291. številka Ljubljana, v sredo 18. decembra 1901. XXXIV. leto. ienaja reak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter veli« po poeti prejemao m avstro-ogreke dežele aa vse letu » fc, aa pol leta l.i K, za tem leta ö K öu b, aa jeaau mtm t K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta b K BO h, aa joden mesec 1 K 00 b. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto '2 K. — Za tuje dažeie toliko veC, kolikor znaSa poštnina — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petit-vrste po 12 n če ae iznanilo ledenkrat tiska, po 10 h ?e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu Bt, 12. Up-avništv j naj se. blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2. vhod v apravniftt^o pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vseučiliška debata v poslanski zbornici dne 6. dec. II. Govor dr. Ploja. (Dalje.) Gospoda moja! Mi nikakor ne negiramo potrebe, da se ustanovi italijansko vseučilišče. Želimo, da, kakor to mi zase zahtevamo, dobite tudi Vi najvišjo izobrazbo v svojem jeziku. Toda. da prihajate z argumentom, da se utegne vsled našega nujnega predloga, vsled naše zahteve odložiti ali zakasniti izpolnitev Vaše terjatve, to je po mojem mnenju vendar nekam nerazumljivo. Vi pravite, da nam privoščite jugoslovansko univerzo. Gospoda! Tudi mi Vam od srca privoščimo italijansko univerzo, torej priznavamo drug drugemu resničnost in nujnost potrebe, da se ustanovita dva taka narodna zavoda. Z ozi-rom na to, se mi zdi, da se nam pač ni treba beliti glave glede prijoritete v izpolnitvi te želje. Ako je potreba izkazana, potem ima vlada dolžnost, ustanoviti taka izobraže-vališča. Vlada nima samo skrbeti za ma-terijalno blagostanje, ampak ima jednako-merno skrbeti tudi za duševni blagor vseh narodov Avstrije. (Odobravanje.) Tu naj takoj izjavim, da smo mi le proti temu, da se to vseučilišče ustanovi v Trstu. V tem oziru se nečem spuščati v podrobnosti, pač pa naj opozorim gospode na članek v listu »Münchener Neueste Nachrichten« z dne 10. decembra 1901. Morda bo gospode zanimalo izvedeti, da porabljajo ta list mnogokrat gospodje iz ministerstva zunanjih del, da izrazijo tam svoje misli in nazore v neoficijalni obliki. V tem članku, ki ima naslov »Do-godbe na dunajskem vseučilišču«, so nagibi, vsled katerih smo proti temu, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu, tako jasno in precizno razloženi, da jim nimam ničesar dodati in si le dovoljujem, opozarjati visoko zbornico na ta članek. Omenim naj samo še naslednje: Slovenci imamo ob Adriji posebno misijo, mi imamo misijo čuvati vstrajno, da se ohrani integriteta Avstrije na jugu (Živahno odobravanje), mi imamo misijo varovati prestol Habsburžanov pred znanimi željami in prizadevanji od juga. (Pritrjevanje.) Zdaj prihajamo h krati k izjavi poslanca vit. Jaworskega. Povedati mu moram, da nas je navdalo z bridkimi čutili dejstvo, da so gospodje poljskega kluba se povspeli samo do tega, da so svoje nasprotje, ki nas je presenetilo, zavili v jako uljudno obliko. Izjave načelnika poljskega kluba so take, da morajo znatno ohladiti dobro zazmerje in bratsko občevanje, katero smo vedno v najsrčnejši obliki skušali gojiti z gospodi Poljaki. Če je res, da je bilo potrebno, da bi mi v svrho ozdravljenja parlamenta zapostavili naš nujni predlog, potem izjavljam: Parlament, v katerem se resne, dejanjske in nujne kulturne potrebe meritorno ne razpravljajo in kjer se sedaj ne morejo izpolniti, to ni več parlament in tudi ni vreden, da zboruje v teh krasnih prostorih. (Živahno odobravanje.) Zdaj prihajamo do prav za prav naj-bvaležnejšega dela cele razprave, do govora g. poslanca dr. Pommerja. (Veselost). Tu se moram držati nekega kronološkega reda, ker bi mi bilo jako težko slediti temu zmedenemu, komičnemu in neumlji-vemu razvoju idej. (Veselost.) Gospod tovariš dr. Pommer nam je pred vsem očital, da zahtevamo samo tri fakultete. Gospoda! Mi smo in hočemo biti realni politiki in nečemo svojih terjatev pretirati, tako da bi morali v naprej pričakovati, da se naša zahteva ne izpolni. V tem oziru si dovoljujem izpolniti vrzel v znanju poslanca Pommerja, da zahteva ustanovitev medicinske fakultete jako mnogo priprav ter provzroči velike stroške. Za sedaj bomo popolnoma zadovoljni, ako dobimo vseučilišče s tremi fakultetami, če dobimo, kar imajo danes črnovice. čas, da bi se oglasili tudi z zahtevanjem medicinske fakultete, bi že prišel in opozarjam posl. Pommerja le na to, da je neke vrste medicinska visoka šola dlje časa že bila v Ljubljani in delovala z uspehom. Gospod posl. Pommer je tudi na to opozarjal, da srbski dijaki nečejo ničesar vedeti o naši zahtevi glede ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča. Z ozirom na to opozarjam visoko zbornico, da so naš nujni predlog podpisali čislani gospodje zastopniki srbskega naroda v Cislitvanski. Ta podpis je najboljše jamstvo, da se srbski narod strinja z našo zahtevo. Ako igrajo zahteve dijaštva pri Vas, g. tovariš Pommer, tako veliko in pomembno ulogo, Vam lahko povemo, da gotovo tudi mi ne smatramo idej in želja dijakov kot nekaj, kar ni vredno uvaževanja. Mlada kri, ki pulzira v dijaštvu, velika živahnost in časih znatna silovitost v mišljenju visokošolcev,je dobra gonilna sila, z ozirom na premišljenost, katere se drže poslanci posebno pri vprašanjih zlasti tako velikega in važnega pomena, kakor je vprašanje o ustanovitvi jugoslovanskega vseučilišča. Nazori učeče se mladine naše pa ne bodo nikdar sami odločevali, če ne najdejo odmeva v srcih naroda in njegovih zastopnikov. In to velja za izjavo srbskih visokošolcev. Gosp. poslanec Pommer je govoril o nekem novoslovenskem jeziku, ki je vsakih deset let drugačen. Gospoda moja! Tu moram g. poslanca Pommerja vender opozoriti na Göthejeve besede: Kdor kakega tujega jezika ne pozna, ta tudi svojega jezika ne pozna. In Vi, g. tovariš Pommer, ste danes dokazali, da ne samo, da ne znate slovenski, nego da tudi svojega lastnega jezika ne znate. (Medklici). Gospoda! Pustite me izgovoriti, jaz Vam vse prav stvarno razložim. Spomnite se, kako se je nemški jezik preminjal, kaka je bila njegova usoda, dokler se je iz kancelijskega jezika 16. stoletja prelevila v pismeni jezik ter končno v 19. stoletju postala občevalni jezik. Ali vam morda niso znana prizadevanja Goethejeva, Bodmerjeva, Breitingerjeva, ki so hoteli nemški jezik očistiti in povzdigniti, da po stane literaren jezik? Prosim, spomnite se premnogih jezikovnih družb, zlasti one v Pegnitzu. V tej je bilo mnogo nemških besed skovanih. (Medklici dr. Pommerja). Prosim, jaz nisem profesor literarne zgodovine, v dolžnost pa si štejem, popolniti Vašo nevednost v nemški literaturi, v kolikor mi je to mogoče. Vsekako je moje znanje večje, kakor Vaše. Gospoda moja! Naj Vas tudi spomnim, s kako zaničljivirni besedami je kralj Friderik Veliki govoril in sodil o nemškem jeziku. Opozoril bi Vas tudi na prav zanimivo dogodbo. Avstrijski poslanik v No-rimberku, baron Widmann . . . (Medklici Wolfram Eschenbachski) .... Prosim za časa Hohenstaufov je bil nemški literarni jezik jako razvit, potem pa je prišel veliki propad in je bilo v Nemčiji več narečij kakor v vseh slovanskih jezikih skupaj . . . (Velik hrup. — Živahni medklici). Le pustite me izgovoriti. (Medklici dr. Pommerja). Vidim, da tovarišu Pommerju ni pomagati. (Veselost.) Avstrijski poslanik v Norimberku, baron Widmann . . . (Živahni medklici) je pismeno v najspoštlji-vejših izrazih naprosil Gellerta, naj mu popravlja pisma in mu pomore do boljše nemščine in do boljšega nemškega sloga. To se je zgodilo v drugi polovici XVIII. stoletja. Glejte, ti visoki krogi so tako slabo nemški znali, da je moral g. poslanik prositi pesnika Gellerta, naj ga nemški uči. In potem mislite, da je kaj posebnega, če naše kmetsko prebivalstvo pismenega jezika, ki se je, kakor ob sebi umljivo, tekom let ravno tako razvijal, kakor VaS nemški jezik, popolnoma ne razume. Gospoda! Jaz bi Vas pozval, dati kakemu kmetu na Gornjem Štajerskem kak sodni odlok ali kako ne povsem znanstveno pisano knjigo (Jako dobro !) in potem kmeta vprašati, koliko je te knjige razumel. Kmetsko prebivalstvo, kakor sploh vse prebivalstvo, ki ni študiralo, ima le majhen besedni zaklad, ker že s tem popolnoma izhaja. Sicer pa se lahko sklicujem na to, da imamo Slovenci v Celovcu družbo sv. Mohorja, ki ima 78.000 članov in daje vsako