Leto VL, štev. 277 Ljubljana® sobota 28. novembra 1925 Poftnim pav&lirana* Cena 2 Din »«»!■»■ rt 4. Stane mesečno Din »5 —; sa ta®» cerastTe Din 40-— neobves8& Oflasi p« tarifo. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: MikioSiče*« cesta itev. 16/1. — Telefon Itev. ?». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Kaaflovi ul. St. 5,1. — Telefon ti- 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnUtvo: LJubljana, Prejemava ulica it. 54. — Telefon it. 36. iMeratnl oddelek« LJubljana, PreSav nova uhca St 4. — Telefon it. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica H. j. — Celi«, Aleksandrova cesta. Ratan pr! pottnem tek.zavoda: LJubljana St 11 .84* • Praha »slo 78.180, Wien, Nr. 105.141. Ljubljana. 27. novembra. Narodna skupščina razpravlja o najvažnejši zadevi v državi, o zadevi ki se tiče vseza našega državnega Ln narodnega življenja: o proračunu. Velik nedostatek naše državne uprave je. da ni v razpravi celoletni proračun, kakor bi to bilo potrebno in umestno, marveč se Pretresajo le dvanajstine, ki predstavljajo del letnega budžeta !e za nekaj mesecev. Včerajšnji sklepi finančnega odbora Narodne skupščine nam nudijo vpogled, ::abo bodo dvanajstine končnoveljavno sprejete radi v plenumu Narodne skupščine; saj v zbornici se običajno ne iz-premeni mnogo na tem. kar je skleni! finančni odbor. Ampak zaključki finančnega odbera nikakor niso razveseljivi •.liti za državo, kaj šele za državljane. Vsestransko, tako od vladne kakor od opozicijske strani se je ugotovilo, da ie davčna obremenitev naroda še doseda: dosegla svoj maksimum in da ljudstvo ne prenese večle obremenitve, ako aaj docela ne osiromaši. Navzlic remn ie vlada povišala izdatke v prihodnjih štirih dvanaistinah kar za preko 600 milijonov Din. ne da bi bilo dano jamstvo, da bi se ti višji izdatki mogli kriti z višjimi dohodki. Zato bedo državni do!-3Dvi znova narasli ter skupaj s starimi dolgovi jemal! državi kredi' in zopet -rajali vrednost dinarja. Zaseh.io gospodarstvo se v času izboljša vanja valute, padanja cen te? približevanja normalnim razmeram krčevito branj vsakih večjih izdatkov, ker čuti in ve, da sicer zabrede v dogled-nem časa v desolatne razmere. Državno gospodarstvo bi se moralo absolutno ravnati po istih principih, ako r.oče ri-skirati težkih gospodarskih kriz v bližnji bodočnosti. Zal. da nam dvanajstine ne nudijo slike takega umnega gospodarstva. Druga giavna pogreška dvanajsti« je :a, da so državna bremena neenako in 1 tem krivično razdeljena na posamezne dele države. Razlike v obdavčenju posamsznib pokrajin so tako velikanske ia tako gorostasne. da so zlasti za Pre-čanske kraje, osobito Pa za Slovenijo naravnost uničevalne, tako za splošno gospodarstvo kakor za poedince. Ogorčenje Proti krivičnemu obdavčenju je postalo med Slovenci najresnejši problem. ki ga ni mogoče rešiti drugače, kakor s takojšnjim Izenačenjem davčne zakonodaje. V imena samostojnih demokratov je posl. Jurai Demetrovič v finančnem odboru predlagal, naj se brez odloga ukinejo vsi stari davčni zakoni v prečan-skib kraiih ter nai se zadevni srbski zakon razširi na vso državo. Vladna večina. s katero ie na žalost glasoval v finančnem odboru tudi gosp. Pucelj. je vse predloge v smeri izenačenja davkov gladko odbila ter dosedanje davčne krivice v Sloveniji samo še povečala. Kako obsodbe vredna pa ie financ ia politika gosp. Stojadinoviča. je videti :ndi Iz odeora v vrstah p reč ar. skih radikalov. katerih reprezentant v finančnem odboru, posl. Grgin. je imenoval finančno politiko vlade RR nemoralno, slasti