijalT» vprašanje. Žrtvovali so mnogo ali celo vse za vzgojo svojih hčera in nepričakovano pride vrnjena odklonjena prošnja za namestitev. Država stoji na stališču, da zrelostni izpit na učiteljišču še ne pomen ja obveznosti za državo, da mora biti učiteljska maturantka prevzeta v državno službo. ker n! zadosti praznih učnih mest.
Težko Je zavzeti k temu prekarnemu vprašanju pravo stališče. Najmanj pa. kar upravičeno zahtevamo od učne upra ve. je to, da mora ona biti regulator za strokovne šole. Ona mora vedeti, koliko oseb približno potrebuje letno za pedagoški poklic na osnovnih šolah. Šolska uprava mora voditi svoje zavode tako. da ne nastane toliko nesrečna nadprodukcija. kot se Je to zgodilo letos in kakor bo to še tudi v bodočih letih, ako se za neka! let ne ukinejo prvi letniki ra učitelfiSčlh.	V. B.
Sokol
Sokol I. obveSCa rroje članstvo, katero se namerava udeležK! sokolskega zleta v Crikvenico, nai se nemudoma Javijo pr! br. načelnika na Taboru. Odhod v petek ob 19. uri.
Sokol ▼ Kamniku priredi v ne'deljo
dne 23. avgusta svo) običajni letni telovadni nastop. Po telovadbi narodna veselica. Porhijajo se vsa bratska društva, da ta dan posetflo Kamnik. Železniška rveza zelo ugodna.
Okrožni sokolski zlet na Bledu se vrši v soboto dne 15. avgusta ob pol 4. uri v Zaki. V slučaju dežja se premesti veselica v vse prostore Zdraviliškega doma. Avto v Zako vozi od kavarne Toplice. 1639
Novo sokolsko društvo. V gkocjanu prt br. Globevniku se vrši v nedeljo dne 16. avgusta ob 4. uri popoldne ustanovni občni zbor sokolskega telovadnega društva.
Sokolsko društvo v Višnji gori prlrccf na praznik dne 15. avgusta Javno telovadbo v proslavo petletnice s sledečim sporedom: 1.) sprejemi na kolodvoru; 2.) ob 10. url skušnje za popoldanski nastop; 3.) ob 14.45 slavnostni sprevod skozi mesto; 4) ob 16. uri Javna telovadba: a) proste vaje članic za 1. 1925.; b) vaje moškega naraščaja s kiji; c) vaje žen. naraščaja s palicami; č) proste vaje moške in ženske dece za 1. 1925 ; d) proste vaje članov za !• 1925.; e) orodna telovadba. — Po telovadbi narodna veselica s plesom, šaljivo pošto in drugimi zabavami. — Vabimo vse Sokolstvo ln prijatelje, da nas posetijo ln pripomorejo do čim večjega moralnega ln gmotnega uspeha. Na svidenje! Zdravo! 1637
Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 16. avgusta ob 15. uri svo) letni javni telovadni nastop, združen z veliko ljudsko veselico, srečolovom, plesom Itd. Sodeluje lastna društvena godba p~<3 vodstvom kapelnika g.- Ribola. Vsled skrajno neugodnega vremena dne 2. avgusta se je morala prireditev preložiti na 16. avzu-sta, kar je povzročilo društvu velike stroške. Radi tega se vabi vse sokolsko misleča publika, da ne zamudi ugodne prilike v nedeljo na Jesenicah. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev dne 23. avgusta Zdravo!	1640
Domski fiic KloUuKl
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z. SVSahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica štev. 1.
pr ©SLSKi
kupite najceneje pri
Josio Roiina. Liubliana'
Občni zbor "Udruženja gledaliških igralcev"
V	pondeljek 10. t. m. je v Beogradu začela zborovati sedma redna skupščina «Udruženia gledaliških igralcev« v kraljevini SHS.
Delegati iz vseh pokrajin Jugoslavije s0 se zbrali v Maneži, kjer je podpredsednik organizacije gosp. Dragoljub G> šič pozdravil vse navzoče odposlance in člane, proglasil občni zbor za otvor-jen ter naznanil, da bo skupščina takoj popoldne začela z delom. Ztbrovalci so nato poslali brzojaven pozdrav kralju na Bled in prosvetnemu ministru Vej ii Vukičeviču. Nato je bil izvoljen za predsednika občnega zbora g. Milo-rad Petrovič, za podpredsednika pa g. J. Cvijanovič. Gosp. Petrovič je takoj prevzel vodstvo "zborovanja, zahvalil se ie na izkazanem zaupanju ter ie pozval prisotne delegate in člane, naj se udeleže skupne maše - zadušnice v Sa-borni cerkvi.
Igralci so odkorakali v cerkev, kjer se'je vršila ob 11. služba božja. Maša veljala vsem umrlim članom in dobrotnikom društva ter so ji prisostvovali poleg igralcev in predstavnikov kulturno - prosvetnih društev v Beogradu tudi odposlanec prosvetnega ministra gosp. dr. Ranko Mladenovič, v imenu beograjskega Narodnega gledališča Pa je bil navzoč intendant gosp. 2ivojinovič.
Popoldne ob 4. se je začelo delovno zborovanje. Kot prva točka je bilo na dnevnem redu poročilo uprave.
V	uvodu poročila opominja uprava vse svoje člane, da so dolžni tople hva-!e prosvetnemu ministru za dobrote, ki so bile društvu izkazane pri reševanju vprašanj gledaliških igralcev.
Po navodilih šestega občnega zbora se ie osrednja uprava takoj obrnila na raerodajne činitelje ter je intervenirala v številnih zadevah, ki so se tikale koristi članov. Javila se je ter je bila večkrat sprejeta od prosvetnega, finančnega in pravosodnega ministra ter od načelnika umetniškega odelenja. Poseb.io je uprava zahtevala, da se subvencija oblastnih gledališč vpiše med redne podpore za gledališča, da bi bili igralci na ta način docela preskrbljeni v go-spodarskem pogledu. Intervencije so imele uspeh v toliko, da je prosvetno ministrstvo privolilo v to, da se najprej kategorizirajo najstarejši gledališki igralci, ki imajo pravico do pokojnine. Rešilo se je s tem vprašanje novosad-skega gledališča, kjer je bilo upokojenih i 6 članov. Položaj ostalih najstarejših gledaliških igralcev v državi se urejuje sedaj in bo v doglednem času regulirano. kakor je predpisino.
Centralna uprava je podvzela tudi potrebne korake glede reaktivacije tistih članov, ki so še sposobni za delo. pa niso iz katerihkoli vzrokov angažira ii. Seznam teh oseb je sestavljen in predložen prosvetnemu ministru ter čaka njegove rešitve.
Umetniško odelenje v ministrstvu za prosveto ie poslalo Udruženju igralcev načrt zakona o gledaliških igralcih. Upra va ie zaslišala v zadevi vse krajevne odbore ter je sprevidela, da igralskemu stanu najbolj odgovarja zakon o državni;! uradnikih, nakar je sprejela ta zakon za podlago igralskega zakonskega vsnutka. Kot odposlanci in zastopniki Udruženja gledaliških igralcev so bili delegirani v odbor, ki se ie bavil s temi zadevami, gg.: Dragoljub Oošič, Soti-rovič, Dragomir Pooovič in Milorad Jovanovič. Na predlog teh delegatov je bi!;- dodana načrtu posebna stilizacija. Klasom katere plačuje država igralce iz državnega preračuna, ker so igralci člani državnih zavodov. Oblastna in osrednja gledališča so državne institucije.
Vsled tega uživajo igralci iste pravice kakor državni uradniki.
Tekom poročila se je razvila o stvari daljša debata, v katero so posegli gg.: Joca Cvijanovič, Branki-) Cvetko-vič, Jovan Jeremič ter I. Jerman iz Ljubljane.
S tem je bil prvi dan zborovanja zaključen. V naslednjih dneh pride na vrsto poročilo finančne ankete in druge zadeve. Po zaključenem občnem zboru se objavijo tudi morebiti potrebne in primerne resolucije.
Včeraj je končal kongres Udruženja jugoslovenskih gledaliških i"—>'cev. Za predsednika je bil izvoljen Dragutin G o-šič, član Narodnega gledališča v Beogradu. S kongresa je bil poslan bivšemu ministru prosvete Svetozariu Pribičeviču brzojavni pozdrav, v katerem se mu kongres zahvaljuje za naklonjenost. ki jo je izkaza! za časa svojega ministrovanja gledališkim igralcem.
ibersko pismo
ELITNI KINO tatica
Telefon 124. Predstave ob: '/25., '/28. in 9.
Prvovrstni umetniški on;ester svira pri vseh predstavah.
Samo še danes!	-Samo še danes!
Najlepši in najboljši kino'gralci: PAUL RICHTER in EVa MAT v razkošnem velefilmu v 6. dejanjih
GCirraofe to sor®iFBeii
Kolosalna režija — Izvrstna igra — Bogati kostimi — Napeta vsebina. Jutri: SSovItl Macista 3n Helena Makowska.
(Počitnice — mladinska kaznilnica.)
Maribor, 12. avgusta.
Danes bi rad pričel s psihologijo nehumane časopisne publike, ki niti v teh pasjih dneh ne da počitka žurnalistu. Takšna je pač ona in ostane: zabava se in hoče naslednji dan čitati v svojem dnevniku, kako se je zabavala in na zborovanje hodi tudi v teh dneh, pa se pri tem hladi s pivom in ne posluša požrtvovalnega govornika, češ, saj bo jutri vse v časopisih. Solnce pa žge neutrudno razbeljene ulice in meščani zapuščajo zidovje. Celo vedno skromni in korajžni dr. Pivko je ušel k Sv. Marku in čaka vsak dan svežega «Jutra». Žurnalistu torej ne preostane drugega, kakor da prijaznim znancem in ljubim radovednim prijateljem nekaj tednov laže, da bo šel k morju in na planine in potem zopet, da je že bil. Moda In ugled avtoritete to zahtevata. In tako vam mrcvarimo sedaj dravsko kopališče, klerikalno kulturo, pri bencinu nam že celo drugi pomagajo, kratkomalo, dražimo jih te večne prijatelje murčke, pa nočejo iz luknjic, da bi nam pokazali pravo barvo.
Včasih pa pridemo vendar tudi mi na zeleno deželo v sence gostoljubnih vrtov. Ali kaj, ko nam preženejo poezijo na povratku razbeljeni vagoni in nas naenkrat zopet zavabijo v nove nič zabavne ekspedicije. Nedavno sva se vozila z arhitektom od Tezna čez železni most v mesto. Radovednemu tujcu sem moral razlagati lepo novo ograjo s kapelico poleg moške kaznilnice, ki jo gledamo že par let iz vlaka, kadar se vozimo od juga proti Mariboru. Arhitekta je čisto novo, nedograjeno zidovje tako zanimalo, da sva si že čez par dni priborila dovoljenje za obisk teh ograj, ki sva si jih tudi res ogledala pri — 30 stopinjah Celzija. Obisk spada prav za prav v serijo stoterih mariborskih stanovanjskih akcij, za katere se mi Mariborčani vsi tako silno zanimamo, da bomo po 7. letih študiranja baje res začeli tudi zidati dve hiši. In zato bom sedaj v dobi duševnega spanja izdal zidanja željnim someščanom tajne, ki sva jih s prijateljem arhitektom odkrila za tisto skrivnostno ograjo:
Leta 1914. je Avstrija sklenila na obširnem prostoru med mariborsko moško kaznilnico in železniško progo postaviti veliko kaznilnico za mladostne zločince, ki bi naj zadostovala za vse alpske dežele in južne kraje. Do 250 mladeničev bi čuvala tam stroga roka pravice. Razen tega bi imeli tam svoje tkalstvo, knjigoveznico, mizarstvo, krojaštvo in čevljarsko delavnico. Po proračunu bi smela stati ta moderna mladinska kaznilnica za tedanje čase ogromno vsoto 782.894 K. S stavbo so pričeli avgusta 1915., torej ravno pred 10. leti. Kakor pa se je za Avstrijo spodobilo, so na-
pravili najprej reprezentančno visoko zidno ograjo, močno za kanone in pa kapelico seve. Uiti ne srne hi pa moliti mora grešnik, to jim je bila pač prva srečna misel skrbnim Avstrijcem na Dunaju. Potem šele so začeli riti po zemlji in so do prevrata izdelali temelje. kleti in podzemeljske hodnike, po katerih sedaj počiva ostali železni in leseni inventar, katerega so medtem tudi dobavili razni obrtniki ln drugi podjetniki. Samo stavbna tvrdka Kiff-mann je zaslužila pri tem za zidarska in tesarska dela okrog 200.000 K — v tistih časih velikanska vsota. Po kleteh in v kapeli so naloženi ogromni kupi novih okvirjev za okna, vrata in raznovrstnega železja. ki sedaj že 10 let čaka daljne usode. Pred dvemi leti so samo ta premični inventar in opeko ocenili na 875.000 Din. kar pa vse leži sedaj brez haska in se polagoma po-kvarja in razpada ter zgublja na vred-nosti.	, ,
Prijatelj arhitekt pa si je ogledaval bolj krasno izvedene in solidno zidane temelie zamišljenega poslopja, ki so dobro ohranjeni in široki, da bi mosrli nositi {ri nadstropja s pritličjem. Takšne mladinske kaznilnice pa mi ne bomo rabili, ker je za naše mlade izgubljence več kot dovolj prostora v sedanji kaznilnici, katera pa ima nebroj nastav-Ijencev-paznikov. ki morajo stanovati po nezdravih luknjah v mestu in celo v okolici, kar znatno otežuje službovanje in še stanovanjsko bedo v mestu nam večajo. Zato se baje vodstvo kaznilnice že dolgo trudi pri državni upravi, da bi na te nedovršene temelje in kleti postavili stanovanjske hiše za kaznilniške uslužbence.
Arhitekt pravi k temu: Krasna ideja leži na dlani in jo bo treba seve čim prej izvesti, če nočejo, da gre milijonska vrednost popolnoma v niČ. Na mogočne štiri trakte bi bilo najprimerneje postaviti enonadstropne zgradbe, v sredini pa pritlično poslopje, da dobi okrog 1S0 kvadratnih metrov veliko dvorišče dovolj luči in zraka. Imeli bi na ta način 46 stanovanj, in sicer 31 z eno sobo za paznike-samce, 14 z dvema sobama in 1 s tremi. Vsako stanovanje bi imelo še predsobo, shrambo, stranišče. povsod električno luč. vodovod in tako dalje. Poleg tega bi bilo 7 pralnic v kleti in še dovolj prostora za drva. premog in drugo v ogromnih kleteh. Vse to bi stalo približno 3.260.000 Din, kar pa bi se še znatno znižalo, ker bi lahko opravili vsa težaška dela kaznjenci, kot tudi okna. vrata, pode itd. Tudi pesek bi lahko kaznilnica kopala na svojem svetu s kaznjenci. Od sedanjega pripravljenega materijala bi lahko uporabili vrata, okna, kanalizacijske cevi in okenska okrižja, vsaj deloma, vse drugo pa bi morali že davno prodati na javni dražbi in bi imeli zopet nekaj dohodkov za zidanje onih stanovanj. Tudi iz prazne kapelice bi lahko napravili še dvoje lepih stanovanj, ker imajo itak v kaznilnici ogromno kane-lo. Poleg hiš bi še bilo dovolj prostora za vrtove vseh najemnikov in lepo otroško igrišče.
Tako približno torej izgleda žalostna tajnost za onim novim obzidjem iz betonskih kamnov. Krasen šolski primer za gospodarstvo birokratizma in še marsikaj! Zato tudi ne bomo pisali komentarja. Je mnogo prevroče.
Profesor bi rekel: Difficile est, saty-ram non seribere!	a. r.
Paberki po domovini
Kongres za propagando etične kulture v Sarajevu spomenik vojakom v Nišu iii zborovanje židovske omladin© v Osijeku.
Zadnje tri dni. 9.. 10. in 11. avgusta se je vršil v Sarajevu kongres za propagando etične kulture. Kongres je sklicalo uredništvo »Uzgajatelja*, važne pedagoške reviie, katero izdaja gosp. Milenko Vidovič. Kongres je bil prvo zborovanje te vrste v naši narodni državi. Otvoritveni govor je imel gosp. M. Vidovič. Potem so se vršila predavanja. Prof. Stanko Pavičič je govoril o morali in prosvetnem delu. dr. Trboje-vič o zasebni pobudi v narodni prosve-ti. Kamilo Broesller o vzgoji značaja v družbi in šoli. ing. Peter Tumin o ver-
F I L M B
sezije 2S./26.
O katerih govori eeU svet predvaja lo
Kino «Dvor»
stva kot podnetu morale. Franjo Ivaniševič o ljudski prosveti v mestu in na kmetih. Šalih Ljubunčič o reformi šole in kulturnem napredku, prof. Segher o pomenu in potrebi ljudsko - prosvetnega dela na sploh in s posebnim ozirom na našo državo. Prof. Peter Ilič je predaval o etičnih ciljih pomladka Rdečega križa. prof. Turič o načinu ljudskega PTepora|ania. dr. Sian. Zupič o nujnosti živahnejšega razvijanja politične in so-cijalne zavesfi. Kongres je napram vsem tem vprašanjem zavzel definitivno stališče ter je določil smernice, ki nudijo jamstvo, da se etična kultura pri nas izboljša. Zborovanje je bilo nrav dobro obiskano, udeležili so se ga številni kulturni delavci iz vseh pokrajin Jugoslavije.
V	soboto 8. t. m. popoldne so odkrili v Gjulinski cerkvi poleg Niša spomenik padlim in pogrešanim vojakom iz tega okrožja. Spomenik so postavili niški meščani iz lastnih sredstev. Odkritje je bilo zelo svečano. Prota Tasa Uroševid je imel govor o legendarnih činih srbske vojske. Sledili so še drugi govori. Navzočih je bilo zelo mnogo ljudi, med drUgimi tudi veliki župan nišlcc oblasti Petkovič, narodni poslanec Nikolič ter predsednik niškega mesta Draga Cvet-kovjč. Spomenik je zelo lepo izdelan. Nislije so združili lepo s koristnim. Postavili so svojim borcem v spomin vodnjak iz kamna s križem.
V	Osijeku je Jioncem prošlega tedna začel zbordVati kongres židovskih cmladincev. Trajal ie štiri dni. Zborovanja se je udeležilo na 700 odposlancev židovskega prebivalstva v Jugoslaviji, Resen program dela so zaključile zabavne prireditve hi športne tekme.
Odmev ljubavne drame v
Omišlju
Junak liubavne drame na Krku je železniški uradnik iz Trbovelj. Njegova tova-rišica v smrti ie iz Litije?
Trbovlje, 12. avgusta.
Strašna ljubavna drama v romantičnem m&šfiil Omišlju na otoku Krku, o kateri poroča današnje «Jutna», je morda še najbolj pretresla Trboveljčane, kajti Ivo Kandare je bil železniški uradnik na tukajšnjem kolodvoru.
Pred par dnevi je zvečer nenadoma odšel s postaje, ne da bi o svojem odhodu obvestil poprej svoje tovariše. Nikdo ni vedel vzroka njegovega odhoda. vendar pa se sprva ni mislilo nič Slabega.
Ker ga pa le ni bilo v službo, so začeli poizvedriVati p"o njem. Poizvedbe so dognale, da ga ni več v Trbovljah, temveč da se je odpeljal po železnici v neznano smer.
Sedaj je nastalo mučno premišljevanje. kajti Kandare je zapusti] blagajno, v kateri je bil denar, zaprto, ključa pa niso mogli nikjer najti. Pojavil se je sum, da morda z blagajno ni vse v redu .. . Končno so s silo odprli blagajno in z nervoznostjo prešteli denaT. Izkazalo se je. da je blagaina popolnoma v redu ter da izkazuje še celo nekaj več, kolikor bi moralo biti v njej.
Poizvedbe o Kandareju so šle na vse strani, vendar zaman. Nihče ni vedel ničesar o njem. od nobene strani ni bilo vesti in nikomur se ni javil. To je bilo tem bolj Čudno, ker je bil pokojni Kandare vesel mladenič, simpatičnega nastopanja in družabnega vedenia. V Trbovljah so ga precej poznali kljub temu. da je služboval tu komaj par mesecev . . . Današnje «Jutro» je prineslo žalostno razrešitev uganke.
Kdo je dekle, ki je šlo s Kandarom v smrt, še ni povsem jasno. S trboveljskimi dekleti pokojnik ni imel mnogo znanja. Dostikrat so Pa ljudje pri njem opazili sredi največjega veselja in razigranosti neko čudno otožnost. Samo z enim dekletom se je rad sestajal. Bilo je to dekle iz Litije in ga je pogostokrat obiskovala Vse Je prepričano, da je njegova tovarišica v smrti iz Litije.
Najbližji dnevi bodo razrešili tudi to
Lepotica Marion Davies nastopa samo ŠA danes 13. in jutri 14. v piekrasnem velefilmu
»Triurni lepote"
Izven programa: 'Sovi Pathe Journal*.
LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4., 'A 6.. X 8. in 9. — Ob nedeljah ob V, 11, 3., Vt 5., Vi 8. in 9. uri.
zagonetko in morda pride še na svet« lost skrivnost samotnega groba, ki krije tam v pečinah nad Jadranskim morjem trupli dveh, ki nista hotela več živeti Ali ju je ljubezen gnala v smrt?