leto svojim članom vsaj po šest knjig različne, tudi znanstvene vsebine. To dejstvo priča, da najmanj vsak osemnajsti Slovenec, vštevši žene in otreke, šest slovenskih knjig čita. Prosim, gospodje, pokažite Vi kako tako društvo, ki ima take uspehe. (Konec prili.) V ■ JuMJuut, 18 decembra. Vsa resnoba položaja. Ministrski predsednik dr. pl. Koerber je na interpelacijo posl. Bareutherja in njegovih vsenemških tovarišev naglo odgovoril. Interpelantje so hoteli vedeti, ali je Koerber grozil z drž. prevratom z dovoljenjem in pritrdilom krone. Koerber je nato odgovoril, da se krone ne sme po-tezati v diskusijo, da pa je v svojem zadnjem govoru podal docela resnično sliko o položaju ter da je pojasnil brez zadržka in odkritosrčno vso resnobo po ložaja. To da je bila njegova dolžnost ter da nosi za svoj govor vso odgovornost. Zbornica je ministrskemu predsedniku ploskala. Vsenemci in nemški nacionalci so hoteli, da se o tem odgovoru Koer-berja otvori v parlamentu debata, a za predlog je glasovalo samo 23 poslancev. Zbornica ne potrebuje torej nobenih na-daljnih pojasnil ter je preverjena, da je položaj res tako resen, kakor ga je naslikal Koerber. Posl. Liechtenstein je na nekem shodu izjavil, da kršč. socialci podpišejo vsako Koerberjevo besedo, isto so izjavili tudi drugi klerikalni poslanci Vsenemci pa so drugega mnenja ter so prouzročili radi glasovanja o Bareuther-jevem predlogu proti drugim nemškim strankam hrupne prizore, ki so dokazali iznova, da vlada med nemškimi strankami tudi vzlic resnobi položaja velika nesloga. „Vsenemska zveza" v Berolinu. Avstrijski Vsenemci imajo svoje središče v berolinskem društvu, ki se imenuje »Alldeutscher Verband«. Iz srede tega društva, ki šteje 30.000 članov, najodlič-nejših pruskih aristokratov, drž. poslancev vseučiliških profesorjev, pisateljev, žurna-listev in umetnikov, iz srede te zveze dobivajo avstrijski Nemci velike denarne podpore, vsenemške agitatorske brošure i. t. d. O tendencah te zveze govori najjasnejše sklep zadnjnega zborovanja. Sklenilo se je naprositi kancelarja Bülowa naj odgovori na protipruske demonstracije v Avstriji z ostrim nastopom proti narodnopoljskim težnjam v Nemčiji. Bii-low naj ukaže še brezobzirnejše postopati proti pruskim Poljakom ter se naj ne o-zira več na avstrijsko vlado, ki te protipruske demonstrante ne le trpi, nego tudi molče podpira. Avstrijskih govornikov naj velikonemška vlada v njihovih predavanjih o avstrijskih razmerah ne ovira več, saj je vedenje avstrijske vlade proti zvezi z Nemčijo. Vsenemška zveza, ki izdaja svoje glasilo »Alldeutscher Verband«, za-| hteva torej, naj nastopi nemški kancelar Bülow proti avstrijski vladi ter naj pruske Poljake zat>ra še hujše. Ta list deluje za razširjenje Nemčije, izdaja zemljevide, na katerih so avstrijske pokrajine že veliko-nemške, piše o zjedinjenju vseh Nemcev v Evropi ter o razvalinah Avstro-Ogrske. Ker nemška vlada takega lista ne zatare, nego dovoljuje, da so v društvu celo politično vplivni aristokrati, drž. uradniki in vseučiliški profesorji, je očividno,da pruska vlada z načeli tega društva in njegovega glasila simpatizuje. »Agence Havas« je poročala, da je nastal med berolinskim in dunajskim kabinetom razkol. »Post« pa to vest zanika in prereka, češ da se sloga ni zrušila in da ostane kurz velikonemške politike tudi po protipruskih demonstracijah neizpremenjen. Tudi »National Zeitung« in »Kreuzzeitung« pišeta, da se spletkarjenje proti prijateljstvu Nemčije in Avsto-Ogrske ni posrečilo ter da se namera pruskih Poljakov, vzbuditi revolucijo za osvoboditev Slovanov v Nemčiji, ni obnesla. Vojna v Južni Afriki. Zopet senzacionalna vest! Iz Bruslja poročajo, da je predsednik Krüger ponudil Angliji okraj Whitwaterrand, kjer so zlati rudokopi, ako priznajo Burom neodvisnost. Zagotavlja se, da je ta vest docela resnična. Morda je posledica nedavno sporočenega posredovanja neimenovanih vele-vlastij in brzojavnega dogovarjanja Krü-gerja z voditelji Buri. O resničnosti tega poročila vsekakor smemo dvomiti. Iz Londona poročajo, da je operacija Bruce Ha-j miltona in Mackenzieja, ki sta 13. t. m. pri Witkrannsu z vspehom naskočila taborišče Piet Viljoensa, začetek velikih kombiniranih operacij proti Bothi. Baje prevzame Kitchener sam vodstvo teh operacij sedaj, ko je prevzel v Pretorijo dospeli Jan Hamilton štabno šefstvo. Kitchener hoče torej iznova sam ujeti in pobiti Bothove čete. Buri so baje večinoma zgnani v jugovshodnji kot Transvaala, odkoder se ne morejo ganiti, ker so obdani s stražami v block hišah. Vsa pozornost Angležev je osredotočena sedaj na to ozemlje, katero meje proti vshodu Swaziland, proti jugu natalska železnica in vry-heidska linija block-hiš, proti severju pa proga v Delagoo in proti zahodu heidel-berška blockhaus-linija. V tem okraju se torej začne velika gonja proti Bothi, ki je bil baje pri Luneburgu v levo nogo ustreljen in nevarno ranjen. Angleži bi ga bili ujeli, ako bi se ne bil baje skril v grmovje. Kje je sedaj, pa baje še njegovi ljudje ne vedo (?!). V tistem, za Botho nesrečnem boju so ujeli Angleži baje 80 Burov. Pri Heilbronu pa so konjeniki polkovnika Re-mingtona in Wilsona ujeli 22 Burov. Kanadska vlada pošlje Angliji 900 mož v Južno Afriko. V severnem Transvaalu sta Colenbranders in Dawkins ujela burskega vodjo Badenhorsta, njegova dva pobočnika in podpoveljnika Laroseja, 10 mož in Bo-thovega pobočnika Devosa, ki je bil poslan iz Ermela po konje. Tako poročajo angleški listi zopet več manjših vspehov v tolažbo potrtih in vojne sitih rojakov. Shod za vseučilišče. Na shod, ki se je vršil v nedeljo, 1. decembra, v »Mestnem domu« so došli še naslednji brzojavni pozdravi : Škofeljca: Živele današnje zboro-valke in zborovalci! Bog oživi slovensko univerzo v Ljubljani! — Naprednjaki izŠkofljice. Šoštanj: Da bi nam bilo kmalo mogoče doživeti otvoritve novega, za naš narod velevažnega zavoda želi — Občinski odbor Šoštanjski. Šoštanj: Okrajni odbor Šoštanjski pozdravlja izborno idejo, kojo se danes zastopa in želi najlepšega uspeha! Šoštanj: Hrabrim boriteljem za procvit naroda kličejo gromoviti »Slava«. ■— Šoštanjski Slovenci. Trojane: Živeli zaščitniki pravične stvari! Živela slovenska univerza! — T r o j a n ča nj e. Trst: Prisrčno pozdravljam vse zbrane, želeč najboljšega uspeha. — S p i n č i č. Trst: Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu, zahtevajoči slovenske ljudske in srednje šole v Trstu, pridružujejo se navdušeno tudi zahtevi za jugoslovansko vseučilišče ter pozdravljajo prisrčno meščane naše metropole, združene v po slednji namen v bratski slogi. — Mandic. Sv. Ivan pri Trstu: Živelo jugoslovansko vseučilišče in njega sedež bela Ljubljana! — Poslanec Vatovec in drugi. Trst: Slovenski delavci združeni kličejo enoglasno slava in dober uspeh za bodoče vseučilišče v Ljubljani. — Tržaško p o d p o r n o i n b r a 1 n o d r u š t v o »Trst«. Trst: Vneta za duševni napredek našega naroda kliče vam pogumno naprej ! — Šentjakobska čitalnica v Trstu. Sv. Ivan pri Trstu: Od stostolpe Prage do morja adrijanskega naj razlega se naš bojni klic! Sovražnik mora pasti, kulturni dom naš zrasti. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Trst: Sijajni manifestaciji slovenskega ženstva za slovensko vseučilišče se pridružuje — Uredništvo »Slovenk e«. Trst: Navdušeno se pridružuje sklepom — Odbor sv. Nikolaja. Trst: Živela jugoslovanska univerza v Ljubljani! Vedno naprej! Na zdar! — Odvetnik dr. Truden. (Dalje prih.) Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 17. decembra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika Lenče in Gorše. Župan je povabil občinske svetnike na božičnico prostovoljnega gasilnega društva, ki bo 26. decembra v dvorani »Mestnega doma« ter je naznanil, daje občinski svetnik dr. Hudnik odložil svoj mandat. Župan je omenil, da je bil dr. Hudnik jako delaven član obč. sveta in se je zlasti veliko trudil v stavbinskem odseku. Obč. svet je župana pooblastil, da izreče dr. Hudniku zahvalo za njegovo delovanje v obč. svetu. Nadalje je župan prečital dopis odvetnika dr. Trillerja, s katerim ta naznanja, da je porotno sodišče obsodilo izdajatelja »Slovenca« dr. Lampeta in odgovornega urednika Rakovca, radi razžaljenja obč. svetnikov in župana Hribarja. Župan je pripomnil, da so obč. svetniki in on s tem dobili zadoščenje za storjene jim krivice; izrekel pa tudi svoje prepričanje, da «Slovenec« svoje taktike ne bo premenil, nego po stari navadi z zavijanji in podti- kanji skušal ščuvati občinstvo proti obč. zastopu. »Slovencu« se je pred sodiščem užgal pečat sramote, ter je s tem občinski svet dobil satisfakcijo, mestni ubožci pa tudi dobe prav lepo avoto. (Pritrjevanje). Predno je občinski svet prestopil na dnevni red, se je obč. svetnik dr. Kušar oglasil za nujni predlog v zadevi vseučilišča v Ljubljani ter nujnost tega predloga utemeljil zlasti s tem, da se v kratkem snide deželni zbor kranjski, v katerem bo na vsak način treba, zopet sprožiti vseučiliško vprašanje. Obč. svet je nujnost odobril, na kar je dr. Kušar svoj predlog meritorno takole utemeljeval: Vseučiliško vprašanje je v kulturnem pogledu za slovenski narod gotovo najbolj pereče vprašanje, je pa isto tudi za našo belo Ljubljano tacega pomena, da ga mestni zastop niti najmanje ne sme pustiti v nemar. Slovenci smo majhen narod po številu; nikdar pa ne smemo pozabiti, da nismo najslabša veja na mogočni slovanski lipi in nikdar nam ni treba pozabiti, da nismo najmanjši narod v državi in da tvorimo v zvezi z drugimi slovanskimi narodi večino prebivalstva v cesarski Avstriji. Vsaka vlada v pravični državi mora biti napram vsem državljanom, torej napram vsem svojim narodom jednako skrbna in ljubeča mati, kajti na cesarskih vratih stoji zapisano: »Justitia fundamentum regno-rum«. Slovenski narod bi se sam sebi in drugim lagal, če bi dejal, da se mu ne godi kakor zaničevani pastorki. In vendar imamo do svoje vlade iste pravice, kakor jih imajo in tudi vživajo srečnejši naši sosedje Nemci. Naš narodni ponos in pa skrb za narodov obstanek nam pa veli, da zahte-vajmo jednakih pravic od svoje vlade, ker nosimo tudi jednake dolžnosti v blagu in v krvi. Narod, iz kojega so se rodili možje učenjaki svetovne slave kakor Vega, Kopitar, Prešeren, Kranjc, Miklošič in ki so s svojo učenostjo pomagali množiti zaklad vede ne svojemu, nego tujemu narodu, tak narod je opravičen zahtevati, da se mu od strani vlade podajo vsa sredstva za nadaljni kulturni razvoj, tak narod ni dolžan trpeti zaničevanja in zatiranja, tak narod ni dolžan pobirati drobtinic izpod bogato obložene mize tam, kjer mu gre cel kos kruha, z jedne besedo, slovenski narod ima naravno pravico zahtevati od vlade, da mu ustanovi najvišje izobraževalno sredstvo, da mu da vseučilišče v Ljubljani. Sedaj pa poglejmo, kako je vlada v tem eminentno kulturnem slovenskem vprašanji postopala. Ramo ob rami stal je naš naučni minister v boju s tistimi nemškimi poslanci, ki so na uprav brutalen način pokopali dotični predlog slovenskih poslancev. Ne z znanostjo, ne s temeljitostjo, s katero se oholi nemški narod tako rad ponaša, ampak s plitvimi frazami, surovimi šalami, z nedostojnim zasmehovanjem pobijal je cvet avstrijskega nemštva predlog izključno kulturnega pomena. In najboljši zaveznik takim elementom bil je baš naučni minister dr. Härtel. Nemec, ki ima v naši državi vsega v izobilji, ki ima za svoj razvoj vsega, kar si more poželeti, Nemec, kojemu so vrata do izobrazbe, do znanosti in učenosti na stežaj odprta, isti Nemec v svoji »pravičnosti«, sit venia verbo revnejšemu sosedu ne privošči niti mrvice kruha, ampak ga radi tega celo zasmehuje in sramoti. Obžalovati je našo vlado, da se more takorekoč pod njeno zaščito na tak način kratiti celi skupini jednakopravnih državljanov po osnovnih zakonih zajamčena pravica. Toda, če mislijo Nemci, da so s tem svojim klavrnim nastopom slovensko vse-učeliško vprašanje enkrat za vselej pobili in pokopali, se motijo in sicer temeljito motijo. Čim krutejša sila, tem hujša pro-tisila, tem jačji odpor. Slovenec in ž njim ves slovanski jug vseučelišča v Ljubljani ne bode zbrisal raz desko svojih upravičenih zahtev. Ne prosili, ampak tirjali, glasno tirjali bomo svojih pravic, toliko časa, dokler naša pravična stvar ne zmaga, če smo državi dobri za vojake in davke, potem jej moramo biti tudi glede šol jednakovredni. Le na podlagi pravičnosti je obstoj dr-1 iave zasnovan in zagotovljen. In kadar bodo najvišji krogi uvideli, da se sicer malemu, toda krepkemu in poštenemu ter cesarju udanemu narodu slovenskemu godi taka krivica, da se mu odreka celo pravica do najvišje izobrazbe, da se mu tedaj odreka narodov obstoj, potem se bode gotovo tudi naši upravičeni zahtevi ustreglo. V to svrho pa moramo trkati in trkati, dokler se nam ne odpre in ustreže, niti najmanje ne smemo odnehati, ampak glasno in povsod zastopati to kar nam gre po božjih in cesarskih postavah. V to svrho predlagam : Slavni občinski svet skleni. I. Vprašanje glede vseučilišča v Ljubljani je, uvažuje njega eminentno kulturno važnost za ves slovenski narod v obče in gospodarski pomen za Ljub Ijano posebej, naj pozornejše zasledovati in pospeševati do končne povoljne rešitve; v to izvoljeni vseučiliščni odsek naj v to svrho čim preje stopi v dotiko z deželnim zborom kranjskim in vsemi slovenskimi in jugoslovanskimi državnimi poslanci ter potem od časa do časa mestnemu zastopu poroča. Deželnima poslancema mesta Ljubljane se naroča, da predlog glede ljubljanskega vseučilišča takoj v prihodnjem zasedanji deželnega zbora obnovita ter storita vse potrebne korake za istega ugodno rešitev. Iii. Slovenskim državnim poslancem se izreka zahvala na tozadevnem odločnem nastopu s prošnjo, naj so vedno pripravljeni s temeljitimi, pa tudi rezkimi in odločnimi govori zastopati v državnem zboru pereče te slovensko vprašanje. IV. Slovenski akademični mladini se priporoča vstrajnost in odločnost ter ne-omahljivo, krepko zasopanje zahteve po slovenskem vseučišči. Obč. svetniki kakor na galeriji mno goštevilno zbrani poslušalci so izvajanjem dr. Kušarja tako mej govorom samim kakor ob koncu burno in navdušeno pritr jevali. Predlog je bil soglasno sprejet. Po poročilu mestnega komisarja Semena je obč. svet dovolil uporabo mestne ljudske kopeli v Kolodvorskih ulicah. Dovoljenje se je dalo naknadno zaradi formalnosti, kajti kopel se rabi že skoro dve leti — mimogrede omenjeno, jo rabijo najmanj tisti, katerim je v prvi vrsti namenjena. Po poročilu obč. svet. dr. S t are t a se je odobril sklep upravnega odseka mestne hranilnice, kupiti Šupevčevo hišo v Prešernovih ulicah za svoto 76.000 K, na katerem prostoru se zgradi za hranil-nilnico lastno poslopje. Regulačni zaklad plača mestni hranilnici 20.000 K za svet, ki ga odstopi za regulacijo Prešernovih ulic, tako da velja ta svet hranilnico le 56000 K. Po poročilu obč. svet. dr. Stare ta se je vdovi policijskega nadstražnika Antona Potokarja priznala preskrbnina, posmrtna četrt in vzgojevalnina za osmero nepreskrbljenih njenih otrok. O prošnji Elizabetne otroške bolnice za prispevek k zgradbi nove ograje ob Elizabetini cesti je poročal obč. svetnik Lenče in predlagal, naj se dovoli 300 K. Obč. svetnik dr. Stare je opozoril, da bo ograja stala 2600 gld., naj se torej dovoli vsaj 500 K. Obč. svet. Kozak je predlagal 600 K, kateremu predlogu se je pridružil dr. Stare. Župan je omenil, da daje občina vsako leto 1000 K podpore. Sprejet je bil predlog obč. svet. Kozaka. Po poročilu obč. Bvet. dr. Požarja se je sklenilo napraviti pred hišo Marije Spreitzerjeve v Slomškovih ulicah asfaltni trotoar na občinske stroške, za kar rečena posestnica mestu nekaj sveta odstopi. Po poročilu obč. svet. Prosencase je dovolilo 120 kron za natis slike ljubljanskega mesta v knjigi »Hotelführer durch die österr. Reichsländer«. Obč. svet. dr. Požar je poročal o odkupu za regulacijo Miklošičeve ceste in Frančiškanskih ulic potrebnega prej Pi-klovega sveta. Dr. Gregorič je pripravljen odstopiti potrebni svet in zahteva za šti-rijaški meter 20 kron. Ker mestu ne kaže sprejeti teh pogojev, nego je v mestnem interesu počakati, da se svet parcelira, je bila ponudba dr. Gregoriča odklonjena. Pri ti priliki se je vnela živahna razprava glede podraževanja stanovanj. " ~"J^"Obč. svet. Subic je izrazil svoje veselje, da hoče dr. Gregorič, oziroma Ljudska posojilnica kaj zidati. Veselje do zidanja je bilo že povsem izginilo. Morebiti je bil povod temu to, da je poklicani faktor, društvo hišnih posestnikov, pošiljalo med svet mile tožbe, da je stališče hišnih posestnikov tako obupno, da jim ni več izhajati. Kdor je to čital, je res mislil, da ga ni večjega reveža. Sedaj pa je predsednik tega društva sam desavouiral te tožbe. Predsednik hoče sam zidati, torej se vendar