Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 osiMmsBimaimmaeasi^g-. Po*fnTWai pfs ^^a^ ^tcvTnf Cena T Dihi teto 1. (VIII.), štev. 59 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem £ek. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejema« v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, četrtek, 14. julija 1927 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ce*taži. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddeli »Jutra" v Ljubljani, Prežemava utica,«..*; Opustoiena Palestina Po najnovejših poročilih tisoč človeških žrtev — Znamenita! Omarjeva mošeja težko poškodovana — Najbolj opustošen Nablus, starodavni Sihem VukiievKev povratek v v Beograd NepomirI!ivi pašičevci — Aca Stanojevič zbolel — Odločitev o radikalnih kandidaturah preložena BEOGRAD, 14- julija. Ministrski Predsednik Velja Vukičevič se je danes po večdnevni odsotnosti vi Sloveniji in na Hrvatskem, kjer je konferiral s svojimi strankinimi pristaši, vrnil v Beograd. — Takoj po prihodu je konferiral z radikalnimi ministri v vladi in svojimi prijatelji v; bivšem radikalnem poslani-škem klubu- Seja glavnega odbora radikalne stranke, ki bi se morala vršiti včeraj, je bila v zadnjem trenutku odpovedana, ker sta bila tako Aca Stanojevič kakor tudi Vukičevič odsotna iz Beograda. Kakor se zatrjuje, je Aca Stanojevič radi razburjenja in naporov vi zadnjih dneh resno zbolel in je moral odpotovati domov. Mesto glavnega odbora je zboroval zato Radič v avdijenci na BSedu BLED, 14. julija. Stjepan Radič, ki je prispel včeraj na Bled, je bil danes ob H. dopoldne sprejet od kralja v daljši avdijenci. Pred sprejemom je izjavil novinarjem, da hoče opozoriti vladarja na več važnih dogodkov v zunanji politiki. Zu-nanje-politični položaj Jugoslavije, da je sedaj skrajno ugoden, kar je treba temeljito izrabiti- Razen tega se hoče pritožiti pri kralju nad razmerami v Vojvodini, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter Južni Srbiji, kjer so bili njegovi agitatorji dejanski napadeni od nahujskanega prebivalstva. Splošno se domneva, da bo Radič pri tej priliki omenil tudi nasil-stva oblasti v onih pokrajinah. Danes popoldne prispe na Bled tudi zunanji minister dr. Markovič, da poroča kralju o zunanje-Političnem položaju. Dr. Andref Ferjančič f BLED, 14. julija- Tu je umrl danes v starosti 79 let, dvor. svet. dr. Andrej Ferjančič, ki je igral svoječasho v slovenskem Političnem življenju odlično vlogo. Od 1. 1887 do 1907 ie bil tudi državnozborski poslanec in od 1. 1898 do 1900 celo podpredsednik državnega zbora na Dunaju. Po umaknitvi iz političnega življenja se je trudil posebno, da povzdigne tujski promet na Bledu, kjer je bil 25 let predsednik tamkajšnjega tuj-%ko-prometnega društva. Pokojnik je bil več let tudi predsednik Pravniškega društva »Pravnik« v Ljubljani. Pogreb bo v soboto- jtteštrovlčev spomenik kralja Tomislava v Splitu. Znameniti naš kipar Ivan Meštrovič se mudi sedaj v Splitu, kjer nameravajo postaviti kralju Tomislavu monumentalen spomenik, ki bo veljal nad tri milijone Din. Stal bo 0b pristanišču, kjer napravijo poseben plato, da bo kip izgledal 'čim veličastneDši. Spomenik bo ogromne dimenzije in izdelan iz bračkega kamna-Figuri kralja Tomislava in kralja Petra bosta simbol hrvatske preteklosti in sedanjosti fDominiaite te izvrševalni odbor stranke, ki je razpravljal o številnih kandidaturah, med drugim tudi o kandidaturi ministrskega Predsednika in raznih ministrovi Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se prepusti odločitev glavnemu odboru stranke. V političnih krogih tolmačijo to na ta način, da v gotovem oziru doseženi sporazum med vlado in Pašičevo skupino nikakor ni zanesljiv in da še vedno drug drugemu ne zaupajo. Posebno v vr stah nezadovoljnih Pašičevih pristašev se naglasa, da o kakem sporazumu z Vu-kičevjčevo skupino sploh ne more biti govora. Vprašanje predloženih kandidatur bo rešeno šele po povratku Ace Stanojeviča vi Beograd. Popolna kapitulacija SLS Minister pravde o pomenu pogodbe