kolikor se tiče prečaiskih krajev. Značilno za politiko radičevcev. ki so bili največji gromovniki prof, davkom, je dejstvo, da so sedai radičevci z g. Stjepanom Radičem na čelu najstrastnei ši zagovorniki vseh davčnih neenakosti in krivic. Dvanajstine pa imaio radi v podrobnostih več novih doiocb. ki odkrivajo totalno pomanjkanje .sociialtiega _ čuta vladajočih gospodov. Z dvanajstinami hočejo poslabšati že itak komai zadostni uradniški zakon v eni njegovih glavnih določb, s tem. da nameravalo pravico državnih nameščencev do pen-ziie premakniti od 10 na 15 lei. Stjepan Radič ie v finančnem odboru celo izjavil. da ie on bi! kar za povišanje na 25 ■et češ. rta uradnik ne sme špekulirati na penzijo. Je boli nesocijalno kakor ra nova določba je v dvanaistinah predlog za odpravo petdinarskega davka ua premog: ■■z tega davka dobivajo podnore onemogli rent liki. Dr. Gregorju Žerjavu se imajo ti bedni med naibedneišimi zahva liti. da je katastrofalni udarec zanie zaenkrat odstramen. Niegovemu spretnemu nastopu v finančnem odboru ie usoe !o omehčati srca. da ie tozadevni predlog vlade v dvanaistinah propadel ter da osta.ie petdlnarskl davek na premog šc nadalie. Dr. Zeriav je navzlic svojemu opozi-cijonalnemu staliSču dosege! tudi za Ljubliano lep uspeh. FTišnonaiemniški davek je PO niegovi iniciiativi znižan. Če bi se ne bil gosp. Pucelj iz politične ljubosumnosti po nepotrebnem vmešal v zadevo, bi finančni minister sprejel dr. Zeriavov dodatni predlog, ki zahteva znižanje hišnnnaiemninskega davka v Ljubljani od 20 na 12 %. Čisto praznih rok ?x> tudi to pot odšli iz finančnega odbora klerikalci. S svoio gonio proti državi v zadevi Vatikana kakor tudi s svojo demagogiio in nespret.mstio so si sam! v kali zatrli sleherno možnost uspeha. Stjepan Radič prvič v skupščini Dve burni skupščinski seji. — Slaba uvertura g. Radiča. — «To je hrvatski sabor!* —• Forsiranje proračunske razprave. Beograd, 27. novembra, n. Največja zanimivost na današnji seji Narodne Za popoldansko sejo je bilo zanimanja še večje radi govora g. Pribičeviča, ki je zlasti nastopi] proti Radiču. Govor 2. Pribičeviča je bil izredno duhovit in temeljit. Radič se je ves čas njegovega govora vtika! z besedami na tak način, da se mu je vsa skupščina smejala. Operiral ie s svojimi uprav običajnimi frazami, a Pribičevič mu odgovora v ničemer ni ostal dolžan. Pričakuje se. da bo na jutrišnji seji skupščine Radič odgovarja! Pribičeviču. Debata o dvanaistinah se jutri nadaljuje. Sodi se. da bo razprava trajala jutri do večera ter da bo morala biti se-ia tudi v nedeljo. Seja Narodne skupščine ie danes absorbirala vse druge politične dogodke. Tudi poslanski klubi niso zborovali. Konstituiralo se je samo Det skupščinskih odborov, in sicer: za osnutek o izpremembi zakona o DOštni hranilnici, za ratifikacijo poštnih konvencij ter za zakone 0 nošenju orožja, o begluških posestvih in o agrarnih odnosih v Dalmaciji. Ministrski predsednik Pašič je popoldne v radikalnem klu bu konferiral z zastopniki vojvodinskih radikalov o zmanjšanju davkov v Vojvodini. Konferenci je prisostvoval tudi finančni minister, ki je obljubil ugoditev vojvodinskih zahtev. skupščine je bila. da je Stjepan Radič prvič stopi! v zbornico. To je bil obenem tudi končni zunanji znak sklenjenega sporazuma. Radič se je danes do sedmih letih zopet vrnil v parlamentarno življenje, in sicer kot član vlade. Posebno pozornost je posvetila galerija prveftiu srečanju Pribičeviča in Radiča. Seja je bila precej burna. Posebno. ko je govori! alsident Radičeve stranke in bližnji