še izplača zidati hiše. Pozdraviti je pa to tudi zategadelj, ker zelo primanjkuje stanovanj, in človek, ko se zjutraj zbudi, ne ve, če je še za tisto ceno v hiši, kakor dan poprej. Nekateri hišni posestniki so začeli najemščine zviševati. Pripoznati se mora, da je zvišanje dostikrat upravičeno. Ako hišni posestnik v svoji hiši kaj stori, ako kaj popravi, je naravno, da več zahteva. A razni hišni posestniki zvišujejo najemščino, ne da bi bili kaj storili, ne da bi imeli kak vzrok. Tako sta v nekih ozkih ulicah blizu deželnega muzeja dva posestnika podražila stanovanja od 40 K naprej, jeden kar za 30%. Tudi v Wolfovih ulicah, na Rimski cesti, na Sv. Petra nasipu, na Sv. Jakoba trgu so nekateri posestniki najemščine neopravičeno zvišali. V Šelenburgo-vih ulicah se je najemščina za neko prodajalno zvišala za 100 K. Na Bregu so lastnice neke zastarele hiše vse najemščine povišale, dasi niso ne enega žeblja zabile. Neko revno pritlično stanovanje so zvišale za 40 K, druga stanovanja pa za več, jedno celo za 200 K. V Gradiščah je hišna posestnica prišla k neki stranki, češ, da se jej ponuja letnih 100 K več za tisto stanovanje. Stranka je, četudi ne-voljna, se udala, da bo več plačala. Ko je videla hišna posestnica nevoljo stranke, je rekla: No, da ne boste tako kislega obraza delali, bom pa vsem strankam v hiši povišala najemščino, vsaki za 100 K. Ker je sedaj predsednik društva hišnih posestnikov jako energično nastopil proti tistim, ki neopravičeno zvišujejo najemščino ter celo zagrozil, da se imena teh hišnih posestnikov naznanijo vladi, je očitno, da je stvar dospela že jako visoko. Predsednik društva hišnih posestnikov je pri tisti priliki tudi povedal, da cirkulira po Ljubljani pola, naj vlada nič več ne odpiše od danih posojil. To je iskreno obžalovati, ker je to generalna obtožba, ter kot taka krivična. Večina hišnih posestnikov postopa lojalno in se razume s strankami in le posamezni slučaji so, radi katerih se čujejo opravičene pritožbe Govornik je izjavil, da bo v prihodnje, če pojde za olajšave hišnim posestnikom, vedno uravnaval svoje glasovanje po tem, kako dotični hišni posestnik ravna z najemščino in glasoval proti vsaki olajšavi, ter pridobil za to tudi kacega tovariša, če je dotični hišni posestnik najemščino neopravičeno zvišal. Vsled povišanja najem-ščin se boje ljudje priti v Ljubljano, saj stanujejo še v Gradcu ceneje, kakor tu. Take razmere so gotovo nenormalne in jih je govornik omenil, ker je to v interesu mesta in tistih, ki sicer nimajo svojih hiš, pa so končno vendar ljudje. Obč. svet. Predovič je rekel, da mu žilica ne pusti, molčati na predgovor-nikova izvajanja, in se je z veliko vnemo zavzel za hišne posestnike. Protestiral je proti temu, da obč. svetnik Šubic odreka hišnim posestnikom pravico, zvišati najemščino, češ, hišni posestniki ne morejo živeti, če ne povišajo najemščin, češ, da hiše nič ne nesejo. Ako zviša hišni posestnik najemščino za desetak, mora dati polovico za davek. Hišni posestnik je najbolj preganjan mestjan, vedno ga rubijo. Stranke zahtevajo vsak dan kaj druzega, a če se jim ustreže in najemščina poviša se pa pritožujejo. Jaz imam, je rekel govornik, 88 strank, pa se ne upam od najemščine živeti. Obč. svet. Lenče je obsodil neopravičeno zviševanje, pripomnil pa, da stranko same ponujajo večje najemščine, a kje je hišni posestnik, ki bi take ponudbe ne sprejel (Predovič: Res je, res je!) Vrh tega se mora upoštevati, da hišne posestnike 3% posojilo tako teži, (Predovič: Mori) da morajo zvišati najemščine, če naj bodo posestniki in ne hišniki. 5LdT* Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 291, dn6 18. decembra 1901- Obö. svet. .P rosen c je izrekel svoje zadovoljstvo, da se je stvar sprožila. če ima Predovič 88 strank, pa si ne upa živeti, kako morejo živeti tisti obrtniki, ki nimajo hiše? Debato je zaključil obč. svet. Šubic, ki je opozoril, da je grajal samo neopravičena zvišanja najemščin, sicer pa po-vdarjal, da večina hišnih posestnikov ni taka, kakor tisti, katere je navedel. Obč. svet. dr. Požar je poročal o prošnji »Dramatičnega društva« za izredno podporo. »Dramatično društvo« je dobivalo več let izredne podpore 5000 K, tudi lani, za letos pa se mu ni dovolila. Društvo se mora hudo boriti, kakor sploh vaa gledališča, dasi pri nas ni ravnateljev, ki bi vlekli ministrske plače ali prežali na masten dobiček, nego opravlja direktorske posle odbor brezplačno in požrtvovalno. Dovolilo se je izredne podpore 5000 K. Po poročilu istega poročevalca sta se dve parceli bivše civilne bolnice pro dali kamnoseku Vodniku. Priziva Palusovih dedičev in Luke Sabca v stavbinskih zadevah sta bila odklonjena. (Počevalec obč. svet. Žužek.) O otvoritvi mestne jubilejske ubož-nice v Vodmatu je poročal občinski svet. Lenče. Ubožnica se otvori 31. decembra. Po dolgi specialni razpravi sta bila odobrena tudi hišni red in poslovnik za nadzornika in upravitelja. Nadzornik bo mestni pol. komisar Robida. Podžupan dr. vit. Blei weis je poročal o predlogu, naj se opoldanski čas naznanja s strelom na Gradu in je predlagal, naj se odkloni. To se je tudi zgodilo vzlic jako umestnim pripomnjam obč. svet. Šu b i ca. Zdravniško poslovanje v novi jubi-iejski ubožnici se je uredilo po predlogih poročevalca obč. svet. G r o š e 1 j a. Obč. svet. dr. Stare je poročal o nakupu hiš Pohlovkine ustanove v Kra-kovem. Sklenilo se je kupiti le toliko sveta (po 12 K m3) kolikor ga je treba za regulacijo Emonske ceste. Mestna občina odda od Črnetove ustanove toliko sveta 12 K m2 kolikor treba za zgradbo ustanovne hiše. Ostale točke dnevnega reda so se deloma rešile v tajni seji, deloma pridejo na vrsto v prihodnji javni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. decembra. — Osebne vesti. Okrajni glavar v Vološki g. I. vitez Scarpa je premeščen v Lošinj, torej prav očitno degradiran. Uzrok premeščenju ni znan. Na njegovo mesto pride g. dr. Alfred vitez Manu s s i, ki si je, ko je prej služboval v Voloski, pridobil splošne simpatije. — Za vseučilišče v Ljubljani so mestnemu magistratu na ministrstvo naslovljene peticije poslale: občini Mav-linje in Zagorje ob Savi ter »Narodna hranilnica in posojilnica« v Radečah pri Zidanem mostu. — Za vseučilišče v Ljubljani odposlala sta prošnji na državni zbor in na naučno ministrstvo slovenjebistriško društvo in učiteljstvo gornjepolskavskešole. — Šusteršičev shod. »Slovenec« bi rad natvezil ljudem, da se je nedeljske predstave dr. Šusteršiča v »Katoliškem domu« udeležilo 400 ljudi in da je bilo tudi meščanstvo častno zastopano. Mi smo pripravljeni vsak čas po pričah dokazati, da udeležba na tem shodu ni bila nič večja, nego smo mi poročali. Naši zaupniki, ki smo jih spravili na shod, so natančno šteli in prisežejo na to, kar smo poročali. Sicer pa naj v popol-niio našega poročila še dostavimo, da je bilo na galeriji samo 14 oseb in tudi v dvorani je bilo zadaj še dosti prostora. In meščanstva! Ne enega meščana ni bilo na shodu. »Slovenec« naj navede imena tistih meščanov, ki so se shoda udeležili, pa bo občinstvo videlo, pri čem da je. Sicer pa vsakdo umeva, čemu bi rad »Slovenec« nafarbal občinstvo, čemu taji in prikriva, da je bil shod reven: Šu steršičeva barka se potaplja in ker je drugače ni rešiti, jo hočejo rešiti s — švindlom. — Vrhunec brezvestnosti. »Slovenec« je včeraj priobčil naslednjo brzojavko iz Zagreba: »Tukaj grozniva-löviti potres ob 3. uri 16 minut popo-ludne. Središče: Prilaz in Frankopanska ulica. Dimniki se rušijo, stropi padajo, ljudstvo beži iz hiš. Smer od juga proti severu. Strašno bobnenje«. — Ta telegram je vznemiril celo Ljubljano. Vse je bilo pokonci. Mi smo takoj vprašali na Dunaju, če je c. kr. korespon-denčni urad dobil kako obvestilo, in smo izvedeli, da ničesar ni dobil. Tedaj smo koj uganili, da je »Slovenec« silno pretiraval, kajti, če bi se bila primerila taka katastrofa, kakor jo je »Slovenec« naznanil, bi se bilo to gotovo takoj sporočilo po vsem svetu. Ker so ljudje kar trumoma prihajali v naše uredništvo vpraševat, smo jih mirili, da je »Slovenec« pretiraval. Seveda je bilo vzlic temu vse mesto v strahu. Ljubljančanom tiči pač strah pred potresom v kosteh, saj so sami poskusili, kaka grozota je potres. Vrh tega ima Ljubljana nebroj vsakovrstnih, kupčijskih, rodbinskih in drugih zvez z Zagrebom. »Slovenčevo« poročilo je naredilo utis, da se je v Zagrebu primerila taka