s Korošcem. BEOGRAD, 14. julija. Minister pravde dr. Subotič je izjavil novinarjem, da je med ministrskim predsednikom in dr. Korošcem sklenjena pogodba daleko-sežnega pomena in pomeni zgodovinski dogodek. Dr. Korošec se je s sklenitvijo sporazuma odpovedal avtonomističnemu programu in sprejel beograjsko stališče, kar pomeni v konsolidaciji države velik korak naprej. Podobno, kakor svoječas-no Radič, je sedaj tudi dr. Korošec definitivno priznal vidovdansko ustavo in opustil svoje separatitične tendence. Italija snubi Grško in Turčijo Iz strahu pred Jugoslavijo. RIM, H- jtalija. Grški zunanji minister Michalokopulos in finančni minister Ka-fandaris, ki sta prispela Pred dvema dnevoma semkaj, sta bila ponovno sprejeta od Mussolinija, ki se trudi, da bi dosegel čim tesnejše politične odnošaje med Italijo in Grško, da bi Jugoslavijo še bolj izoliral na Balkanu. Grška ministra sta se danes vrnila v Atene. CARIGRAD, 14. julija. Po angleških poročilih se je vršila včeraj v Angori med turškim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom daljša konferenca. Diplomatski krogj govore o možnosti zveze med Turčijo in Italijo. Italija hoče tako prehiteti Jugoslavijo, ki se pogaja s Turčijo glede sklenitve prijateljske pogodbe in vojaške konvencije. TRGOVINSKA POGODBA Z GRŠKO- BEOGRAD, 14. julija- Predsednik naše delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z Grško, Sava Kukič, odpotuje danes v Atene, da zaključi pred meseci prekinjena trgovska pogajanja z grško vlado. Ker so izdelani že vsi predlogi, je pričakovati, da bo pogodba kmalu podpisana. RAZPUST POLJSKEGA PARLAMENTA VARŠAVA. 14. julija- Sinoči je predsednik republike podpisal odlok, s katerim je izredno zasedanje poljskega parlamenta zaključeno. Splošno se pričakuje, da bo zbornica v najkrajšem času raatiuščena in razpisane nove volitve. Po poročilih angleških Kstov iz Kaira je potres, ki je bil v Pondeljek v Palestini in Transjordaniji nedvomno najtežji kar jih je zadelo to ozemlje v zadnjih sto letih. Število človeških žrtev je prekoračilo sedaj že 1.000, med nJimi okoli 800 v Transjordaniji. V Amanu je mrtvih 30, v Lymdi 80, v Ramlu 72 oseb. V vsem palestinskem 0-zemlju od zapada do vzhoda so izgube na človeškem življenju zelo znatne. Tudi materijalna škoda je jako občutna. V mestu Amanu so razpokale hiše od strehe do tal-Več štirinadstropnih poslopij se je zrušilo in so pokopala pod seboj svoje stanovalce. Po uradnih poročilih iz Jeruzalema je število mrtvih v Nablusu (Sihemu) 62, ranjenih pa je bilo 250. Tamkajšnji bazar se je porušil s strašnim hruščem. Še sedaj je pod razvalinami mnogo mrtvih- V Jeruzalemu samem je zaznamovati sicer le 2 mrtva, tem večje pa je zato števi lo ranjencev. Znamenita Omarjeva mošeja, ki jo 0-biskujejo muslimanski romarji iz vseh krajev sveta, je občutno poškodovana. O težki avtomobilski nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne blizu Selnice ob Dravi, smo zvedeli naknadno še sledeče podrobnosti: Avtomobila sta bila last gospe Roze Ruschak, soproge bivšega majorja iz Gradca in g. Ernesta Schusterja, upravu nega svetnika tukajšnje Splošne stavbne družbe, rodom iz Gradca. V vsakem avtomobilu je bilo po pet potnikov- Sunek je bil centralen in tako silen, da sta se oba avtomobila popolnoma razbila. Kako se je pravzaprav zgodila nesreča in kdo jo je zakrivil, pa še sedaj ni mogoče ugotoviti. Znano je le toliko, da sta bila oba šoferja Avstrijca, ki nista pozznala naših cestno-policijskih pred pisov niti našega terena. Potniki so se naenkrat znašli na nekem ovinku pri Selnici- Opazili so sicer, da je katastrofa neizbežna, kaj pa se je zgodilo potem, se več ne spominjajo. V trenutku sta trčila avtomobila drug v drugega centralno s Tramvajska katastrofa v Franciji PARIZ, 14. julija- »Petit Parisien« poroča iz Limogesa, da se je zgodila tamkaj davi težka tramvajska nesreča, ki je zahtevala 17 človeških žrtev. Podrobnosti še manjkajo. Zaklal svoJoženo. SPLIT, 14. julija- Sinoči je pekovski pomočnik Marko Malešič v prepiru