Nevarna tatinska družba v Novem Sadu
Novosadska policija je že dalje časa zasledovala nevarno tatinsko družbo, ki je izvrševala mesece in mesece tatvine v okolici Novega Sada. Stare Pa-zove, Vinkovcev itd. Pred par tedni jo bilo v Stari Pazovi izvršenih zopet več drznih vlomov. Lopovi so prišli z avto. mobilom iz Indjije. pokradli v Pazovi velike količine tobaka in cigaret iu izginili potem v smeri proti Novemu Sadu. Policija je imela to pot izredno srečo. Zagrabila jih je namreč v Petrova-radinu, zaplenila njihov avtomobil ter ves nakradeni plen. Smola pa ie obstojala v tem. da se je posrečilo ubežati najnevarnejšemu lopovu, Karlu Svobodi, znanemu pod imenom Švaba. Tatvine in vlomi so se med tem nadaljevali. Kljub najenergičnejšemu zasledovanju policija zločincem ni mogla priti na sled. Šele pred nekaj dnevi je bil aretiran neki član tatinske tolpe v. Bački Topoli, ki je dal dragocene po. datke o gibanju svojih ostalih tovarišev. Na podlagi teh podatkov je odpoi to val v pondeljek v Vinkovce agent no^: vosadske policije Gajinov, ki je s pomočjo tamošnjih agentov aretiral še tri člane tatinske družbe. Zalotili so jih v neki gostilni v okolici. Orožniki so ob^ kolili gostilno, detektivi pa so s samokresi v roki prisilili tatove k predaji. Med njimi je bil tudi Karlo Svoboda, nazvan Svaba. Le ta se je nekoliko upiral, končno pa se je moral tudi on udati v usodo. Svaba je bil strokovnjak za vlome v tobakarno. ostala dva sta izvrševala tatvine po selih in trgih in osrečavala s svojimi poseti najraje raz-' ne trgovce. Iz izpovedi aretirancev je, razvidno, da je bil njihov operacijski te-,' ren zelo velik in se ie razprostiral o& Vinkovcev do Beograda, od Stare Pa» zove do Novega Sada ln do SombonU'
Tekom preiskave in zasliševanja j® bilo tudi več komičnih momentov. Zli« kovci, ki so skupno kradli in izvrševali vlome, niso vedeli imen drug drugega,, temveč so se poznali samo po prlim«' kih. Novosadska policija preiskavo š® nadaljuje, ker .ie prepričana, da ji še nI-: so padli v roke vsi člani te nevarni tolpe.
"■-' ...............-4
Amateur-fotografu
živahnemu ln spretnemu v po- t snemanju športnih in drugih mo- | mentov je dana prilika za raz- f Sežno ndejstvovanje, eventuelno | tudi proti plači. — Prvovrsten \ aparat in vse drugo za razvijanje slik dobi na razpolago. Naslov se prosi na upravo .Jutra* pod | šifro .Agilen in iniciativen
M>l»M»tMt>H»«mM»H»MMHMtt»
da eden par nogavic z žlgonrf In inamko (rdečo, modro al|
zlato)
83-a D|
„Edju£u
iraja kakor štirje pari drugih) •ko kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodajalnah.
Moderna inseenacija na Bledu. Ravnatelj mariborske drame g. Valo Bratina je vprizoril prejšnji teden v Zdraviliškem do-rr.ii na Bledu Schonherrjevo dramo »Or.o« ra čisto nov način. Inscenaciji je manjkalo zavesa, ki deli oder od poslušalcev, Igralo Pa se ie tudi brez kulis. Z lučjo in zmiselno arar.žiranimi draperijami so bili v navadni koncertni dvorani doseženi nečtiveni efekti, k: so sijajno podčrtali vsebino igre. O. Bratina ie s tem premagal tehnične ovire na odru. Enak poskus napravi g, Bratina še v nekaterih dvoranah širom Slovenije.
Repertoar gledališča v Celju. Iz Celja r.a m poročajo: Mestno gledališče je sestavilo za prihodnjo sezono naslednji repertoar: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šent-rlorjanski, Za narodov blagor; Fr. Finžgar: .Vaša kri (predelana). Veriga; Fedor Gradišnik: Norec: Josip Jurčič: Tugomer; Jurčlč-Gc.vekar: Deseti brat; Tiran-Pregelj: Čudežne gosli: Milan Begovid: Gospa Wa!ew-ska; Pecija Petrovič: Duše: Ivo Vojnovič: Fkvinocij, Smrt majke Jugovičev; Przyby-szewski• Zlato runo; Tolstoj: 2ivi mrtvec; Turgenjev: Tuji kruh; ScHUer: Razbojniki;
Strindberg: Velika noč; Šamberk: Ulica št. 15; Gorner: Maks v škripcih; Halhe: Reka; Hauptmanr.- Elga; Ibsen: Strahovi; Laufs: Vražja misel; Moliere: Georges Daudin; Nestroy: Lirmpacij vagairund; Gabrijel Dl-ge!y: Ce frak dobro pristoja. Ce bodo dopuščale razmere, bo skušalo gledališče uprizoriti dve opereti, Jesenske manevre ter Parmove Amaconke. Iz prošle sezone se po-nove dela: Pereant možje, Scampolo tn Veronika Deseniška. Vršila se bodo tudi gostovanja ljubljanskega, mariborskega ln zagrebškega gledališča. Sezona se otvori dne 15. septembra z Jurčičevo zgodovinsko tragedijo »Tugomer«.
Narodno gledališče v Sarajevu otvori redno sezono 1925-26 dne 5. septembra z zgodovinsko dramo Branislava Nušiča »Nahod«. Tri dni kasneje se vprizori historično delo pisatelja Stjepana Miletiča »Tomislav«. Tretja premijera bo spevoigra »Zlatija«, katero je napisal Osman Djikič, z glasbo opremil Beluš Jungič, avtor »Almase«. Četrta novost bo Nušičev komad »Tako Je moralo bftJ«. Drama je izšla v izdanju Srpske Književne Zadruge tn ima štiri dejanja, katere
je avtor za Sarajevo predelal in skrčil na tri akte. Meseca septembra se bodo igrale tudi operete, predvsem »Dolarska prmce-ztoja« ter Mamzelle Nitouche«. V osobju sarajevske drame so se izvršile nekatere iz-premembe. Nanovo so angažirani gg N. Jovanovič. dosedanji prvak splitske drame. D. Veliškovič, Vujsnovič, Mati« in Vladimir SkrbinSek, ki bo nastopal v opereti Za dramo sta angažirani dami Hercegovič in Pogačic ; pogodbo je podpisala tudi subreta osl-ješkega gledališča gdč. Kfševa.
Šentjakobski gledališki oder r LJubljani ki je uprizoril v sezoni 1924-25 štiri komedije, tri burke, eno traglgrotesko, eno dramo in eno žaloigro ter je gostoval dvakrat v Bohinju, enkrat v Mojstrani, dvakrat v Škof ji Loki in enkrat v Novem mestu naznanja. da se otvori njegova gledališka sezona 1925-26 z N ovac a novo »Velejo« ali pa s Cankarjevim »Jakobom Rudo«. Dan otvoritve se objavi naknadno.
Meseca avgust !n september v Reln-hardtovem gledališču na Dunaju. Josefstad-sko gledališče na Dunaju ima sedaj na sporedu Nestroyevo komedijo »Unverhofit« ter ponavlja »Sonjkina«. v katerfcm nastopa igralec Romberg. V septembru se bosta ponavljala dva komada, ki sta polnila blagajno v lanski sezoni: Galsworthyjeva »Družba«
(Loyalrtes) ta Werilova drama (Juarez ta Maksimilijan«. Kot prva novost pa pride jeseni na vrsto Hauptmannova drama »Samotni ljudje«. To bo uvod v izbran cikel, kateremu bo sledil Shakespearjev cikel. Slednjega bo Reinhardt otvori! s komedijo »Kar hočete«.
Razstava slikarja Ležečnfkova v Splitu. Ruski slikar Ležečntkov je otvoril dne 5. avgusta v Splitskem salonu Gallč razstavo svojih del. Ležečnikov, ki je sedaj nameSčen kot profesor na državni gimnaziji v VeL Bečkereku, je tudi San bivše imperatorske umetniške galerije v Leningradu.
Nogometno prvenstvo v Rumarti/i. V Aradu se le vrSil finale za nogometno prvenstvo Rumunije, v katerem Je zmagal ! Ktaiszi nad V. C. A. S. P. fe Petroszenyja ] in dosegel že šestič čast državnega prvaka. < Boj je končal s 5 : 1. Zmagovalec je posebno v drugi polovici popolnoma prevladoval.
Mestno tfeaa&žde v Curiha otvori novo sezono zadnje dni avgusta z Mozartovo opero »Čarobna piščai«. V projektu je datte istega skladatelja »Rop iz Seraila« ter »Cosi fan tutte«. Naštudiran je Donizettijev »Don Pa-squa4e« ter Ha!evyjeva »2idovka«. Sledil bo Verdijev »Othello«, istega avtorja >P!es v maskah«, nanovo msceniranj »Rigoletto« ter
»Aida« in »Faflstaff«. Operne novosti, katera zaznamuje letošnji repertoar, so: Ar.dreajev »Casanova«, Bartokova pantomina »Lese.il princ«, Gluckova »Alcesta«, Poldtnijiva »Svatba v predpustu«, Puccfnijev »Giaruri Schicc!« ter naMoveiše delo NVbtfa-Ferrarija »Večer ljulezni pri markizi«. Pripravljajo so še: Schoeckov »Don Ranudo«, \Vejrov »Oberon« v predelav! skladatelja \Veingart-nerja, »Carostrelec«, Gounodova »Margareta«, F!otown »Marta«. Ponavljala se bodo deli Fid Ho (Beethoven) Salome (R. Strauss) \Vagnerjevi Mojsterskl pevci, Tanohaser, Lohengrin fn Tristan ta Izokia. Zavod je angažiral za redne člane ta za go. stovaiija celo vrsto novih moči ta je dobfl tudi novega režiserja v osebi dr. Walterja Vollbacha.
O zagrebškem dramatiku Milanu Bego-vIču piše zopet rimska revija »L' Europa orientale« in sicer se ozira po zadnjih Be^ govičevih delih. Govori pa podrobno o romanu »Dunja v kovčegu« ter o dramah »Svatbeni let« in »Božji človek«.
»Giocor.da« pod vedrim nebom t Vid. mu. Na videmskem gradu se te dni uprizarja opera »Gšoconda« pod vedrim nebom. Gledališče Ima 6090 sedežev, pri preustavmh B obsegajo poleg »Giaconde« še ooero »Cvmen« pa sodeluje po 1000 o»*b.
Domače vesti
*	Kralj odobril ustanovitev pete armlje v Nišu. Pa poročSu z Bleda je kralj odobril predlog vojnega ministra Trifunoviča glede ustanovitve nove, pete armijske oblasti v Nišu, ki bo sestavljena iz nadštevitaih čet v ostalih arrmjah.
*	Minister dr. Kraja6 častni predsednik Ljubljanskega velesejma. Minister za trgovino in industrijo, g. dr. Ivan Krajač je prevzel častno predsedstvo V. Ljubljanskega vzorčnega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra, pod protektoratom Nj. Vel. kralja. Gospod minister je obljubil, da počasti prireditev s svojo navzočnostjo. Slovenskim pridobitnim krogom je ministrova namera v največje zadoščenje, saj bodo imeli tu priliko, da se gcspc-d minister prepriča ne samo o razvoju naše industrije, trgovine ln obrti, marveč tudi o njenih težnjah ln o njenem težkem položaju.
*	Nov pomočnik ministra za narodno zdravje. V ministrstvu za narodno zdravje Je Imenovan za pomočnika ministra dr. Dušan Ivetič, načelnik administrativnega oddelka tega ministrstva. Dosedanji pomočnik nfinfetra za narodno zdravje, Vlasta Janko-v4č, je trajno upokojen ter odlikovan z redom Sv. Save 2. razreda.
*	Diplomatske vesti Podpisan je manjši ukaz o razmestitvi diplomatskih uradnikov. Dosedanji generalni konzul v Solunu, Ivan Gerasimovič, je premeščen za poslamškega svetnika na Dunaj, na njegovo mesto pa je Imenovan poslaniški svetnik v Pragi, Gjoka Nastastjevič. Sekretar našega poslaništva na Dunaju, Pavle Velenski, je premeščen v (ministrstvo za zunanje zadeve za tajnika. Sekretar ministrstva za zunanje zadeve m šef kabineta pomočnika ministra, Radoje Sčepanovič, je premeščen za vicekonzula v Solun. Za šefa kabineta pomočnika ministra za zunanje zadeve bo najbrže imenovan Bora Arrtom.ievič. Za vicekonzula na Reki je Imenovan Nrkola Nadič, sekretar ministrstva za zunanje zadeve. Bivši šef pres-fclroa ministrstva za zunanje zadeve za časa
DavJdovičeve vlade, Franjo Cvjetiša, je Imenovan za konzula v Pireju, ostane pa začasno v ministrstvu za zunanje zadeve.
*	Zagrebški nadškof v Beogradu. Zagrebški nadškof dr. Bauer je posedi včeraj pomočnika ministra za prosveto, dr. Katiča ln se posvetoval ž njim o raznih cerkveno-šol-skih vprašanjih na Hrvatskem.
*	Duhovniške spremembe v mariborski oblasti. Stolni dekan dr. Ivan Tomužič je postal škoiov hišni prelat, dr. Anton Jerov-šek ter dekan Ivan Rotner m dr. Kruljec pa častna tajna kom omika. Janez Toman, žup-t'Qj v Vojniku je imenovan ira dekana deka-jjije Nova Cerkev in obenem za škofovega ■duhovnega svetovalca.
v* Himen. V Njivicah na otoku Krim se je poročE g. Karel Š i r c e I j z gospioo Dano ^allševo. Bilo srečno 1
*	Smrtna kosa. V Veliki vasi pri Krškem j« tmrria 3. t. m. 44 letna gostilntčaa-ka in posestni ga. Kristina Urbanč, mati 16 otrok. Pokojnica je bila sestra g. Korifcnika, lastnika hotela pri Slonu v Ljubljani. Bila je deleč naokrog znana kot blaga mati, dobra iena in skrbna gospodinja. Naj v miru poči-ara, preostafon naše sožaljel
*	Arhitekt Kre<*ar v Parizu odlikovan. Mednarodna komisija za oceno gledališke ume t nosa je arhitektu prof. Radu Kregarju v Ljubljani prisodila zlato svetinjo.
*	Izpremembe v srednješolski službi. Na srednjih šolah v Sloveniji so premeščeni: profesor dr. Fran Čadež z ljubljanske realke na II. realno gimnazijo v Ljubljani, profesor Ljudevit Mlakar z ljubljanske realke na moško učiteljišče v Ljubljani, profesor verouka Josip Kardinar s celjske gimnazije na realko v Ljjbljani.
*	Kovani denar prihaja. Dne 17. t. m. prispe v Beograd 10 vagonov novega kovanega denarja po 2 Din. ki se razdeli med Beograd, Zagreb in Ljubljano. Drugi transport kovanih novcev po 2 Din prispe 26 t. m. ta je določen za Bosno in Hercegovino. Tretja parti>a pa pride v Solun in je določena za Niš, Skoplje in Bitolj. Za tem denarjem pridejo komadi po 1 Din in pol Din.
*	Dr. Truhelka — vseučillščn) profesor. Ravnatelj in kustos sarajevskega muzeja dr. Ciro Truhelka je imenovan za rednega profesorja na filozofski fakultet! v Skoplju.
*	Izseljeniške knjižnice v Inozemstvu. Iz-seljeniški komisarijat v Zagrebu je sklenil, da se v vseh naših večjih kolonijah v Ameriki ustanove izseljeniške biblioteke, ki naj bi v prvi vrsti služile ohranitvi naoijonalne zavesti in nacijonalne propagande.
*	Železniška postaja »Aleksa šantlč«. Vsled prošnje krajevnega odbora udruženja dobrovoljcev iz sela »Baba« je prometni minister odredil da se postaja »Baba« na železniški progi Subotica-Sombor prekrsti / postajo »Aleksa Šantič«.
*	Pouk v elektromonterstvu. Strokovni učitelj na tehniški srednji šoli v Ljubljani g. F. Mallner ima nalog, da prireja tečaje v elektromonterstvu in pride tudi v elektrarne v Sloveniji, kjer se uporabljajo delovne moči, ki so potrebne širšega strokovnega pouka. Tozadevno se je obrniti na ravnateljstvo tehnike srednje šole v Ljubljani.
*	Meja proti Grški zaprta. Ministrski svet je sklenfi, da se mora z dnem 12. avgusta zapreti naša meja proti Grški, ker se je tamkaj pojavila kuga.
*	.Nove tračnice na progi Beigrad-Zagreb. Po odredfci prometnega ministrstva so te dr.J v prvem rajonu železniške proge Beo-srad-.Z«gr«b pričeH s polaganjem novih tračnic. Po načrtu se izmenjava tračnic na celi progi Izvrši tekom 18 mesecev. Po dovršeni izmenjavi bodo brzovlaki skrajšali čas vožnje od Beograda do Zagreba za dve i*ri. Pozneje se Izmenjajo tračnice tudi na progi Zagreb-Ljubljana.
*	Dan za pogozdovanje. Ministrstvo za šume in rudnike je v sporazumu z ministrstvom prosvete odredilo »dan za pogozdovanje«, ki se bo v prihodnje redno prirejal .vsako spomlad. Pri tej priliki se bodo v
vseh naših šolah vršHa predavanja o šu-n-arsivu in njegovi vlogi v narodnem gospodarstvu; potem pa se učenci in učenke podajo z učitelji v šolsko okolico, kjer se bodo praktično podučili, kako se sadi drevje.
*	Fakultativna prodaja veleposestev. Po
vesteh z Bleda je kralj podpisal uredbo o fakultativni prodaji veleposestev, ki je v zvezi z amandmanom o tem vprašanju, sprejetem v dvanajsfctae.
*	Oddjaja tobačne zaloge v zakup. Prejeli smo: V št. 30. In 31. Monopolskega glasnika, ki ga prejemajo vse okrajne uprave finančne kontrole so priobčeni pogoji zakupa tobačne zaloge za dobo od 1. januarja 1926. do 31. decembra 1927. Jamščina v znesku 1% mora biti položena do 26. avgusta 1925. ponudbe pa se prevzemajo do 27. avgusta v Beogradu. Čeprav smo že 11. t. m. uradnega obvestila še vedno ni.
*	Spominske slike dr. Klementa Juga. Dr. Jugovi rojaki iz Italije in njegovi prijatelji odkrijejo svojemu velikemu kulturnemu delavcu spominsko slfko, v nedeljo, dne 16. t. m. ob 11. uri dopoldne v Aljaževem domu. Slika je delo našega znanega slikarja Božidarja Jakca. — Občudovalci našega največjega planinskega plezalca in modroslovca
*	Koliko ie radioaparatov v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih je sedaj v Jugoslaviji 573 ra-dio-aparatov in sicer v Zagrebu 226, v Novem Sadu 133, v Beogradu 126, v Ljubljani 51, v Sarajevu 35, v Splitu 32 in v Skopi ju 5.
*	Veliko število učiteljskega naraščaja.
Pišejo nam: V št. 183 vašega cenj. lista je bila objavljena statistika učiteljskega naraščaja, ki naj utemeljuje upokojitev učiteljev s 35. službenimi leti. Hiperprodukcija obstoji le pri ženskem naraščaju. Ta se prav lahko omeji z zarvoritvijo nepotrebnih zasebnih žensk fii učiteljišč. Upokojitve nalagajo državi velika bremena — vačnost je nujno potrebna. Nasprotno pa je veliko pomanjkanje moškega naraščaja. Na mnogih šolah poučujejo le ženske, tudi kot upravitelice se mno-že vedno bolj. Upokojitev učiteljev s 35 leti bi samo pomnožila nezasedena mesta, državo pa po nepotrebnem obremenila.
*	Novi pravilnik o prodaji denaturlranega špirita. Finančno ministrstvo je predpisalo nov pravilnik o prodaji denaturiranega gorilnega špirita, po katerem se sme prodajat! v zaprtih posodah po pol litra. Te posode se merajo napolniti in zatvoriti v tvornicah aH veleprodajalnah špirita. Na steklenicah mora biti označeno ime tvrdke ali veleprodajalne.
*	Železniško skladišče v Treblnju pogorelo. V Trebinju v Hercegovini je prošlo nedeljo v tamkajšnjem železniškem skladišču izbruhnil požar, ki je povzročil v mestu veliko paniko. Ker v Trebinju ni gasilnega društva In tudi ne potrebnih gasilskih naprav, je skladišče pogorelo do tal. Škoda še ni ugotovljena in tudi vzrok požara tri znan.
*	Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Kakor vsako leto. je tudi letos in sicer že petin-dvajsetič počastil naše zdravilišče s svojim obiskom don Frano Bulič, ugiedni jugoslovenskl" arheolog iz Splita. — Do dne 1. avgusta je prispelo v Rogaško Slatino 6020 oseb. Dne 2. avgusta je bilo v Slatini 1310 gostov.
*	lz vinarske in sacijarske šoie v Mariboru
Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se dosedanja Srednja kmetijska šola pretvori v Srednjo kmetijsko šolo za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru, dosedanja Vinarska ln sadjarska šola pa v Enoletni tečaj za pouk kmetijskih mladenlčev v vinarstvu in sadjarstvu. (Nova zavoda naj b! se kratko imenovala: »Srednja vinarska in sadjarska šola« odnosno »Enoletna vinarska ln sadjarska šola«. Op. ur.) — Isto ministrstvo odpošlij g. direktorja 2 m a v c a kot predstavnika Vinarske in sadjarske šole na vinsko razstavo v Šfbeniku kot del Jadranske razstave v Splitu. V službi ga zastooa g. profesor P r 1 o 1.