nesreča kakor v Ljubljani. »Dimniki se rušijo, stropi padajo, ljudje beže iz hiš« — kaj se more še hujšega zgoditi. Koder padajo stropje, so tudi ljudje poškodovani, če ne ubiti, tam je nastala katastrofa, ki je uničila mnogo premoženja — tako je ugibala vsa Ljubljana ter trepetala, da pride potres tudi sem. V mnogih hišah so danes gorele celo noč luči, ker so se ljudje bali potresa. Poznamo čislanega someščana, čigar je dina hči je v Zagrebu omožena. Kakšno noč je imel stari ta gospod, kake skrbi je imela njegova bolna gospa, ko ni bilo vesti, kaj je s hčerjo in z njenimi otroci! Takih slučajev je bilo več in vsega tega je bilo krivo silno pretirano »Slovenčevo poročilo. Resnica je, da je bil včeraj v Zagrebu potres. Jeden sunek je bil precej močan, tako da so se ljudje ustrašili, drugi sunki so bili bolj lahki. O kaki paniki še govora ni in tudi dimniki se niso rušili, ne stropi podirali. V pismu, ki ga je pisala v Zagrebu živeča ljubljanska dama, je rečeno, da je bil potres močan in da so se ga ljudje bolj vstrašili, kakor je bilo opravičeno, škode pa da ni bilo nobene. Uradno poročilo ogrskega korespondenčnega urada pravi, da je škoda neznatna in da je le nekaj opek odletelo s streh. Današnji dunajski listi imajo tudi jako nališpana, na senzacijo preračunjena poročila, a iz njih se vendar vidi, da se ni primerila nikaka katastrofa, kakor jo je »Slovenec« naznanil. Obrnili smo se tudi na uredništvo »Obzora« in ta nam brzo-javlja: »Sunek je bil močen in vertikalen; trajal je šest sekund; škode ni nobene, nesreče nobene.« — Ne bomo preiskovali, ali je »Slovenec« res dobil tako silno pretirano poročilo iz Zagreba ali j c dobljeno poročilo naliŠpal, na bi napravil večjo senzacijo in večji — dobiček, gotovo pa je, da je tako poročanje z ozirom na razmere v Ljubljani skrajno brezvestno in bi pa»'; dotični, ki je kriv tega poročila, s katerim je zbegal celo mesto, zaslužil, da se mu ušesa eksem-plariČno navijejo. — Repertoir slovenskegs gledališča. Jutri, v četrtek se igra prvi krat v sezoni prekrasna G. Hauptman-nova drama s petjem »Hanice pot v nebesa«, v kateri ima gdč. Rückova glavno vlogo. Lani je bila ta drama najlepše vprizorjena in najdovršenejše igrana. Po »Hanici« se igra prvikrat v sezoni ve lezabavna veseloigra »Ženski jok«. V soboto, dne 21. t. m. je premijera opere »Smiljana«, katero je zložil naš rojak g. F. S. Vilhar ter jo posvetil svojemu strijcu, g. Iv. Vilharju. Opera je najskrb-nejše pripravljena in imajo v njej posla — razun gdč. Noemi — vse nase operne moči. Mesto bolnega g. režiserja Jos. Nollija vprizori opero g. Verovšek. Vsebino libreta prinesemo jutri v podlistku. — Slovensko gledališče. Sinoči se je ponavljala prelepa Rosegger-jeva ljudska drama »Na sodni dan« pred — praznim gledališčem. Igralo se je kakor prvič ter so se odlikovali zopet g. rež. Dobrovolny, g. rež. Verovšek , ki je moral v zadnjem hipu prevzeti še tretjo vlogo v tej drami, gdč. Rückova, gdč. Terševa, g. Deyl in g. Perdan. — Veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki jo priredita združena odbora šenklavške in šentjakobske podružnice dne 5. januvarja, se bo vršila v Sokolovi telovadniciv »Na- rodnem domu«, ki je, kakor se je pre mnogokrat izkazala, najpripravnejša za take priredbe in se zamorejo v njej veselice večjega obsega najlepše razviti. — Narodne čitalnice v Ljubljani občni zbor bo v nedeljo, dne 22. decembra ob 11. uri dopoldne v mali dvorani >Narodnega doma«. — Zdravniška zbornica kranjska zborovala bo v soboto dne 21. dec. ob 51/» uri popoldan v zborničnih prostorih (deželna bolnica). Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2. Računski zaključek za leto 1901 in proračun za 1902. 3. Določitev zborničnega prispevka za leto 1902. 4. Volitev v zdravniško zbornico za dobo 1902—1905. (Razgovor). 5. Slučajni predlogi, ki se pa morajo naj kasneje izročiti pet dnij pred sejo predsedništvu. — Gremij kranjskih lekarnarjev ima dne 21. t. m. svoj občni zbor. — Božičnica I. in II. mestnega slov. otroškega vrtca vrši se v četrtek, 19. t. m., ob 4. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Vodstvo obeh zavodov vabi tem potom najuljudnejše vse dobrotnike in prijatelje otrok, zlasti učiteljstvo k tej slavnosti. — V posvarilo župnika Ce-meta. Iz Dola se nam piše : »Slov. Narod« je župnika Cemeta, ker mu je očital nenasitena poželjivost do ofra pri poroki in lenobo v njegovem duhovskem poklicu, tako razburil, da smo se v resnici bali, da se je možu zmešalo. Razsajal je prvo adventno nedeljo raz lečo, da se je njegov hreščeči glas na daleč razlegal. Penil se je, kakor bi imel žajfo v ustah, tolkel z rokami in z nogami da so se pod lečo stoječi poslušalci umikali, boječ se, da z nogami dno leče izbije, in pod njo stoječe potlači. Rotil je, da naj se prekliče, kar se je o njem govorilo, češ, da je to tako velik greh, če kdo čez svojega dušnega pastirja kaj reče. Tudi če kdo opravičeno kaj reče, mu ne more ne škof, ne kardinal in celo ne sam papež odveze dati!! Potem pa je dejal župnik: »Vi še ne veste, kako je vaš dušni pastir ljubezniv, dobrotljiv in usmiljenega srca«. Tukaj ste se, gosp. župnik, pa dobro zmotili. Kaj si pa zamorete v dokaz svoje dobrotljivosti in usmiljenosti naštevati? Mogoče si svoje zamujene mrliče v zaslugo štejete? Ali mogoče revežem kaj pomagate, kakor ste ubogi udovi iz Medvod in njenim sedmerim otročičem pomagali? S takimi dobrotami se nikar ne ponašajte, ker vpijejo v nebo. Če ne verjamete, pa vzemite katekizem v roke. Tam je črno na belem zapisano, kateri so v nebo vpijoči grehi. Ali ni tam nič o zatiranju ubogih sirot in udov? Preberite tudi poglavitne grehe, saj na pamet vemo, da jih ne znate izvzemši tretji greh. Tega Vam ne očitamo, pri drugih šestih ste precej prizadeti. Gospod župnik! Razen par kimovcev Vas je sita vsa fara. Bodite dušni pastir, kakor Vaš častiti stan zahteva, in spoštovalo Vas bode vse, če se pa ne poboljšate, pocukali Vas bomo v kratkem zopet in sicer dobro za suknjo, saj imamo še veliko zanimivega povedati. — S košem gnoja plačan pogreb. Nekje v kraju ob Vipavi je živel črevljar. Dokler je bil zdrav, je zaslužil toliko, da sta shajala z ženo ter živela dalje, tako pač, kakor se živi ob siromašni obrti na kmetih. Ali prišla je bolezen. Mož je bolehal in bolehal in končno obležal. Dolga štiri leta ga je mučila bole zen in šele pred kratkim mu je bila usoda toliko milostna, da mu je vpihnila luč življenja. Imel je mož sicer borno hišico, ali sčasoma se je bil tako zadolžil, da ga je moralo začeti županstvo podpirati in končno skrbeti zanj. Ko je njegova duša, oproščena zemskih okov, želela pred prestol Vsemogočnega, je poskrbelo županstvo tudi za rakev, da so zemske ostanke ubogega trpina vložili dostojno v zemlo v tolažbo zapuščene vdove. Ali pri pogrebih mora biti nune poleg, in ti posvečeni gospodje v črnih suknjah kaj neradi storijo kak korak brez plačila. — Ubogega črevljarja je bilo treba pokopati, se ve, z duhovnikom. Ali kje vzeti denar ter ga plačati? Vdova je bila obupana, županstvo pa je sodilo, da kakor mu je ono poskrbelo rakev ter ga poprej podpiralo, tako se dobi tudi v farovžu sočutno srce za trpina ter naredi g. nuno tistih par korakov brezplačno. Tako je mislilo županstvo, ali ne tako g. nune. Zavohal je, da ima žena koš gnoja, in ker ni mogla plačati v svitlih kronicah, katere tako razveseljujejo žegnane oči, jej je ukazal takoj pripeljati v farovž tisti koš gnoja namesto plačila v denarju. On je bil plačan, pa dobro; kaj njemu mari vdova! Včasih se je reklo: Prah si in v prah se spremeniš; sedaj pa bo treba menda prah zamenjati z gnojem. — Poželjenje mesa na priž-nici. Zapustil je Sodražico g. Lavrič in premilostni mu je preskrbel za naslednika vnetega razlagatelja mesenega poželjenja. Povdarjamo, vnetega, ker ta gospod že skoro poldrugi mesec vedno le o mesenem poželjenju svojim potrpežljivim ovči-cam pridiguje. Kakor da je specialist v tem! Istina je, da se mora ljudstvo učiti, bodriti in k dobremu napeljavati, kar je tudi v resnici j edina naloga katoliškega duhovnika, a vsaka prenapetost, naj si je že kjer hoče, je škodljiva. Kakor se vsakdo nadležnega »Leierkostna«, ki goni svoj jednakomerni »didldaj«, kmalu naveliča, tako so se tudi Sodražičani po mnenju gospoda kapelana samega že naveličali njegovih šablonskih propovedi o 6. božji zapovedi. V nedeljo je kar raz lečo pokaral vernike, zakaj da kašljajo, kadar jim on razklada o 6. božji zapovedi. Kar nekake obstrukcije je ta gospod obdolžil svoje ovčice! Mogoče je pa imel prav? Ljudje delajo že razne dovtipe o njegovih pridigah, a vendar te točke ne more zapustiti. Mogoče ga ta predmet tako inte-resira, ali mu pa jemljo njegovi obiski v konsumu in poslovanje v istem preveč časa, da si ne more priučiti drugih pridig. — Kako spoštujejo naši klerikalci postave. Neki kapelan, strasten klerikalec in konsumnik na Gorenjskem, je bil pred kratkim kaznovan v denarno globo 100 K. To globo je kapelan plačal in dotični občinski zastop jo je sprejel v svojo ubožno blagajnico. Takoj pri naslednji občinski seji pa je neki občinski odbornik, ki je obenem tudi zvest kapelanov svederc, predlagal, da naj se teh 100 kron zopet izroči kapelanu, da revež ne bode zaradi prevelikega truda in skrbi pri konsumnem društvu še škode imel. Vsi odborniki so pritrdili temu predlogu, le eden se mu je uprl, češ, da je to protipostavno. Takrat se pa oglasi trebu-hast župnik, ki je bil tudi v odboru: »Kaj, če je protipostavno, če smo pa vsi za to!