14. številka. Trst, v četrtek 18. januvarja 1900. Tečaj XXV. „Edinost" izhaia riinit na dan. razun !ie«ielj in j»r*7-nifc< . ob H. un zvečer. Naru>iiii!» xaa«a ; Za celo l*»to........24 kron H jK>l leta.........If _ četrt leta................«i _ za en mesec................2 kroni Naroćumo e f-iafevali iiaerej. Na narobi** brej j»ru« teor imr«fii n«- ui>ut« rte ozira. Po tolttLnrriali v Trstu >*c pr«>kem {»ogledu ie gosj>od minister za v na lije -tvari jtovdarjal neoelabljeni nadaljnji nibtanek trozveze, je ]m »ja š nje val tudi razmerje do družili držav iti se v/lasti dalje mudil pri balkanskih državah. Trozveza je dooesla večleten mir. in to je vs|>eh. katerega gotovo ni prenizko eeniti. I >a-li j»m nam je trozveza prinesla tudi drugih koristi, katerih je l>ilo smeti pričakovat: 1 m i nje, in «m 1 i razvidno iz nadaljnjih raz motri vanj mojih. 1'prava okupiranih pokrajin. Kakor rečeno, minister za vnanje stvari »4* je d'je časa pomudil pri Italkanskih državah in to po praviei. Sfera interesov Avstrije leži v tej smeri. Na severovzhodu, na severa in na zapadli nima Avstrija ničesar iskati. Tu naleta na velike jednotne države, dočim jo zgodovina, etnografija in današnji razvoj razmer silijo na jugovzhod. Zgodovina zato, ker narodi -severnega Balkana niso nikdar gravitirali v Bizanc, marveč so vsikdar vse-verni tvorbi držav iskali ojx»re, in sosebno si je kraljevina Hrvatska, zgubivši svojo doinav?o narodno dinastijo, volila najprej Arpade in potem Hal'-lturžaoe za svoje vladarje. Obžalovati !>i bii>>. ako je. četudi štiristo »let 110 turško go£|M»dstvo izbrisalo te odnosaje tako, da I »i jih ne (»otezali v kroj; razmotri vanj ; in -edaj, ko Turčija propada, vidimo znamenit del tega ozemlja zoj>et v sferi oblasti monarhije. Ona vlada, <>ni voditelji |>olitiških <»d-nosajev, ki najdejo sredstva in j»oti, e notranje uprave — vendar trositi vsako leto več milijonov za varstvo onih pokrajin. Ali po stališču, ki so ga zavzemali do sedaj monarhija in nje posamični deli. ni mogoča sprememba, in v resnici se je le čuditi, da se noče poseči pojedini možnosti, ki bi bila v stanu tu prinesti rešenje, da bi namreč izluščili zgodovinski moment. (Pride še.) Velika laž našega časa. 17. »Moskovskega zbornika« Pobjedonoseera. III. (Dalje.) Največa napaka konstitucijonalncga sistema je sestavljanje ministerstva na parlamentarnih ali strankarskih načelih. Vsaka politična stranka se trudi, da bi se polastila vladanja in se torej poteza zanje. Vlada se umika politični stranki, ki ima večino v par- lamentu : v takem slučaju se ministerstvo sestavlja iz udov te stranke, in da bi se obdržalo na svojih mestih, pričenja boj z opozicijo, katera se trudi, da bi strmoglavila nasprotnika in sela na njegovo mesto. Ako pa vlada ne drži z večino, ampak z manjšino iu iz manjšine izbere m nisterstvo, potem novi kabinet razpusti parlament in se trudi na vse mogoče načine, da bi na novih volitvah dobil večino in z njeno pomočjo nadaljeval boj z opozicijo. Pristaši ministerske stranke glasujejo vedno za vlado; on: morajo vedno stati za njo — ne radi vzdrževanja oblasti, ne iz notranjega soglašanja z menenji, ampak zato, ker vlada sama drži ude svoje stranke v s v oj i oblasti in v vseh s to oblastjo združenih obljubah predpravic, kori-stij in dobička. V obče je pravi motiv, ki kakšno stranko vleče za kom črez drn in strn: ali vzajemni interes, ali pa naravnost sila onega črednega instinkta, kateri votli ljudi, da se dele med seboj in vojskujejo. Očevidno je, da soglašanje v menenjih ima tukaj vrlo minimalen pomen, a skrb za občni blagor služi za plašč povsem drugim nagonom in instinktom. 111 to nazivljajo ideal konstitucije! Ljudje se varajo in mislijo, da se tako varuje svoboda. Mesto neomejene oblasti monarha vidimo t u n e o m e j e n o oblast p a r 1 a m e n t. a, s tem razločkom, da si moremo v osebi monarha predstavljati jedinstvo razumne volje; a v parlamentu takega jedinstva ni, ker je tu vse odvisno od slučajnosti, zato, ker je volja parlamenta odvisna od večine: ker pa iz večine, sestavljene pod vplivom strankarske igre, kmalu postaja manjšina, volja večine že ni več volja vsega parlamenta; še manje pa se :a volja more imenovati volja naroda, čegar zrelejša masa se ne udeležuje strankarske igre, ampak se celo v stran obrača od nie. Nasprotno pa se prav nezdravejši del prebivalstva polagoma vtihotaplja v to igro in se razvaja ob nji ; ker glavni motiv te igre je želja po oblasti in dobičku. Politična svoboda postaja fikcija, katero paragrafi in fraze konstitucije vzdržujejo na papirju; načelo monarhične oblasti popolnoma propada; triumfira pa liberalna demokracija, uvajajoča v občinstvo nered in nasiistvo ob enem z načeli brez-verstva in materijalizma, s tem, da hvalisa svobodo, jednakost in bratstvo — tam, kjer že ni več mesta ni svobodi, ni jednakosti. Tak položaj vodi neovrgljivo k anarhiji, katere more človeško družbo rešiti samo še diktatura, t. j. ustanovljenje ene vladarske volje in ene oblasti. (Pride še.) P O l> L I H T K K n Samostanska slika. — htfH. — Spfoal Janko Kotlar. VIII. Sluga se je globoko poklonil ter odšel. 