zaklal svojo ženo pred očmi sedemletne hčerke in šestletnega sinčka. Zabodi jo je z nožem naravnost v srce, nakar se je sam navij policiji, kjer fe izjavil, da je izvršil zločin v ljubosumnosti. Otroka so našli pri vstopu v stanovanje na truplu umorjene matere glasno plakajoč*. Mošeja stoji, kakor znano, na kraj«, kJef je bilo nekdaj slovito Salamonovo svetišče. V Jeruzalemu je dalje pereoej poškodovan Allenbyjev most, v nevarnosti1 Pa so tudi slavne razvaline Jerash- V ozemlju, katero je zadel potres, vlada še sedaj panično razpoloženje. Ketr so cerkve, sinagoge in mošeje v nevarnosti, da se porušijo, opravlja ljudstvo vseh ver svoje molitve kar na prostem. Opustošenja, ki jih je povzročil potres na številnih privatnih poslopjih, so posebno v Jeruzalemu izredno velika. Ve6 sto zgodovinsko znamenitih hiš je nevarnosti, da se porušijo vsak hip. Najbolj žalosten je pogled na mesto Nablus (stari Sihem). Mnogo hiš je sedaj kup razvalin, n*tt ena ni ostala nepoškodovana. Ulice, y, katerih so trgovine, so strašno opusto-šene. Prebivalstvo je našlo zunaj mesta zatočišče vi zasilnih šotorih. Angleška policija je vodila reševalna dela v največ j! nevarnosti in mnogim tudi rešila življenje. Iz lege mrtvih, ki so jih potegnili iz razvalin, je razvidno, da je žrtve presenetil potres ravno pri njihovem običajnem delu. tako strašnim sunkom, da splofi na bosta več porabna in zaslišali so se obupni klici ranjencev na pomoč. Naravnost čudež je, da katastrofa ni zahtevala nobene smrtne žrtve. Ranjence so pripeljali včeraj zvočen v sanatorij Maribor v Turnerjevi ulici-Trije so bili z enega, štirje pa z drugega voza. Ernest Schuster in Josip Rosshand-ler, obratovodja in upravni svetnik elektrarne Fale ter gospa Genovefa rlofer — vsi iz Gradca — so bili težko, ostali pa; lahko ranjeni. Schuster si je zlomil eno levo rebro in jo bil ranjen tudi na glavi, Rosshandlerju pa je šipa zoper veter globoko presekala čelo in gornjo trepalnico. V sanatoriju ga je v narkozi operiral primarij dr. J- Dernovšek. GosPa Ho* fer si je zlomila rebra na desni stranii in ima vrh tega poškodovano tudi levo koleno. Kakor se nam poroča, se zdi, da so tudi težko ranjeni že izven življenske nevarnosti. Strašno neurje v maren-berškem okraju V torek 12. t. m. med pol 19. in 19. uro je divjalo nad marenberškim okrajem strašno neurje- Čisto nenavadno Je vihar pripodil črn oblak od Velike Kope. Vsula se je suha toča, debelejša kot oreh prizadete so skoraj vse občine na desni strani Drave, zlasti trpi velikansko škodo Vuhredsko polje, kjer je mnogo h meljskih nasadov- Ne samo, da leži listje in cvetje na kupih, poškodovane so na več let tudi rastline same. Razen hmelja je poteptana pšenica in koruza ter razbito sadje. Škoda je neprecenljiva, kmetje so težko udarjeni. Usodna avtomobilska nesreča pri Selnici Oba avtomobila razbita, 7 oseb ranjenih Slrati 2. MarTHorslkl VECERNTK »a. V M a r II) er ti, otu, cine 14? Vif. 1927. MarfftorsHt v r r »• p* n ? h T»>rrs. mran a Dvoboj s smrtnim izidom Radi neznatne častne afere je prišlo v nedeljo vi Šopronju do dvoboja med danajskim carinikom Setzom in notarskim namestnikom Tyko. Dvobojevalca sta se odločila za pištole in krogla Tyke je zadela Setza v drobovje tako nesrečno, da je podlegel rani med prevozom v bolnico. Tyka je bil aretiran, sekundanta in zdravnik pa so bili po zaslišanju izpuščeni. Usoden siučaj Trgovec s kolesi v Berlinu, Martin Wolf, je pred tedni zadel s svojim motornim kolesom na cesti v Wehfeld, v neki vprežen voz. Njegova, za njim sedeča žena je Padla na tla in obležala ■mrtva. V nedeljo popoldne je napravil Wolf prvič po nesreči svoje žene izlet na motornem vozilu- Skoro na istem kraju, kakor poprej, se je zgodila enaka nesreča. Wolfa je pri sunku vrglo na cesto in je obležal mrtev. m Tragedije življenja Mesto žene ustrelil posredovalca — Obema otrokoma prerezal vrat — Očem in pastorek Reševanje zakonskih zmešnjav s samokresom ali britvijo postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljeno — čeprav strašno