Radičev sorodnik Mato Jagatic. ga je Stjepan Radič takoj zače! prekinjati z medklici: «Ti najprej položi mandat in potem govori, kar hočeš!» To je izzvalo velik protest in nemir pri hrvatskih federalistih. V glavnem so na dopoldanski se.ii skun-ščme bile med seboj v prepiru hrvatske stranke, dočim so druge stranke samo opazovale. Hrvati so se prvič udeležili seje skupščine tako živahno, da so se posamezni srbski poslanci čudili in rekli: «To ni več Narodna skupščina. amoak hrvatski sabor. Manika samo še Marko Milensnič (ki je svojčas v hrvatskem saboru skrbel za ?aba-vo)!» Nekateri drugi srbski poslanci pa so dostavljali: «Mi Srbi smo se dosti prepirali pet let. pa naj se zdaj še Hrvati malo prepirajo! , . Začetek skuoščinske debate o dvanaistinah Zopetni ekspoze finančnega ministra. — Velik govor Svetozar-ja Pribičeviča. — Izredno zanimanje javnosti. — Izjave dr, Nin-ciea. — Ostri spopadi med radičevci in fedsralisti. Beograd. 27. novembra, r. Seia Narodne j nje situacije. G. Pribičevič v zv&zi s tem omenja Rad.lčevo ljubljansko izjavo o Italiji ter pravi, da je besedilo njegovega govora v cSlobodnem dornu» isto, kakor so sa objavi1!« tndi drusre nevine, katerih tekst pa !e Radič demantiral. Govornik obžaluje, da se dosedaj ničesaT ni storilo za to, da fci :e dosegla davčna &nr>kost. Zato je treba spreleti predlog Jura! a Dennetroviča, da se srbski zakon o neposrednih davkih raztegne ita vso državo. (Radič: --Da bomo imeli polovico dohodkov manj!* Ve!H; »emir.) Dalje je g. Pribičevič ugovarjal, je vlada rok za dosego pokojnine podaljšala od 10 na IS lei Posl. Pribičevič se dotakne nato zunanje politike. (Stiepan Radič: .-Vi ste specijalist v vsem*. Oprszicija odgovarja: »BoljTSi kakor vf».) Citira Agenzia Štefani, v katerem se pravi, da je naša viada biia dolžna opravičiti se Italiji radi demonstracij v Zagrebu in v Ljubljani. V Trstu je bi!a znžgs-"na naša narodna zastava, a naša država ni storila nobenih korakov, da bi dobila za to kakršnokoli satrsfakcSjo. (Radič: »Nikoli ne bomo zaradi zažtganja zastave vodili vo}ne» Burni protesti pri opoziciji). Nfato govornik zopet omenja Radičev govor v Ljubljani in njesove popravke, katere je mora! Radič potem izdati. Radič v za-oreej neprestano kliče: To ni res. Na pripombo Pribičeviča, da mora vsai; član vlade paziti na svoje besede, zlasti kadar govori o zunanji politiki, men) Rad'č: -.laz sem odmeril svoje besede in ostanem pri njih*. Končno se Pribičevič bavj z Radiče-vinti izjavami, da bo prepovedal posečanje Javn'h shodov profesorjem in učiteljem ter skupščine je pričela ob 10.15 dopoldne. Med ministri se ie pojavi! prvič v skupščini novi minister prosvete St. Radič, ki ga je spremlja! njegov nečak minister agrarne reforme Pavle Radič. Po izvršenih formalnostih ja bi! prečštan ukaz o imenovanja St. Radiča za ministra prosvete, pri čemer so radičeve! ploskait, iz vrst opozicije pa se je začni klic: »V Angliji ne razumejo, kako more biti človek minister brez poslanskega mandataU Poštni minister dr. Šuperina je odgovarja! na dve interpelaciji, nakar Je podpredsednik dr. Slavko Šibenik odredil prehod na dnevni red. v razpravo o dvanajstinah. Posianec Vfldsr ie protestira! proti kršitvi poslovnika, izvršeni s remi, da se prehaja v razpravo o proračunskih dvanaistinah, preden je Narodni skupščini predloženo poročilo finančnega odbora. Po poslovniku mora biti to poročilo prej predloženo skupščini. ria kar ima šele skupščina odločiti, ali se postavi na dnevni red prihodnje seje. Dr. Šibenik je odkionil to tolmačenje poslovnika Ln s-e še večina