1 >a bi se bil umel na pisanje, doživel bi bil precej ono presenečenje, ki ga je čakalo. Vesel je bil, kakor da se mu je ne s končno breme odvalilo s prsij, ko je priznal Salezu svojo pregreho, tolažeč se, da je Sa-lez vendar-le prel>olel srčno bol, v katero ga je on pahnil s svojim zlobnim ravnanjem. Tako in enako je premišljeval vlaški sluga Iviea mej potoma v Klevevž». Tu je teta Jera prenehala, poravnala si belo, likano j>ečo, ki ji je bila zlezla na tilnik ter si odpočila, uudč mi dobre kapljice lastnega pridelka. Zahvalil sem jo za prijaznost, prosč jo. naj se ne muči preveč s pripovedovanjem, ki bi ji utegnilo škodovati. Ali teta Jera je nemara videla, s koliko nestrpnostjo čakam njenega novega stavka, zato je pričela z novo živahnostjo. c Le o gledujte ta obraz, le čudite se mu! Tako more biti le najboljše bitje, tako more slikati le slikar, ki slika, kar mu narekuje ljubeče srce. Te poteze, ta sveža barva, vse govori, da je naslikal najpojK.lnejše bitje po svojem vzoru. Ali ni umestno, da bi vam pravila o vrednosti slike kakor umotvora, kajti stara sem in nevešča tej stroki ; sicer mi bo samo grob še nov, kakor piše Jurčič, ali shk nisem še ocenjevala in jih tudi ne bom. Torej prehajam k svoji povesti ! Ivica je plačal brodniku v Dragi jeden vinar, ko ga je le-ta prepeljal čez leno Krko, ter hitel po cesti proti Klevevžu, natanko za-pomnivši si, katerega pota naj se izogne, da pride prav. Solnce je vroče pripekalo, zato si je Iviea nekoliko odpočil v hladni senci. Utrujen je zaspal, kakor zaspi oni, ki se je iznebil zločina, ki 11111 je leta in leta težil vest in mu vznemirjal pokoj srca. Ko se je vzbudil, se je solnee že nagibalo k zatonu : vročina je ponehala in mladi sel se je podvizal, da bi tem prej dospel v K le ve v ž. Za pol pičle ure je stal na klevevžkem dvorišči. Bil je prijazno sprejet, kakor vsaki ptujec pod to streho. V Klevevžu so bili ' |H»l»ožnega duha, torej je umevno, da so sela iz pletrijskega samostana vsprejeli tem oljud-neje. Ivica je po kratkem nagovoru izročil grajski gospe pismice; a dasi si je nagovor stokrat ponovil mejpotoma, vendar mu beseda ni tekla kakor bi bil želel in hotel. IX. Z izredno prijaznostjo mu je velela sesti 'ter mu ukazala prinesti nekaj krepil. Iviea pa bi se bil vsega prej nadejal, nego svoje nekdanje gospodarice, grofice Strasoldove. Res so se ji lasje pobelili, na obrazu se je vselila guba poleg gube, nekatera bolj skrita, druga zato bolj očitna ; ali to je vendar-le nekdanja njeg >va gospodarica. Zopet mu je vest začela očitati, tla je tudi on pripomogel, da so se prezgodaj pobelili lasje grofice Strasoldove. Lahkih korakov, kakor brzonoga srna, se je v tem na dvorišču pojavila mlada deva, prišedša z vrta. Poleg duhteče vrtnice je držala v roki okorno knjigo, iz katere je čitala: bilo je sv. pismo, katero je spisal ljubljanski škof Tomaž Hren. Ivica jo je spoznal v tem hipu. Samo glasen vsklik : «Kazimira !», se 11111 je izvil iz prsij in klečal je pred njo, prosč milosti. Bledi liei ste na mah zadobili svežo ru-dečieo in v zadregi je povesila žarne oči k prosilcu. Tudi ona ga je spoznala. «Iviea, v stan i; kaj počenjaš J! Le pred Bogom se poklekuje !» Tako ga je nagovarjala prijazno, dvignivši ga. «Milost, milost*, je šepetal mladi sel. In ko mil je Kazimira zagotovila sočutno, da mu je bila vedno dobra in prijazna, naj ji torej zaupa, kar ima na srcu, začel je ponavljati svoje zlobne spletke, kakor jih je pravil zjutraj Salezu. Ko je Kazimira čula, da je bila žrtva nesramni prevari, kako krivično da je sodila Trst, rine IS. januarja 1900. »Slovenec« opozarja na neki dopis iz Istre v »Učiteljskem tovarišu«, v katerem dopisnik istrski duhovščini kaže pot — v cerkev. Ljubljanski list vprašuje, da-li je tudi boj slovanske duhovščine proti laškim izkoriščevalcem — klerikalen?! »Slovenec« pa je svoji notici dal naslov »Polje za »Edinost«« in je hotel torej izrecno apostrolirati nas in nas prisiliti, naj rečemo svojo o rečenem dopisu. Izjava naša bodi za danes povsem kratka. Mi smo že večkrat pojasnili svoje stališče, s katerega priznavamo brezpogojno, da duhovščina v Istri ne le da ima neoporečno pravico do udeleževanja na javnem življenju, marveč da bi nje sodelovanja ne mogli pogrešati v naših narodnih bojih ! ! To naše stališče, narekovano hkratu o«l rodoljubne skrbi in od resnično liberalnega mišljenja je — kakor rečeno — že znano in je hočemo braniti vsikdar, kadar se nam bo videlo potrebno in umestno, ne da bi bilo potrebno, da bi nas »Slovenec« moral še le drezati v to. Interesantna priznanja gospodu delegatu Cambonu v album. »Veliki pesnik« Revere je junak dneva. To se pravi le o njega »pepelu« govori sedaj vse laško časopisje in tudi velik del avstrijskih listov. Kaj pa je bil ta Revere"; Mož je bil baje ne le »velik pesnik« ampak si je baje nabral velikih zaslug za zje-dinjenje Italije. Rodil se je v Trstu, umrl pa je v Rimu v letu 18S4.». Njegova zadnja volja je bila, naj njegovo truplo sežgo, a pepel naj prepeljejo v rojstno mu mesto Trst. Ta poslednja želja sežganega tržaškega graditelja velike Italije daje prelepo priliko za veleitalijanske dem »nstracije, da bi je ne porabil takov zastop, kakoršen je občinski za-stop tržaški. Že leta 1890. je sklenil, da vstreže označeni »poslednji želji«. Takrat je vlada uložila svoj veto. Ali mestni svčt tr- Saleza in njegovo zvesto srce, zaihtela je, da je tudi Ivici prirosila solza v oko. Ali sklep je naglo storila, njega, Saleza je hotela videti ! In da ima tudi prehoditi vse gore, kar jih premore svet, njega mora najti. Ko se ji je