sredstvo. Bodisi radi brezposelnosti, ljubosumnosti ali sploh neznosnega medsebojnega razmerja v zako nu, vedno skuša en del doseči nasilno rešitev z morilnim orožjem. — V Niklasdorfu pri Leobnu je hotel predvčerajšnjem lovec Neuholz ustreliti svojo ženo, kar pa je še pravočasno preprečil zidar Seifried, ki je prihitel ogro-ženki na njene obupne klice na pomoč. To pa je Neuholza tako razkačilo, da je sprožil samokres proti Seifrmdu, ki se je, zadet v srce, zgrudil takoj mrtev na tla. Neuholz je pognal nato v obupu nad strašnim zločinom še sebi kroglo v glavo. Zadel pa se jč tako nerodno, da mu je krogla raztrgala čeljust in mu povzročila strašne bolečine. Kljub temu Pa je imel še toliko moči, da je napravil po prvem ponesrečenem poizkusu konec svojemu življenju potem s tem, da se je obesil. — Še hujša je tragedija, ki sc je odigrala v pondeljek v Brnu. Mož 25letne Slavke Julije Wagner je bil že dalj časa brez posla. Rodbina je živela že ted-»evnajvečji bedi. KosejeWagner preteklo nedeljo vrnil domov zopet brez dela in denarja — mu je rekla žena vi razburjenosti; »Ako nas ne moreš preživljati, glej, da se izgubiš izpred mojih oči.« Wagner se je nato odstranil, ne da bi izpregovoril besedo in odšel v kantino v gozd, kjer so cesto v vročih poletnih dneh najemali pomožne natakarje. [Toda tudi tu ni imel sreče. Njegovi ženi je bilo kasneje žal ostrih besed in je zat0 ge istega dne posetila svojega moža in ga prosila odpuščanja. Toda ta ji je odvrnil: »Ker si me napodila od hiše, se ne vrnem več«. Vsa razburjena se je žena v pondeljek vrnila domov. Popoldne je zaslišala hišna gospodinja iz podstrežja nenadoma obupne klice matere: »Moji ubogi otroci-« Šla je takoj na podstrešje, morala Pa se je takoj zopet vrniti, ker ni mogla prenesti pogleda. Oba otročiča zapuščene Wag-nerjeve žene, triletna hčerka in petletna Vera, sta ležala s prerezanim vratom v, mlaki krvi, poleg njih Pa mati, istotako s težko rano na vratu in britvijo v rokah. _ VVagnerjevo so takoj odpeljali v bolnico v Brno, kjer so ugotovili, da njene poškodbe niso smrtno nevarne. Pred svojim obupnim trojnim zločinom je napisala pismo, v katerem sporoča svojim starišem, da jo je njen mož v resnici zapustil, vsled česar se je odločila, da gre s svojima otrokoma prostovoljno v smrt- — Očem in pastorek sta poglavje zase in je le redek slučaj, da bi vladalo med njima dobro razmerje. Ali požene pastorek očma, ali pa ta pastorka od hiše, ali pa pride med obema do krvavega obračuna. ' Tako se je zgodoilo te dni tudi v Budimpešti. Vpokojeni podpolkovnik Julij Frank je živel s svojim pastorkom Cam-bellom že več mesecev v hudem sporu. V torek sta se zopet hudo sporekla- V prepiru je Cambell dvignil roko proti svojemu očrnu, da ga udari. Ta pa je zagrabil nato svoj samokres in sprožil- — Cambell je padel, težko ranjen, na tla. V obupu je Frank nameril potem cev še proti sebi, si pognal kroglo v prsa in obležal na mestu mrtev. Mrtvi Iz groba — živi v blaznico Budimpeštanski listi in zdravniki se fcredno zanimajo za novega pacljonta, 65letnega Adolfa Karla iz Lajomice, ki Bo ga nedavno pripeljali v budimpeštan-sko kliniko za umobolne. Adolf prišel iv vas Lajomice pred dvema letoma. Nosil je brado kakor pokojni Franc Jožef Habsburg in ni govoril z nikomur. Zelo često pa se je ustavljal na ulicah in gledal mrko predse. Cez mesec dni so pričeli praznoverni ljudje govoriti, da je to prestolonaslednik Rudolf. Čez par mesecev je neznanca že vsa vas obsipala s spoštovanjem-Zgradil} So mu hišo in verno skrbeli zanj. Končno sc je začela za slučaj zanimati Policija in ie Adolfa Karla aretirala. — Kmalu se jo pokazalo, da je »prestolonaslednik Rudolf« blazen človek in da ves njegov slučaj temelji na histeriji množice. Čeprav ni nikdar govoril o sebi, vendar se mu je s sugestijo Posrečilo prepričati lahkoverne vaščane da ie nadvoj voda Rudolf. Adolfa so oddali na budim--poštansko kliniko za umobolne. Te dni je prišla tja cela vrsta ljudi, ki so prosili, naj ga izpuste. Tudi od njih so približno 20 seljakov pridržali v bolnici, da prc-itudiirajo njihovo duševno sta-uic. Doumergue dobil ženitveno ponudbo Predsednik francoske republike Doumergue je prejel te dni pismo neke bogate Američanke, v katerem mu predlaga, da naj se oženi. Pismo se glasi: »Imam 30 let, a sem dobro ohranjena, tako da vsakdo misli, da imam manj let-2c več francoskih aristokratov me je Prosilo za roko, toda odbila sem vse ženitvene ponudbe, ker sem zvedela, da s e Vi, gospod predsednik, še samec- — r-°Jei premoženje znaša 11 milijonov lankov. V prilogi Vam pošiljam svojo sliko Odgovorite, prosim Vas, čimprej.