z njim strinjala, dočim ie opozicija burno protestirala. Nato is v imenu večine čita! p&ročiio o dvanaistinah radikalni poslanec dr. Oton Gavrilovič, cddvojena mišlienja pa za za-iedničarie dr. Milovan Zanič, za davido-vičevoe, nralimane in zcmljcradnike dr. Slavko Šečerov. za samosto'ne demokrate Jurai Demetrovič. Za tem ie govoril finančni minister dr. Stojadinovič, iti je podal svoj ekspoze o finančni politiki, ki ie bil po vsebini povsem enak včerajšnjemu v finančnemu odboru. Raaičevski disideni M. Jagatic je kot prvi govornik ostro napadel radlčevce, pri čemer je došlo do burnih tnedklicev in prizorov med njim ir. radičevci. Posebna se je razburi! St. Radič, ki je neprestane vpadal v goi/or posi. Jagatiča, ko je ta opisoval dvolično politiko radičevcev. ki za nobeno stvar ne vprašajo svojih volilesv tn delajo brez odobrenja naroda. Z govorom pos!. Jagatiča je bila dopoldanska se"a ob 1. zaključena. POPOLDANSKA SEJA. GOVOR SVETOZAR.IA PRIBIČEVIČA Beograd, 37. novembra, n. Na popoldanski seji Je kot prvi govori! zetnljoradnrk V u j i č, za nJim pa je dofcil besedo Svetozar Pribičevič. Njegov govor so v vseh političnih krogih pričakoval; z velikim zanimanjem. Galerije in drplomatske lože so bile nabito polne. Poslanci, ki so se nahajali v svojih khfbih, so se požurili v dvorano in zavzeli svoja mesta, deloma pa obstopi-l! g. Pribičeviča, ki Je stopfl na govorniški oder. Počeikons svojega govora je Pržničevič omenjal vstop tako važne osebnosti v vlado, kakoT Je šef seljaiške stranke Stjepan Radič. (Radičevci kličejo cZivto Radič!.) V nobeni drugi državi ni primere, da bi se vse leto gospodarilo 2 dvanajstinami. Izdatki, ki lih zahteva vlada, aha od daleč ne odgovarjajo davčni moči naroda. V francoskem proračunu, ki znaša 36 milijard frankov, se plačuje 36 milijard na dolgove, 6 milijard za vojsko, 6 milijard pa za druge redne Izdatke države. Med tem pa maša naš državni proračun 13 milijard dinarjev. Držav, ne izdatke Je treba zmanjšati na ono mero, da bodo odgovarjali finančni moči naše di-iave. Največji kredit je otvorjeo za vojno ministrstvo. (Stjepan Radič: «Naše narodne obrambe!» Radičevci ploskajo). Ne bi hotel, da bi v Javnosti nastalo mnenje, da DoveCavaiffio naše vojne izdatke radi zuca- I i končava z besedami: V tem oziru ne bo Si. Radiča nihče poslušal, ker ie to ustavno pravo vsakega državlinna. (P'oskanJe in odobravanje vse opo-zlcije. Radič: oKdor bo govoril proti »sporazumu m proti državni politiki, bo odstavljen*. Ta izjava Izzove burne proteste v opoziciji. Čujejo se klici: --To je škandal. To je sramota za vlado. To je evropski Škandal!») Po Prihi&evičevem govoru se je oglasil zunanji minister dr. Ninčič, ko je med drugim izvajal: G. Pribičevič Je prečita! r.eko brzojavko Agenziie Štefani, da ie baje italijanska vlada povodom incidenta v Zagrebu stavila neke zahteve. Pri tem mi je čast izjaviti, da je kraljevska vlada tako', ko so postali dogodki v Zagrebu znani, storila potrebne sklepe po svoji lastni Ini-cijatfvi. S tem je vlada izpolnila samo svoio mednarodno dolžnost. Dogodek, o katerem je govoril g. Pribičevič, da je bila namreč v Trstu zažgana naša državna zastava, je samo novinarska vest, ki doslej ni potrjena. Žalitev konzulata in napadeno kon-zulatovo 6tasiovanjs se smatra v mednarodnih odnošajib za strašno stvar. Ako bi se to zgodilo v Trstu ali kakem drugem italijanskem mestu, sem prepričan, da bi italijanska vlada storila sličen sklep, kakor sem ga jaz stori!. Povodom tolmačenja g. Pribičeviča. da ie g. Stjepan Radič dal popravke vsled neke tu1« intervencije aH pretnje. mi je čast takoj formalno demanti-rati tako trditev.