*	Ne pozabite, da se vrše dne 15. in 16.
t. m. v Ljutomeru velike kasačke dirke, razstava konj Itd. Zanimanje za prireditve Je vsestransko ta pričakovati je. da se jih udeleže številni gostje iz vseh krajev, osobito Iz Slovenije. Železniške zveze so ugodne, vo-ziila na dirkališče na razpolago; okrepčila (jedila, pivo in prvovrstno ljutomersko vino) bodo pripravljena, tako da bosta Preskrbljena duša in telo. Zato dne 15. in 16. vsi v Ljutomer! — Posebno opozarjamo na to, da odhaja dne 16. t. m. posebni vlak proti Gornji Radgoni iz Ljutomera ob 21.50 uri. Posebni vlak proti Mariboru odhaja Iz Ljutomera ob 21.05 ter prihaja v Ormož ob 22.05, kjer ima zvezo proti Cakovcu. V Pra-gersko prihaja ta vlak ob 23.28, kjer Ima zvezo proti Zagrebu in Ljubljani ter dospe končno v Maribor ob 0.35.
*	Kongres radio-amaterjev. Dne 19. sept. se bo vršil v Zagrebu prvi kongres radioamaterjev v naši državi. Vsi klubi in amaterji, ki ntmeravajo prisostvovati kongresu naj čimprej Javijo svoj prihod radio-klubu v Zagrebu, Markov trg št. 9. Razstava ra-dio-telefonije se bo vršila od 8. do 20. sept. v prostorih zagrebškega velesejma. Vsi po-setniki imajo 50 odstotni popust na državni žtleznici.
*	Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 16. septembra javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Boh. Bistrici v tiru dež. ceste l. vrste Bled-Bohinjska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni lz razglasa v »Uradnem Hstu«.	1619
*	Zoper mole najboljše sredstvo »Tarmol« Izdeluje Chemotechna, LJubljana, Mestni trg štev. 10.
*	Velecenjene dame! Ali že poznate »Sa-noform«?
*	Vlomi na dežeU. V noči na 11. t. m. so
vlomili neznani zlikovai v trgovino in delavnico urarja Ferda Motntkarja v Zagorju ob Savi in mu odnesli velike množine srebrnih ta zlatih verižic in prstanov ter drugih dragocenosti v skupni vrednosti okoli 100.000 ciiaarjor. Storilcev doslej še ni t:;., mogoče
lisJedMl. — V župnttče ▼ Vel. LaSčah ttt
sa splazfla v noči dva neznana tatinska In-divlduja ter odnesla dvokrevno uro, srebrno verižico, črno usnjato denarnico z nekaj gotovine, par čevljev, dežnik ta več druge drobnarije. Storilca sta po vlomu neznano kam pobegnila.
*	V vlaku okraden. Železniški poduradnlk Josip Cerovec, stanujoč v Kolodvorski u!ld, je naznanil na policiji da mu je v vlaku na vožnji od Savskega Marofa do Dobrave, ko je v kupeju utrujen od vožnje nekoliko zadremal, ukradel neznan žepar vso gotovino, ki jo Je imel pri sebi.
♦	AretadJa velikega defravdanta v Zagrebu. Zagrebška policija je dobila v nedeljo z Reke brzojavno obvestilo, da je reški trgovec Riccardo Persone poneveril 100.000 lir in pobegnil v Jugoslavijo v smeri proti Ogulinu ali Gospiču. Zagrebška policija je odredila takoj temeljito preiskavo in sicer s polnim uspehom. Personeja so Izsledili v Zagrebu v prenočišču Dragutina Kovača v Gajevi ulici. V trenotku. ko Je bil aretiran, se je nahajal v družbi nekega italijanskega komunista. Pri zasliševanju je zanikal odločno, da bi izvršil poneverbo, ki mu jo podtika reška policija. Izjavi! je, da je prišel dne 7. t. m. z Reke v Jugoslavijo in da je od tega dne potoval po Hrvatski ln Slavoniji, kjer je kupoval grah in živino. Persone je bil do na-daljnega obdržan v zaporih policijskega rav. nateljstva v Zagrebu.
Iz Ljubljane
u— Vojrl minister v LJubljani. Včera), ob 5. uri r >pjldne se je pripeljal v Ljubljano z Bleda, kjer je bil na avdllencl pr! kralju, vojni minister general Dušan Tnfu-novič. Na kolodvoru ga Je pozdravil korr.an dant Dravske divizije general Stojanovlfi. Vojni minister Je nato nadaljeval vožnjo v Beograd.
u— Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v pondeljek dne 31. avgusta ob 20. uri v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: Po ročila funkcljonarjev in volitev odbora.
u— Prcdenlca. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju prede-nlce, ki Je nabito po mestu.
u— Poštna direkcija Išče za pošto v Sp. Šiški primeren lokaL Poštna uprava Je morala zaradi sodne odpovedi izprazniti poštni lokal v Sp. Šiški ta ker ni imela na razpolago drugega primernega prostora, pošto zapreti Uprava bi pa rada pošto čimprej zr+et otvorila ta išče drug primeren lokal, ki naj bi ležal ob glavni, to Je Celovški cesti In kolikor mogoče sredi Sp. Šiške. Biti mora suh, svetel, zadostno zavarovan proti vlomu in mora meriti okoli 50 do 60 kvadratnih metrov. Najemnina naj ne bo pretirana. Uprava prosi ponudnike na) pred ložijo svoje ponudbe vsaj do 20. avgusta na direkcijo pošte In telegrafa v Ljubljani. Ako dotlej ne ponudi nihče za pošto primernega lokala, bo poštna uprava prisiljena najeti lokal ne glede na lego tam, kjer ga bo pač dobila, samo da bo za pošto primeren.
u— Na Oremijalnl trgovski šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje v I. letnik od 17. do 21. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani v palači Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta 2. I. Za sprejem v I. letnik se zahteva dva razreda srednje ali meščanske šole ali 8 razredov osnovne šole.
u— Policijske prijave. Od torka na sredi' so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: A tatvine, 2 prestopka razgrajanja, 1 posest vojaškega orožja, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 slučaj nakupovanja srebrnih, kron po neznanih storilcih, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prestopka pre koračenja policijske ure ta 1 prestopek obrt nega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 ta sicer: 1 radi tatvine 1 radi prekoračenja meje ta 1 radi vlačuganja.
u— Tat v hiši. Zidarski pollr Josip Mer-lak Je dne 11. avgusta zvečer spravil čez noč svoje kolo v Juvancrvi gostilni na Kette - M urno vi cesti. Gostilnlčarka Je pustila nevedotna čez noč okno tik glavnega vhoda odprto ta to priložnost !e opazi! neznan nočni oprezovalec. Dolgoprstnež se Je splazil skozi okno v hišo, prišel v gostilniško sobo, kjer si Je nabasal žepe s cigaretami, našel v mlznlcl tudi več drobiža, naposled pa se posladkal še v kuhinji s šestimi kos! torte. V veži Je opazi! pred odhodom Mcr-lakovo kolo ln ker Je videl v ključavnici ključ. Je vrata enostavno odprl ter s kolesom neopaženo Izginil.
u— J. N. A. D. «jadran» vabi vse svoje člane, ki so absolvlrali svoje študlie v četrtek dne 13. avgusta ob pol 9. uri zvečer v društveno tajništvo na razgovor o ustanovitvi starešinske organizacije. — Odbor.
u— Dramatični odsek «UnlJe» poziva vse člane(ice), da se gotovo udeleže danes zve čer ob 8. uri v Narodnem domu bralne skuš nje. Režiser I.
u— V soboto vsi na Vič na oriunaško veselico, ki se vrši na tukajšnjem sokil-skem letnem telovadišču ob Tržaški cesti Naj pridejo vsi, ki se hočelo veseliti; tudi melanholični in zaljubljeni na! pridejo, zanje bo pripravljen v orijentalski kavarni v tihem kotičku opojni kaljan, ki jih povedi? v kraljestvo vil, palčkov, zadovoljstva ta sreče.
u— Odbor Izobraževalnih sekcij «Unlie»
vabi vse svoje članstvo, da se polnoštevil-no udeleži danes zvečeT ob pol 8. url v Narodnem domu važnega sestanka. Razgovor o sobotnem Izletu v Logatec in prireditvi v Stražišču pri Kranju dne 23. t m. — Predsednik.
Iz Maribora
a— Sijajni shodi. Minulo nedeljo le lel bivši mariborski župan g. Viktor Grčar na deželo nabirat raztresene ude Radičeve stranke, da jih spravi pravočasno pod socialistično streho. Kakor pa kaže. vročinski dnevi poletja tudi za te lovce niso baš ugodni Gospoda Grčarja Je namreč prišlo poslušat na shod v Selnici ob Dravi komaj — 7 oseb. Bolj brihten Je g. Žebot. Ta
Je peljal poslušalce lz previdnost! kar H
Marfcora k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Sicer poroča sam, da jih Je zvlekel s seboj kljub polovični voržnjf na železnici samo 150
— seveda bi morali pri luščenju resnice tudi to številko šele deliti. «Straži» zadostuje že številka 150 za «tabor» ljudstva. Za pasje dneve vsekakor sijajni shodi.
a— Zdrava In koristna konkurenca. Nedavno Je otvoril v bivšem Bioskopu aa Aleksandrovi cesti vinski trgovec g. Valjak novo restavracijo «Union», v katero Je vabil razen s senčnatim vrtom gostilne tudi s tem, da Je začel prirejati vrtne koncerte godbe «Drava». Ko Je videl ta lep uspeh koncertov restavrater G5tz, Je tudi on najel «Dravo» za koncertiranje na svojem kostanjevem vrtu pri frančiškanski cerkvi. Svoj senčnat vrt pa bi rad Izrabil tudi gostilničar pri znanem Gambrtausu Ln tako so imeli Mariborčan! že tudi pri nJem koncert vojaške grdbe. Včasih Je torej konkurenca prav zdrava ta koristna tudi za publiko.
a— Poskus samomora. V neki mariborski kavarni Je tamošnja dekla predvčerajšnjim zvečer spila večjo množmo lizola v namenu, da se usmrti. Prepeljali so Jo v bolnico, kjer pa nI hotela povedati, kaj Jo Je sililo k temu dejanju.
a— Iz klerikalne veletaktlke. Mariborski klerlkald hočejo na vsak način v nasprotju s katoliškim! načel! obdržati s posvetnimi paradami ljudstvo na svojih vajetih. Za bllž nje dni Imajo zopet celo vrsto svečanih prireditev v načrtu. Dne 5., 6. ta 7. septembra bodo na pr. pompozno slavili 70-letnico do prevrata nemškega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru. Na programu Je najprej sprejemni večer s ko-merzom, drugi dan slovesna maša škofa dr. Karlina, nato slavnosten zbor v banki, popoldne pa seveda veselica na Gambrino-vem vrtu z razno zabavo. V pondeljek bo vrh tega zlet v Dravsko dolino in k Sv. Duhu. — Za to soboto pa Je v časopisju napovedano veliko romanje k očetom frančiškanom. — Isti dan popoldne Je veselica katoliškega Izobraževalnega društva v Krčevini za zgradbo novega prosvetnega doma. — Naslednji dan odide katoliSka omla-dlna z godbo v Slovensko Bistrico, kjer bo koncertlrala na Glavnem trgu. Popoldne imalo tam Igro. Cisti dobiček odnesejo s seboj v Maribor. — Dan popre] ima MdJ-sko prosvetno društvo zborovanje. — Drugi dan prične tretja redna skupščina duhovnikov lavantinske škofije v frančiškanskem samostanu ta nato duhovne vaje učiteljic s tridnevnim molčanjem v samostanu.
Iz Trbovelj
t— Opravičenci za pobiranje prispevkov. Z odlokom dne 31. julija je dovolilo srezko glavarstvo, da smejo pobirati za spomenik v svetovni vojni padlih in preminulih trho« vdjskih vojakov sledeči nominiranci od Zve. 7.9 bojevnikov: v vzhodnem okrožju: Karol Kus in Ivan Petje; v zapadnem: Vinko Žu« žek in Anton Župančič; na Dobrni in Agnes: Feliks Brcn in Jožef Blažič: na separacfjl Martin Podbregar in France Bevk; na runa« njem obratu: Ivan Miklavčič in France Per« me; v dclavnici: Anton Bren in Konrad Klun; na Vodi: Fran Staudecger in Leopold Remic: na kolodvoru Miha Zirpan, v Trbov« ljah: Avgust Jordan.
t— Nesreča v sta\-bni stroki. Pri prizidku Kargove pekarne se je zgodilo, da se je po» ruši! betonski strop in potegnil s seboj dva delavca, ki sta betonirala in enega, ki je pri. peljal beton. Ta si je zlomil desno roko nad zapestjem in se tudi sicer pobil, ostala dva pa sta odnesla le nedolžne praske in pre« stala precej strahu.
t— Novo maksimiranje cen. Srezko gla. varstvo je z odlokom št. 12.112 dne 31. julija poslalo gerentstvu večjo množino po treh ■azglasov o ccnah živilom, katere Je obveza* no izročiti vsakemu mesarju, gostilničarju in prodajalcu jestvin. Razglase morajo imeti obrtniki razobešene na vidnem, vsakomur dostopnem mestu v svojih lokalih. Z njimi so ukinjene vse dosedaj v ta namen izdane objave. Iz njih posnemamo, da se smatrajo od 1. t. m. dalje do preklica sledeče cene kot primerne: 1 kg črnega kruha Din 6. be« lega 7. 1 žemlja izpečena 5X dkg Din 0.50, 11 dkg Din 1., luksuzno pedvo komad Din 0.50. za pečenje prinešenega kruha Din 2.50, I kg prvovrstnega mesa Din 16, d ni go vrst« nega 12 in tretievrstnega 9; i kg teletlne Din 18, svinjine 20 in telečjih možgan 19; juha z mesom Din 6, svinjska pečenka 10. telečja 8, mali gulaž 3.50, veliki 6: čista juha Din 1, črna kava 2 in bela 3 Razglasi omenjajo ob« enem tudi kazni za razne načine morebitne goljufije.
Iz Prekmurja
Meščanska šola v Dol. Lenda\-i. Šolske počitnice se bližajo že koncu, toda, kakor ie videti, se v Beltincih zaželjena meščan, ska šola le ne otvori. Ostane pa meščanska šola v Dol. Lendavi, ki jc za davkoplačeval. ce tukajšnjega sreza vsled oddaljenosti brez pomena.
Vojaški nabori v Prekmurju. Na proš. njo okoliških županov se je vršilo letos re« krutovanje tudi v Beltincih. Fantje so pri« šli k naboru trezni in snažni, da je bila ko. misija zelo zadovoljna. Letos so jih vzeli prav malo, tako da je bilo med fanti skoro
zavidanje radi sposobnosti. Zupani in občin, ski gerenti se izražajo zelo pohvalno o na. borni komisiji, češ, da so gospodje cvrli, kakor pravijo tu po domače. Vidi sc pač da smo v demokratični državi, kjer ni pri vojaštvu one oliolosti, ki so jo vedno kazali bivši avstrijski in madžarski oficirji.
Na naslov železniške direkcije v Ljubi Ijanl. Železniški mostovi proti Dol. Lenda, vi so v takem stanju, da objemlje potnike vselej upravičen strah, da se podere ta ali oni steber ali dogodi kaka druga nesreča. Pri vsakem prevozu se čuje škripanje trhlih pontonov. Skrajni čas je že, da se nedo. statki na novi progi Ljutomer.Murska So> bota popravijo.
Šolske sestre v Dol. Lendavi. Tu so « naselile šolske sestre iz St. Pet'a p;i Mari. boru. Kupile so hišo trgovca Toplaka, kjer nameravajo otvoriti šolski vrt in gospodinj, sko šolo.
Iz Primorja
*	Smrtna kosa Umrl je v Trstu umirov, jeni carinski nadzornik Martin Porenta. Po, kojnik je v boljših časih stalno zahajal v slovensko družbo ter se je vneto udeleže, val socijalnega gibanja Bil je tudi tajnik »Slovenske Čitalnice*, ki je zgorela ob po. žigu Nar. doma.
*	Z^-gonetna smrt mladega težaka. Pred kakimi desetimi dnevi je izginil z doma 23 letni težak Matevž Bržek lz Gropade pri Trstu. Bržek je hodil na delo v tržaško pro. sto luko ter se je vračal zvečer domov. Od 1. avgusta pa se ni več prikazal v Gropado. Ker je prejel težak istega dne plačo, se je domačim i z prva zdela da se je morebiti za, držal v kakšni gostilni. V nedeljo pa so našli pastirji v nekem jarku blizu Gropade Bržekovo deloma strohnelo truplo. O do« godku obveSčeni orožniki so uvedli prc< iskavo. Ker orožniki niso našli nič denarja in ker je truplo že precej razpadlo, ni mogoče tudi ugotoviti, če je Bržek morda žrtev zlo, čina. Varnostna oblast preiskuje dalje ta skrivnosten dogodek.
*	Strašen konec v mlatilnici. Prošli teden v soboto se j« pripetila v Skrbini na Krcsj strašna nesreča. Posestnik Cotor ima mla. tilnico, ▼ katero je spuščal snope 20»letni Anton Lozej, brat Čotorjeve žene. Nesreč« ni mladenič pa je prišel z desnico med na. zobčani valjar, ki je potegnil celo truplo v stroj. V par trenutkih Je bil Lo-zej mrtev. Pogreb pokojnika se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi sočustvujočega prebivalstva.
Šah
Nacijonalni turnir v Subotici.
V Snbotka se je pričel 3. avgusta nacijonalni turnir Jugoslovenske ga šahovskega saveza, čegar zmagovalec dobi naslov fupo-slovenskega šahovskega mojstr . Turnirja, kl bo trajal 20 dni, se udeležuje 18 šaHstov iz vse države, večinoma najjačj! hgrald posameznih klubov. Zastopajo Zagreb Rožič in dr. Slnger, Beograd Poljakov in Todorov!6, Ljubljano Ciril Vidmar ta Valentfnčič, Maribor Pire ta Stupan, Split Pavkovtič, Vojvodino dr. Gy0rgyi, Bošan. Gzillag, Tenner. Feuer, Tot, Gerber, Kulžtaski ta Markovič.
Med udeleženci manjkajo naši najjačjl amaterji Kramer, Poljanec, Trstenjak, Agapje ev Furlani ta Jerošov, večinoma, ker Jim čas ne dopušča. Vsled r.jih odsotnosti je jakost turnirja precej zmanjšana, na drugi strani pa bo boj tem Irrteresantnejši, ker bo rezultat — spričo enake kvalitete vseh udeležencev skoro do konca ne siguren.
Stanje po 7. kota je sledeče: dr. GyOrgy! Kulžrnski in dr. Singer po 4K, Poljakov, Feuer Rožič ta C. Vidmar 4, Bošan In Tenner 3K, Csillag, Ptrc, Sttrpan ta Markovii 3, Greber. Pavkovič, Velentinčfč 2%, Todo-rovič, Tot 2.
Mednarodni turnir v Moskvi. Naše zadnje poročijo o tem šahovskem turnirju, ki se vrši letos v novembru, moramo v toliko izpopolniti, da ie naš velemojster dr. Milan Vidmar bil k turnirju povabljen že v jur. u s pismom vsesovjetske šahovske sekcije, enako kakor 9 drugih velikih svetovnih m<v-strov (med njimi LaskeT ta Capablanca) Ker se večina njih še n1 definltivno Izjav' a glede udeležbe, so bili vsi ponovno povabljeni od ruskega mojstra Bogoljubova. Or. Vidmar je v jeseni angaž-iran z match-im proti Laskerju, ta se najbrž radi pomanjkanja časa ne bo mogel udeležiti turnirja v Moskvi.
Izjava
Podpisana Marija Cesar, Ljubliana. Kla» dežna ul. 8, preklicu jem m obžalujem kot r.e< resnično vse. kar sem govorila in trosila o gospodični Heleni Zadnikar.
Ljubljana, 11. avg. 1925.
Marija Cerrrr.
Izjava
Obžalujem žaljive vesti, ki sem jih izrek 1 proti g. Kvasu F. ter se mu zahvaljujem, i-Jc odstopil od sodnega preganjanja.
Ferkol Iven
če\'ljarski mojster
Vremensko poročilo
Lluhljana, 12 avgusta 1925.	Liubljana. 306 m nad moriem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	OMačno 0—10	Padavine mm
! Ljubljana , . . ' Ljubljana . . . Ljubljana . . . Zagieb .... Beograd . . . Dunaj .... Praga .... i Inomost . . .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7633 7598 761-0 761 2 7613	19-0 27 2 20-0 250 240	jug. vzh. vzhod jug. vzh. •	del. obl. nevihta več. obl. jas. več. jas.	L
Solnce vzhaja ob 4 57. zahaja ob 19-12, luna vzhaja ob 23 45, zahaja ob 13 50. Barometer nestanovit, temperatura visoka.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V severnih Alpah pretežno oblačno z dežjem in hladom. V južnih Alpah jasno in toplo.
»JUTRO® St 182
5
: Četrtek 13. VIII- 1925:
Zveza vremena s komičnimi pojavi
Nov dokaz za to zvezo je našel Francoz J. Gabriel ter ga predložil pariški
Akademiji znanosti.
Pri študiju fizikalnih razmer na zemeljski površini je uvidel, da je neka doba, in sicer doba 744 let, po kateri prihajajo solnce, zemlja in mesec skoro v isti medsebojni položaj, kar se tiče solnčne deklinacije, mesečne faze sklona mesečne poti proti ravniku, oddaljenosti zemlje od siolnca in od meseca, učinkovanja solnčnih peg ter zemeljskega magnetizma. To pa so baš pojavi, ki se zde, da imajo po dosedanjem znanju vpliv na atmosferične toke. tako da se more pričakovati, da se bodo v tej dobi 744 let ponavljali tudi pomenljivi vremenski pojavi. Podrobnejša analiza kaže, da je pričakovati perijodično vračanje nekaterih mčteorologičnih pojavov že tudi po preteku polovične dobe, t. j. po 372 letih in celo tx> preteku četrtine najdene perijode. t. j. po 186 letih.