« I ariski »Ouotidien«, ki je objavil to pismo, pa je obenem Previdno zamolčal, kaj je odgovoril predsednik francoske republike na to pismo. Najbrže ga je vrgel v koš. Moderno italijansko brigantstvo. V italijanski Pokrajini Noli so aretirali te dni karabinijerji veliko zločinsko tolpo, ki je dolga leta ogrožala vso okolico in bila strah in trepet prebivalstva- Poglavarja tolpe sta bila dva advokata, ki sta sc posluževala najbolj zloglasnih ljudi. Njihovo delovanje sega še -nazaj vi volno dobo Vodni šport v Mariboru Prejeli smo: Vsakega športnika, ki je Prečital včerajšnji »Večernikov« članek »Kopališke razmere v Mariboru«, mora veseliti, da se je načelo tako važno vprašanje, kajti brez dvoma je to vprašanje važno ne le za mesto kot letoviški kraj, temveč za tisoče športnikov in njihovo zdravje. Maribor, ki v drugih javnih napravah prednjači celo večjim mestom, je v športu, predvsem pa v vodnem športu, najbolj nazadnjaški. Vzemimo za vzgled sosednja mesta s 40-000 prebivalci in pri merjajmo obisk pri nas in pri njih. Na mah lahko ugotovimo, da se pri nas koplje le malo malo ljudi, to Pa predvsem zato, ker nimamo urejenega in varnega kopališča. Predaleč bi zašli, ako bi pisali o koristih kopanja in solnčenDa za človeško zdravje, predvsem, če se goji v poletnih mesecih, ne mogoče kot šport, temveč kot kulturna potreba modernega človeka Tako dokazovanje je stvar znanstvenikov, ki bi nam lahko statistično dokazali, koliko življenj bi se na ta način ohranilo in rešilo. Na kratko se hočemo v naslednjih vrsticah baviti z vodnim športom, predvsem s Plavanjem, ki je danes ne goji nobeno športno društvo v Mariboru. Niti naš prvak, I. slov. športni klub Maribor, ki goji vse ostale športne panoge, nima plavalne sekcije. Vzrok je iskati v tem, da je pri današnjih neugodnih razmerah nemogoče vzdrževati olavalno sekcijo, ker nima nikjer prilike za udejstvovanje- Kje naj bi se članstvo vadilo in učilo, ko Pa je pri današnjih razmerah celo najopreznejše kopanje življensko nevarno. Mariborčani niti ne poznajo krasnega vodnega športa z žogo-Waater-poolo, kje bi se ga naj pa vadili in učili? Plavanje je ravno športna panoga, ki jo lahko goji vsak človek, moški, ženske, mladina in priletni; Predvsem, ker so izdatki malenkostni in se lahko goji ob vsakem času. Seveda mora biti zato kraj primeren in dovolj varen. Koristi -plavanja za zdravje in užitek, ki ga nudi v vročih poletnih mesecih, so izredne. Pri mladini krepi in razvija vse mišičevje in sklepovje, pri priletnejših na krepi in vzdržuje že pridobljeno- — Kdor se bavj s plavanjem, čuti, kako mu naraščajo moči, kako se mu jača duh in sploh kako pridobiva na zdravju. Zato bi moral sleherni športnik, ki se bavi s katerokoli športno panogo, gojiti v prvi vrsti plavanje, kajti sleherni športnik, ki je gospodar na zelenem polju v svežem zraku, mora biti tudi v vodi odločen, krepak in razpoložen- Kadar sc razvije plavalni šport, mu sledi gotovo tudi veslaški. A ta dva združena dajeta športniku višek užitka in zdravju nepopisno korist. Iz navedenih razlogov apeliramo vi imenu mariborskih športnikov, pridružujoč se mnenju članka, na vse merodajne činitelje, naj upoštevajo te razloge in z gradbo modernega kopališča omogočijo razvoj in napredek tako važne športne panoge. Privlačnost dvojčkov. »Rad bi videl enkrat Vaše božanstve-ne dvojčke. Kdaj naj pridem?« »Najbolje ob troh zjutraj, takrat ste iiajboli živahen.