srce nekoliko pomirilo, pripovedoval ji je Ivica, kako se je vse izvršilo, in kako čudežno je našel Saleza v pletrij-skem samostanu. Tudi tega ni zamolčal, da je Salez po nje vzoru naslikal Marijo venčano. Vse to je bilo za ubogo Kazimiro preveč ; prišlo je prenaglo, da bi mogla imeti oni upliv na svoje srce, kakor bi ga sicer imela, oamo z na večjim naporom se je premagovala, da se ni onesvestila; hkrati pa je prosila Ivico, naj prinese čez dva dni kaj poročil o Salezu, naj mu pa ničesar ne pove o njej, ki tako blizu njega živi in zaman hrepeni po njem. Ko je odšla v svoje sobe, prinesla je mati odgovor. V izborni obliki je odklonila povabilo, češ, da ne bi bilo umestno za vdovo, kazati se svetu in se zapletati v znanja z bližnjim plemstvom, s katerim še prav nič znana ni. Sicer pa bi ne mogla biti vesela, ker bi se spominjala ^svojega ranjega moža ; torej meni, naj jo gospod novomašnik kakor tudi prečastiti gospod nadprijor blagovolita oprostiti v svoji znani blagohotnosti. (Pride še.) žaški si je mislil: aufgeschol>en ist nicht aut-Uehobe.i — in je nedavno zojtet obnovil svoj -klep in je storil še nekaj jm> vrini : sklenil je namreč, tla se |>ej>el Revere prepelje v Trst in pokoplje na tukajšnjem |K>kopališču in da je ol> enem na rojstni hiši »velikega moža« vzidati s|m»minsko ploščo. Namestništvo je razveljavilo tudi ta sklep. No, to so sicer znane stvari in smo jih jtonovili le, ker je morda vendar kdo tu ali tam. ki ni obveščen. Tudi na to ne mislimo, da bi hvalili in se veselili na sklepu tukajšnje vlade; menenja smo celo, da je v zlasti pre{K>ved vzidanja s}>ominske plošče nekoliko — malenkostna. Sploh pa nas usoda »pepela« Reverevega ne briga dalje, marveč nas zanimajo razne izjave tržkili listov, vzlasti >In-dipendenteja«-, tem povodom. Zanimajo pa nas sosebno še /. ozirom na korajžo g. Cambona, s katero je jednostavno tajil stvari, ki so na dlani. Govore o pre|M>vedi namestništva si -Lavlja »Indipendente vprašanje: Kaj je to: Call-Rosenburg trgovino ; Spens-Boden pravosodje; Wittek železnice; Giovanelli poljedelstvo; Pientak, minister za Galicijo, Rezek, češki-minister-rojak. Čim bo imenovanje novega ministerstva izvršeno, se baje takoj za-pričtio spravna pogajanja. Za ta pogajanja da so odločeni oe, lep kos aglomerata raz- Vznemirjenje na češkem. Dunajski ti i ti pokrajin, od katerih imajo nekatere značaj j «Inl'ormation» je došla nastopna slika o vzne-planine, druge značaj gorovja : temu g e o - j mirjenju na Češkem vsled pogovora med ce-grafičnemu konceptu ni možno sarjem in drom. Stranskvm: Razburjenje ni biti ne sprotni mi in tudi Revere ni bil nastalo toliko radi izrekov samih, ampak vsled nasproten, kajti absurdno bi bilo, ako bi se povdarka, s katerim so bili* češki delegati postavljal po robu planinam in gorovju. pozvani, naj delajo za spravo. Minola nedelja je Domnevati si moramo torej, da se isti zdi sovražen avstrijski vladi, to je personifikaciji vladanja v gori rečeni, razsežni in raznovrstni pokrajini. Ali opozicije proti češkim poslaneem jako otežila stališče. Ne proti kroni, ampak proti ministerstvu, ki se snuje, bo obrnjeno to gibanje. V onih izrekih vidi javno menenje program, ki je pred- mogli konfiscirati ta predlog kakor vojno I Z osnutjem tega društva se je po mnogem kontrebando, predlog naj bi se torej izročil prizadevanju konečno uresničila topla želja odseku za — komunikacije. naše mladine. Slavno občinstvo prosimo, naj Nujnost je bila seveda odklonjena in Žerjavčev predlog so izločili peticijskemu od- podpira našo mladino, da dobimo iz nje naraščaj, ki bo res koristen narodu. Kdor se seku, kjer najde čestitka Burcem svoj večni želi vpisati, naj se obrne do gospoda Vola-počitek. riča ustmeno ali pismeno. Dobiti ga je v --kavarni Commercio vsaki torek, četrtek in i soboto od 8'/» do 91/* ure zvečer. Tržaške vesti. V bolnišuieo so bili sprejeti: 50-letni Ivan M. iz Trnovega pri Postojni, kateremu je treska ranila levo oko, ko je eepil drva. Levu Vita je postalo hudo na oesti in prvo Odbor »Kmetijske družbe« bo imel v soboto dne 20. t. m. ob 2l/:, uri pop. zelo važno sejo. Kmetijska podružnica v Roj a ji u bo imela v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri pop. svoj redni občni zbor v prostorih »Konsnm- pomoe so mu podelili v zavodu Treves : 15- nega društva« v Rojanu sledečim dnevnim letni Jakob Maganja se je zdrsnil na ledenih redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo tleh, padel ter si zlomil desno roko. tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. O prošnji Aretiranje. 1H-Ietni Ferdinand Spanger odpravo osebnega dohodninskega davka je bil včeraj aretiran v ulici Nuova, ker je kmetov. 5, Ustanovitev zavarovalnice goveje odnesel čevljarja Jakobu Kavčiču iz ulice živine za Četrti volilni okraj. (.i. Kventuval- Beecherie št. 3 tri pare čevljev. nosti. Odbor. Iz-pred naših sodišč. Včeraj je bil na Pevsko društvo »Kolo« bo od danes tukajšnjem okrajnem sodišču za kaz. stvari naprej ob torkih in petkih obdržavalo svoje 34-letni Viktor Deotto iz Trsta oproščen ob- pevske vaje za možki zbor, ob sredah in ne- tožbe poskušene tatvine. — Deželno kakor deljah pa za mešani zbor. prizivno sodišče je istega dne oprostilo 26-t Plesni veilčck pevskega društva »Kolo« letnega Artura B. iz Trsta obtožbe po § 506 i>0 (kakor že javljeno) prihodnjo soboto ob kaz. zak. Prvi sodnik ga je bil obsodil v 1^9. urj zvečer v dvorani Mallv, ulica Tor- dva tedna zapora, ker je bil leta 1895 za- rente št. 16. Ustopnina za možke 40 nč\, za ženske pa 20 nč. vedel neko dekle z obljubo, da jo poroči. Ladije v tržaški luki. Včeraj so prispele sledeče ladije: Llovdovi parniki »Maksimilijan« z 28 potniki iz Benetek, »Aglaia« w i.