« Naposled je g. Pribičevič kratko repiici-ra! na govor dr. Nlnčiča hi popravi! nekatere trditve, nakar ie bila seia ob 30.30 zaključena ter določena prihodnja za jutri zjutraj ob 9. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra Briandova vlada sestavljena Koncentracijski kabinet zmernih republikanskih strank brez socijalistov. — Loucheur je prevzel finance in bo izdelal nov sanacijski program. Pariz, 27. novembra, s. Briand je imel sinoči razgovore z nekaterimi svojimi političnimi prijatelji, danes pa je imel ves dan pogajanja z voditelji radikalov, levičarskih republikancev In posvetovanja z demokratskimi republikanci. Njegova akcija za sestavo kabineta je aspela. Ob 8. uri zvečer je objaviia aAgence Havas» nastopno listo kabineta, ki se pa bo najbrže še nekoliko izpremenila: Ministrski predsednik in zunanji minister Briand (soc. republikanec), pravosodni minister Chautemps (radikal), notranji minister Daladler (radikal), finančni minister Loucheur (levičarski ra dikal). vojni minister Painlevč (soc. republikanec). mornariški minister Ley-gues (levičarski republikanec), prosvetni minister Roustau (radikal), trgovinski minister Daniel Vincent (levičarski radikal), minister za javna dela De Monzie (radikal), delovni minister Du-rafour (radikal), minister za kolonije senator Perrier (radikal), minister za poljedelstvo Durand (radikalni senator). Državni podtajniki so: V ministrskem predsedništva in zunanjem ministrstvu poslanec Lavel (brez stranke), prosveta Remeil (soc. republikanec), zrakoplov-stvo Eynac (soc. republikanec), vojna Ossole, trgovinska mornarica Danielou (levičarski radikal). Novi Briandov kabinet bi se mogel nazvati koncentracijska vlada zmerne republikanske levice. Njegovi sotrudnikj pripadajo vsem trem »meščanskim* strankam levičarskega kartela (repubU. kanskim in radikalnim socijaTistom in Loucheurjevim levim radikalom. Pol^g njih je zastopan v vladi tudi levi del opozicije. Najmarkantnejša oseba v novi vladi poleg Brianda in Palnleveja je šef levičarskih radlkalcev Loncheur, ki Je prevzel finančni portfelj. Loucheur je veleindustrijec, ki je bil radf svojih or-ganizatoričnih zmožnosti pozvan med vojno v vlado. Od tedaj se aktivno udeležuje francoskega političnega življenja. Loucheur je zmeren levičar. Njegov finančni načrt se bistveno razlikuje od socijalističnega. kar je znak, da bo mo. ra! delati Briandov kabinet brez podpore socijalistov. Značilno je. da Herriot ni vstopil v kabinet. On hoče ostati zvest ideologiji levičarskega kartela. Vendar je pričakovati, da bodo njegovi pristaši podprli novo vlado vsaj začasno. Na ta način more Briand računati na pomoč skoro vsega levega bfoka brez socijalistov ln na oni del protikartelistične opozicije, ki je podpirala drugi Painlevžjev kabiaet Zmaga treznega razuma v Nemčiji Državni zbor je tudi v tretjem čitanju sprejel locarnske pogodbe in odobril vstop Nemčije v Zvezo narodov. sko. Predlog je bil z 284 proti 183 glasovom odklonjen. Štirje poslanci niso glasovali. Drugi paragraf, ki pooblašča vlado, da določi termin za vstop Nemčije v Zvezo narodov, je bi! sprejet z 278 proti 183 glasovom. Šest poslancev ni glasovalo. Pri končnem glasovanju je bil zakon z 291 proti 174 glasovom končnoveljav. no sprejet. Za zakon so glasovali sociiaiisti, centrum. nemška ljudska stranka, demokrati, bavarska ljudska stranka, bavarska kmetska zveza In nemžkl ha-noveranci, proti pa nemški nacljonalc?, komunisti, narodni sociiaiisti In gospodarska stranka. Berlin, 27. novembra, s. Državni zbor je danes z 291 proti 174 glasovom konč-noveljavno v tretjem čitanju sprejel locarnske pogodbe. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja. S tem Je dobila vlada pooblastilo, da podplle locarnske pogodbe In prijavi vstop Nemčije v Zvezo narodov. Posamezna glasovanja o teh pogodbah dajo nastopno sliko: Prvi paragraf predloge, s katerim se pooblašča vlada, da podpiše pogodbe, je bil v poimenskem glasovanju sprejet s 300 proti 174 glasovom. Tudi o dodatnem predlogu nemških nacijonalcev. da sme Nemčija vstopiti v Zvezo narodov le na podlagi posebnega zakona, se je glasovalo poimer,- ' Odprava občinskih svetov v Itali i Uvedba županskih sosvetov. — Zbornica odide v kratkem zopet na počitnice. jamčiti detnosocijaiistom, da bodo mogli iz* vrševati svoj mandat. Rim, 27. novembra, c. 'Poslanska zborni, ca bo prihodnjo soboto po odobritvi faši. stovskih zakonov zaključila razprave ter odšla ua božične počitnice. V političnih krogih se zatrjuje, da bo ministrski predsednik ob raključku parlamentarnega dela ime! važen govor, ki te pričakuje z veliko napetostjo. Takoj po razhodu zbornice se bo sestal senat, da odobri zakone, ki jih je sprejela zbornica. Potemtakem bo še prod božičem uresničen celokupni fašistovski za. konodajni načrt. Zbornica bo "opet sklica, na koncem meseca januarja ter bo razprav. Ijala o začasnem proračocu za prihodnje proračunsko leto. Rim, 27. novembra, k. Po odobritvi zako. na o varstvu otrok in mater je zbornica pričela razpravo o novem občinskem redu, po katerem bo stopil na mesto občinskega sveta v občinah z manj kot 5000 prebivalci podesta z consulto. Notranji minister Fe. derzori je imel govor, v katerem je izjavil, da se bodo občinske consulte uvedle v vseh občinah ne glede na število prebivalcev. Pri tem je namigaval na socijalistično gospod, stvo v občinah ter naglašal potrebo, da sf odpravijo mnogoštevilne majhne oligarhije. Rim, 27. novembra, k. Demosccijalistična stranka je razposlala okrožnico, v kateri ob javlja, da je 24. t. m. obvestila zborničnega predsednika, da bo zopet prišla v zbornico. Predsednik pa je danes izjavil, da ne more Izjava posl. dr, Žerjava Zagreb, 27. novembra, r. Posl. dr. Gregor Žerjav je pooblastil beograjskega dopisni, ka aRiječb za objavo naslednje izjave: «V zadnjem času in v vsakem trenutku lansi« ra nekdo tendenčne vesti o nesoglasjih v vrstah SDS. Tako so nekateri listi poročali, da se je dr. Žerjav povodom bivanja Stj. Radiča v Ljubljani oprostil napram njemu zaradi demonstracij. Dejanska resnica je, da je dr. Žeriav v razgovoru z velikim žu. panom obsodil demonstracije proti Stj. Ra. diču in se zavaroval proti verziji. d3 so bi. le demonstracije aranžirane od samostojnih demokratov.n Razen tega je *Vreraei> poročalo po »Slo. vencu*, da sta se dr. Žerjav in dr. Ravni, har sestala v Celju k pogajanjem o vstopu SDS v radikalno stranko. Tudi za to vest je dopisnik pooblaščen, da jo najkategorič. neje demantira, ker jc navadna izmišljo. tina. Konflikt med radikali in radičevci v Sarajevu Sarajevo, 27. novembra, a. Povodom raz. govorov med radikali in radičevci st po. polnitev občinskega sveta v Sarajevu so ra. difevci za hrbtom radikalov ponudili jugo. slovanski muslimanski organizaciji, da ime. nujejo sest članov na njihovi listi Ko so radikali to doznali so odklonili nadaljne razgovore z radičevci Druži žele protektorat Turčije Jeruzalem, 27. novembra, a. Po semkaj dospeli vesti so Druri odposlali v Angoro odposlanstvo a nalogo, 3a prosi Turčijo, nai nrevzeine mandat nad Sirijo. Elita