Da razišče upravičenost te domneve, je J. Gabriel pregledal sezname o posebno hudih zimah in izredno toplih poletjih, ker je o drugih meteoroloških pojavih premalo historičnih poročil. In res je našel, da se krute zime in vroča poletja ponavljajo v navedenih dobah. N. pr. huda zima leta 1917. spada v tisto vrsto let, ko so bile prav tako zaznamovane izredno hude zime: 1. 801., 98« (po 187 letih). 1359. (po 371 letih), 1544. (po 185 letih). 1917. (po 373 letih).
J. Gabriel navaja še druge take vrste ter sklepa, da je slučajno soglasje izključeno in da ie treba priznati, da je vzrok sovisnost med astronomičnim in pozemeljskim ciklom. Opozarja, da moramo pričakovati, ako je njegova domneva orava, v i. 1926. hudo zimo, ki ho odgovarjala kruti zimi leta 1553. (pred 373 leti) in leta 1740. (pred 186 leti).	_
Skspedicija k "&ajnekultur-aejšemu narodu na svetu"
Mnogo ie še na svetu krajev, ki so nam skoraj popolnoma neznani. Eden rakih krajev je puščava Kalahari v Juž-I ni Afriki. Prav za prav to ni puščava v navadnem smislu besede, kot na primer Sahara, Gobi, avstralske puščave in druge. kjer ne vidiš na kilometre daleč drugega kot pesek in zopet pesek, vmes pa gole skale in le tu pa tam kako zanikrno rastlino. Ne, puščava Kalahari ni pustinja v tem smislu. Seveda je ponekod prava peščena in skalnata puščava. kot na primer arabska, kjer ne najdeš kapljice vode in mora potnik žalostno poginiti v njej. So pa tudi na kilometre daleč lepi gozdovi, celo pragozdovi, močvirja .stepe in pokrajine z nizkim grmičjem. Pokrajina se vedno menja, in zato ni tako dolgočasna in nevarna kot druge pustinje po svetu.
Puščava Kalahari zato tudi ni popolnoma neobljudena kot bi si vsakdo na prvi hip mislil. Nasprotno, ima še precej prebivalcev, seveda le razmeroma, ako upoštevamo njeno ogromno površino. Vendar razen domačinov, ki jih je nekai tisoč in pripada zamorskim plemenom. pride ie redkokdaj belokožec v te kraje. In če že pride, gotovo ne ostane ondi delj časa, ampak gre hitro dalje. Zato so nam neizmerne planjave n neprodirni gozdovi v notranjosti te pustinje skoraj popolnoma neznani.
V teh pragozdovih in močvirjih prebiva zamorsko pleme, ki ga smatrajo za najbolj nekulturno na svetu. Sedaj se je odoravila iz Nevvyorka ekspedicl-:a znanstevnikov, dr. C. E. Cadie Gran-ta, dr. H. Johna in dr. P. Hofflerja s spremljevalci, ki so si stavili za nalogo, da prouče te zaostale ljudi.
Po mnenju teh antropologov so pripadniki tega zamorskega plemena najnižje kulturne stopnje na svetu. Njihovo proučavanje ima tudi namen, seznaniti se nekoliko podrobneje z Danvinovo razvojno teorijo, ki jo je opičji proces v Daytonu zopet spravil v ospredje.
Čeprav ne žive ti domačini ravno samo po drevesih, kakor nekateri pripo-
vedujejo, so v vsem svojem početju precej podobni najbolj razvitim opicam. Tudi v svoji zunanjosti so izrazito sorodni tako zvanim človeškim opicam. Je to edino pleme na svetu, ki ni doslej od belokožcev, ki so tu in tam vendarle prišli k njim, sprejelo niti najmanj od višje kulture, ki so jo zanesli med nje.
Na izid te znanstvene ekspedicije je svet zelo radoveden. Temeljito proučavanje življenja teh zaostalih ljudi in njih samih z antropološkega stališča bo važna pridobitev za razvojno teorijo. Lani so našli baš v Južni Afriki, razmeroma ne daleč od puščave Kalahari, v Rodeziji, toliko iskani messing link, to je prehod med opico in človekom. Našli so lobanjo tega bitja, ki je živelo v ondotnih krajih pred mnogimi tisočletji in ima na sebi vse znake najbolj razvite opice in na najnižji stopnji razvoja stoječega človeka. Splošno domnevajo, da je ravno v onih predelih Afrike iskati zibelko človeka.
Ta izraz je treba nekoliko popraviti, ker ni povsem točen. Domnevajo, da je v Južni Afriki najbolj ohranjen prehod med opico in človekom in da je nemara tudi tukaj izvor človeštva. Vendar pa prvotni človek ni ostal v krajih okoli puščave Kalahari, ampak je tekom tisočletij z razvojem razuma kmalu spoznal, da ondi ni prikladen kraj za njegovo bivanje, in se je polagoma jel seliti drugam. Tako se jepočasi člavek raz. širil skoraj po vsem svetu. Boljša okolica je na umstveno hitro se razvijajoče, a telesno vedno bolj nazadujoče bitje zelo ugodno uplivala in ga tekom sto-in tisočletij napravila za današnjega popolnega človeka, ako moremo sploh govoriti o popolnosti. V prvotnih krajih so ostali le nekateri prvotni ljudje, ki so se, ako smemo tako govoriti, ravnokar otresli opičje kože in niso duševno mnogo napredovali. Potomci teh prvotnih človeških bitij nai bi bil Beču-anci v puščavi Kalahari. Ostali človeški rod se je izselil proti severu v Azijo, Evropo in tudi. kar je danes že dokazano, v Ameriko. Zato smatrajo, da je iskati zibelko kulturnega človeka drugod, najbrže v Aziji, ali pa, po nazi-ranjih ameriškega polkovnika Fawcet-ta, v progozdovih Brazilije, kamor se je spomladi odpravil iskat razvaline dvoje tajinstvenih mest, od koder, tako domneva, izvira vsa kultura človeštva.
metrov visoki plameni
Pri vrtanju petrolejskega vrelca številka 1 v Ploestiju v Rumuniji, ki je last družbe Franco-American, je te dni naletel jekleni sveder v globočini 1135 metrov na kamenito plast, pol metra debelo in pri tem kresal iskre, ki so vnele tenko plast tera in pline.
Takoj je švignil iz jame plamen, ki se je povzpel še 40 metrov visoko nad odprtino luknje, dim pa segal celo 3f.O metrov visoko v zrak. Vročina, ki jo je izžareval ta plamen, je bila tako silna, da se nihče ni mogel približati iami več kot do 100 metrov. Več tisoč delavcev je takoj obstopilo luknjo, seveda v primerni razdalji.
Vsled silne vročine so se vnele štiri kmečke hiše v bližini in pogorele do tal. Vsa drevesa so 200 metrov naokoli osmojena in so usahnila. Od leta 1906. ni bilo na tem petrolejskem ozemlju tako velikega jamskega požara. Oblastva napenjajo skupaj s tehničnimi četami raznih petrolejskih družb vse sile, da bi udušile ogenj ali ga vsaj omejile. Med drugim so morali prebivalci takoj zapustiti ogroženo vas v bližini gorečega vrelca.
Ker ogenj le ni hotel ponehati, ampak je celo rastel, je bil o tem obveščen vojni minister, ki je poslal v Moreni nekaj topov, ki naj obstreljujejo jamo. Na ta način jo upajo zasuti in tako požar udušiti. Druge pomoči ni, ker vsled silne vročine ne more nihče blizu. Vse brizgalnice so se izkazale za prešibke. Metati bi morale v žrelo na stotine kubičnih metrov na minuto, da bi ugasnile ogenj. V pondeljek je dospela na lice mesta topniška baterija pod poveljstvom častnika in začela bombardiranje vrelca. Več kilometrov daleč so morali zapustiti ljudje vse hiše, da se ne bi kdo pri obstrelievaniu ponesrečil.
Na deset kilometrov daleč je ponoči vsa petrolejska pokrajina krvavordeče razsvetljena. Tudi v torek je divjal požar z vso nebrzdanostjo. Ognjeni zublji so dosegli včasih višino 150 in celo 200 metrov. O veličastnosti pogleda si lahko napravimo sliko, ako pomislimo, da je bila naravnost strašno razsvetljena celo Campina, 20 kilometrov daleč.
"Los Angeles" v zasebnih rokah?
Industrijec John Hammon je te dni predlagal predsedniku Coolidgeu, naj bi država prodala veliki zrakoplov »Los Angeles« družbi, ki jo on snuje. Porabiti ga namerava za prevoz potnikov in blaga.
Predsednik Coolidge ne naspnotuje temu predlogu in ie naročil državnim tajnikom Weeksu. \Vi!bourju in Hoover.iu, naj ga prouče. Ameriška vlada se že delj časa bavi z mislijo, prodati »Los Angeles« zasebnemu podjetju. Upajo, da se bo dalo sedaj, ko ie stavljen konkreten predlog, doseči sporazum med obema strankama.
Državni tajnik Hoover se je že v načelu izreke! za predlog. Po njegovem mnenju bi bilo velike važnosti in državi le v prid. ako se zrakoplov smotreno izrablja, ker bo to več koristilo splošno-sti, kot pa če ostane balon last ameriške mornarice le v vojaške svrhe.
Hoover je nadalje rekel, da bi bilo po njegovem mneniu naibolie. ako bi se najprej uvedla redna zračna proga z »Los Angelesom* med New Yorkom. Chicago in St. Louisom. Vsekakor je računati, da sedanja akcija ne bo padla v vodo in da bo imela zadovoljiv uspeh.
Senzacionalen proces na Francoskem
V francoskem mestecu Aix en Pro-vence se je te dni vršila senzacionalna razprava proti dvema morilcema, ki sta umorila pred petimi leti neko mladoletno plesalko.
Leta 1920. sta spoznala mladostno plesalko Marchandovo dva apaša iz Marseillea. Marcbandova je bila zelo bo gata. imela ie nmogo draguljev in zlata ter ie stanovala skupaj z neko svoio to-varišico. po imenu Smith. Aoaša sta sklenila z obema poznanstvo. Prvi. Alfred Polge. znan v apnških krogih pod imenom «At!et». je vzel za ljubimko Marchandovo, drugi. Aleksander Cou-lieu. znan rod imenom »Zavihani nos». pa si je izvolil Sm;thovo. Nekai časa je četvorica živela v znameniu ljubezni. Ko pa se je zdelo apašem dovolj zaupanja. sta se spravila k plesalkama v stnnovanie. Neko noč ie Coulieu zadavil Marchandovo. Smithovo bi b'la doletela ista usnda s strani njenega »ljubimca«. da se ni pravočasno zavedla življenske ooasnnsti in se umaknila v separiran prostor, kier ie poklicala Hudi na pomoč. Ko so liudie prišli, pa sta apaša izginila brez sledu. Pobrala sta vse dragocenosti svoje žrtve ter se izgubila v neznano temo.
Štiri leta ju ie policija zasledovala brez uspeha. Nihče ni vedel, kam sta namerila svoje korake, kaj počemata in od česa živita. Slednjič pa je dobila oblast taino ovadbo, da se oba nahajata v Marseilleu. Detektivi so šli na delo. Našli so ju v nekem nočnem baru. kier sta brezskrbno sedela in pila v enakovredni družbi. Bo aretaciji sta morala v zapor in ko je bila preiskava proti niima zaključena, sta prišla na zatožno klop.
Obravnava je bila zelo burna in polna radovednega občinstva, v nrvi vrsti ženstva. Poslušalstvo ie ves čas sodelovalo pri raznravi. časih tako glasno. ... . ............ii.. ..— *—— ■ "■ '''—
Zamrmt® s©
pmt* deiiu.
Nabavite si nepremočijiv de in? p!aSt, ki jih ima najceneje v zalogi tvrdka
Drago Schwab - LJubljana
da Je bik) treba paritrat sodno dvorano izprazniti Obtoženca so zagovarjali najboljši francoski branitelji. vendar se žm je posrečilo izrezati samo enega,
Polgeja, kl je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo v ječi; glavni krivec, morilec Marchandove, Coulieu, ie bfl obsojen na smrt.___
33 dni brez hrane
O štiridesetdanskem postu govori pri nas le naroden pregovor. Junaštvo tega posta pa prenašajo — zajci, ne ljudje. Sedaj poročajo iz Amerike, da ie neki profesor v Chicagu poskusil z eksperimentalnim postom in da je vzdržal 33 dni. Junak, ki se ie z vso energijo lotil tega poskusa, se piše Frederic Hoezel ter je privatni docent za fiziologijo na vseučilišču v Chicagu.
Hoezel je hotel preizkusiti, kakšne občutke ima človek, če ne vžije nekaj tednov nobene hrane. Beležil je lastna opazovanja vsak dan sproti ter je po 33 dnevnem postu sestavil predavanie, katerega je nedavno čital pred velikim številom zbranega občinstva. Prva dva postna dneva se je počutil Hoezel popolnoma normalno. Med tretjim in sedmim dnevom mu je postala hoja težja, pojavila se je slabost v najrazličnejših stopnjah. Občutek lakote se je pri Hoezlu pojavil šele v tretjem tednu posta. Seveda so prihajali k junaškemu asketu vsak dan tovariši, profesorji z univerze ter so tipali njegovo žilo in pazili, da pacijent ne oslabi preveč. V tretjem tednu, pravi Hoezel, je postala lakota in hrana edino vprašanje, s katerim so se bavili njegovi možgani. Želja po iedi je bila naravnost nepremagljiva. Kljub temu je vztrajal še naprej. Ker so se začele krčiti želodčne mišice, pa ni mogel več spati. Značilno pa je. da ga ni ves čas niti enkrat bolela glava in da je lajšal svoje gladovne občutke s toplo vodo. katero je vžival po kaplicah. Šele po 33 dneh se je odločil, da se povrne k hrani ter je začel polagoma jesti.
Slučaj docenta Hoezla nI nič tako Izrednega. da bi mogel izzvati občudovanje. Občudovanja vredna Je pač energija, s katero je mož brez kakega globljega povoda vzdržal 33 dni brez hrane. V ostalem pa je znano, da je post v mnogih slučajih zelo potreben in čestokrat tudi edino zdravilno sredstvo. zlasti pri želodčnih, črevesnih in drugih boleznih. So zdravniki, kl lečl-io svoje nacijente izkliučno s postnimi kurami. Pri niih se nihče ne čudi, če bolnik ne zavžije hrane tri. štiri aH celo pet tednov. V tem času se organi odpočijejo. telo se popolnoma izčisti, tkivo zgori. S previdnim povratkom k hrani se bolnik polagoma zopet okrepča in ozdravi. Nam, ki smo navajeni mnogo in dobro jesti, se zdi to sicer čudno, ampak tako je. Kdor ne verjame. naj poskusi in videl bo, da govorimo resnico. __
Da, to je župan!
V Schoppenstedtu v Braunschwei-gu v Nemčiii imajo župana, ki mora biti, ako je res. kar pišejo nemški listi, vzor našim občinskim poglavarjem. Poslušaite, kaj je storil ta dika in vrhovni oče Schoppenstedta:
Pred kratkim so otvorili v tem mestecu novo kopališče z velikim base-nom. Župan Baron je imel pri slovesnosti otvoritveni govor. Kot se za take prilike spodobi, je prišel na slavnost v primerni obleki, v fraku, laku in klaku, v belih rokavicah, sploh, bil je slavnostno oblečen. Ostali gostje seveda tudi. To vse ni pa nič posebnega, saj vidiš kaj takega tudi pri nas skoraj vsak teden. Ne vidiš pa župana, ki bi postopal tako, kot je schSppenstedtskl.
Ko je župan Baron konča! svoj otvoritveni govor, se je v vsem svojem or-natu in z vsemi redov: na junaških prsih pognal v elegantnem skoku s cilindrom naprej na glavo v hladne valove novega kopališča in je kot prvi preplaval široki basen. Nemara ie hotel s tem nazorno prepričati povabljene goste in domačine o koristnosti kopanja za ohranitev zdravja. Naš vir nam ne ve povedati, ali so mu ostali mestni očetje, častne dame in devojke in drugi gostje sledili. Če bi bilo kaj čuta dostojnosti v njih, bi to vsekakor mGrali storiti.
Ves Schoppenstedt je ponosen na
svojega župana, ki je tako službeno otvoril občinsko kopališče. Naši župani, vsa čast jim sicer, pa le niso taki ka-veljni, kot je schoppenstedtski in se bodo morali še mnogo naučiti od njega, ako bodo hoteli biti kos svoji težavni službi. Kdor zna, pa zna. Naši pa ne znajo. V Ljubljani in tudi drugod po Slovenji so zadnja leta otvorili že več ljudskih kopališč, pa še nismo slišali, da bi gospod župan kot prvi skočil v vodo v slavnostni obleki s cilindrom naprej.
Nesrečni kovčeg št. 200.
Pred časom so prijeli v Parizu ele« gantno opravljenega mladeniča lepe zunanjosti Pierra Grosa, ko je hotel odnesti kovčeg bogate Amerikanke miss Bawdy iz Bostona. Imel je smolo, sicer bi bil kovčeg št. 200 ostal v lepi zbirki g. Grosa.
Življenje tega človeka je pravcati roman. Njegov oče je bogat trgovec v obmorskem mestu Cherbourg. Pierre je dovršil pomorsko akademijo in^ postal častnik. Vsi so mu prerokovali le« po bodočnost. Toda junak se je nave« ličal vojaščine ter se je nekega lepe« ga dne izgubil. Jezni starši so se mu odrekli, ker to ni bila prva neumnost njih sina. Pierre je šel v Nancy kot navaden težak ter je kmalu premagal s svojo nadarjenostjo g. tovarnarja, po« zneje pa tudi srce njegove lepe edinke. 3 mesece pozneje je bil že zet in sa« mostojen tovarnar. A se je tudi te sre« če naveličal in je pobegnil mesec po* zneje z neko igralko. Naselil se je v Tournouxu in je pričel tam novo obrt izdelovanja vencev — ne za umetnike, temveč za pokopališče. Imel pa je smo« lo. Baš v novem kraju ni hotel nihče umretL Venci so se sušili brez odjemalcev.
Pierre je šel v Pariz. Najel si je so« bico v skromnem predmestnem hote« lu, a ni vedel kako bo plačal: ni imel niti centima. Hotel je stal blizu kolo« dvora. Pierre se je postavil med nosa« če, a mu nihče ni hotel zaupati svoje« ga kovčega. Sklenil je zato. da koga okrade in je to skoroda srečno izvršiL Kovčeg je bil poln moderne moške obleke in elegantnih toaletnih potreb« ščin. Drugega dne je bil Pierre oble« čen kakor pravi gizdalin. Ukradel je sedaj dnevno po en kovčeg. Vsak dan je bral tudi liste in našel v njih pogo« stoma oglas lastnika, ki je ponujal vi« soko odškodnino za povrnitev ukrade« nih listin. Tedaj je šel Pierre k svoji žrtvi, ji izročil listnico, češ da jo je na« šel odprto in brez denarja poleg kolo« dvora in je prejel obljubljeno nagrado. Na ta način je okra del nesrečneža še drugič. Odnesel jc 199 kovčegov, a pri dvestotem je imel smolo. Zdaj je za« plenila policija njegovo zbirko in njega samega deiala pod ključ.
rX Pivo Eskimov. Etnolog Newall \VarcfLa piše, da mešajo Eskimi za posebno svečana prilike živalsko kri z napol prebavljeno hra« no iz želodca pobitih, živali in to maso da« jo kvasiti To potem pijejo^ ali pe Jedo zmrzlo.
X Sedenje stenje nekdanjega habsbur*. ikega imetja v Češkoslovaški Po nainovej« ših informacijah znaša celotna izmera nek* danjega kronskega imetja habsburškega z imetjem članov habsburške rodovine vred na Češkem 91.618 ha, na Slovažkem in v Podkarpatski Rusiji 51.478 ha, torej v vsej republiki 161.183 ha (od tega je 110.228 ha gozdov). Vse to imetje je po mirovnih po« godbah pripadlo češkoslovaški državi brez nagrade, a tako, da bo reparacijska komlsi« ja ocenil* vrednost in to bo potem pripisa« no v breme češkoslovaški republiki in v do« bro Avstriji in Madžarski na račun vojnih reparacij, kl jih dolgujeta obe državi Ce« ikoslovaški republiki.
X Pajek vremenski prorok. Dočim smo se po mestih žo davno navadili na tlako« mer,, kadar hočemo sklepati na vreme, je po deželi še mnogo ljudi, zlasti starejših, ki so prepričani, da je pajek boljši vre« menski prorok nego tlakomer. Kadar so pripravlja deževje ali nevihta, se končne nitke, na katerih visi pajčevina, skrčijo. Če so pa te nitke dolge, lahko z gotovostjo ra> čunamo, da bo dalje časa lepo vreme. Tudi iz pajkovega početja moremo sklepati, kak« šno bo vreme. Dobri opazovalci trdijo, da pajek vsakih štiriindvajset ur nekaj izpre« rninja na pajčevini; če dela to med šesto ia sedmo uro zvečer, je to znamenje, da bo noč jasna m mirna.
Tržaško pismo
Brez «tituluša» ne gre. — Presaditev lepih navad. — «TituIuš» sv. Krišpina.
—	Redni in izredni novinarski «titulii§i».
—	«Toni karbončr«, Goričanl in D'An-
nunzio.