- - l/rqn;Ql,p iz Carigrada, »Semiramis« z 28 potniki iz V tUOU IZ, rX I Cil 1J Ot\C. Aleksandrije, »Niobe« iz Kotora; avstro- * Predsednikom razsodišča za ogeiska parnika »Šibenik« iz Metkovića s 4 Prešernov spomenik je bil izvoljen g. ces. potniki in »Nizza« iz Marsilja, italijanski par- svetnik prof. Iv. Franke in tajnikom g. nik »Monopoli« s 4 potniki iz Mesine. Fr. (tov e kar. Odpluli so Llovdovi parniki : »Bohemia« * Zaprli so v Ljubljani nekega v Aleksandrijo, »Metković« v Metković in klovna iz Temešvara, ker se je iz Trbiža v italijanski parnik »Aurora M.« v Mesino. Ljubljano pripeljal brez železniškega voznega Dražbe premičnin. V petek, dne 1<>. Krtka. Ime mu je Hlevek. jannvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled * S ciganom Si m. H c l <1 o m, ki je naredbe tnk. e. kr. okrajnega sodišča za ei- bil že dvakrat obsojen na smrt in je že nad vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : eno leto v novomeški ječi, pečalo se bo dne * G e n e r a l n i z a s t o p banke »Sla-Toplo- v'je* v Ljubljani, daroval je »Radogoju« avstrijski vladi v Trstu ni delal pisan novi vladi. Nameni nove vlade so postali samo on! Kolikokrat, n. pr., smo mi grajali inorda jasneji, nego je istej ljubo. Spravna nje čine in pisali proti njej! Mar 11 i in a akcija je bila itak nepopularna v narodu, ta življe n j e mesta z n a č a j opozicije ? dan pa ji je donesel veliko škodo, morda jo Koliko let že so bili vladni kandidatje te peni je celo razbil. »K mirovni mizi ne sedemo, na vsaki voli t vi tržaški ?! Ta opozicija utegne ako bi nas mogočna beseda hotela pritisniti biti vladi neljuba: ali jm» našem menenju ni k mizi» — tako se je izrazil neki zmerni nikakor prejtovedana in ne stane nol>ene pra- staročeški politik, vice do večnega spanja »a p,»kopališč-., roj- j Neki poznani nasprotnik radikalcev pa Tr£ ,lelle Poste l> železna blagajnica, ši- 24. t. m. najvišje sodišče na Dunaju. Ne ve stnega kraja. <*'e bi pa vlada vzela to pravico' je rekel: »Sedaj je kakor da je blisk raz- jvalni stroJ in I,icikl J trS Piaz/a vecchia, se, bo li druga smrtna obsodba potrjena ali -m o|M)zieijonaleem, bi sodili mi. da 1», v ',vetljil sitnvae, j«, ■ odslej je nemožno, da bi hišna »« novi premakljivi predmeti; ne. Obsojenec baje že težko pričakuje od- Trstu institucija pokopališč m a - ostali v pričakovanju nasproti novi vladi c. v ulici Rossetti štev. 15 B, hišna oprava; j ločitve. Ione zginila!« Najkarakterističneji pa je izrek jednega naj- ' Skedenj št- 158, vino, krčmarska oprema, * Rešilna p o s t a j a v Ljubljanu Tako Indipendente*. Ali kdor hofe lojalnejših, najpotrpežljivejih politikov: »Se- konj, voz in hišna oprava ; Corso št. 1, ga- V »Mestnem domu« so otvorili reš.lno po- 11 meti, kaj je }*»vedano tu, m., ra umeti žargon 7 C. — Tlakomer ob 7. zjutraj 760-5. _ | vikta v Ljubljani 100 K, in dijaškemu pod- kako on ne misli na vlado, ampak na av- delegati, ker so njegovo vabilo na obed — I >anes plima ob 10*12 predpoludne in 11-18 pornemu društvu v Pazinu 100 K. *trij*ko vlado: kako ne misli na običajno odklonili. Ali naj je ta ali oni inspiriral in zvečer. * Požar ua Bre8u' PišeJ° due opozicijo proti vladi, ani|»ak na ono opozicijo, angažiral najviše kroge, dotičnik gotovo ni ------L m' : Danes v jutro oh uri Je Mavst:l1 ki jo je tiral Revere proti — Avstriji! Proti pUZIial lastnosti in tempera man ta češkega na- I. občni zbor »Zreze tržaške slo- Pri trgovcu in posestniku F r. Sviglju >ni Avstriji, katero tx»liko nekdanji sno- roda, v katerem sleherni »Sie volosiejubeo« venske mladine« seje vršil dne 14. t. m. »» Bre£u (Borovnica). Goreti je začelo v vatelji ju liiji 111 Italije, kolikor jo d'tiujišnji v-ak- vlade v/.!,uja baš nasprotno čutstvo, v prostorih »Det podpornega društva«. Na v- Mevu, a požar je uničil hlev in zraven sto- nerešeni bratje smatrajo kakor nap bila zavarovana pri banki »Slaviji« za «»at,l° nekoliko sueSa- Na lice me- ielegaeiji Terjeli temu možu. k<. je trdil, madjarskim strankam, ki streme po perso-! oni po svoje delujejo za procvit našega na-|sta 80 došli borovniški gasilci z načeli da ni, kar —je!! Zapomnijo naj si, da je nalni uniji. roda v mestu tržaškem. Društvo hoče pov- Paplerjem in so gasili z vso vztrajnostjo. »Indipendente* verodostojneji, ker <«lkriteji Jfov bird generalnega štaba za- speševati mej seboj no občevanje, vzgajati mla- Jim ^rečeno zasluženo priznanje, vir, nego je ir »s|mm! < amb >n in družba, ka- snujejo v kratkem. Dosedaj ima generalni dino v kulturnem in gospodarskem pogledu terih glavno delovanje je v tem, da se v Trstu gtab sedem pisarn in sicer: operativni, želez-; ter skrbeti tudi za zabavo. Ta mnogostranski | v smejejo in na I>unaju jmVjo. niški, bi •zojavni, evidenčni, deželopisni in rav- namen hoče dosezati s poučnimi predavanji, Vesti iz Štajerske. K« r pa že govorimo o tem, moramo po- nateljski biro in končno biro za vojno-zgodo- dramatičnimi predstavami, izleti, veselicami _ (J e j j u se snuje katoliško hvaliti «Piecola«, ki