« Spori NOGOMET. A-tim:B-tim. Danes ob 18- na igrišču »Maribora« 'zbirna tekma za sestavo reprezentance, ki nastopi v nedeljo 17- t. m. proti ljub* Ijanski reprezentanci. Vstopnina sarmi 10, 5 in 2 Din. LAHKA ATLETIKA. Poslednji rezultati. Italijanski atlet Zemi je v metanju diska dosegel lep uspeh 44.25 m. — Car« je v meddržavni konkurenci Amerika; Anglija pri skoku ob palici dosegel 4 m KOLESARSTVO. Tour de France. Petnajsto etapo na 280 km dolgi prog! Toulon-Nizza je prevozil Luksenburžan Frantz vi času U:40;02 (24 km na uro), do« čim je med 44 preostalimi konkurenti u 16. etapi zmagal Belgijec Vervaecke. — Progo Nizza Briancon (275 km) je prevozil v času 12:58:04. Frantz je dosegel drugo mesto- V celotni klasifikaciji vseli 16. etap vodi Frantz v času 136:45:18. —* Sledijo mu Dewaele, Vervaecke, Leducq, Bernoit itd. Zločin obupanca * Sobni slikar Birdant v Vancuveru ja živel v strašni bedi- Zadnje mesece ni« kjer ni mogel najti zaslužka, hišni last* nik, stari skopuh Balin pa mu je grozil, da ga bo vrgel skupno z ženo in tremi otroci na cesto, ako mu v treh dneh ne Plača najemnine. Birdant se je zato v obupu odločil, da gre prostovoljno v- smrt s svojo rodbino, poprej pa se hoče šft kruto maščevati nad neusmiljenim hišnim gospodarjem. Zaprl je svojo družino v sobo in storil isto tudi s starim Bali* nom, ki je po kosilu vedno spal. Nato ji nanosil na hodnik slame in z zadnjinl denarjem kupil bencina, po-lil slamo ii zažgal. V nekaj minutah je bila že vsa hiša v plamenu. Požar se je razširil tako naglo, da gasilci niso mogli nikogar rešiti. Iz hiše so odmevali obupni klic! na pomoč, toda nikdo ni mogel blizu- V momentu, ko se je hiša pričela rušiti, i« skočil v ogenj tudi Birdant sam in zgorel- Eksplozija granatnega skladišča. V municijski tovarni Osova gora ni Poljskem je v nedeljo eksplodiralo tam-; kajšnle skladišče granat. Eksplozija jt bila tako huda, da se je tovarniško po. slop,je porušilo in je ostalo le železno o grod.ie. K sreči se je zgodila katastrofi po delovnih urah, ko ni bilo v tovarni več nobenega delavca. Prebivalci sosednjih krajev so v strahu zbežali iz hiš- —' Splošno se domneva, da je eksplozija posledica zločinskega atentata. Poroka mrtvih. V kitajski provinci San Si vlada obb čaj, da se more skleniti zakon tudi pt ncVeSte. Ako kje isto ur« umrjeta ženin in nevesta, potem smatra -io stariši pokojnikov to kot nekak nebeški znak, da je usoda odločila, da posta neta mož in žena. Zato odnesejo obe kr* sti pred hišo. kjer prirode Potem svatbo kakor je to običaj pri poroki- Mladeniči in mladenko pokopljejo v skupnem^ grobu, stariši pokojnikov pa se smatrajo o( tega trenutka kot najožii sorodniki. ■€fran X Mariborski V E C P R N 1 K jutra. V M ar i Kot n, 3no 14. VII. 192?., Pianistova smrt . Nekdaj slavni Pianist Francis Grier-*>n je umrl nedavno v Los Angelesu tragične smrti. Našli so ga mrtvega zraven njegovega glasoviria- 79-letni starček Je umrl od slabosti, za lakoto. Umetnik, ki ie imel dolga leta denarja in vsega v izobilju, pa v starosti ni imel niti toliko, da bi si kupil dovolj kruha- Grierson se je rodil 1. 1848 v Birken-headu in je dovršil glasbene študije v Parizu. 2e prav kmalu 6e je proslavil z raznimi manjšimi kompozicijami, posebno pa s svojimi koncerti. Postal je prijatelj Riharda Wagnerja, Viktorja Hu-go-a in Flauberta. V vseh večjih mestih je prirejal koncerte z velikim uspehom. Kasneje se ie posvetil filozofiji in politiki- V londonskih in pariških salonih 3e imel kot pisatelj in bistroumen kritik mnogo oboževateljev. Približno pred 30. leti pa je nenadoma izginil iz Evrope in se je šele pozneje zvedelo, da se je umaknil v Ameriko, kjer Pa mu je postala sreča ©poteča. Nikdo ga ni poznal, nikjer se ni mogel uveljaviti. Čez leta je popolnoma potrošil svoje premoženje. Živel je siromašno, dajal instrukcijske ure in se moral končno obrniti za pomoč na humanitarna društva. Bil pa Je preponosen, da bi se javil svojim prijateljem v Evropi in jih prosil za protekoijo. Že dve leti je živel v Los Angelesu