Kadar je takole okoli 30 v senci, je Pravzaprav že to dejstvo samo precej utemeljen »tituluš*, da človek vrže delo v kot in poišče hladnejši prostor, iz katerega »Bog roko vnn moli* v znamenje, da se nahaja tamkaj nekdo, ki oprav lia — seveda za poštene denarce — krščansko delo usmiljenja: žejne napojiti. Precej utemeljen, pravim, je ta »tituluš«, toda če mu gre človek prav do dna, pa je vendar le preveč enostranski, individualen, in kar se tiče obsega in izdatnosti, precej omejen. Nanaša se, vsaj pri nas v Trstu, na malenkost »male pive* (četrt litra, ne pa 3 desetinke kakor v Ljubljani) ali na četrt brizgan-ca, kar se popije stojč, in potem zopet nazaj v peč. Da bi se tako-le sredi popoldneva vsedel v gostilni za mizo in «izšnopsaval» s prijatelji in znanci pol litrčka za pol litrčkom, ne. te lepe m vse hvale vredne navade žalibog v Trstu še ni in bo pač treba poklicati iz Ljubljane v Trst nekoliko špecijalistov, da jo uvedejo. Stvar ima namreč dve
dobre strani. Predvsem imaš tako res »tituluš«, da greš v gostilno, ker ne greš, da bi pil, pijančeval, temveč le zato, da se malo razvedriš s »šnopsanjem* v krogu svojih prijateljev, ter piješ le zato. ker si ali dobil ali izgubil. V prvem slučaju moraš piti. ker vendar ne moreš dopuščati, da bi prijatelj plačeval in pil sam. ko s! si vendar z dobljeno igro pridobil pravico, da piješ ž njim na njegov račun: v drugem slučaju pa ti ne boš plačeval, da bi tvoj prijatelj sam pil. ti pa poleg n:ega za svoj denar samo sline požiral. Tako je torej pitje utemeljeno. Poleg pijače pa teče tudj še — beseda, krepka, odločna, ostra beseda, ki brezobzirno obdelava vsakdanje dogodke na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, ti izkazuje in dokazuje vso tvojo življensko mizerijo, politično, kulturno in gospodarsko, in vrhovi v lapidarnem stavku.
— Hudič! Niti četrt vina si ne moreš več privoščiti! Jerica, še en firkelc!
Ker bi se tudi pri nas v Trstu dalo najti kaj, proti čemur bi se dalo nekoliko pozabavljati. bi bilo v resnici dobro, da se ta lepa ljubljanska navada prenese v Trst z vsemi svojimi blagodejnimi učinki m posledicami, pri čemer me edino le mori skrb. da bi se stvar v Trstu ne dala tako lahko in zlasti ne
tako splošno in res smotreno izvesti, ker je pač neizpodbitno dejstvo, da se ljudstvo raiši oprijema slabih navad kakor dobrih. Mislim pa. da bi ne bih napačno, če bi se sedaj, ko je dinar precej visok in so tako okoliščine precej ugodne, vsaj napravil poizkus, morda izlet za sondiranje terena, za propagando. morda že za Prvo posaditev semena. Pa bi se potem končni ukrepi storili po tem ogledu na licu mesta. V ostalem bi pa v Trstu prhod takih pi-ionirjev smotrene zavezniške narodnogospodarske politike smatrali brez dvoma za njim. sebi. času in kraju primeren »tituluš«. Stvar bi prišla v — tek!
Brez »tituluša* pač ne gre. »Pepi kali-ger*. ki dela vsako nedeljo popoldne do štirih, ker bi drugače služkinje iz njegovega okoliša morale s pošvadra-nimi petami romati proti večeru s svo-jiui »monosi* s »špico ob strani* po Mi-ramarski cesti v rojanski »tingl - tangi*, na »barchette* in «montagne russe*. ima za ponedeljek »tituluš* sv. Krišpina. ki je. kakor je pisano v zgodbah svetnikov, tudi delal tako. ko je čevljaril na zemiji. in dela tako tudi sedaj v nebesih. kjer raznim sv. Teklam. Zitam in drugim sv. Monikam v nedeljo popravlja sandale, ki so jih razdrsale v tednu, da iih ni sram nebeških gardistov, ki
pridejo potem ponje. da jih popeljejo vunkaj pred nebeška vrata, kier v znani krčmi »Pri zadnjemu grošu* šegavi Kurent razteza svoj »meh*. »Pepi kali-gžr« in sv. Krišpin imata v pondeljek svoj »tituluš*. in če vidite v noči od pondelika na torek v okolišu med ulicama Galatti in Gheza možakarja, ki sedč s ključem v roki, spi na hišn:m pragu, bodite prepričani, da je tisti možakar «Pepi kaligčr* ali pa sv. Krišpin, ali pa oboje v isti osebi, ker sna »Pepi kaliger* ravno tako hudobro ženo, kakor jo ie imel sv Krišpin. ker mu je. kakor Krišpinova Krišpinu. s kneftro v roki prepovedala delati nove ženske čevlje, češ ker pri meri zahaja previsoko. Krišpinu je kneftra v ženinih rokah prinesla, nebeško diko in svetništvo. »Pepi ka liger« je pa vsaj vsak torek zjutraj globoko prepričan, da mu na podlagi pone-deljskega »tituluša* ne uide slava hi čast njegovega patrona.
Prav poseben »tituluš* Je imel te dni novinarski kolega pri »Goriški Straži*. Polde Kemperie. Poldetu sicer vsa čast. ker se «*a» ne brani tudi brez »titulu-ša», kar mu stoji nazorno zapisano r.a njegovem dobrovoljnem obrazu, toda poleg dveh običajnih »titulušev*. vsako sredo in soboto, ko mu »Slovencem zelo naklonjeni* goriški podptrfekt De
Suni redno zapleni list, ga je te dni za-dtla izredna čast, da se je nahajal tudi med tistimi srečnimi zločinci, na katere se nanaša za petindvajsetletnico vladanja kralja Viktorja Emanuela HI- izdana amnestija. Poldetu. ki je bil menda kar trikrat po vrsti obsojen na več mesecev zapora zaradi hujskanja proti držav ni oblasti ali nekaj podobnega, je bilo odpuščeno vse in je ustavljeno celo tudi še novo sodno postopanje proti njemu, ki še ni bilo dokončano. — Dragi moji tak »tituluš*. na katerega je Polde z vso pravico lahko ponosen, je gotovo vreden vsega upoštevanja zlasti v novinarskih krogih, vsled česar predlagam, da si ga tovariši ob primerni priliki primerno »usvoje*!
Poldetovim običajnim dvotedenskim »titulušem« podoben, ali samo enotedenski »tituluš* imajo kolegi pri tržaških •Novicah* in »Istrski Riječi*. Oba lista, ki izhajata po enkrat na teden, sta redno zaplenjena. »Novičarji* pa so bili piošli teden še toliko srečnejši, da se jim je »tituluš* podvojil ker so po prvi zaplembi priredili drugo izdajo in jim je oblast tudi to zaplenila. Ker oblast ni povedala vzroka zaplembe, imajo za praznovanje toliko časa, dokler ne izvedo. zakaj so jih priščipnill Tako. vidite, imamo tudi tu Kri n^j
Naš uvoz luksuznega blaga
Draginja in nepotrebni izdatki.
Dandanes tarna ves svet in ne najmanj naši ljudje, da je draginja neznosna in da nihče več ne more izhajati s svojimi prejemki. To je vse res. Res pa je tudi, da so ljudje v veliki meri sami krivi, da težko izhajajo s svojimi.dohodki. Koliko stvari nakupujemo, ki so pravzaprav popolnoma odveč, trikrat odveč pa posebno sedaj, v času splošne gospodarske krize, ko vse stopa pod težo davčnih in drugih bremen. V prvi vrsti prihaja v tem pogledu v poštev luksuzno blago, za katerega mečemo težke milijone skozi okno, nimamo pa od njega mnogo haska. Da je temu res tako. nas pouči, ako se malce poglobimo v številke, ki jih izkazujejo statistike o uvozni carini za zadnji dve leti.
Po statističnih podatkih naše direkcije carin smo samo meseca junija t. 1. plačali za uvozno carino na luksuzno bla go S97.492 Din v zlatu ali 9,872.412 na vadnih srebrnih dinarjev. Ta znesek je relativno majhen mesečni dohodek cd carin na uvoženo luksuzno blago. V mesecu maju smo uvozili veliko več luksuznih predmetov. Zato je bila tudi uvozna carina veliko večia. namreč 1 milijon 484.069 zlatih ali 16.324.762 Din v srebru. To je lep dohodek za državo. Toda da bi bil ta dohodek upravičen, bi morali iz naše kraljevine istočasno izraziti več milijard zdrave valute.
Leta 1923. smo uvozili v Jugoslavijo 153.938 kg svile. Za to količino smo plačali inozemstvu 109,364.960 Din. Lani je prišlo k nam preko meje 182.264 kg svilenih izdelkov, zaradi porasta dinarja pa nss je to stalo nekaj mani, namreč «le» 103,473.287 Din. Lani smo plačali inozemstvu samo za krzno 15 milijoni dinarjev in skoraj ravno toliko (14 milijonov 960.7S1) za razno rezbarsko 5n filigransko delo iz lesa. Nakup raznega nakita iz žlahtnih kovin nas ie stal leta 1923. 6,796.887 Din, lani pa 7 milijonov 334.995 Din. Za razne pozlačene, posrebrene in ponikljane predmete Iz navadne kovine, ki smo iih uvozili leta 1924.. sino plačali inozemstvu 26 milijonov 647.793 Din.
Predlanskim je prišlo v našo kraljevino 40.926 ur. za katere smo izdali 6 milijonov 799.570 Din. lani pa 14.422.880. Za glavnike, gumbe, lasnice in drugo podobno drobnarijo iz kosti ali kavčuka ie dobilo inozemstvo od nas leta 1924. 10.037.512 Din.
Dasi smo poljedelska država in proizvaja naša zemlja skoraj vse, kar potrebujemo in tudi kar si želimo, smo uvozili leta 1923. iz drugih držav za 1,802.060 Din raznega cvetja in zelenja za okras. Predlanskim smo izdali za raz ne delikatese. kakor sir. sardine, salame itd. 36.392.772. lani pa z ozirom na skok našega denarja še več, namreč 39,586.811 Din. Za razne pijače smo potrošili leta 1924. 4.068.578 Din.
Tekom predlanskega leta smo uvozili iz inozemstva 151.766 kg raznih otroških igrač v vrednosti 10.842.S17 Din, lani pa za nad 12 milijonov.
Kar se tiče lepotil. je prišlo leta 1923. preko mej k nam 344.337 kg raznega pudra, karmina, mazil in dišav, lani na skoraj še enkrat toliko, namreč 627.899 kilogramov. To nas je stalo «samo» nekaj nad 22 milijonov' dinarjev, dočim smo predlanskim izdali za 344 ton le-ootil 17>; milijonov.
Ako primerjamo te številke s celotnim uvozom, ki je lani znašal 8 milijard 309.635.472 Din. in izvozom, ki je leta 1924. dosegel 8.048.843.930 Din, potem ni težko priti do zaključka, ki se nam vsiljuje iz teh suhoparnih številk. Tako vidimo orav dobro, koliko bi lahko prihranili in porabili denar za druge, vse prej kot nepotrebne izdatke, ako bi le malo pomislili, za kaj vse trošimo denar. Prihranili bi si mnogo stotin milijonov dinarjev na leto. in od tega bi tudi res nekaj imeli.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (12. t. m.)
Notirale so danes: pšenica: baška 282.50 'do 285, za avgust 286 — 250, september 290
do 295, oktober 295 — 300, ladja Tisa 289, sremska 76 — 77 kg, 277.50 — 280. Promet 35 vagonov. Turščica: baška 187.50 do 190, za avgust - september 190, ladja Donava 197.50, banatska 205. Promet 66 vagonov. Oves: baški, par. Subotica, 30 vas., 170. Moka: baška, «0» 450, «6» 300—305. Promet 18 vagonov. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški živinski sejem (12. avgusta.) Dogon je bil danes nekaj manjši kot prejšnji teden. Telet ni bilo mnogo. Domačih svinj je bilo nekaj partij; sremskih za klavnico je bilo dovolj, živih pa ne. Po daljšem presledku se je danes pojavilo tudi bosansko govedo. Cene goveda je porastla za povprečno 50 par, telet pa celo za 1 dinar pri kilogramu, domačim svinjam za 50 par, ostale cene so ostale v bistvu nespremenjene. Predajala so se za kg žive teže v dinarjih: Goveda: voli I. vrste 10 — 12, II. 7:50 — 9, III. 6 — 7, bosanski II. 6.50 — 8, III. 4 — 5.50, krave 6.50 — 7.50, II. 5 — 6, III. 3.75 — 4; junice I. 6.50 — 7.50, II. 5.50 do 6.50; junci 7.50 — 9; teleta, živa 10 do 12, zaklana 13 — 14. Svinje, domače za meso 13.50 — 14.50, debele 18.50 — 20, srem ske, zaklane 20 — 22; prašiči do 1 leta 12 do 13, nad 1 leto 14 — 16. Konji, tovorni, težki, Ia, 7000 — 8000, lahki 3500 — 4000, kmečki 2000 — 3000, lahki 2000 — 3000, tež k: 3000 — 4000 za komad, klavni 1.50 do 2 Din za kg, žrebeta, do 1 leta 1500 do 3200, do 3 let 2000 — 4000, do 4 let 3400 — 5200 za komad. Krma, za stot: detelja, navadna 100, luccma 100 — 120, seno I. 50 — 70, II. 45 — 50, otava 100, slama 40 — 70.
Dunajska blagovna borza (11. avgusta.) Promet je bil danes v znamenju čim večje rezerviranosti vseh kupovalcev. Prišlo je le do malenkostnih zaključkov. Notirali so v šilingih za stot vštevši blagovnoprotnetni davek brez carine: pšenica: domača 40.50 do 41.50, madžarska s Potisja 44.50 — 45, nova 42 — 42.50: rž: domača 32.50 — 33, madžarska 33 — 33.50, peštanska 33—33.50; ječmen: domači 3S — 45, slovaški 44—52; turščica 31.50 — 32.50; oves: domači 33 do 34, severnoameriški 36 — 37; seno 11—14; slama 6.50 — 11.50.
= Predor skozi Ivanj planino. Po vesteh iz Beograda je izdalo prometno ministrstvo naredbo, da se prihodnji teden začne vrtati predor pod Ivanj planino na železniški progi Sarajevo-Gruž, preko katere vozijo sedaj vlaki zelo počasi zaradi prehudega strmca in so morali položiti zobčasto pros;o. Ta predor bo doli približno tri kilometre. — Želeti bi bilo, da ne bi bila pri tem železniška uprava pretesnosrčna in da bi računala s tem, da bo prej a.li slej morala postati glavna bosanska železnica normaln<;;;rna ter da bi zato vrtala predor v zadostni širini za bodočo normalnotrrno progo. Če se že napravi nekaj dobrega, kar je vsekakor v tem primeru, naj se ne bi gledalo na par stotisočev več ali manj.
= Olajšave za izvoz rude. Prometno ministrstvo je odobriio 25% popust od normalne tarife za izvoz rude domačega izvora.
= »Fojnicae d. d. v Bosni. Z ozirom na tendencijozni članek »Jutarnjega lista« v Zagrebu :;!ede gorenje družbe ugotavljamo, da je veliki sud v Sarajevu razveljavil sklep trgovskega sodišča v Sarajevu, s katerim so bili člani nadzorstvenega sveta te družbe obsojeni na en mescc zapora. S tem so dobili slovenski člani te družbe, med njimi tudi gg. Ivan Dernič in dr. Rekar, popolno zadoščenje. Vsa sumničenja, izvirajoča iz političnih in gospodarskih nasprotstev, so s tem ovržena.
= Pristaniška dela. V kratkem se bo začelo razširjenje in podaljšanje Like v Grafu, takoi potam pa v Cavtatu in Zeleniki v Boki Kotorski. Kasneje pride na vrsto ureditev pristanišča v Ulcinju. To vse je že zelo potrebno.
= Ceno na debelo meseca julija 1.1. Upliv r.ove carinske tarife se je v preteklem mesecu v cenah zelo občutil. .Meseca jenrja povišane postavke niso dvignile cen v taki meri, ker je stopila nova carinska tariia v veljavo šele 20. junija in je veljala torej samo deset dni tega meseca. V juliju pa so po indeksnih številkah o gibanju cen v trgovini na debelo poskočile cene za 5"r v industrijskih proizvodih. Le slabe kupčije v sedanji mrtvi seziji so dovedle do tega, da cene industrijskih produktov niso poskočile še bolj. 7. druge strani se pričakuje nove trgoviiske
svoje «tituluše». ki si slede v precej rednih rokih, za kar pa gre zasluga več našim dobrim oblastim, kot pa nam samim. Mi sami pač še nimamo dovolj prakse v tem pogledu. Zato nas tu doli prav izredno veseli, da ste tam zuiaj dobili nov tiskovni zakon, ki vam bo. kakor kaže, zelo pomnožilo število «titu hišev*. pa se bomo potem kot dobri zavezniki skušali ravnati po vašem zgledu, kajti da bi posnemali *Pepita kaligerja*. vendar ne gre, še manj pa. da bi se ravnali po «Tonitu karbonerju?, ki praznuje samo obletnico tistega dne. "ko je bil pošteno »karigiran» m je teh obletnic vsako leto. izvzemši prestopno, ravno 365. ker je pošteno »nakrcan» vsak večer.
Lahi so v tem pogledu vse dragi ljudje. Tako ima n. pr. D'Annunzio za vsako priliko svoj «tituluš». Ker so v nedeljo, 9. t. m. praznovali v Gorici po vsei Italiji razbobnano devetletnico osvoboditve izpod avstrijskega jarma -- dmgje praznujejo običajno desetletnice. v Gorici pa je šlo menda le za «tituluš». pa so si izbrali tega, ker drugega primernega ni bilo. da so zopet nekoliko poživili pxi videmsko moro
izdihujoči goriški patriiotizem _ in ker
D'Annunzio ni sodeloval pri tisti, pozneje po kobaridski katastrofi nekoliko pokvarjeni osvoboditvi in torej twS ni
mogel sodelovati pri praznovanju devet letnice, jc našel drug »trtuluš« za tisti dan — sedemletnico svojega poleta nad Dunaj. Pa je brzojavil tržaškemu zbornemu poveljniku generalu Vaccariu, da ga tisti dan s hidroplanom poseti v — Miramaru pri Trstu. Ali je moralo priti kaj vmes, kajti general Vaccari je bil v nedeljo pri, slavnosti v Gorici, D'Annunzio pa je praznoval sedemletnico poleta nad Dunaj zelo skromno, prav po tretjeredniško, v znani »usvojeni* vili Vittoriale v Gardonu ob Gard-skem jezeru v najožjem krogu svojih ganimedskih slug Danteja in Virgilija in onih štirih zornih devic, ki strežejo njegovi duši in telesu podnevi m ponoči, vsaka posebej ali pa tudi vse štiri obenem, goloroke do pasu in bosonog-? do vratu, kakor nimfe ob pesmi žuborečih studencih na gori Parnasu. Dnevna kronika sicer molči o stvari in zabeležute le dejstvo, da so v zadnjem hipu ugotovili na letalu, ki naj bi bilo rabilo pesniku - junaku pri tem poletu, majhen nedostatek. vsled česar je bil polet odpovedan: vendar pa je več kot gotovo, da je tudi ob tej priliki kanila kapljica iz pesnikovega — peresa in razlila v pesem proslave Pesnika. Domovine in Svobode!
7ivio »tituluš*! Ožejalo me je!
—n.
pogodbe. Tudi zaradi tega niso poskočile cene v trgovini na debelo sorazmerno s povišanimi tarifnimi postavkami za uvozno carino. Cene poljskim pridelkom pa kažejo nasprotno precejšnji padec cen, ki so v nekaterih predmetih padle celo za 14%. Padla je cena nove pšenice, moke, otrobov, krmil itd. Ta padec cen je največ v zvezi s porastom dinarja, proizvajatelj Pa ne more piodajati blaga po svetovnih cenah tudi zaradi izvozni]] carin.
= KonLurz. Otvorjen je konkurz na vso premično imovino Vase Laziča v Novi Gra-diški. Likvidacijski narok .ie določen za 25. septembra 1925.
= Popust prevoznin na Kške-dalmatinski progi. Pri otvoritvi nove iiško-dalmatinske železnice je izjavil prometni minister Radojevič, da je znižal prevoznine na tej progi in jih s tem izenačil s sušaško tarifo. Na ta način namerava omogočiti našim privred-nikom, da bi se čim izdatneje poslaževali nove železnice. Ker ta popust še do danes ni stopil v veljavo hi je z druge strani s-elo važen, so se obrnili merodajni gospodarski krogi do prometnega ministra s prošnjo, naj Čimprej uveljavi že odobreno naredbo o tem popustu. Nujnost Je zelo potrebna že z ozirom na predstoječo vinsko kampanjo v Dalmaciji, za katero morajo trgovci Iz notranjosti dežele že sedaj pošiljati potrebno posodo v Dalmacijo.
= Prodaja stare pocinkane pločevine In gumijevih odpadkov. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe za nakup stare pocinkane pločevine in gumijevih odpadkov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisaT-ni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Češkoslovaška-rumunska trgovska zbornica. V Bukarešti se po vesteh rumun-skega časopisja snuje češkoslovaško-ru-munska trgovska zbornica.
= Meciiardoni sejem v Solunu. Za mednarodni sejem, ki se bo otvoril v Solunu 18. oktobra t. L, so interesentom prospekti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo na razpolago.