je z malo l»esedo konsta- vinska meni indignirano: Bismarck je bil vse drugačen sovražnik Avstrije, nego l>orni j»esnik Revere, vemlar ni na to poti, da bi ga prebivalstvo in avstrijske oblasti ne obkladale z častmi !! Da. da. sovražnik, najljuteji sovražnik Avstriji je bil ta Bismarck, a naši državniki pa posajajo na s«Mlni stol one, ki temu možu zasajajo častne hraste in uliee po njegovem imenu, da sodijo in obso- vić predlagal nujuo, naj sabor izreče B 11 r o m svoje čestitke. Utemeljevaje svoj predlog je jMjvdarjal govornik, kako mali narod Burov z orožjem v roki bnini svojo svobodo. — Mai David je zmagal (Joli-jata. K j e s o sedaj sovražniki n a-r o d a hrvatskega, ki pravijo, da moramo p o <1 1 e č i, ker s m o m a l n a - ,nienuJeJ4> rod?! Hivatje niso tako mali kakor Buri, a Madjari niso tako mogočni kakor Angleži, jajo - Slovane. Kako je že rekel dr. Kra- Vi 1 - 1 ± ■ 1 i- 1. - ... Složni moramo I>111 tu in klieati otllocno: mar te dn, v delegaciji? V Avstriji ni pravega pr>st*»ra /a resnično-zmerne življe!! Doli z madjarskim jarmom ! -- Ob tem vskliku je predsednik govorniku odvzel besedo, a ban Khuen-Hedervarv je protestiral, etš, da v deželi, ki se je proglasila nevtralno, ni smeti tako govoriti. Tudi poslanca Kutuzović in dr. Pott>č-K položaju. Novo ministerstvo je baje njak su» slavila (Mlločnost Burov in jih stav-ustavljeno tako-le: K<»rl>er predsestvo in no- Ijaja Hrvatom v izgled, dočim si je veliki — tranje stvari; Welse rshei m b deželno brambo; sluga madjaronskega zistema, dr. Kgersdor-Bobin Bavverk finance: Hartel nauk: baron fer, dovolil neslani dovtip, da bi Angleži Politični pregled. FiteT, IS. jauuvarja It«H». vali po eno krono na mesec, podporni pa : nalno odkritje ter preti, da bo nadaljevala 1. razreda po 5 kron, '2. razreda po o krone s temi odkritji izdajstva na celjskem nemštvu. na leto. V društveno vodstvo so bili izvo- O »voranleuchteude deutsche Cultur«, kako ljeni: tir. Josip Abram predsednikom, Ve- te bijejo v obraz tvoji nositelji! Ali je res, koslav Petelin podpre. t. na. zopet prevzel uradno poslovanje, katero je kakor minister od lož* L — Požar v Lok rove u pri Celju je v nedeljo dne 14. t. m. vpepelil več hiš in gospodarskih poslopij. Kako je nastal »►genj, ni še znano. — Iz Šoštanj a. Zadnji ledeni plov je napravil precej škode. P«»dri je nekaj jezov ter odnesel v trgu hrv in srednjo »kozo na okrajnem mostu v Pevniku, tako, da je promet na tej okrajni cesti ustavljen. Tudi občinska cesta v Velenje je pokvarjena in je vsaki promet nemogoe. — Odbor a k a d. t e h n. d r u š t v a »T r i g 1 a vc v Gradcu sestavil se je na ol>enem zlx»ru. 15. prosinca 19 Anton, knjižničar: stud. phil. Vajda Frame, gosjiodar: stud. iur. Jark Rudolf, oor. namestnik: stud. med. Žižek Branko. okupacijskega ozemlja. Sklepe so odkazali odseku sedmorice, ki bo imel popoludne sejo Operacije denerala Bnllerja. LONDON 18. (K. B.) »Times« javljajo ter bo poročal v popoludanski zadnji ple- iz Speamsfarma z včerajšnjega: Čete gene n a rn i seji. Sklepna seja ©gerske delegacije. rala Bullerja so odkorakale 10. t. m. proti zapadu. Brigada generala Littletona je včeraj Napoleoni DUNAJ 17. (K. B.) Dopis avstrijske dospela čez Tugelo, brigada generala War- delegacije ustanovlja soglasje vseh sklepov rena danes v Richardstrift, ne da bi našli obeh delegacij ; isti se sedaj predlože v naj- odpora. Speamsfarm se nahaja južno od više potrjenje. Po običajnih zahvalnih go- Sprinfielda. vorih so zasedanje zaključili z navdušenimi General Methuen demonstrira, eljen-klici cesarju. MODDER RIVER 17. (K. R.) General „Proč od Rima'4. Methuen je ponoči demonstriral z večim od- DLTNAJ 17. (K. B.) Državno sodišče delkom ter obstreljal z granatami levo krilo je odločilo, da je namestništvo nižeavstrijsko, sovražnika. Prepričal se je, da je postavka oziroma ministerstvo za notranje stvari, ki je sovražnikova na tem mestu trdna. Boerci potrdilo naredbe namestništva, prekršilo v za- n;so odgovarjali. Angleži so se morali konečno konih zajamčeno pravo združevanja, ko je za- pomakniti na svoje mesto, ne da bi imeli radi prekoračenja delokroga razpustilo društvo izgube. evangelskih vernikov avgsburškega vero- General Warren onkraj Tngele. izpovedanja. Razlogi navajajo, da delokrog LONDON 18. (K. B.) »DaUv Telo- Razne vesti. Kuga V Brazilu. Kakor poročajo iz Rio de -laneira, ni bilo zadnji čas tam nobenega slučaja kuge. — Iz S. Paola javljajo en slučaj. Atache avstro-oger&kega pđslanstva v Londonu, mejili grof Kari Pallavicini, je umrl v Meltonn vsled poškodeb, ki jih je zadobil <► padcu s konja. Loterijske številke, izžrebane dne 17. januvarja : Praga 32 1» '2 64 10 T.vov 39 72 84 17 bi Inomost .")