« A pogumni odbornik se ni dal ugnati, ampak je zapretil, da bode takoj to zadevo naznanil okrajnemu glavarstvu, ako se ugodi stavljenemu predlogu. Potem so vendar tudi drugi odnehali, a če je kapla-nova kazen še v ubožni blagajni, to nam ni znano. Kraj in imena so vsakemu radovednežu na razpolago v uredništvu »Gorenjca«. — Ofer, oferl »Soča« je dobila naznanila, da naprednjaki na Goriškem letos ne bodo nosili ne tolarjev ne kronic politikujočim nuncem za »ofer« ter jim dajali s tem v roke orožje za bodoče zdražbe. za podkupovanje volilcev, za plačevanje pijače in jedače. — V Kobaridu zložijo raje denar v korist občinskih ubožcev. — Tako je prav! Posnemajte Go-ričane! — Povodom izrednega pomnoženega poštnega prometa v božičnem času se bodo od 21. do 24. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji pošiljatevv vozne pošte, in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vsprejemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastni prid, kakor tudi na to, da pošti omogoči njeno težavno nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno povablja, da prinese kolikor mogoče že v dopoludanskih urah ali vsaj kmalu popoludne pošiljatve na pošto, ako želi, da se tfikoj isti dan odpošljejo. Da gredo poštne manipulacije hitreje in lažje od rok, se priporoča zavoje obsegu, teži in daljavi pota, katerega imajo narediti, primerno trdno in trpežno narediti in natančno in razločno nasloviti. Naslov sam naj se zapiše naravnost na papir, platno ali v kar je blago zavito; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov samo s pečatnim voskom napečatiti. Zelo se priporoča tudi v pošiljatev prideti še drug tak naslov, ker je potem, ako se odpre, pošti mogoče, dostaviti jo tudi, ce bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni mogoče več brati. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno napišejo in vsebino natanko naznanijo, da se jim ne delajo ovire pri predaji. Da bode mogoče dohajajoče pošiljatve hitreje dostavljati, se posamezne stranke kar najuljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudno odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. — Narodna čitalnica v Ptuji ima svoj 39. občni zbor dne 6. januvarja 1902. Na dnevnem redu je poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora in računskih pregledovalcev; končno tudi oddaja društvenih časnikov. — Ponarejanje denarja so zasledili po naključbi žandarji od Sv. Barbare niže Maribora pri krčmarju in posestniku Valentinu Šoberniku v Sp. Dupleku. Iskajoč neko ukradeno knjigo, ki je pa niso našli, pogleda poveljnik g. Pen nehote neko davčno knjižico. »Oho! tu imate pa dosti denarja« in res sami ponarejeni stari desetaki in novi deset-kronasti papirji so bili, ki jih je izdeloval Franc Pečar iz Zimice s fotografiranjem. Vse drugo je bilo izgotovljeno, le rudeče številke so še manjkale, katere zdaj rišeta v Mariboru pri c. kr. okrožni sodniji. — Deželni zbor istrski. Laški listi se bavijo mnogo z vprašanjem, kdo postane namestnik dež. glavarja istrskega. V obče so mnenja, da bo zopet imenovan dosedanji glavar Campitelli, da pa sprejme ta glavarsko čast samo, če bo njegovim namestnikom imenovan kak Italijan, in ne kak Hrvat, kakor doslej. — Pevsko in tamburaško društvo „Istrska Vila" v Kastvu priredi 31. t. m, v »Narodnem domu« v Kastvu Silvestrovo veselico. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca novembra so v Ljubljani svoj obrt odglasili, oziroma faktično opustili: Josip Pogačnik, Resljeva cesta št. 2, trgovino z mešanim blagom; Ivan Kor-diš, Žabjek št. 2, branjarijo; Ivan Hansen Pod turnom št. 5, trgovino z mlekarskimi izdelki; Josip Moškerc, Frančiškanske ulice št. 16, sedlarski obrt; Anton Gerkman, Gruberjeve ulice št. 1, prodajo premoga in drv; Ignacij Dolinar, Stara pot št. 1, izdelovanje kisa; Martin Klemenčič, Zaloška cesta št. 7, branjarijo; Marija Poznič, Mestni trg, prodajo živil. — Mejnarodna panorama. Od-išel sem sinoči iz panorame z zavestjo, da sem videl v istini kos krasnega kraja, slovit del zemlje in mesta, koji vabi nase na tisoče občudujočih turistov iz daljnih krajev. »Ce si videl Neapolj, potem že lahko umrjež«, pravi tako značilno laški izrek. Sodim, da tatedenska razstava slik je vredna, da si jo ogleda celo najomika-nejša gospoda. Starikast puščavnik z nagubanim obrazom pred svojo revno kočico iz lave, veličastveni Vezuv, bruhajoč lavo iz svojega tajinstvenega žrela, prekrasne cerkve, zanimiv muzej sv. Martina, trdnjavice, spomeniki slavnih mož, izkopavanja v nesrečnih Pompejih, kjer je kmalu po Kristovem rojstvu zasula lava kraj in ljudi, in — toda, kaj bi našteval vse te nepopisne naravninske krasote, prepričaj se vsakdo sam ter si boš odnesel iz panorame sličen blagodejen utis, kakor jaz po sinočnjem posetu. — Tatica Terezija Fugec, katero je v soboto mestna policija aretovala, ker je ukradla urarju Roberta Kriegelnu dve srebrni uri in urarju F. Zajcu na Starem trgu pa zlato verižico, je izvršila še več drugih tatvin. Pri zlatarju Adolfu Wa-genpfeilu na Jurčičevem trgu je ukradla 9 brož in eno srebrno uro in pri urarju I. Somnitzu na sv. Petra cesti pa zlat prstan. — Pretep. V neki gostilni na Opekarski cesti sta se pri šnopsu sprla postopača Franc Bogavšek in branjevcev sin Ivan Božič. Prvi jih je dobil po glavi in v palec je bil ugriznen. Policija je oba pretepača zaprla. — Izgubljene reči. V Šelenbur-govih ulicah je izgubila neka gospodična pleteno denarnico, v kateri je bil petak, 2 K in majhen koledar. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj z južnega kolodvora 27 oseb. Dva fanta, ki sta jo botela popihati v Ameriko pred izpolnitvijo vojaSke dolžnosti, sta bila po policiji prijeta in sta se morala za nekaj časa naseliti na Žabjeku. * Zagrebško gledališče. V proračunskem odseku hrvatskega sabora je povedal sekcijski šef pl. K r a j e s o v i c s, da bo imelo hrvatsko gledališče v Zagrebu letos velik deficit, ker občinstvo gledališča zadostno ne podpira ter da bo treba opero bržčas opustiti. »Agramer Tagblatt« pa poroča, da odstopi intendant pl. Hreljanovic že v kratkem. ' Koliko ljudi je na zemlji ? Po štetju od leta 1895 biva na našem planetu blizo 1500 milijonov ljudi. Od teh je, približno 500 milijonov, torej ena tretjina kristijanov, med temi je pa samo kakih 200 milijonov rimskih katoličanov. Od vseh Zemljanov je toraj dobra osminka prave vere, sedem osmink pa jih tava v krivo verstvu, največ, namreč dve tretjini vseh ljudij na zemlji, je paganov ali ajdov. Med temi je zopet kakih 750 milijonov privržencev Brame ali Bude. Ti verujejo tudi nekako božjo trojico, Brama, Višnu in Živa Domišljujejo si tudi, da je bog se včlovečil v Budi, to pa na kakih dvanajstkrat. Budistov živi največ v Aziji, tudi Kitajci so neke vrste Budisti. Zadnji čas so začeli po vzgledu katolških in protestantovških misijonarjev, ki prihajajo v njihove d ežele tudi razpošiljati misijonarje; najprej iz Kitajskega v zahodne dele severne Amerike. Boj za vero, boj za blago! Zmagal bode kdor bode imel večjo znanost za sebe, kakor so nedavno katoliški učenjaki v Mo-nakovem izpoznali, da protestanški del Nemčije katoliškega nadkriljuje, ker ima višjo omiko. * Obupen čin reveža. V Korneu-burgu je prišel v nedeljo 501etni Ivan Meixner k redarstvu prosit, da bi ga spre jeli v prisilno delavnico, ker ne more dobiti radi svoje starosti nikjer več dela. Ker ni Meixner ničesar zakrivil in je bil torej povsem pošten človek, . ni moglo redarstvo ustreči njegovi želji ter ga je zato odslovilo. Tako je bil revež zopet na cesti. 