= Zveza dalmatinskih obrtnikov. Udruže-nje obrtnikov v Splitu snuje sedaj Zvezo obrtnikov za vso Dalmacijo. Ta nova organizacija dalmatinskih obrtnikov namerava rotem stopiti v Zvezo hrvatskih obrtnikov
v	Zagrebu.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta t. 1. poti udbe glede prevzema vezave ene knjige, glede dobave 50 m3 hrastovega rezanega lesa (plohi) in glede dobave ruberoida; do 2S. avgusta glede dobave smirkovih brusilnih plošč in glede dobave konopnenih vrvi; do 31. avgusta gkde dobave sanitetnega materiala in obvez. (Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odeler.ju te direkcije.) — Vršili se bosta naslednji oiertalnl licrtacif! pri direkciji državnih železnic v Subotici: dne 2. septembra glede dobave gumijevih ce
vi	in 4. septembra glede dobave žebljev, vijakov in žice. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarili Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Letošnja produkcija sladkorja v Italiji. Po najnovejših podatkih je določeno za letošnjo sladkorno kanrpanjo v Italiji 55.000 hektarjev zemlje za repne nasade, kar po-menja za 60% manj kot lani To je polovica one površine, ki je potrebna za normalno porabo sladkorja v Italiji. Ker se je preveč zakasnila setev repe, ni mogoče nadati se obilne letine, čeprav se njive obdelujejo popolnoma v redu. Repa je vsekakor ietos boljša kot lani in ni načeta po škodljivcih. Letina bo kvalitativno boljša kot leta 1924. Računajo na poldrugi milijon stotov sladkorja, t. i. za 60% manj kot lar.i ali za 54% manj, kot se porabi v državi. Zaradi uvoza sladkorja iz inozemstva po nižji ceni kot je domača, imajo tovarne še 1,700.000 stotov neprodanega blaga na razpolago. Tako bo imela letos na jesen Italija okrog 3,200.000 stotov sladkorja na prodaj, in ravno toliko ga porabijo doma.
= Nemško bolgarstva tvornica vagonov. S sodelovanjem saksonskih mdustrijccv se je spremenila bolgarska tvornica vagonov in strojev v Drenov u v Prvo nemško bolgarsko tvornico vagonov na Balkanu. V tvornka bodo nastavljeni nemški inženjerji.
= Promet med Reko in Sušakom. Po obvestilu prometnega ministrstva direktni promet med postajama Reka (ali Reka iooo SHS) in Sušakom preko obalnega tira za sedaj še ni mogoč. Stranke, ki želijo odpre-miti pošiljke s Sušaka v Reko ali obratno, morajo označiti v tovornem !!stu smer pota: via Bakar.
= Zakijučitcv železniških konvencij z Grčiio. Tekom tega meseca se bodo sestali v Solunu grški in naši delegati, da končno urede prome: z jugoslovensko svobodno cono v Solunu.
Borsse
LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijske zaključke). — Vrednote: 7?o in v. pos. 75—0, 4 zastavni listi Kranjske deželne 25—0, 4%% zadolžtrice KranjsSre deželne 25—0; Celjska posojilnica 201—201 (201), Ljubljanska Kreditna 230— 245, Merkanrilna 100—105. Praštediona 812 —0, Slavenska 64—67, Kreditni zavod 175— 185, Strojne 95—127, Trbovlje 342—350, Vevče 108—0, Stavbna lt>5—180. — Blago les: testoni, monte, fco meja 520—0; traml 13-16, 7-12 m, ico meja 340—0; hrastove vozovne deščice, 43 mm do 2.65 m, fco meia 1300—0: bukova drva, fco nakl. post., 4 vag. 18.40—18.40 (18.40); —poljski pridelki: pšenica, domača, fco Ljubljana 275—0, slavonska, par. Ljubljana 80 q, 300—300, (300); turščica, polčinkvantin, par. Ljubljana 20 q, 265-265 (265), slavonska par. Ljublj. 1 vagon 227.50—227.50 (22730); oves, slavonski, par. Ljubiiana 0—210; ječmen. 62-63,
par. Ljubljana 0—230; otrobi, pšenični, b/n fco Postojna trans 3 vag. 190—190, (190); Janeno seme, Ia, fco Ljubljana 530—0.
ZAGREB. Tendenca je bila danes v bančnih papirjih še precej prijazna. Jugo se je tekom borze poravfla od 97 na 99. Kreditna je porastla od 113 na 115, završila pa je proti koncu sestanka s čvrstim denarjem ob tečaju 114. Praštediona je zabeležila nadalj-ni porast za 5 dinarjev in je zaključila 845. Drugi bančni papirji so obdržali svojo višino. — Od industrijskih papirjev je zabeležiti nekaj večji promet v Eksploataciji, ki je trgovala po 54—56. Dubrovačka in Slavonija sta trgovali ob nespremenjenih tečajih. — Dinar .ie ostal v Curihu v primeri z včerajšnjim dnem nespremenjen. Zato je bila tudi na našem tržišču tendenca danes enaka. Zaključni tečaji so v glavnem obdržali svojo včerajšnjo višino. Blaga je bilo dovolj na tržišču. Kot kupec je nastopila danes Narodna banka. Promet je bil srednji in je znašal vsega skupaj 9.1 milijona dinarjev. — Notirale so danes devize: Amsterdam 2240—2260, Dunaj 7.S05—7.905, Berlin 1327—1337, Bukarešta 29.25—30.25, Italija izplačilo 200.40— 202.80, London izplačilo 270.025—272.025, Newyork ček 55.50—56.15, Pariz 262—266, Praga 164.75—166.75, Švica 1082.5(>—1090.50 dolar 54.7C—55.30, lire 201.SO—204.20.
BEOGRAD. Notirale so devize: Dunaj 7.86—7.88, Berlin 1328—1330, Bruselj 251— 252, Budimpešta 786—788. Bukarešta 28.50— 28.80. Italija 201.50—201.75. London 271.25— 271.40, Newyork 55.25—55.855. Pariz 361— 262.50, Praga 165.55—166.70, Svlca 1086— 1086.50.
CURIH. Beograd 9.225, Berlin 1.2260, Newyork 515, London 25.0225, Pariz 24.07, Milan 18.60, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.70, Varšava 93.50, Du naj 72.55, Sofija 3.75.
DUNAJ. Beograd 12.705 — 12.745, Berlin 16S.73 — 169.33, Budimpešta 99.615—100.015 Bukarešta 3.68 — 3.70, London 34.46—34.56 Milan 25.56 — 25.68, Newyork 709.05 do 711.55, Pariz 33.10 — 33.26, Praga 21.005 do 21.085, Sofija 5.11 — 5.15, VarSava 127.75 — 128.25, Curih 137.71 — 138.21.
PRAGA. Beograd 60.50. Beriln 804.25, Curih 656.375, London 163.95, MIlan 121.75, Newyork 33.75, Pariz 157.875, Budimpešta 4.66625, Dunaj 475.625.
BERLIN. Beograd 7.515, London 20.378, Ne\vyork 4.195, MIlan 15.13, Pariz 19.63, Praga 12.427, Curih 81.43, Dunaj 59.065.
LONDON. (Ob 12.) Beograd-Zagreb 272, Dunaj 34.52, Berlin 20.40, Budimpešta 346.000 Italija 134.56. Newyork 485.84, Pariz 103.98 Praga 163.80. Sofija 670, Švica 25.02.
NEWYORK (ob 18. uri.) Beograd-Zagreb 1.795, Dunaj 0.014125, Berlin 23.S1, Italija 3.62, London 4.85, Pariz 4.6775, Praga 2.9625 Švica 19.42.
Spori
Zvezdne kolesarske dirke
Preteklo nedeljo se je vršila zvezdna kole« sarska dirka s skupnim ciljem v Cdju. Star« talo je 12 klubov s približno 50 dirkači, ki jih je občinstvo po Celju navdušeno po« zdravljalo. Opoldne se je vršil po mestu ob« hod kolesarjev z godbo, saveznimi in podsa« veznimi funkcijonarji itd. Pri skupnem obe« du so sc vrstil: navdušeni govori saveznega predsednika g. \Veilcrja iz Zagreba, podsa« veznega zastopnika g. Mcnige, dalje staro« ste slovenskih kolesarjev, g. Gorjanca, ki so navduševali mlajšo generacijo na vztrajnost in delo. G. Gorjunc je imel v rokah tudi organizacijo dirke, ki jo je i zvedel odlično. Kolesarski šport ima v njem enega najagil« nejših in najvztrajnejših delavcev. V nastopi nem rezultati:
Primorje (Ljubljana) (73 km). 1. Hvala Gorazd 2.13.217», 2. Glavič Hinko 2.13.21'/», 3. Kosmatin Ivan 2.13-56.415.
Kol. Ilirija (Ljubljana) (73 km). 1. Sclar Josip 2.14.40»/», 2. Jontes 2.22.40, 3. Prah Viljem 2.25.19.
Sava (Ljubljana) (73 km). 1. Zanoškar Srečko 2.18.19»/». 2. Shmič Herman 2.31.39'/5, 3. Ciuha 2.36.5?.
Disk (Domžale) (60 km). 1. Flis 1.58.7, 2. Pirnat 2.06.57, 3. Peterka 2.09.42.
Najboljši čas dneva:
1. Hvala Gorazd. Primorje. 2. Glavič Hin« ko. 3. Kosmatin Ivan, Primorje.
Perun Maribor) (60 km). 1. GustinčiC Ju. stin 2.07.31, 2. Sivic Ivan 2.16.257».
Zvonček (Ptuj) (60 km>. 1. Antončič Josip 2.32.06, 2. Kovačič Josip 2.32.41.
Orno (Zagreb) (100 km). 1. Kranjc Ivan 3.31.25. 2. Zorman 3.54.4S.415.
Sokol (Zagreb) (100 km). 1. Osrcčki 3.42.397», 2. Soštarič 3.52.127,, 3. Kosi 3.54.44."-,.
Motoklub (Zagreb) (100 km). 1. Banek 3.2026.
Zeljezničcri (Zagreb) 1IGO km). 1. Ceriko 3.48.107», 2. Radkajc 4.00.—.
Zvezda (Kerlovac) (100 km). 1. Sončič 3.43.157», 2. Prahič 3.57.40'
Pristaviti je treba, da so ljubljanski klubi startili iz Ljubljane, domžalski iz Domžal, mariborski in ptujski iz Maribora, zagreb« ški in Karlovški pa iz Zagreba. Prireditev je tudi letos ohranila tradicijonalen sloves in uspela nad vse pričakovanje.
Službene objave LNP
Seja tr. o. z dne 11. avgusta 1925.
Vrame sc na znanje poročilo g. podsav. kapetana glede moštva za nedeljsko tekmo proti reprezentanci ZN"P.
Konstituirajo sc odbori LNP sledeče: u. o.: preds. g. Jaklič, pcdpoll: v p., podpreds.: g. prof. Sf. Sila. I. tajnik g. Kuret. II. tajnik g. Boštjančič, blagajnik g. Buljcvič. odborni« ki gg.: Bcdnjanič, Zaic. Chnpcrman, Bctetto, Lukežič, Kcpee. Planinšek, Bari. — P. o.: preds. g. prof. St. Sila, I. tajnik g. Boštjan« čič, blagajnik g. Buljcvič — nadalje gg.: Bcdnjanič, Bari, Dorčcc. Kaz. o.: preds. g. prof. Sila, tajnik Boštjančič. nadalje en.: Po« gorele, Kos, Bregar.t Matjašič, Sirccij.
Pozivajo sc vsi klubi LNP, da takoj spo« ročo svoj naslove LNP. Dopisi naj se na«
slovi ja j o sledeče: LNP, Ljubljana VII, žl. bertova uL 269 — v roke g. Kmefca. Za do. pise, adresirane na drug naslov, tajništvo ne odgovarja, ako bodo ostali nerešeni.
Opozarja sc klube LNP, da morajo odslej njih moštva pred in po vsaki tekmi pozdrav, ljati s trikratnim »Zdravo«.
Poživlja se klube, da oddajo vse zaproše« ne predmete v smislu dopisa, ki so ga pre je-li od razstavljalnega odbora za športno razstavo, pri tvrdki J. Goreč, Ljubljana, Du« najska cesta.
Pričetck tekme za pokal Nj. Vel. kralji Aleksandra, ki se vrši v nedeljo dne 16. t m. v Ljubljani na igrišču SK Ilirije, se do. loči za 17. Vrhovni reditelj g. Cimperman. Blagajniki gg. Buljevič, Zaje. Matjašič, Ei, ljeterji gg. Bregant. Lukežič, Deržaj, Kepec, Kos. Reditelji gg. Pogorele. Bcdnjanič, Sir, celj. Dorčec, Boštjančič. Vsi imenovani gg. se morajo najmanj pol ure (ob 16.30) javiti pri vrhovnem reditelju, odnosno pri gg. bla. gajnikih. Tajnik I.
Nemška lahkoatletska Drven-
stva
Minulo soboto in nedeljo so sc, kakor smo žc kratko zabeležili, vršila, v berlinskem sta« diiu lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Nemčije. Bojem je posebno drugi dan pri. sostvovala ogromna množica 20 tisoč gleda!« cev. Rezultati so prav povoljni. Zanimive jc, da jo famozni Houben, ki je slovel kot najboljši sprinter Nemčije, že v predtekih na 100 m odpadel iz nadaljne konkurcnce Pczneje sploh ni več startal Podrobni rezul« tati so sledeči:
Prvi dan: 100 m: 1. Corts 10.6; 119 m i zaprekami: 1. TrosstJch 14.9 (nemški re« kord!) 800 m: dr. Peltzer 1:55.2; 5000 m: Frandsen 15:20.2; štafeta 5X1000: Sp. K. Zehlcndorf 887:44.5; Met diska z obema rot kama: Hanchen 75.70 m. Skok v višino: Skocginskl 1.88 m. Skok v daljave: Dober« tnann 7.15 m.
DrugI don: 200 m: Schiiller 22; 400 m: Schmidt 49; 1500 m: dr. Peltzer 4:00.2; 10.000 m: Wachmuth 32:54; 400 m z zapre, komi: Trossbach 55; štafeta 4X100: Berlin« Sp. K. 42.2 (nemški rekord!). Skok s palico: Reeg 3.60; met kopja z eno roko: dr. L C« dccke 55.71 m. Met kopja z obema rokoma: dr. Liideckc 93.77 m. Met kroglje z eno roi ko: Brechemacher 13.81 m: met kroglja i obema rokama: Brechemacher 24.63 su.
Francija : Švica 75:57 v lahki
atletiki.
Za preteklo soboto in nedeljo določens meddržavna lahkoatletska tekmovanja med
Francozi in Švicarji so prinesla veliko pre« moč Francozov, ki so z lepo diferenco točk odnesli zmago. Posamezni rezultati so sle«
deči:
100 m: Mourlon (F.) 11: 400 m: Ter.rt« veux (F.) 49: 110 m z zpprekami: Sempe (F.) 15; 200 m: Mourlon (F.) 22. S00 m: Martin (S.) 1:53.2. 1500 m: Pele (F.) 4:01: 5000 m: Gufllemont (F.) 15:56; skok v višino: Lew. den (F.) 1.80 m; skok v do!lavo: Pineon (F.) 6.81 m; skok s palico: Deglame (š.) 3.50 m: met kroglje: Depaoll (F.) 14.04 m; Met diska: Guggenheim (8.) 40.93 m: met kopja: Deglame (S.) 58 m; štafeta 4X100: Švica 44.6. Francija kot prva diskvalificiran* Ofim štafeto: Švica 3:23.4.
Tekme za kraljev poka!. V nedeljo 16. t. m. sc prično tekme nogometnih podsave« zov za zlati kraljevi pokal, največjo trofejo našega nacijonalnega športa. Zagrebški in ljubljanski podsavez se sestaneta v Ljublja« ni, beograjski in osiješki v Osijeku, split« ski in sarajevski v Splitu. Subotica ostane v I. kolu brez protivnika ter igra šele v dnu gem kolu. Tekma Ljubljana:Zagreb se vr£ na igrišču Ilirije, pričetek je določen za 17. Računa ee na to, da bo prisostvoval tekmi tudi Nj. Vel kralj Aleksander. Podsavei is storil za njegov sprejem vse potrebne kora« ke. Sestava obeh reprezentančnih moštev doslej šc ni definitivno določena. Vsekakor bo srečanje Ljubljane z lanskoletnim zrna« govalccm, ki ima tudi letos najugodnejše iz« glede na končno zmago, posebno važna in zanimiva športna kakor družabna prireditev.
Juniorske pokalne tekme. Na praznik 15. t. m. se vrši zaključna tekma za junior« ski pokal SK Ilirije. Finalista sta Ilirija in Reka. Kot predigra sc vrši odločilna tekm» za utešno darilo medklubskega odbora, v kateri se srečata Mars in Krakovo. Obe teb mi se bosta vršili na igrišču Ilirije, in sicer predigra ob !6„ juniorski finale ob 17.30.
ASK Primorje koL sekcija priredi v so« boto dne 15. t. m. kolesarske cestne dirke v proslavo klubove 5.-letnice s sledečim spo« redom: 1. jubilejna dirka na progi LjuNjs« n a—K rk a—Stičn a—L j ubl j an a—K ran j—M c n geš—Ljubljana km 145. Start na Kongres« nem trgu oh 6. prehod kontrole pred Zvez« do ob 8.. cilj pri km 1.200 na Dunajski cesti približno ob 10. 2. Istočasno se vrši ob '-i 10. start juniorjev na km 10, novincev na 6 km in dam na 3 km. Dares (13. t. ra.) ob 20. » zaključijo prijave. ASK Primorje vabi vse člane na sestanek 13. avg. ob 20., sodnike pa ob 21. v restavracijo «Zvezdo». — Na/ čelnik.
Jugosiovenski sa-.>eznl turnir. Običajni vsakoletni jugosiovenski savezni šahovski turnir je letos pričel v pondeljek, 3. t. m. v Subotici. Na turnirju so zastopani nalod' ličnejšl igralci vodilnih šahovskih klubov " državi. Slovenci so zastopani po 2 članih »Ljubljanskega šahovskeea kluba* ("Cirila Vidmarju in Alojziju Valcntinčiču) ter po 2 članih »Mariborskega šaiv kiufca» (Bogo« miru Stupanu ter V. Pircu). Na točnejša ge« neralija ostalih igralcev f,e šc povrnemo. ^ naslednjem potek in izidi 1. kola: Ljubljar.' čan Vidmar Ciril porazi Pulvinskega; Rožtf (Zagreb) izgubi vsled grobe napake proti Grcbcrju. Babkovič premaga Todoroviča, J Poljakov Slovenca Va!cntinčiča. Istotako se posreči dr. Gvergvju upropastiti marihor« skega Stupana v sijajnem štilu. Zagrebški prvak dr. Singer užene Markoviča v par po« tezah, a Tenncr Totha, medtem ko zmag« Fcner nad Slovcnccm Pircem (Zagrebčani so ga izkrpucaii v «B:rtza»!), a Bojan Csy' laga.

Narodno gospodarsko pismo
Novinarjeva narodno - gospodarska nadela. — Krušni boj v Italiji. — Tržaški In ljubljanski kruh. — Uspešno narodno gospodarstvo. — Umetnosti narodnega gospodarstva.
T r s t, 9. avgusta.
Sicer sem bil vedno trdnega, dasirav-no, kar rad priznam, popolnoma napačnega prepričanja, da naj se z gospodarstvom ukvarja tisti, ki ima s čim gospodariti, pri čemer je poklicni novinar eo jpso že de principio popolnoma izključen, pa me vendar tupatam, ko čitam kako tako stvar, prime muha, da bi »posegel vmes». Seveda pa pri tem »nepoklicanem« vmešavanju nikakor ne gre za to, da bi se kazal svetu kot kak gospodarski, odnosno narodno-gospo-darski strokovnjak, ker je ta čislani in samo po sebi umevno zelo zaželjeni naslov dostopen vobče samo tistim, ki so dobro podkovani v — žepu in so vsaj bratranci ali nečaki kakega ministra, čigar listnica je vsaj v drugem kolenu v sorodstvu z narodnim gospodarstvom, ali pa ravnatelja kake boljše banke ali trdnejše čifutske delniške družbe. Ker sem bil pri izbiranju svojega sorodstva toliko nespreten, da nisem upošteval teb odločujočih okoliščin ln pa svoje novinarske bodočnosti, mi sedaj ne preostaja drugo, nego da se takole bolj po furtimaško tupatam vrinem v izključujoče zaključeni krog na, rodnih gospodarjev. Pri tem početju pa me seveda ne vodi misel, da bi hotel prispevati k ugodnejši ter narodu, državi in splošnosti koristonosnejši rešitvi tega ali onega narodno-gospodar-skega vprašanja, temveč edino le želja, ki jo goji vsak pošteni, samozavestni, o svojih zmožnostih in sposobnostih uverjeni prostovoljni ali neprostovoljni Izkliučenec, namreč, da če že ne sodelujem, vsaj delam — zgago!
Po tem za boliše spoznanje položaja vsekakor potrebnem uvodu, naj skočim takoj «in medias res».
Te dni smo imeli v Trstu in po vsej Italiji — krušni boj. Rimska vlada se ie namreč postavila na stališče, da se mora Italija, ki porabi na leto okoli 75 milijonov kvintalov pšenice,, od katerih iih je letos pridelala okoli 62 milijonov, popolnoma osvoboditi uvoza iz inozemstva, ln je v ta namen uvedla carino na uvoz pšenice, in sicer 7.5 zlate lire (okoli 39 papirnatih lir) za kvintal. S to carino hoče zaščititi domačo pro-
izvodnjo In Jo tottko dvigniti, da bo zadostovala za vse domače potrebe. Posledica tega ukrepa je bila, da so nenTO-doma poskočile cene pšenici in dosledno tudi moki ter so peki napovedali podražitev kruha. V Trstu so ga hoteli podražiti za 40 stotink pri kilogramu, pa so se, ker so se Delavske konsumne zadruge uprle takemu povišku in zvišale ceno samo za 30 stotink. končno le vdali ln pristali na povišek 30 stotink. Tako imamo v Trstu sedaj »navadni* kruh po L 2.50, »belin po L 2.70, rženi po L 2.90. kilogram, žemljice pa po 20 stotink.