< I 41» 53 16 55 se še ni prekoračil, ako je omenjeno društvo graph« javlja iz Speamsfarma včerajšnjega označilo svoje stališče nasproti gibanju »proč dne: General \Varren je danes pri AVaggon-od Rima«. striftu z vsemi četami prekoračil Tugelo, Ka%llicrc lia kuhi. da-si je bil ogenj boerskega topništva strašen. LONlX>N 17. (K. B.) »Times« javljajo I)Ve milji od reke, proti Spionscoppu, je za-iz Havane, da se gospodarske razmere na sedel ugodbo stališče. Kubi boljšajo. Povsodi na otoku je opažati - rastočo produktivno delavnost. Prebivalstvo se pomalem zopet oprijemlje industrijskega dela. Obči položaj postaja normalen. Pogodba o Samoi. VVASHINGTON 17. Trgovina in promet. Preosnova carinske tarife na Nciuškcm. Narodno-gospodarska komisija je imela (K. B.) Senat je dne 17. t. in. v Berolinu sejo, katero je otvo- Književnost in umetnost. Th. KI/e. Traber s Briefe. Tiibiiigcn 1S9<. Kakor je znano našim omikanim krogom, si je Th. Elze, ki zdaj živi v pokoju v Benetkah, in ki je |>oprej bil pretestantov-ski pastor v slovenskih deželah, največje zasluge pridobil za to, da nam je razsvetlil p rotesta ntovsko dol »o našega slovstva. Blizu skozi 10 let je v tem oziru zanimive sestavke objavljal v zl»orniku «Lehrbueh der < iesellsehaft fur die Geschichte erjev. V predgovoru pravi sicer, da še ni dovršen njegov obširni življenjepis Tj ubarjev, v osobuem pismu z dne 10. t. m. pa zatrja, da ne na-merjava izdati veeega življenjepisa. To je najznamenitejša knjiga o protestantovski dobi slovenskega slovstva. Izšla je v zborniku: Bibliothek des Literarischen Vereins in Stuttirart. CCVL h»čil o pozivu razsodnika si je pridržal končno politično-trgovinskem vprašanju. Predmet raz-odlocitev. pravljanja je bila sestava nove carinske talni rika tiska mornarica. rife. Sklenili so, da proučevanje tega vpra-WASHINGTON 17. (K. B.) Oddelek I sanja izroče raznim posebnim odsekom ter da za mornarico ne namerja, da bi zaradi po- zaslišijo menenje izvedencev iz vseh udeleženih množenja nemške mornarice spremenil svoj krogov. načrt o gradnji novih ladij. 21 novih ladij Tržaška glavna skladišča, je že dovoljenih; za amerikansko mornarico Gibanje blaga meseca decembra 1899. ni nevarnosti, da bi zgubila na svoji veljavi, je bilo sledeče: zaloge 30. nov. 231.207 q.; i Pomeranče (zaboj) nerica gresa. pomnožuje od kongresa do ker je pomnožitev nemške mornarice razde- doraslo decembra meseca 192.400 tj.; skupaj Ijena na let, dočim se amerikanska mor- 423.607

JJ II* . . . 94.— Laguaira lave I. . . . . . . 139.50 „ n. . . . . . . 96 — Maracaibo...... . . . 105.— Guatemala...... . . . 1G3.— S. Šalvador..... ... . . . 104.— t'ostarieca...... ... . . . 139.— Portoricco...... . . . 155.— S. Domingo..... ... . . . 104.— . . . 94.— Msilabar Plant . . . . . . . * . . . 165.— Java W. J. B..... . . . 183.— Poper: Singapore...... . . . . . . 94.— . . . 87.— Tellicherv...... . . . 93.— beli . . ....... ... . . . 138.— . . . 66.— Sladka skorja : (cimet) . . . . . 83.— „ eleeta . . . . . . 88.— . 18.— 23.50 Indijski....... . . . . 10.50 16.— Japonski ...... . . . . 15.— 17.50 Južno s a i\ j e: Rožici :.......... . . . 9.50 Datelji:.......... . . . 35.— Smokve: (Calamata) v vencih . . . 1«».— „ proste . . . . . . 9.50 pnljske (Puglia) . . . . . . . 13.— smirnske (v skatljicah) . . . . 48.— .Mandeljni: sladki I. Bari . . 91.-116.— Lešniki: siciljski ...... . . . 36.— istrski........ . . . 58.— levantinski olupljeni . . . 77,— 78.— Suho grozdje (cibibe): Elemč . 28.— 55.— „ iz Perzije . 42.— 49.— „ črne Cisrnć . . . . . . 23.75 24.— „ „ Morea..... . 2«?.— 27.50 ,, „ Lipari..... Pomeranee (zal>oj)..... . 3.— 14.— „ Jaffa [zaboj] . . . . 7.— 9.— Limone ^ ..... Olje oljkino italijansko I. Bari . 69.— 88.— „ albansko . . . . . 41.—42.— ^ dalmatinsko . . . . . . . u.— 47.— bombaževo amerikansko . - .36.503850 bombaževo angleško . . . - —.— 30.— sesamovo........ . —.— 53.— Vsega blaga je torej bilo v skladiščih 31. decembra 1899. leta 396.929 q. To blago je bilo zavarovano za 11,740.500 gld. Amerikanski premog v Evropi. V kratkem- pričnejo Amerikanci izvajati znatne količine premoga v Evropo. Italijanska ladija »Venus« pride s 50.000 t. premoga v Genovo, angležka »Benedikt« s 5000 t. v Lizbono: »Cedar Croft« nalaga premog za 7.70 ^ ya oktober K. _ načrt zakona o unificiranju državnih" dolgov, port Elisabeth in »Eamouth« za neko drugo april K. 6*39 do 6 40. izvzemši v na nji kolkovni dolg. Ta načrt srednje-morsko pristanišče. V Bal ti moru se- K- —•— —•— Koruza za maj 1900 K. 4*94 do 4*95. Oves za oktober K. —*— do —•—. Oves za april K. 5 04 do 5 05. Denarni trg. Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševa- Včeraj ni bilo na dunajskem javnem nje boljše, ugodnejše. Prodaja: 12.000 met. trgu nobene spremembe. Stavki za bančne st. trdno, obdržano. Vreme: oblačno. 1 ^ , .■ i. j- i r j Hambnrsr 18. Trir za kavo. Santos ijood akcente prve vrste so ostali tudi nadalje od & h . ,,, , ' , ,,, „ , . , , average za mare 36.2o za maj 37.—, za sep- 41/* /a /o- dunajskem glavnem za- ^^ ^ 25 /a december 3^75 Denar. vodu avstro-ogerske banke je bilo gibanje Havrc 18. Kava Santos good average omejeuo; o tem je bila svota zepadlih menic za januar 50 k. frankov 44.