v-največjem siromaštvu. Bil je nastavljen v nekem majhnem baru kot igralec na klavir. Zastavil je vse svoje dragocenosti, med drugim tudi zlato uro, ki jo je dobil od pokojnega angleškega kralja Edvarda VII- V baru je igral do dveh ponoči. Ko so prigli po odhodu gostov sluge, da pospravijo in Počistijo dvorano, so ga našli mrtvega. Sedel je na svojem stolu, njegove roke pa so počivale brez moči na tipkah glasovirja. Potovarve skozi Saharo Pravkar se je angleški poročnik Do-nald Cameron virnil z izredno nevarnega, 2000 milj dolgega potovanja skozi Saharo v London. Na nevarno pot je krenil v spremstvu 6 domačinov in vzel s seboj le za šest dni vode, nakar se je zaman trudil, da bi prišel kje do vode. Zamorec, ki mu je služil kot vodja ekspedicije, je zgrešil Pot. Cameron je moral uporabo vode zmanjšati do skrajnosti, toda brez vode tudi ni bilo mogoče kuhati. Razdelil je zato med moštvo zadnje prepečence, ki jih je imel Še na razpolago. Potem ko je več dni zaman iskal pravo pot, je poslal Cameron vodjo z nekim tovarišem naprej, sam pa je ostal s karavano v taborišču, kjer so bili vsi izpostavljeni največji žeji in lakoti. Ležali so skoro stalno v deliriju. En zamorec mu je umrl, od 11 kamel pa mu jih je v par dneh poginilo 5. Šele po deset- | dnevnem brezprimernem trpljenju in ča-j :anju se je vrnil vodja nazaj. Našel je; I studenec in prinesel s seboj zadostno ko-i .ičino vode, nakar so mogli nadaljevati! vožnjo- - Mučeništvo otroka. V Varšavi se je pripetil te dni na eni' najbolj prometnih ulic nenavaden dogodek. Neka beračica jo prosila miloščine. V naročju je imela glasno jokajočega! otroka. Mimoidočim se je zdelo nepre-' stano jokanje sumljivo. Otrok je imeli eno oko zavezano- Ko so odvzeli obve-; zo, so našli na očesu polovico orehov©; lupine, vi kateri je bil velik pajek. Zen-: škarje hotela z neprestanim jokanjem, mučenega otroka izsiliti od ljudi pomoč., Policiji se je po odkritju sleparije le z največjo težavo posrečilo, da je rešila beračico pred napadi in jo potem aretU rala. E. G. Brat: Ugrabljen! milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 59 In povedal je glnljivo storijo o pretresljivem učinku Goethejevih verzov na svojo sočutno dušo. Zdaj se je krohotal svetnik ravnatelju, da so mu tekle solze po licih- »To je tič!« je vzkliknil. »Mistificirati vas — ganiti, pretresti vas, starega Cerbera, zato treba pač resnične umetnosti!« »Dvajset let sem že ravnatelj jetnlšnlce — s sijajnimi talenti sem imel že opraviti, a kaj takega še ne!« se je jezil ravnatelj in se obenem smejal. *Vi, prijatelj, ste torej vsega krivi — le vi, ne pa Goethejevi verzi«, se je šalil svetnik. »Eh, oba se starava, — oba spadava med štaro šaro!« »Dovoli, stfiček, da branim gospoda ravnatelja«, se je oglasila Polly. ki se je med pripovedovanjem starih gospodov tako izborno zabavala, da Jo je minila vsa žalost In so ji izginile vse skrbi. »Kflv nisi niti tl, niti gospod Franzelt, niti Goethe; vsega je kriva le nemška ječa — kriv je Ie nemški jetnlškl sistem!« »Kako to? Zakaj?« sta vprašala gospoda obenem. »Nikdar bi Jack ne bil ušel. .. prav rad bi bil tukaj ostal«, Je nadaljevala Polly, »toda nemške ječe so tako dolgočasne in tako duhamorne, da mora inteligenten človek v njih zblazneti in poginiti.« »Polly, odkod veš ti to?« je strmel svetnik. »Tu pri meni je bil, sam mi je povedal«, je odgovorila Polly. Gospoda sta poskočila. »Tu — pri tebi je bil? Kolosalno!« »Da, in on je poslal Marto po vas, gospod ravnatelj, da sva ostala lepo sama; nato se je ves preoblekel in se z mano najprisrčneje poslovil.« Čudenja ni bilo konca. Zdaj je imela Polly glavno besedo. Stric je stal med njenim pripovedovanjem pred omaro z obleko ter je javkal: »O moj kožuh! Moja najboljša zimska obleka! Moj lepi kastorec! O, o-tudi moja denarnica z vso vsebino je šla ž njim! Polly. ali veš, da sem zdajle brez pfeniga?!« »Denarja imam zato jaz dovolj«, je dejala Pol-ly, »in stric Oliver mi ga pošlje te dni zopet, nič ne skrbi, vse ti poravnam in poplačam! Še lepši kožuh dobiš, še boljšo zimsko obleko si kupiš .. .