Če primerjam tržaški kruh z ljubljanskim, moram reči, da je tržaški »navadni*, ki naj bi odgovarjal ljubljanskemu »črnemu*, toliko lepši in boljši, kolikor se da enkrat zavpiti, da je tržaški »navadni* morebiti celo boljši kot ljubljanski »beli* in da tržaški »beli* odgovarja ljubljanskemu luksuznemu pecivu. Pa primerjajte potem cene! V Ljubljani stane »črni* ln »rženi* 6 Din. t. j. L 3.—, »beli* pa 7 Din, t. j. L 3.50. In Jugoslavija je agrarna država, ki pridela toliko pšenice, da skoraj ne ve, kam ž njo. Vkljub temu pa imamo, dasiravno je lira znatno padla, vkljub uvedbi carine na uvoz pšenice in vkljub temu. da se bo moralo uvoziti okoli 15 milijonov kvintalov, v Trstu in po vsei Italiji boliš! in cenejši kruh kot pa v Ljubljani in vobče v Jugoslaviji. In pred sedanjim poviškom ie bil v Trstu »navadni* kruh po L 2.20 (4.40 Din), »beli* pa po L 2.40 (4.80 Din) kilogram.
Pred seboi imam slučajno »Jutrovo* tržno poročilo novosadske blagovne borze od 4. t. m. Baška nšenica za avgust je bila po 267 5 Din (L 134.—), sremska na po 255 Din (L 128.—) kvintal. V »Secolu* pa čitam tržne cene v Milana od 5. t. m.: domača pšenica L 200,— do 203.— (Din 400 _ do 406.—) merkantilna L 188— do 193.— (376 do 386 Din), benečanska L 195,— do 198.— (390 do 396 nin); moka št. «00* L 300,— do 310,— (600 do 620 Din), št. »0» L 290,— do 295.— (580 do 590 Din), št. »1* L 250,— do 255.— (500 do 510 dinarjev). Na ljubljanski borzi je bila 4. t. m. baška pšenica par. Ljubljana po 320 Din (L 160.—). hrvatska pa po 270 Din (L 135.—). In vendar taka razlika v krušni kakovosti in ceni med Ljubljano in Trstom, med Jugoslavlio in Italiio! A lira pada, dinar pa raste!
Blagor si ga narodnim gospodarjem!
In glejte, bilo je takole nekako pred mesecem dni. ko so strašili no Trstu
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5-—.
2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. NajmanjSI znesek Din 10'—v
zastopniki velikih jugoslovenskih mft-nov. Pa se je zgodilo, da je neki tak zastopnik izvohal poln parnik avstralske ali argentinske pšenice v Benetkah. Kupil je vso in jo plačal tono po 160 angleških šilingov, kar je po tedanjem tečaju znašalo 224 Din za kvintal. V Novem Sadu je bila pšenica tedaj po 320 dinarjev. Ce se pomisli, da je bilo na parniku okoli 5000 ton, torej 50.000 kvintalov, ln da je šla morda polovica razlike v ceni za prevoz, je lahko izračunati, da je dotični mlin napravil s to kupčijo okoli dveh milHonov dinarjev dobička. Moke pa seveda ni prodajal niti za eno paro ceneje, pač pa naibrž še dražje, ker je cena pšenici potem še nekoliko zrastla.
Je pač res treba, da je človek narod-no-gospodarski strnkovniak. da zna prav ceniti tako velikopotezne, narodnemu gospodarstvu z zakrivljenim nosom tako dobičkanosne posle, ki prihajajo v prid seveda tudi snlošnosti. ali le toliko, kolikor je soudeiežna pri tistih steklenicah šampanjca, ki se poniiejo »izven običaja* na račun takih poslov.
In veste kaj se bo zgodilo sedaj?
V Jugoslaviii. pravijo, je bila letos silno dobra žetev in bo pšenice za izvoz. da se bo kar trlo. Predvsem se bo seveda skušalo izvažati v Italijo. Toda če primerinmo sedanje cene. v Novem Sadu L 134.—, oziroma 128.—, v Milanu pa L 200.—. oziroma 188.—, in prištejemo L 39,— italiianske uvozne carine, se zvišajo s tem novosadske cene na L 173.—. oziroma 167.— in če preudarimo. da ie mpd pariteto Novi Sad in Liubljana razlika okoli 40 Din (L 20—). bo razHV^ med Novim Sadom in Milanom znašala naimanie dvakrat toliko, s čimer bi	oziroma srem-
ska nšenica stala " Milanu nairnanle L 213.—. oziroma 207 — in bi b'la dražja od domače. Tn če ^inar š? zraste, bo raz'!ka še večja. T ab; se bodo na* premislili. preden borto šli kupovat pšenico v Ji'gos'aviio pod takimi izgledi. ker jo dobe. kakor se vidi zgorni. dmeie ceneje. Ce pa bo vzlic temu priba'a1a jugoslovenska pšenica v Ttaliio. pa bomo 7onet imel' priliko, da bor^o občudovali čude?, dn bo Vrub <7 iticoslovenske pšenice v Ttnliii ceneiši kot pn v .Tufroslaviji. kakor ie brina iz iuroslovensVem mesa cene,-?a v Trstu kot pa v Liubbani.
Take so pač umetnosti narodneca gospodarstva! Ne vem. ali bi rekel žali-botr. a'i hvala Bn<ni. da i'h ne razumem!
Pozor!
Gostilna na račun, mesarija. klepar'ka delavnica ln vodna žaga se odda v najem pcsainetnlm rellektan-tom. Proda se tudi posestvo. Pojasnila daje Frane Grebene, posestnik onkraj Save. polu Trbovlje I.
18753
Dopisi
LITIJA. Na naš zadnfl dopis nam ie odgovorila »brihtna klerikalna glava* v «S!o-veoctu. Dopisnik )e to pot OMliešfl I8IHC?! sebe fn dokazal s svojim dopisom, da mu Je trfko šteti čez pet Klerikalne polomije h. litijskega okraja »ovore, da so naši ziaaov! narasli vsepovsod, o čemur pričalo tudi zrnate. Thrrovsko razpoloženi z■ Hinko dela sprehode, ker za muči vprašanje nove po k>mUe. Dobro vemo, da g. Hinko za občino Hotič prav nfč ne pomeni ln zato »e smejimo njegovi Izjavi. Barko, katero ste potopili, ne boste več dvignili, klerikalni čol-nič s Hinkom vred bo splaval po Savi. NIČ ne pomaga, čeprav g. Hinko še enkrat na piše pesem o klerikalnih uspehih v litijskem okraltt
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V Laškem obstoja Okrajna posojilnica ln hranilnica, ki so Jo Imeli popre] v rokah Nemci. Vodili so ]o slabo In le bila dvakrat na robu propada. Pred dobrimi tremi leti so prevzeli posojilnico na$1 ljudje pod vodstvom gospodov Roša, Osrdtna, Dergana Itd. In zavod se Je pričel lepo razvijati. Pcrravnana In plačana so vsa voina posojila, rezervni sklad se Je povečal od 14 K (toliko Je znaša! pod vodstvom Fretzeta) na okroglo milijon kron. Da Okrajna posojilnica ta hranilnica dela v prid okraja, In osobito v prid kmeta, kaže okolnost, da ima sedal 346 kmetov tz celega okraja izposojene večje In manjše zneske. Posojilnica dovoljuje tudi kmetom posojila proti nlžlhn obrestim, kakor na pr. trgovcem Ker pa dela posojilnica za kmete, jo moramo tudi mi kmetje podpirati na ta načta, da nalagamo v njo svoje prihranke. To storimo tem lažje, ker nam d2je okrajna posojilnica boljše obresti kakor druge hranilnice. Pomagali bomo s tem sebi in svojim tovarišem kmetom, kadar bomo v sili In rabIM denar. Torej kmetje ta drugi! Prihranke nalagajmo v Okrajno hranilnico ta posojilnico v Laškem!
KOZJE. V morje dolgočasja Je padla kaplja veselja. V nedeljo nas Je posedlo pilštajnsko dljaštvo s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja*. Obisk Je W1 razmeroma dober, čeprav bi bil lahko boljši. V naši kotlin! pač še vedno gospodarita Jeza ta sovraštvo. Igralci so Izborno rešili svoje vloge. Kozjanl že dolgo nismo videli tako lepe predstave ter se Iskreno zahvaljujemo režiserju g. UlagI Iz Rimskih Toplic za krasen užitek. Dne 15. avgusta pa nas obiščejo gasilci. Naše društvo proslavi tega dne 50-letntco svolega obstoja z razvit-
jem novega prapora. Da bi vsaj še več kap Ute veselja padle v naše dolgočasno morje. Pa kaj hočemo? Tudi 15. avgust bo mini!, nakar pričnemo znova presti dolgčas.
SLOVENSKA BISTRICA. Obesil se Je znani tesar Anton Breznik mlajši iz Ložni-ce. Vzrok nI znan. — Pri javnem nastopu ta veselic! našega Sokola v soboto dne 15. avgusta na dvoru hotela Beograd v SI oven ski Bistrici, sodeluje priznana železn;iarska godba lz Zidanega mosta. Upamo, da nas bodo okoličan! posetill v obilnem številu.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo uprizori v nedeljo dne 23. avgusta ob pol 4. uri popoldne v društvenem domu pri Mali Nedelji Tolstega rusko narodno dramo »Moč teme*. Iz prijaznosti režira igro in igra glavno vlogo Nikite visokošolec Brat-ko Kreft iz Sv. Jurja ob ščavnlci. Po igri prosta zabava, pri kateri sodeluje društvena godba na pftiala. Vabimo vse sosedno In domače občinstvo, da se udeletžl prireditve v obilnem številu.	1634
Izdajatelj tn lastnik: Konzorcij »Jutra*
Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk orodne tiskarne» v Ljubljani
Rsrolsa&l

„Jutrov" roman
LUC1FER
katerega skozinskoz napeta vsebina, prepletena s fantastičnimi zapletljajl od začetka do konca ki prinašajo navdušenemu čitatelja z Interesan-tnlm razmotavanjem vsak hip presenečenja, ki mu le »ledi razočaranje ta konsternadja ta zopet presenečenje tako, da so Čltatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je Izšel ta se dobiva pri upravi .Jutra" v LJubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za — — svoje domače knjižnice. — —
Bol] zabavati Vas bo mere nebesa ksfiga!
Vezana stane Din 55. Broširana pa Din 45


w
Vulkanizira
ris vrste % a m i j a parna
»ulkaiiizaclja P. Škafar v Ljubljani. Rimska cesta 11.
£70
Pekarna v Mariboru
■s »Ma v najem. Isve se trt polnilnici .Jutra, v Msrihoru.	19178
Za 150 D!n
V%m naredi krasno obleko
Franc Burjak Ljubljana, Ižanska cesta 44, raven Mokarjeve gostilne. Sporočite, pridem na dom.
19107
Potnika
Bče takoj tvrdka cSinger* (Šivalni stroji). Ljubljana. Menburgova ullra št 3. Vprašati Je v netek dopoldne v trgovini istotam.
19037
Žagovodjo
H je vešč vseh poslov na k-i in skladišču, starejšo rcoč. se sprejme na parni V. Seagnettl v Ljubki. Nastop 1. septembra.
18873
Gospodično
ki izra posli ali klavir, ta darasko kapelo £oti dobri plači Slavko kapelnik, kavarna 'Evropa* v Maribora. 19175
Praktikanta
»prejme denarni zavod v -;uMjani. Lastnoročne po-ctidbe z navedbo prediz-:>r?.ibe na poštni predal " 4.	19133
Mizarja
petnega za vodstvo mi-fc^ke obrti v zvezi s tajnikom, v veikem indu-kraju Slovenije, •prejmem. Ponudbe na pl-tomo Florenini v Trbovljah 19182
Pletflke
'prejme tovarna nopavic • "*nzl, Privoz 10. Zela*iti je v ponedeljek ali torek Opoldne.	19087
Poštno pomočnico
[* »prpjme pri poŠti in te-•■?rafu na nežeii. Fonudbe ** upr. «Jutr&» pod <B5>.
18841
Kuharico
J! M opravljala tudi ostala :'na rlela, se sprejme ta-f?) k majhni družini v Ljubljani. — Pogoje z na-dosedanjega službo-je poslati na naslov. h Raznožnlk, Lož. 191S0
Gospodično
ozir. dekle, zmožno nemške pisave in kuhanja, prijetne zunanjosti, dobro, vestno ln poSteno, sprejme sodnij-sko ločen brez lastne krivde posestnik ln trgovec f otroki v Ljubljani. Pismene ponudbe pod «Vedno 9132> na npravo «Jutra*.
19181
fšče se gospodično
starejšo moč, ki obvlada popolnoma samostojno kji-govclstvo, s znanjem nem ške in slovenske korespondence v govoru ln pisavi, s prvovrstnimi referencami, za Solun One z znanjem francoskega jezika imajo prednost. — Ponudbe pod «Knjieovodkinja» na upravo «Jutra».	19119
Doiilio
za Btalno ali ženo, ki bi prišla vsaj trikrat na dan dojiti moje petmesečno dete, sprejmem takoj. Naslov v npr. «Jutra». 19083
Potnika
poštenega ln agilnega. išče tvornica čokolade za Slovenijo. Produkt je prvovrsten in že vpeljan. Pri primerni agilnosti sijajni dohodki provizij. Trgovsko naobraženi Imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami pod značko «Agflnost in treznost 50^0* na upravo «Jutra». 19101
Uradnika
sposobnega za gospodarsko ln Informacijsko pisarno, se sprejme. Verzi ran mora biti v vseh pisarniških poslih ln zmožen voditi pisarno * odsotnosti gospodarja vsaj deloma samostojno. Prednost imajo oni. ki znajo več jezikov ln so tudi v knjigovodstvu izvefbani — Prosilcu se zasigura poleg primerne mesečne plače tudi procentualni delež na donosu pisarne Ponudbe je poslati na upravo «Jutra» obenem s prepisi spričeval in curiculom vitae z navedbo referenc ter zahtevkom plače do 20. avgusta t. 1.	19097
Gospodinjo
mlajšo in samostojno, se sprejme s 1. aH 15. septembrom za gospoda-samea v Novem Sadu. Komodno stanovanje: plača do 1000 Din mesečno in vsa oskrba — Ponudbe s fotografijo Je poslati na upravo «Jatra» pod «BaČka».
Učenko
sprejme modna konfekcijska trgovina v LJubljani. Naslov pove uprava «Jutra» 19108
Skladiščnika
vestnega, marljivega ln delavnega s primerno izobrazbo. se sprejme takoj v Ceiju. Ponndbe t lahteva-no plafio so nasloviti na unravo «Jntra» pod snafko «Skladt55nik».	19095
Nadzorovatelja
itvelbanegfa v gordnih delih, tako: podiranja in vlaženja lesa, se sprejme — Ponudbe na postni predal St. 74, Celje.	19091
Prodajalko
s lepo postavo, primerno sa pomerjanje modelov, se takoj sprejme Z?lasiti se Je pri .Elite., konfekcijska trgovina, Prešernova ul. 9.
19063
(Tifle?©?
Trgovski pomočnik
veSS Bpecprije in manu-fakture. ISJSe slulbe v mestu ali na defeli. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Marljiv 16». 19030
Dve šivilji
iščeta mesta v trgovini ali k šlvilii. ki dela za trgovino Sprejmeta delo tudi na dom Naslov pove upr. cJutra*.	19102
Prodajalka
meš. stroke, z dobrim spričevalom. ki Je bila več let voditeljica podružnice. Išče službe, najraje v podružnici v mestu ali trgu. Cenj. ponudbe pod šifro cDobra moč» na upravo «Jutra».
19121
Gospa
stara 30 let, trgovsko in erospodinjsko naobražena. ki govori »lov., nemško in italijansko, vešča šivanja, želi mesta gospodinje, pomočnice, družabnice. bolničarke. prodaialke aH bla-eainičarke Sprejme vsako mesto, ki bi jI omogočalo pošteno eksistenco Cenjene ponudbe prosi na upravo «Jutra* pod cVdora 954H* 19105
151etnf mladenič
iz dobre hiše, z veseljem do mizarske obrti. Želi vstopiti kot vajenec samo pri dobrem mizarju izven Ljubljane. Ponudbe na npr. c.Tutra* pod šifro »Mizarski vajenec*.	19107
Dekle
s petrazredno ljudsko Solo. izurjena v Šivanju, jrre kot učenka v trgovino. Naslov pove upr. .Jutra«. 191U7
Gospodična
ve$5a vseh pisarniških del. ISSe kakršnekoli s i u i b e proti majhni plaCI. Ponudbe pod .Marljiva 8534» na upr .Jutra.,	19070
Lesni manioulant
t dobro vpeljano prakso. IS5e službe, ali vstopi kot družabnik k Vsn»mu ali
k drueemn dobiCkanosnemu podjetju s prlme-nim kapi talom.
Naslov pore uprava •Jutra..	19075
Lesni strokovnjak
ve§5 v vseb panogah lesne trgovine in industrije, vodja parne žage. vežč nakupovanja. manipulacije, pre-jemanja vseh vrst lesa. a dolgoletno prakso, z dobrimi spričevali, poročen, želi stalne službe. Nastopi lahko takoj Cenjene ponndbe na upTavo .Jutra, pod značko .Lesni strokovnjak. 19071
Deklica
stara 15 let. pridna ln poštena, želi mesta učenke pri modistinji. Naslov pove uprava »Jutra«.	19073
Dekle
izurjeno v šivanju, ilče lahke službe. Gre tudi v trgovino ali kamorkoli. — Naslov pove uprava .Jutra.
19126
Amaterji!
Kupujte vse foto-potrebsčine
v	edini spefijalni trgovini
Foto-materiial Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva al. 4 841/TI
Dva skobelnika
ln več drusrega mizarskega orodja se proda v Ziirlerje-
vi	ulici 133. Novi Vodmat.
18420
Drva
hrastova ln bukova, odpadke od parketov. dostavlja po znižani ceni na dom parna žaga V Scaznetn. Ljubljana — za gorenjskim kolodvorom.	17645
Avto
znamke «Puch» TU 18 HP. popolnoma v dobrem .tanju. z novo preurejeno karoserijo. Ssedežen, novo pneu-matiko in 3 tračnimi cevmi pripraven za vsako obrt. posebno za potnike, poŠto, peke Itd. se zaradi pre.e-litve ugodno proda. Naslov pove upr. .Jutra., 19099
Motorno kolo
s priklopnim vozom. 9—12 PH, angleške znamke Redy-Standart, jako dobro ohranjeno. se proda. Cenjene
fionudbe pod .Motorno ko-o 5. na upravo «Jntra».
19104
Moško kolo
dobro ohranjeno se poceni proda v Novem Vodmatu 17
19061
Tri postelje
1» trdega lesa. hret fmnic. se proda — Naslov pove uprava «Jutra». 190«7
Dva kosa blaga
za mo!tke obleke, se proda Ponudbe na upravo .Jutra, pod »Obleka«.	19077
Zapravljivček
nov, lahek, z 2 sedežema, pro^ia Ivan Lah, kovač v Lescah Cena po dogovoru
19122
Prodam:
oder za pred okno (Fen-sterpodium), nekaj antikvi-tet in močan zaboj Naslov v upr »Jutra«.	191S4
Jabolka
v vagonski množini kupi J o s. I Rož«. Maribor. Lajtersberg 330, Aleksandrova cesta	191*1
Jesenov les
sedanje sečnje. 3—4 vagone. od 30 cm In od 3 m naprej, se kupi proti takojšnji dobavi. — Hrastov rezan les od 3—10 m, od 4fi—120 mm, dva vagona, "t takoj kupi. — Istotam se kupi bukov okrogel les od 25 cm naprej Najni'.ie ponudbe pod .Nujnrt dobava« na podružnico .Jutra« v Mariboru.	19106
Večjo količino desk
za izdelovanje zabojev. 13 18. 24 in 26 mm. orko in Široko blago, kupim — Ponudbe pod Slfro .Takoj-Snle plačilo« na podružnico »Jutra« v Mariboru 191G7
Linolei
ea 6 mJ. rabljen. kupi»n — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Linolej«.	19153
Pilit
2—m dolg. rabljen ta delikatesno trgovino, kupim Ponudbe na na?'ov Tovl.v dijac in dru-. Rožna loti-na. Cesta MU/1 pri I.iub-ljani.	19184
Pisarniško onremo
kompletno, že rabljeno, s pisalnim strojem in maniSo blagajno, ki služi lahko tudi za shrambo knjig, se kupi Fonudbe na upravo »Jutra« pod »Oprema«
19098
Lesene prazne sode
rabljene, od mineralnega in jedilnega olja. kupujemo vsako količino fTanko oddajna po*taJa. Ponudbe je poslati na naslov: »Zora«. Ljubljana	19093
Avto
t—4sedelen. najrajši novej-1» tipe »Ford«, kupim. Naslov pove uprava »Jntra«
19069
Polhove kože
in vse druge, kupuje vedno D Z d r a v I č, LJubljana, Florijansk« ulica Stev. 1.