16. t. m. pa so zgorela gospodarska poslopja posestnika Beera v Korneu-burgu, in Meixner se je javil, da je on zanetil ogenj, da bo tako dobil zavetje v — prisilni delavnici. Požigalca so zaprli. " V blaznosti. Iz Pirne na Sak sonskem javljajo: Te dni je prišel v župnijo Schlunzig neki berač prosjačit k pastorju Dittmannu. Ko ga je hotela pastor jeva žena zapoditi iz stanovanja, je sprožil revolver, a k sreči ni nikogar zadel, potem je zbežal. Naslednjega dne je prišel zopet ter je hotel govoriti s pastorjem. Ko so ga prijeli, je spoznala v njem pastorica svojega 22 letnega brata Richterja iz Draž-dan. »Berač« je sam priznal, da je prišel pred par dnevi v cerkev, ker je nameraval župnika Dittmana na prižnici ustreliti. Toda, ker je pridigoval njegov brat, in ne svak, se je zopet umaknil. Richter je tudi izpovedal, da je hotel še več drugih saksonskih duhovnikov umoriti. Njegovi sorodniki so ga spravili v blaznico, ker je menda blazen. * Cirkus „Barnum in Bailey". V petek je bil v Londonu občni zbor družbe »Barnum in Bailey«, na katerem se je izkazalo dohodkov v minolem letu 296.000 funtov in izdatkov 228.000 funtov, torej dobička 68.000 funtov, t. j. 1,632.000 K, ki se deloma razdele med delničarje, deloma pa se nalože v blagajno za izredne stroške. * Žrtve svetilnega plina. V Hietzingu so stanovale v skupni sobi tri žene, vsaka stara nad 60 let. Ko je prišla 15. t. m. njih postrežnica v sobo, je našla vse tri na posteljah v nezavesti, v nos pa jej je vdaril zopern duh po plinu. Poklicala je urno ljudi na pomoč, in dognalo se je, da je prišel strupen plin s ceste iz neke poškodovane cevi v sobo. Starke bodo vsled zastrupijo nj a skoraj gotovo umrle. * Soprogo zabodel. V Pragi se je poročil pred sedmimi meseci usnjar Fr. Buriänek z lepo, mlado Albino Zäpotocko, ki pa ni ugajala le njemu, temveč tudi drugim možkim, kar pa seveda zaljubljenemu možu ni bilo po volji, zlasti, ker je lepa Albina rada vračala zaljubljene poglede svojih čestilcev. Vsled tega sta se mlada zakonca čestokrat prepirala, a sta se vedno zopet sprijaznila, oelo potem, ko je zalotil Burianek svojo ženo v objemu druzega, nekega muzika. A tega je ne-zvestnica kmalu odslovila in je začela ljubimkati s filozofom Slavfkom, ki je stanoval pri njib. Buriänek je sumil nekaj; 15. t. m. se je priplazil zvečer tiho domov, in našel je res Slavika sedečega poleg postelje svoje žene, ki se je že odpravljala spat. To je Buriänka tako razjarilo, da je zabodel soprogo, ki je v par minutah umrla in ranil tudi svojega tekmeca. Takoj nato se je sam javil policijski patrulji, ki je ravno prijezdila mimo hiše. " Pet lastnih otrok umoril. Kakor poročajo listi, se vrši v Chartresu, na Francoskem obravnava proti kmetu Edvardu Briereju, ki je umoril 21. aprila ponoči svojih pet otrok. Hotel se je oženiti z mladim, bogatim dekletom, a to je dejalo da ne mara udovca s tolikerimi otroci. Briere vse taji ter pravi, da so bili isto noč roparji v njegovi hiši in so ti otroke umorili mej tem časom, ko je bil v gostilni. Toda dokazi so skoro popolnoma jasni, da je Briere sam morilec. Književnost. — Knjižnica za mladino"" — Urejuje Engelbert Gangl, izdaja «Go-riška tiskarna« A. Gabršček v Gorici. Snopič 25. Prodajna cena 1 krona. Pred novim letom izide ta nova knjiga za našo mladino. Obsežna bo 14 tiskanih pol na lepem papirju in bo trdno vezana. Vsebina: 1. Pesmi Marice Strnadove (tri). — 2. Kratke povesti. Poljski spisala Tereza Jadvviga. (Vseh je 25.) — 3. Pesmi Frana Žgurja (osem). — 4. črtice. Češki spisala E. Kräsnohorska. — 5. Pesmi Engelberta Gangla (šestnajst). — 6. črtice iz življenja cesarja Jožefa II. (vseh je 42). To jako bogato, zanimivo, poučno berilo je izbrano za mladino do — desetega leta. Knjiga je jako primerna za — novoletno darilo. Cena posamičnim iztisom po 1 K je tako nizka, da si ne moremo misliti niže. Podobne knjige celo večjih narodov so veliko draže. Ako bo vsaj 800 naročnikov, bo izhajala ta naša »Knjižnica za mladino« štirikrat na leto za samih 1 gld. 60 kr., da bo stala tako vsaka knjiga le 40 kr. Prosimo vse gg. učitelje, da naroča za vsako šolo vsaj toliko iztisov, kolikor je razredov. Pa tudi med stariši naj pridobivajo naročnikov. — Ako založnik tudi v tej obliki ne bo mogel nadaljevati, ne vemo, ali pridemo še kdaj do take »Knjižnice za mladino«, ki nam bo v čast ter bo skrbela za dovoljno množico mladini primernih knjig. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. decambra. Poslanska zbornica pojde danes na božične počitnice. Sprejela je danes tudi v tretjem branju zakon o kmetijskih zadrugah in začela razpravo o diurnistih. Finančni minister odklanja odločno, da bi se vprašanje o diurnistih rešilo potom zakona ter zahteva, da je uredi vlada naredbenim potom. Vse kaže, da predloga zastran avskultantov ne pride danes več na razpravo. Dunaj 18 decembra. Pododsek, ki se bavi s terminsko kupčijo na borzi, je naročil posl. Ploju, naj prenaredi vladni načrt glede preuredbe te kupčije v smislu nasvetov, ki jih je Ploj sam dal pododseku. Dunaj 18. decembra. Danes je posebna deputacija poljskega kluba z vitezom Jaworskim na čelu naprosila posl. Kozlowskega, naj svoj mandat obdrži vsaj toliko časa, da bo proračun rešen. Kozlowski se je tej prošnji udal. D u n a j 18. decembra. „ Ostd. Rund-scbau" javlja, da bo posl. Herzog tožil „Arbeiter Ztg.a, ki ga že dolgo časa k temu sili, ker hoče pred sodiščem dokazati, da je Herzog denun-ciant. Herzog pripada vsenemški stranki. Sofija 18. decembra. Splošno se sodi, da sestavi novo ministrstvo zopet Karavelov, in da se začno potem nova pogajanja z bankami zaradi posojila. Da bi se sobranje razpustilo, tega nihče ne verjame. London 18. decembra. Kitchener brzojavlja, da se je oddelek generala Frencha pri Hanover Roodu spoprijel z Buri. V tem boju je bil burski vodja Kruitzinger ranjen in ujet. Tudi se poroča, da je polkovnik Sprice porazil Bure pri Patriotenslippu. Darila. Upravništvu našega liata so poslali: Zrn družbo sv. Ciril« In Metoda. Gospod Fran Tr8ina, St. Jurij, Kranj, 5 K, nabral v gostilni Grajzar v Šenčurju pri družbi, povabljeni na kopuna. — Gosp. dr. J. H. Dunaj 20 1L — Go8p. L P., Škofjaloka, 9 K 10 vin., nabrano pri odhodnici gosp. Ant. Adamiča. — Skupaj 34 K 10 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gosp. dr. J. H, Dunaj, 20 K, — Gosp. major Jos. Milavec,, Luba-czow, 1 K 96 vin. — Gosp. Franjo Ziherl, oro*. stražmojster v Cerkljah na Gorenjskem 11 K, nabrano na kegljišča gosp. župana Hribarja isto-tam. — Skupaj 32 K 95 vin. — Živeli! Za dijaško kuhinjo v Kranjl. Gosp. major Jos. Milavec, Lubaczow, 1 K 96 vin. — Srčna hvala! Avstrijska specljallteta. Na želodcu bolehajoč i m ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovejra Seidlitz-praaka", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom._6 (2—17) Umrli so v Ljubljani: Dne" 11. decembra: Ivana Ničman, posestnica, 69 let. Stari trg št. 9, otrpnenje srca. — Marija Jenček, zasebnica, 95 let, Rimska cesta 8t. 6, ostarelo8t. — Elizabeta Sesek, postreškova žena, 38 let, Reber St. 3, malokrvnost. Dne 12 decembra: Štefanija Šuler, sprevod-nikova hči, 2 mes., Bohoričeve ulice St, 16, črevesni katar. Meteorologiöno poročilo. TlUn» nad morjaa 80« S m. Sredo]! sraAal 11»k TM-0 mm Dec. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo Si I- 17 18 9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol. 730 0 13 si. jzahodj del 727 0 2-7 si. jzahod oblačno 727-3 8 9 sr. jzahod del. jasno i ca Srednja včerajšnja temperatura 13*, normale : —18°. Po noči bliskanje, proti jutru močna nevihta. Dunajska borza dne 18 decembra 1901. jfeupni državni dolg v notah .... BB15 Skapni državni dolg v srebrn .... 90-— •ivstrijska zlata renta....... 118 80 avstrijska kronska renta 4*/t .... 96*96 Jgrska alata ronta 4°/........ 11875 ogrska kronska renta 4V0 ..... 94 06 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1690 — Kreditne delnice......... 66176 London vista.......... 239 221 Sem*kri državni bankovci za 100 mark. 117*20 30 mark............ 23 44 30 frankov........... 1905 Italijanski bankovci........ 9360 3. kr. cekini........... 