—, za maj 50 k. Trgovinske vesti. Budimpešta 18. Pšenica za oktober K. 7.79 do 7.81. Pšenica za april K. 7.60 do - do —•—. Rž za Koruza za juli predložijo bržkone v kratkem parlamentu, ni daj mrgoli ladij, ki nakladajo premog, pa še znano, na kak način se ima izvršiti unificiranje. Vojna v južni Afriki. Anglcžko-nciuški zbor polega. BEROLIN 17. (K. B.) Prošlo noč je prispela iz Londona brzojavka, glasom katere je angležka vlad« izjavila, da je preiskava nemškega poštnega parnika »Bundesrath« dovršena ter da isti dobi te dni svobodo. Nastala nasprotja se vsakako razrešijo mirnim potom ter je zagotovljeno, da se podobni dogodki ne ponove. Nabiranje dobrovoljcev za Boeree. PARIZ 17. (K. B.) »Echo de Pariš« javlja : V odboru francoske mladine za nabiranje dobrovoljcev za južnoafriško republiko se je oglasilo nad 4 mož za vojno službo pri Boerci h. Tudi iz Nemčije, Rusije in Italije je dospelo mnogo prijav. Boerci se združujejo pri Colesberjru. CA PST A DT 17. (K. B.) »Reuter« zopet veča od svote uloženih. Tovarne za stroje na Češkem in Moravskem so z oziroin na višjo ceno železja, premoga in drugih surovin sklenile zvišati cene svojih izdelkov. Visoka cena bakra je provzročila minolega leta znatno zmanjšanje porabe proti porabi prejšnjega leta, in sicer na Anglečkpm za 16°/0, na Francoskem za 5°/0 in na Nemškem za 81/2°/0, dočim so v severni Ameriki v isti dobi pridelali 22.628 t. več nego prešlega leta. Kriza glede kave. frankov 45.25. topim S 111 pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi v Trsti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali žele-znico brez da bi se za to kaj zaračunajo. Brzojavna poročila. Sklepne seje avstrijske delegacije. DUNAJ 17. (K. Ud Današnja seja avstrijske delegacije je bila zadnja v tem zasedanju. Konstatirali so soglasje inej sklepi avstrijske in ogerske delegacije ter v tretjič čitali sklejte, na kar je minister za vnanje stvari, grof (Joluehovski, izrazil cesarjevo priznanje in zahvalo za d«»kazano udanost in patrijotično požrtvovalnost. Po < »bičaj ni h zahvalnih govorih so zaključili sejo s trikratnim, navdušenim »Slava« cesarja. Oser>ka delegacija. IH'NAJ 17. I K. H.) Proračun za okupacijsko ozemlje m sklepni račun za leto ls'.»7. so odobrili tudi v tretjam čitanju. Priobčil se je dopis avstrijske delegacije, glasom katerega je ista v včerajšnji seji rešila proračun ministerstva za vnanje stvari in Krizo na kavnem trgu občutijo ne le v javlja: Opravičeno je menenje, da se je j Brazilu nego tudi v Meksiki. pražil hoče močen oddelek Boercev prestavil iz Mager- inozemstvo prisiliti z represalijami, da isto Fon te i na proti Colesbergu. zniža visoke uvozne carine, v Meksiki pa Glad v K i iiiberlev 11. mislijo odpraviti izvozno carino ter tako po- LONDON 17. (K. B.) V ečerni listi jav- praviti razmere na kavnem trgu. Ijajo iz Jacobsdaala z dne 14. t. m.: Begunci Trgovinske razmere na Romilliskeiu. in Kafri, ki prihajajo v velikem številu iz p0r0£j|a c. in kr. vicekonzula v Kra-: Kimberleva v talw>r Boercev, javljajo, da so jovi posnemamo sledeče podatke: Razveu ljudem v Kimberlevu živila pošla skoro vsakdanjih potrebščin, kakor so sladkor, kava, docela. riž, opazujemo živahnejši dovoz pri južnem Operacije pri Springfieldii. sadjn, konzervah, čaju in rumu, ne da bi LONDON 17. (K. B.) Vojni urad isri «iosegai višino prejšnjih let. Steklenine, javlja, da se edina vest o operacijah pri p<)reelaiia, predmetov za bazar precej dova-Springfieldu nanaša na rekognosciranje ob ž;Jj0 v {>^.jgleJ pravoslavnim praznikom; sicer Tugcli dne 15. t. m. O tej priliki je bil en pa Mižijo vsi trgovci na drobno o slabih kup-vojak ranjen. čijah. 460 menic v znesku 270.360 frankov ! rtiliotapljcn i topi. ; je bilo protesti rani h. Avstro-ogerski upniki LONDON 17. (K. B.) »Times« javljajo naj razločevali med tvrdkami v dobrih raz- iz Lorenzo-Manjueza : V Johannesburgu pri- merah; ki trpijo le začasno vsled občega po- - znava jo javno, da se je iz zaliva Delagoa utiho- manjkanja denarja, in med drugimi, katerim Velika zaloga tapilo v Transvaal 20 topov. vsled sedanje krize preti neizogiben polom, Oflli |111D ff Q Rfllli^tVfl IH t Q TI P P £) Pil Leteča kolona generala Freucha. ali pa, ki so bile že spočetka postavljene na uUilUUOfed |> UlilU l f fl. ili ld[J U li dl 1J REENDSBURG 16. (K. B.) Leteča ko- j prešibek temelj. Iona, katero je odposlal general F r e n c h z nalogom, da opazuje zveze sovražnika, je prišla na it milj do Norvalponta ter se vrnila danes, ne da bi imela kako zgubo. Proti k a š 1 j u, arlobolu. liripavostl, upadanju glasu, tataru iti. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Akatljicah v Prendiuijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. od Dunajska borza dne 18. januvarja. dane«* x včeraj Državni dolg v papirju 99.80 99.45 „ v srebru 99.55 99.30 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Oiovanni list. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! >5.- s.i'i — iIJtb l-J.4.-> S. 15 815 8.4;» 9.45 6.10 Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. O «1 h o ti i* Trsta : l*lp omn. Ni-brežina, tervinjan, Benetke brzo vi. Dunaj, zveza z Reko Nabrežina. V dem. Benetke, Kini Nabrežina. Videm, Benetke. Verona Dunaj. zveza Budapest in Zagreb Kormin, zveza tervinjan, Benetke Nal »rezina. Videm, Benetke, liiin Benetke er. do *21. januvarija a Jako zanimivo potovanje preko JS Reviere. Nizza. Monte Carlo. Monaco, Cannes. San Remo. Igralnica v Monte Carlo itd. Vstopnina 20, otroci 10 kr. 7;« 8.45 102."» 10.40 11 7 45 8>S0 1».— 11 M 10.38 Dohod v Trst: jxlp. me» u Murzuschlaga. Beljaka itd. iz Italije. Koruiina. Nabrežine brzo vi. iz K orni i na Dunaj, zveza s Pešto, Muihim pošt. Dunaj, zveza z Reko brzo vi. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk elje. Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrj>elje. Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj. Divača. Beljak, Dunaj Her]>elje. Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. Divača Pulj, Rovinj Hrpelje, Ljubljana. Dunaj Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj. Rovinj, Dunaj Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 j»dp.. 1.53, 6JŽ5 pop. preko Cervinjana v Italijo 1'Ui _ in 10.48 zvečer .'» pop. iz Italije preko Cervinjana. 