Trgovski lokaj
iSčcm v sredini mesta, ta trgovino z ieleznino. — Ponudbe na n travo »Jutra«
pod «2eleinina». 17926
Lepo posestvo
16 oralov v«ega skup«J — hiSa in gospodarsko poslopje novo zidano in z opeko •rrito. takoi proda Marija Majer. Cerjnk, poŠta St. Ilj. Slov gorice 19172
Hiša
z v e 8 stanovanli. skoraj nova. vredna 6M.000 Din, v ljubi ianski okolici, p« n r o d a* za 200 000 Din — Naslov pove uprava «.Tutra» 1P«?4

I Sag/t - "-•"-•v"
Gostilno
v bližini mesta ali na deželi »e ISče v najem. Ponudbe na npr. »Jutra« pod Slfro «2000«.	18762
Trgovina
r manufskturo n.i zelo prometni točki v LJubljani, s« radi družinskih razmer le resnemu kuncu proda Do-pi.e na unravo .Jntra« pod »itgodpi pogoii. 19131
Posebno sobo
v sredini mesta, se iSče oa 15 avgusta dalje ta mirnega gospoda. Ponndbe na upravo »Jutra, pod »138».
19031
Prazno sobo
čisto in solnčno, s po.eb-nim vhodom In elektriko, event. s predsobo, najraje v bližini parka ali glavnega kolodvora v LjuMlani. iSče pri mirni stranki in-lenjer Ponudbe pod Slfro »Lastna oprema 999» na podružnico »Jntra» v Celju 19020
Dijakinja
iSče stanovan;e in hrano pri boljSi družini. Ce mogoče s klavirjem, v Milini učiteljišča — Ponudbe na upravo <Jutra» pod »N 50».
19008
Več stanovanj
odda. ozir. zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra e. St. 23,1.	" 18861
Gospoda
se sprejme oa stanovanje bMtu državnega kolodvor* Naslov pove uprava «Jntra» 19118
Za stanovanle
2—3 sob. kuhinje in priti-k!in plača nima drulina do 1600 Din meesčno. — Ponudbe na upravo .Jetra« pod lifro »Takoj ali november 9544».	19101
Elegantno sobo
rirano. v sredini mesta em. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 9546».
19103
sepaii ISčera
Za dijake
oslr. dijakinje, se odda več stanovanj. Pojasnila daje ga Likar, Poljanska s. 87.
19084
Dijakinje
ee sprejmejo na dobro domačo hrano In stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra«
Družabnik
strokovnjak, v svrho ustanovitve ratpoSlljalnlce, se sprejme s primernim Kapitalom. — Na ratpolago Je krasen lokal v sredini mesta. Naslov r upravi Jutra.
16459
Paviljone
sa velesejmu sprejme T dekoracijo Rud. Sever, Gosposvetska 6 (t hI3! mesarja SlamMa).	18021

Harmoniko
19078 | dobro ohranjeno, gramatlč-no, proda Gasilno druStvo T VerSah	18777
Veliko sobo
opremljeno, • elektr nat- Koncertne citre •vet javo, se odda. Naslov . .
pove uprava »Jutra. 19079 iohT° »hranjene, prodam. '	F	: Naslov pove uprava »Jutra*
--19007
Stanovanje -—----
ilče mirna stranka 2 oseb Ponudbe na unravo «Jutra» pod mačko »Stanovanje t> 19082

Dva dijaka
se sprejmeta na hrano bi stanovanje v bližini Obrtne Sole Naslov pore uprava
.Jutra«	19066
TQ>.
Mlad trgovec
inteligenten, teli takojšnjega ustnega dogovora, otir. znanja t gospodično prijetne zunanjosti. — Pisma je oddati v upr. »Jutra« pod »P. B S8».	»101
Francalse cherche
le^ons — sous »Fran^aise« »Jutro«.	19106
Domače zajce
belgijske pasme (velikan), t samca IS leta stara, Angora (svilo-tajce) belo-dlake t—I mesece stare, proda Homer, gojitelj domačih zajeev v Mariboru, Krekova ulica 1. 19170
Konja
popolnoma zdravega, v starosti 5—8 let. ■ e kupi. Pripelje naj se na ogled tvrdki »Zora«, Kralja Petra trg 2.	1909Z
VolčJ! pes
čistokrven, ie ne dve leti star, dober čuvaj, se telo ugodno proda Ogleda se na Poljski cesti St. 15 (vila Lulsa) od 12. do S. ure.
16683
Za Usekati kupim vetji
J e I o v
gozdni kompleks.
I I č e m IzkuSenega ln vestnega tesača
nakupovalca lesa
I ta okolico Celje. Gornji grad, Kamnik. Kranj.
• Ponndbe pod »Eksport lesa« na npr. »Jutra«.
19076
Izključlvo
zastopstvo
za Notranjsko prevzame prot. tvrdka. Edino resne detajllrane ponudbe do 15. t. m. na upravo »Jutra« pod »Prot. tvTdka 1922».
16866
Pohištvo
vzamem v najem. Neslof pove npr. »Jutra*. 19074
Stenice!
Obl. konc. ta vod aa po.
končavanje mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo proti .stenicam. — »Pana«, Ljubljana, Poljanska testa li.	19111 ■ t
V 24 urah
ee IivrSi vsako predtlsk*-
nje ročnih del. Raznovrstni novi vtorci. Cenj. dama® in učiteljicam ročnih del se priporoča 0. FrOhllch, Gra-daška ulica 8/1.	19120
Najugodneje
kupuje In prodaja graSčlne, veleposestva, km. posestva, vile. gostilniške, trgovske in stanovanjske h I S e, vodne moči ter preekrbnje posojila »Agrarni biro« — dipL agr. J a m n I k, Ljubljana. Selenburgova 7/1, nasproti glavne poŠte.	253
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od ,malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2--
SSSESEaSSHBHEESH
V/

VEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV
in vsa druga knjigoveška dela
izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah
KNJIGOVEZNICA
DELNIŠKE TISKARNE
V

D. D. V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta štev. 16
k	^ nt
A

Joseph DelteH:
Peter® čutov
Roman.	4
Drugič si je izbrala skrivališče ob bregu Fresquela. Razposajena otročad, skrita med trsjem, je plavala v umazani vodi z robcem okoli beder. Brez sramu, zavedajoč se, da jih ne vidi človeško oko, so si kazali svoja mršava otroška telesa, ki so bila, kot da jim je geometrija začrtala obris. Po močvirju se je razlegal glasni njih smeh, ko so se brezsramno in deviško-nedolžno podili po vodi in se lovili s svojimi suhljatimi rokami...
Eleonora je vsa rdeča in kakor v snu nemo opazovala izza grma nečedni prizor...
Sanjala je. Sanjala o laboratoriju, o svojem očetu. Čudni oče njen! Mož 54 let. bledoličen, brezstiden, bradat. Bolezen na jetrih mu je rumeno pobarvala obraz. Njegova glava je kepa voska, iz katere poganjajo lišaji.
Bil je profesor kemije na univerzi v Toulousu, pa so ga odpo« klicali zavoljo krvosramnosti. Poskušal je obnoviti izumrli red Centavrov ter je v ta namen spolno združeval ženske s konji.
Vrnil sc je domov na Črno farmo in je v tragikomični osame« losti na skrivaj služil svojim poželjenjem. Sanjal je, kako bi ustvaril novo človeško raso, ki bi tvorila prehod med človekom in opico. Eno krilo farme je preuredil v laboratorij. Vsakovrstne ključavnice in neizmerna opreznost so ga varovale pred ljudsko radovednostjo, pred zakonom. Ugrabil je nekje dve divji ženščini in par opic. Dan za dnevom je preživel tu sredi med retortami in človeškimi opicami, v družbi svoje utopije par vznemirljivih upa in brezupja polnih ur. Res, veličastni so bili njegovi poskusi kljub vsej odvratnosti, ki jih je obdajala. Globoka vera je gorela v tem možu z zmršeno brado in okornimi rokami, in njegovo delo je ožarjal soj idealizma.
Nekega dne ga je Eleonora presenetila pri poslu. Bila je v bližini laboratorija in jc pogledala. Skozi luknjo v ključavnici je videla veliko opico, ki se jc med tulenjem brezstidno vzpenjala na zoprno babše. Eleonora je gledala, kri ji jc zalivala lica in v očeh jo jc dušilo. Gledala jc dolgo, toliko časa, da se je oznojena opica zmagoslavno in zadovoljno s krikom spolne nasičenosti splazila se zakonskega ležišča ...
Naenkrat gosi zagagajo. Eleonora plane iz sna, naga kakor kopajoča se otročad. Dvigne se in pomiri razburjeno perutnino. Uravna si zmršenc 'ase in uredi vročične misli. Nato pobegne z vrbovo piščalko v ustih v divjem diru, da si v travi umiri razde« jane živce ...
Pogosto leže kar sredi polja. Solnce pripeka, gosi pulijo ostri osat ter se valjajo med mlakužnim trsjem. Zdaj pa zdaj plane
skozi zrak lastovka in prereže sinjo tišino. Veter odnaša na svojih dolgih razpaljenih krilih vlago z močvirja. Eleonora je zleknjena na trebuhu in čita iz knjige. Sama s svojim samotnim srcem se tukaj lahko brezskrbno udaja plamenečim mislim pod žarom žgočega solnca, ki pali rdečo peso in obledelo repo.
Eleonora zatisne oči. Trobojne mravlje ji ležejo na veke. Zve« davo jih odpre. Tam v dalji čepe onemogli Naurouški griči liki kurtizsne pod težo nebeškega svoda. Proga svežih platan se utru« jeno sklanja na bleščečo cesto... Zaripli vozniki udarjajo po konjih, ki vlečejo težke z vinom obložene tovore. Mož v srajci kosi v bližini travo, še bliže se valjajo v blatu trije prešiči in krulijo v solnčni dan. Gosi dremajo in sanjajo bogvekaj...
Eleonora spi. Legla je vznak. nI je sram. Rdeča mravlja ji spleza na palec, odtam po stopalu na nogo in dalje do stegna, do srca. Eleonora spava in ni ji mar, kaj se godi po svetu; spava, in neskončne črede gosi, gosi, ki bi jih niti Mac Orlan ne zametaval, se okorno zibljejo v svoji masti sredi Evrope nekje, in gagajo od veselja na ves glas!...
Ko je izpolnila štirinajsto leto, so Eleonoro poslali v sčvignčjski kolegij v Toulouse. Njen oče je tako ostal sam in ni se mu bilo več bati, da bi ga kdo motil pri njegovih črnošojskih poskusih. Kasneje je poslušala predavanja na univerzi, ki ji je podelila medi« cinsko diplomo. V Toulousu se je oprijela športa, vseh športnih panog. Igrala je cclo v internacijonalnih rugby«tekmah. Tudi boks je poznala in švedsko gimnastiko.
Potem ji je umrl oče, ugrizla ga je opica. Eleonora je odšla v Pariz. Bila je učenka velikega kirurga Bacquota. ki jc občudoval mladostno drznost njenega iznajditeljskega genija. Kmalu nato jo vidimo v Pasteurjevem inštitutu, kjer si s slovitim odkritjem intra« kardijskega cepiva namah pribori slavo. Njen glas se razširi po vsej Evropi, po celem svetu. Celo pravljice so že jele krožiti o njei.
Danes, ob izbruhu kuge v Parizu, je Eleonora, nekdanja gosja pastirica. sedaj ravnateljica Pasteurievega inštituta, stara 35 let.
III.
Vkrcavanje sveta.
Kuga je zajela svet takorekoč z enim zamahom. Skokoma in korakoma, po suhem in po vodi, ob železniških progah in pod« morskih kablih, na krovih parnikov in na krilih aeroplanov sc je vtihotapila na deželo, v Nemčijo, v Newyork, Svdnev, Yokobamo, Peru. v Zapadno Afriko in na Kitajsko.
Eden izmed podravnateljev pogrebnega zaveda na Seneiski pre« fekturi jo je s kovčegom prinesel svojemu nečaku Teodulu dc Carpentras. Neka deklina jo je z drugimi dobrotami ostavila znanemu toulouškemu tenorju, ki sc jc za par dni mudil v Parizu. Ar.dre Lhote jo je slučajno srečal na Montparnassu. Rotonda je je bila polna. Filip Soupault. ki se je odpravljal na poročno poto« vanje, jo je nič zlega sluteč odnesel na Portugalsko. V Italijo se je izmuznila preko Modane, v Španijo skozi Irun. 12. maje nek?ko
je opustošila Barcelono. Družba «Paauet» jo je prepeljala v Alžir in aPomorska plovidba» na Japonsko (obe brezplačno). Madame Mandel je ž njo osrečila pokrajino ob Amurju. Diplomatska prtljaga se je izkazala kot izvandredno uspešna rajširjevalna ir.šti« tucija, za kar gre hvala Jeanu Giraudouxu. Clairc Goli jo je pre« vedla na nemščino in gospod Machin v papeško narečje. Andre Gide jo je predstavil sodnemu dvoru, Sonia jo je iztaknila v sanjah. Valerv Larbaud — bog, kam on ni uvažal? Pojavila se je nepričakovano v Saigonu, v Taanarivi in na hav»-ajskem otočju. Lastavke so jo raz-širile v Južni Ameriki, kamele po Sahari. Kaj, da sc je širila tudi brezžično? V isti uri so jo zaznali v Nauenu, v SaintesAssisi, na massassuchetski stanici. Neki paimpolski ribič jo je uvozil na Novo Fundlandijo, neka concarneau.iska jadrnica pa jo je med sardinami poslala Islandiji v dar.
čuda čudovito! Izkazalo se je kmalu, da i"s epidemija na Islan« diji brez moči. Ne samo, da se ni razširila, nego je v par urab docela zamrla.
Ljudstva so se naenkrat izpreobrnila k veri. Vsem je postalo jasno, da je edini mraz kužnim mikrobam opasen sovražnik. Armada mističnih propovednikov je naraščala od trenutka do trenutka. Po vseh mestih na celem svetu so se pojavljali možje vseh plemen in povzdigovali do r.eba sneg in led. Ugled tečaja je rastel v neizmernont. Kakor je epidemija množila vrste svojiii žrtev, tako je v prebivalstva narašča!« vera. LTstanav!jalo si je sekte, bratovščine, udruženja. zveze, ki so si napisale kot edino točko programa: potovanje na tečaj. Velikanski aeroplani so se dvigali nad Newyork, Peking, Moskvo. Dakar. Carigrad in pisali z belimi črkami v nebeški svod občo formulo: Potujmo na tečaj! Na drugi strani pa so se vsa mednarodna obrambna sredstva proti epidemiji, ki je osvajala svet v blaznem tempu, izkazala kot jalova. Udruženja učenjakov, medicinske akademije so delale s polno paro, pa so se slednjič morale ukloniti. Navdušenost za tečaj je objela tudi arzenale in vlade. Kakor v srednjem veku za križarske vojne, tako so se v vseh petih delih sveta ljudje mrzlično priprav« Ijali za potovanje — na severni tečaj.
Tuintam so vzrasli iz tal mnogoštevilni preroki, kakor v Me!« bournu in Castelnaudarvju. v Pcrnambucu, v Mukdenu m Argen« teuilu. Neobriti in bosonogi so se pojavljali na nabrežjih ob prista« niščih, na trdnjavskih utrdbah, po cerkvah, borzah in na pokopa« liščih ter pridigali o pokori in o severnem tečaju. Rodovi v Osrednji Afriki so se, kakor bi trenil, izpreobrnili h krščanstvu, dočim so Luccanci na vrat na nos ostavili svoje Madone in jeli častiti amu« lete. Strah je najboljše sredstvo k izpreobnjenju. Politiki vseli dežel so si nadeli redovniške kute. Na vseh kontinentih so usta« novili Marijine družbe, ki naj bi 3 svojo sramežljivo nedolžnostjo izprosile usmiljenja od boga. Devištvo in led sta postala človeštvu naiboli češčena talismana. Te družbe so bujno klile zlasti po južnih deželah, okoli Sredozemskega morja, v Kongu, v Cavenni in v Indiji.
J'
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem zavarovalni družbi Assicurazioni Generali v Ljubljani, ki mi je brez pridržka izplačala polno zavarovalnino vo mojem pok. soprogu, dasi se je zavarovanje izvršilo šele pred par meseci.
Škofja Loka, 10. avgusta 1925.
T.
domači pridelek 21., 22. in 24. letnik proda EO. SUPP&r?Z, Pristava.
Ben^m, olje,
DcJavnica za napravila avismobiiov
in motcciklov. Izposojeranje koles in popravila. Pneumnti5cc, trsi deli in opreme najceneje pri
,EXPKES§" d. z o. z.
Angela Ziherl.
v izmeri 340 do 955 nr v bližini hiše južne železnice na Dunajski cesti. Lepa lega z razgledom na planine; stavbišča so oddaljena 70 m od Dunajske ceste, suha in peščena, kar poceni zidavo. V neposredni bližini vodovod, ir. elektrika. Svet za ceste je že odračunan. Cene po dogovoru.	4285-
Pojastiila daje: I. M, Škofja ulica 9 I. nadstropje desno.
Županstvo ohčhse Dcvics Marije v Polfn odda popravilo stare in zgradbo prizidka Iteds"«e šola v DevJci Msrij: v ?c!jn.
Zapečatene ponudbe, ki se sprejemajo le od stavbenikov, je vložiti najpozneje do 23. t. m. do 10. dopoldne v občinski pisarni.
Načrti, proračun ter pogoji so na razpolago v občinski pisarni od 17. t. m. proti povračilu Din 200-— za režijske stroške.
Gerentstvo si izrecno pridržuje pravico oddati zgradbo kateremukoli ponudniku, ne da bi se moralo ozirati na najnižjo ponudbo.
Župansivo občine Devica Marija v Polju.
Sprejme sa
la
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, ne pod 15 let star, močan, zdrav, za takoj pri Alojzu Peče, trgovina z meš. blagom. Črna pri Prevaljah.
i«-« I
Radi družinskih razmer se proda na prostovoljni javni dražbi, popolnoma nova
'LJUBLJANA, Mestni trg 19
fzdelov&telj dežnika?
Na drobno 1	Na debelo!
i Zzlona sprehajalnih pilite
Stsri deJniH s« n*no»c nrecH";?^.
ZAVODOV ¥ Pizni
Zastopstvo za Jugoslavijo:
Ljubljana, Se!snb«rgova ul. št 7, hiša Jadranske banke.
Doba vila jo: naJsoHdnejše in najesnejle elekiro-motorje, iurbogeneratorje in vse ostele >	električne stroje.
*	Grade:
1 električne centraie, električne železnke, ' cukrame, pivovarne, rudniške naprave Itd.
1 Obračajte se v vseh primerih na pisarno v IJablJeri, ,	Poset Inienlrja Je brezplačno na razpolago.
'js^a. ~ " ^ a-aja-o a	'
s čednimi prostornimi stanovanji, z obsežnim zelenjadnim vrtom 3 min. od oostajališča Loka pri Zidanem mostu in 5 km od žel. križišča Zidani most, je ilizu cerkve, ob cesti, dovoz z vseh Krajev lep. Dražba se vrši pri občinskem uradu Loka pri Zidanem mostu dne 31. avgasta i 1. ob 9. tiri dopoldne, tjer se tudi izvejo vsi pogoji "in dajo ■>o;asni!a.
Izklicna cena je 200.C00 Din.
{€£»£»? ftsie spoznsti
r. esta ia kraj» » Hrvatski. Bosni. Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji Itd., naj naroči
jugosia^lla
Zemljepisni pregled. II. del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše dtžave. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Nsroiu so pri TlsUovr.' seilri:gl v l>'abi:sr,i, Preieraova nliaa ii. 54
Priporočamo novo izdajo
UMI romanov t
Cyclamen
BroS. 22 Din, vcx. 27 Din, pošt 1-25 Din
Agitator
Srol 18 Din, vel. 23 Din, pošt 1-25 Din |
Izdala Jih j«
Tiskovna zadruga j
t Ljubljani
Priporofamo knjigo:
Stojanovič A.,
SsiAa UlillLi
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
r LJabljani.
Prešernova ulica 54

Za mnogobrojno in odkrito sočutje povodom prerane izgube našega ljubljenega soproga, papana, brata, bratranca, nečaka in svaka, gospoda
za poklonitev vencev in šopkov ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti sc vsem, zlasti pa društvu trgovskih potnikov za pretresljive ža-iostinke, tem potom najglobokejše zahvaljujemo.
V Ljubljani, dve U. avgusta 1925.
Žalujoča soproga, hčerka in ostali sorodniki.
cl\jt<vl I V s *.-.* 17-» »T«? «T»»
ji
K«Q.a«a8SBitHKBl
«Jufrov» roman
H- .. ii &
! knierega ukortnskoa napet« ' vsebina, preplrtena § lan-! ta^tifenimi zapl«tlj%ji o<1 i* ■ tetka lo tea>« ki prii s-' -ajo MVtoSMMM čitaU -i / tr-ter^antnim razirotri* | vanjam r»ak hip prpfeCP-onja. k» mu Z« sledi ra^ o Karanje In konet*rnarija ia topel preeeaefcej* tako. i« <o fitatplji nestrpno pričakovali v-ako nailaljpvanje romana, j*	in pp ko-
tiva pr' c pra H <Jutra» Ljubljani
si ki so sa čitali n oni, ki niso imeli e prilike, naj si ga takoj nar oče za domače knjižnice.
zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
v.-rana »tac« . . M Dia KroSirana pa . . . 4S D-3

I/jubljanska
-t?
. -- gggggEgiggBMB li
editngl 1.3o o.Is:gl
DsSniska glavnica Din 50,000.000*— Rezervni zakSad okoli Din 19,000.000,
CENTRALA! LJUBLJANA, OUMAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:
—	;	ruuKU£nii/ci
»kolii j Brežicc, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, SV!atkov:č: Kov! Gad, .—	j ===== Pfiuj, Sarajevo, Split, Trsi, agencija Logatec =---
e priporoča sa vse v bančno s^oks spadajoče
Srzajnviii nasiovi Banka L;unijar:a
TsJefcjn sisv. 2S1, 413, SG2, 533 in 5©4.
B3 o s l e.