1182 2rTa,5:firi.eJi cvetlični med iz čebelnjaka Bnbnlkov«fs v UratvIJal z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po »/ei Vi in V, kilo Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (18—362 gft kr. avstrijski jg| držam žiltznlci Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ii Ljubljano juž. kol. Proga tos Trbii. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno tez Selžthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiflic v Steyr, t Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čes Selzth«. v Solnograd, Inomost, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selžthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljobnc čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaateia, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curia, Genevo, Paris, ce* Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, M rijine v are, Heb, Franzove vare, Karlove vara, Prag' (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Prog« v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. ur 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga U Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Fransen» festa, Solnograda, Linea, Steyra, Auaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakevo-Trst direktni vosovi I. in II. razreda). — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov, Plzna, Prage, {direktni vozovi L is U. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyr» Pariza, Gene ve, C uri ha, Bregen ca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaateina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Bebakt Celovca, Monakovega, Inomosta, Franaenafeste, Pon tabla. — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog* is Novega mesta in Kotovja. Osobni viski: Ob b. sxi in 44 m zjutraj, ob 2. nri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m avecer. — Odhod ls LJubljane dri. koL v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. nri 28 m sjuira, ob 2. nri 5 m popoludne, ob 6. nri 50 m svečer, ob 10 uri .5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is až|e finion J(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. faS~" Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182-211 Proti malokrvnosti ima v lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehlna-železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v UL (1368—52) Vsled tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otro-elh. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Kakor vsako leto, prejemava tudi letos naročila na z mlekom pitane kapune, na purane, gosi in race, kakor tudi na smuče (fogoše) iz Blatenskega jezera (Plattensee), na donavske krape in na smoje (Schiel) kilogr. gld. 1 30 do gld. 140, do petka, 20. t. m., zvečer. Kham & Murnik trgovina s špecerijami in delikatesami ter vinarna. (2743 —3) Varuj ■voja ženo! "z» mka rodbino n«0v»»n«j*o\ T k.Jiyo t otroikih .adcrah ■ oo.l tt»o* sakralnimi r„nl po4)1j, , il.kr.tna m m Ti«, t tr.tr ■uuak.h (odprte 70 tuj.) aoapa A. linMpa den.trM.e6t ^M/MM (1912-31) Böttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa pro-Bta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ,.prl Mariji pomagaj" VI. l.euNtek-n in v lekarni 1 bald pl. Trnköezy-Ja v IJtiblJnnl. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dnö 11. februvarja 1899. (2605-4) Ii. Kres, mlekarija. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste ikakor tudi (2626 -6) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. I Usojamo si kar najbolje priporočati prima vina lastnega pridelka, obenem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej obsežnim naročilom. Ponujamo: Lisansko rdeče ä 18 in 19 kr , belo ä 22 in 24 kr., istrijsko rdeče a 14 in 15 kr., belo ä 16 in 17 kr., Bilher ä 16 in 16 kr., teran ä 16 in 18 kr. za liter loco Pulj v posojilnih sodčkih, ki se kar najbrže franko nazaj odpošljejo. S spoštovanjem Ivan in Nikolaj Žic veletrgovina z vinom. (2730—2) Barka : Domitila A Stefania, Pola. svilenega blaga in baršuna L Me. od 90 kr- naperilo 2" dam.e.H 1 Mjvečja Kfbera v /(ošuhovini, m» '« k0,ierJ' ' rokavic «gS. \ parfumov,rwia.pamio- gest** pri tfarolu . r kr državnih ljubljena, MßS** »lobuki 3« dame,„0 in Jok* Pod CSnl. Mesečna soba meblovana, s posebnim vhodom, z dvema oknoma, v I. nadstropju, se odda 1. ja-varja 1902 s hrano ali brez hrane. Več pove Alojzij Korsika, Blei-weisova cesta št. 1, na vrtu. i27B0 -3) Svojo veliko zalogo naravnih vin na debelo priporoča (2737- 2) Jernej Stele v Spodnji Šiški št. 172. Priporočava krasne (le užitne) obeste za koz Dna tre« v sestavkah, karton po 1 gld. 80 kr. in več, in pa druge potrebščine za Božič. JCham & JViurnik trgovina s špecerijami in delikatesami ter vinarna. (2756) Posestvo hiš. štev. 12 v Lukovici, okraj Brdo, se bode v nedeljo, 22. decembra t. L na prostovoljni dražbi prodalo. Hiša z 1. nadstropjem stoji tik državne ceste in je za vsako obrt pripravna, zraven so gospodarska poslopja, lep vrt in še druga zemljišča. V hiši se izvršuje že več let pečarija. (2753—2) NatanČneja pojasnila daje: Jos- Per» haue, konces. pisarna za promet posestev v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hlia zlatnln Vlom (Brüx) Čeako. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—1) P- T~ ItuatrovatU katalog maoton/ in poštnin* prosto. Št. 13.457. Razpis. (2706—2) Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Mokronogu z letno plačo 1400 K. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 10. januvarija 1902. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani, dne 4. decembra 1901. A. opr. štev. A X. 36/1 25 (2745-1) C kr. okrajno sodi&če xa civilne stvari v Trstu daje na obče znanje, da je dne 8. januvarja 1901. leta umrl na Opčinah št. 45 gospod Ajitoil ^iatfrah. župnik v pokoju, zapustivši kodicil. Ker sodišču ni znano, kje biva dednica Marija vdova Čebul roj. \n drall. Nečakinja pokojnikova iz Višnjegore, in Franc Vovh9 nečak iz Višnjegore, poživljata se ista, da se oglasita pri podpisanem c. kr. sodišču tekom enega leta« začenši z dnem tega razglasa, in da oddasta svojo dedinsko izjavo, ker drugače se "0 zapuščinsko razpravljanje vršilo in ovršilo s prijavljenimi dediči in s postavljenim jima skrbnikom gosp. odvetnikom dr. Matejem Pretnerjem« C kr. okrajno sodišče za civilne stvari v Trstu, oddelek X. dne 10. decembra 1901. Dr. Strauss s. r. [SJ>-»-0-*<> Usojam si naznaniti, da sem zopet otvoril v IJublJanl, Hollzeum mt. i« svojo trgovino z vinom na debelo. Na prodaj bodo najboljša črna in bela istrijanska vina iz dobro znane vinske pokra- Y jine Canfanaro, večinoma moj lastni pridelek. A Klet, katera se v pritličju na levo nahaja, bo vsaki dan od 2.-5. ure popold. odprta. I iz Žminja (Gimino), I stri ja. Y <>»o* (D H h Perilo za gospode, dame in otroke vsalie viste priporoča v nedosežni izberi renomirana trgovina s perilom C. J. Hamann jlftestni trg št. 8. Zalagateij perila več častniških zavod« v. Perilo po meri se izgotavlja v najkrajšem času. Natančno delo in znano dober kroj. U80jam si opozoriti na to, da se pri meni izgotovljeno perilo nikdar kakor se to godi skoro pri vseh v trgovini se nahajajočih perilnih izdelkih iz tovarn, zlasti pri srajcah za gospode da se tem da prikupljiva zunanjost in slepeča belost, ne izpira s klorovo vodo, kar tkanini bistveno škoduje, in se ne lika s stroji, ampak se čisti in lika po starem sistemn, ki snovi ne pokvari. Temu svojemu ravnanju in ker za izdelovanje perila porabljam samo najlepše II. Scliroll-ovo blago imam se zahvaliti, da je moje perilo, zlasti pa srajce za gospode zaradi svoje izredne trpežnosti in zato tudi cenenosti daleč čez domače meje na jako dobrem glasu. Da je temu tako, izpričujejo več let na tisoče dohajajoča laskava zahvalna pisma, kakor tudi vsak dan dohajajoča naročila, in sicer celo iz mest, kjer gotovo ne manjka izdelovalcev in prodajalcev perila. Sklicujem se na ravno omenjeno ter prosim, da se v slučaju, ako potrebujete kako perilo, obrnete z zaupanjem na mojo tvrdko, in zagotovljam že vnaprej v vsakem oziru strogo reelno postrežbo. Z velespoStovanjem O. J. Hamann H H (D 4 N P (D Ü) (D O »d H (D B N o A o H O *-« (D 0< (D (2700-3) Izdelovalec perila. amo cLo 25. decembra t- 1. vsega manufakturnega blaga za čuda nizke cene. N. F. Minibeku. (2721-2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«