« Še pozno v noč so se pogovarjali in končno so sklenili, da pošljeta svetnik in ravnatelj naslednjega dne državnemu pravdništvu skupno še pismeno poročilo o pobegu Jacka Bella false Emila Poppra ter da hkratu oba prosita za uvedbo disciplinarne preiskave. K sreči Je šele nasledniega Jutra dospela Dod-dova brzojavka !z Ne\vyorka. in policijsko ravnateljstvo jo je odposlalo nemudoma državnemu pravdništvu. To pa jo je priložilo k aktu, ki se je kar vidno debelil. Zaslišani so bili po vrsti ravnatelj Franzelt, sodni svetnik Bellitsch, jetniški paznik, vratar, iz* vošček, Marta Zippel in končno tudi PolIy . . , Zapisniki so se množili, o Jacku ni bilo niti sledu več. Nekega popoldneva pa se je oglasil v vili tudi še učitelj Voss iz bližnje vasi. Prinesel je Jackovo listnico^ ki jo je našel v uljnjaku v spodnjem panju na desni strani, ko je šel gledat svoje prezimujoče Čebelice. V listnici je bilo še par sto dolarjev, šest stotakov v nemških markah, Pollyno pisemce ten nekaj sila finih žag in pilic. PoHy je bila sama doma z Marto, ki je ropotala po kuhinji. Svetnik je sedel v gostilni z ravnateljem pri pivu. »Ali ste komu povedali o tej listnici ?« je vprašala Polly učitelja in jo skrila brž v omaro pod perilo. »Nikomur, milos^val Naravnost z doma pri-, hajam k vam«, je odgovoril Voss- »Vi ste njegova žena; zato sem presodil, da imate edino vi pravico do teh reči.« »Prisrčna vam hvala, mr. Voss!« je vzkliknila mlada žena. »Molčite še nadalje! Na Nemškem ni bil nihče oškodovan, naše chicagoške afere pa Nemcem prav nič mari. Ni li res?« 5, (Dalje prihodnjič.) Mali oglati, M »hitijo« posr*. «tov*in« in aocljtln* naman« ebflnatva: vsaka baaada 30 p, Mjmanjtl znaaak Dl« 5— Mali oglasi Žanltve, doplaovanja in ogla* si trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka baaada 50 p, najmanjii znaaak Dim 10'— ggTTfrHMi .VITiTiii' ■•aa-a..t, rv vi, Dal bi svojega sina (iz boljše rodbina) v nauk kaki večji mehanični obrti v Maribora. Dečko je nastopil 15. leto, je dovolj močan, 170 cm viaok, ima 4 razT., ljudsko golo In dve iflmnaai je. Kdor bi ga hotel sprejeti prosim, da se javi na naslovi Stjepan Fais, pekarski obrtnik, Glina. — 508 Sprejmem tabo! krepkega kovaškega učenca. Tržaška cesta 8. 514 Dober zaslužek dobi takoj več poštenih, Zgovornih oeeb n prodajo jako koristnih, dobrih predmetov. Oglasiti se: Tatteobachova ulica It. 16, I. nadstr, vrata 7- 459 Nova brestova spalnica masivna, kompletna za 3000 Din na prodaj. Strossmajerjeva ulica 10, mizarstvo. — 516 Vrtnarja, neocenjenega, veščega vzgajanja cvetja in urejevanja parka, iščem za 1. avgust-Stanovanje in oskrba v narava, plača po dogovoru. Ponudbe na Mirko Ilič, Zagreb TuškanaC 18. a- 520 Vaieljne za sladoled, vseh vrat kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, Poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drag, Rog. Slatina. 369 O V založništvu Tiskovno zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte, je izšla knjiga: Zadnja pot kapitana Scotta Po Scottovem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kunaver Broš. stane 36 Din, vezana 44 Din 4* Zahtevajte povsod „Vecernik“! /^-Obvestilo!' Jakob Perhavec tov. ta Izdelovanj« likerjev, desertnih vin In ilrupov Maribor, Meljska cesta 3 obveščam p. t. občinstvo, d* sem prevsal» julijem t.l. trgovino s alkoholnimi tekotlneml (razprodaja na diobno) od Albrecht A Strohbaeh Gosposka ulica 19 ler »e prlpotočam za obilen obisk — V zalogi bom Imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce. Postratba točna. 423 Cena solidne. 3akob Perhavec, Gosooska ul.19 nepoznam I ** nikake utrujenosti f ker vedno nosim) 'Palma " pete! Kavarna Park 9 Dnevno koncert. S vira salonski tria Najfinejši sladoled, pivo iz sodčka itd sprejema vse vrste popravila btez Izjeme ter Izdeluj* ieV )C * pletene sandale. Postrežba točna! 490 ^ene Rudolf Monjac, Maribor, Jur«l*«wfj,!l,f Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni Stanko Detela, v Mariboru.