1.35 pop iz tervinjan a. Odhod in prihod parnikov. V Zavije preko Sv. Marka, skednja. Sv. Sobote. Milj ob 7.15, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8.—, 10.— predp. 12.10, 3.25, 4.4.r» pop. V Milje s (postat. !».:*». 12 (posta) predp. 2.:i0. 4.15 (preko Sv. Marka* H.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Markai, S. 9.30 (pošta) predp.; l.:JO, 3-30 (poštni. ."») pop. Ob n e d. in p r a z n. s pošta). 12 (postat predp.; 3 - , l.:U>. 7.15 jMip Prihod: ti .90 i preko Sv. Markai S.— y..*!0 ipoštai predp., 2.—. 3.45 (poštai *i..*10 pop. V Koper 7aO predp.. 12.05 ipošta) 3.—, 4.15 ipo- sta) pop Dohod 6.45. Ji.— ipošta) predp. 1.30, 3— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 Izole 6.90, 7.— predp. O 1» n e d. in prazn.: 11 ..'JO in opoldne. Dohod: 6.90. 7.— zjutraj svojo darežljivt»stjo, tla so bili na-i otroci v zavrnili tlružlM* >v. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu tako lepo obdarovani. Posel*-j se še zahvaljujemo ldamini damam v od) »oni ženske w!rnžniee družite sv. ('irila in Metoda, ki so se toliko trudile z nabiranjem darov, gosp. vtHlitelju š-de, častitiin se-stratu-ueiteljicaiii, (»osvetu; ma učiteljicama in učitelju gosp. Kainiiščiču. Hvaležni sta risi. I -ojani si slavueiiiu ol»ć nstvu naznaniti, tla je moja gostilna „Andemo de Franz" v via Ireneo štv. 1 odprta v pustnem času do 4 ure zjutraj in omir Babic-Gjalski, Alojzij Benković, Bogomila, Danica, Desiinira, dr. Fran Eller, Engelhert Gangl, Fran Goestl, Fran Govekar, Fran Jagar, Vladimir Jclovsck, Etbin Kristan, Kristina, Henrik Kri/man, Zofka Kveder. Janko Leban, Janko Leskovar, Marica, Marica II., Milan Marjanovi«*, Anton Medved, Miliovil >ikolic, Potocan, Jakob Vetnšekov, Vida, Antonin Zavadll, Zorana, Oton Zupančič, Žabnik i. dr. Tudi z svojo zunanjo obliko pokaže „Slovenka" v novem letniku, da napreduje s časom. Radi boljšega urejevanja in ložjega pregleda za čitatelje pa bo izhajala enkrat na mesec, seveda raznierno povečana. I>a bo mogla izpolnjevati vse svoje številne in težke naloge, je pa treba splošne podpore jugoslovanskega čitateljstva, zlasti našega ženstva. Zato se obračamo do Vas z uljudno prošnjo, da se blagovolite naročiti na ,,Slovenko", ter jo priporočiti tudi svojim prijateljem in znancem, kajti samo, ako se krog njenih naročnikov povsod razširi, ako nam stari naročniki pridobi novih, bode mogla materijalno in intelektualno uspevati in se razvijati v korist našega ženstva, našega naroda, pospešuje naš splošni napredek. Naročnina znaša za vse leto (J k 1*011. — Naročuje se na upravništvu „Slovenke", v Trstu, ulica Moli no piccolo št. o. Z odličnim spoštovanjem, V TRSTU, meseca decembra 18(Jt>. uredništvo in upravništvo „Slovenke". Za bolne na želodcu! Vsakemu, katori si nakoplje želodeue bolezni s prehLtjenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor h. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje « priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj* zdravilo je znano je že izza vet* let preskušeno. To prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. 0 To zeliično vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zeliič in dobrim vinom, Q Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliično vino od- a Stranj nje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- v Q čaj o bolezni in deluje vspeftno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Xe smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina preti vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih i zastarelih ► bolečinah, na želodeu takt) radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7QnipQnip plnuoclro nntroho in aje neprijetne posledice kakor: stiskanje,'ščipanje, Ldpil dlljC UIUVC5K6 puucue bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetr.ih.Tra-niei in sistemu vratuih živcev (haemorrhoidične bolečine),* odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu /istepiu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lalikini čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slal»e prebave, pomankljivega naraščaja krvi in boleli nega stanja jeter. iVi popolnem poni nukanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino potleljuje človeku voljt» do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaju se v steklenicah po 1 gld. ;">0 nvč. in 1 gld. v lekarnah v Trstu, Sežani. Miljah. Kopru. Iz;di. Piranu, Tržiču. Ogleju. Cervinjanu. Ilonkali. Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči Krm inu. (iorit-i. Umagu. IJujah. Buzetu. Opatiji, na Reki. Krku. Čresu, Malem Lošinju. Labinju. Pazinu. Motovunu. Vižiuadi. Staremgrailu, Poreču, Rovinju, Vodujanu, Pulju. Portogruaro. Trevižn, Vidmu Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tu-li razpošilja tvrdka : Hubert Ulrich, Leipzig, p<» :» ali več steklenic zeliščnega vina po originalni eeni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja ne pa eyrine prtisto. W Svari se pred ponarejanjem! ___Zahteva naj se izrečm __W Hubert Ullrich-ovo 'H Zeliščno vino. « J - 33 ^ 3 1 s o i co M i > i i jmZ ■— .— y - —- ; j ; ^ - Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4,r>0,0. vinskega ipirit-i l(M»o glicerina 1 isj z Mstns