naših glasbenih in gledaliških ujetnikov nastopi 1. decembra zvečer v cUnionu^ na novinarskem koncertu in družabnem večeru. Narodna banka kunuje vojno odškodnino Zagreb, 27. novembra, n. V tukajšnjih borzijanskih krogih je nastalo vznemirjenje ker Narodna banka nastopa kot kupec obli. gacij za vojno odškodnino. Radi nastopa, nja Narodne banke je naravno nenadoma zraste! kurz omenjenih obligacij. Raoka jih je najprej začela kupovati po 298, potem po 299, po 300 in končno po 302. Moderna Turčija Carigrad, 27. novembra, s. Že dalje čast naznanjeni zakon, ki predpisuje evropejski klobuk ter prepoveduje pod kaznijo noše. nje fesa ali turbaoa, je bil včeraj od atigor. skega parlamenta sprejet. Moč vlade se vi. di v tem. da se je opozicija komaj upala ugovarjati. Zakon je bil sprejet per accla. mationem. Anglija in locarnska pogodba Berlin, 27. novembra, e. Kakor poročajo listi, je upravičena domneva, da bodo lo« carnsko pogodbo v Londonu podpisali d«, legati, ki so bili ma locarnski konferenai Vendar pa natančna sestava delegacije Se ni določena. Zahteve državnih uradnikov Vprašanje pravice do pokojnine. — Iz-plačilo razlik. — Uradniška stanovanja. — Pokojnine. — Znižanje draginjskih doklad. Beograd, 27. novembra. Takoj po sprejetju uradniškega zakona .ie državno uradništvo uvedlo akcijo za izvedbo ostalih svojih zahtev, predvsem za izplačilo razlik prejemkov. Njihov trud ie ostal brez uspeha in RR-viada je sedaj pripravila zanje nov uda rec. kajti finančni minister je vstavil v proračunske dvanajstine določbo, po kateri vsi uradniki, ki ne dovrše do 1. decembra deset službenih let, nimajo pravice do pokojnine pred dovršenimi 15 službenimi leti. Ta določba začasnega specialnega zakona krši uradniški zakon, ki določa pravico do pokojnine po desetih službenih letih. Ta čin finančnega ministra je izzval v uradniških vrstah mnogo razburjenja. Zato je sklicala osrednja uradniška zveza za včeraj v Beogradu šlrš^ konferenco zastopnikov vseh ura'' kili organizacij, da se določi enotn.; stališče napram vladi glede na zahteve urad-ništva. Konferenca se je vršila sinoči od 6. do 8. in jo ie otvoril predsednik osrednje zveze dr. M. Jovanovič, ki je v kratkih potezah očrtal pomen omenjene določbe v proračunskih dvanajstinah, ki odvzema uradnikom v uradniškem zakonu že priznane pravice. Kar se tiče vprašanja izplačila razlik, je finančni minister sicer sprejel nujnost za predlog dr. Bazale, nikakor pa ni razvidno, v čem obstoji ta nujnost. Obstoji namreč samo obljuba, da se bo razlika izplačala. a niti v dvanajstinah niti v proračun za 1. 1926.-27. niso vstavljeni krediti v to svrho. Tretje za uradnike važno vprašanje .ie graditev uradniških stanovanj. O tem je osrednji odbor sestavil spomenico, da to izroči vsem ministrom, članom finančnega odbora in poslancem Narodne skupščine. V debati, ki se ie nato razvila, so posamezni govorniki grajal? korupcijo in nesmiselna premeščenja. Govorilo se je tudi o vprašanju likvidaciiske banke, v kateri so zbrane vse predvojne menice uradnikov in ki sedai z grožnjami razn!h prisilnih ukrepov iztirjuje od uradnikov dolgove. Po govoru g. Lillega, predsednika udruženia državnih uradnikov v Sloveniji, ki je izjavil, da pričakujejo slovenski uradniki z velikim zaupaniem uspehov konferenco in da so pripravljeni odobriti vse ukrepe za izpolnitev uradniških zahtev, je govoril prosvetni inšpektor iz Skoplja Dragomir Obrado-vič, ki je naglasa', da je finančni minister vstavil v minule dvanajstine kredit četrt milijona dinarjev z obljubo, da se bodo iz te vsote izplačale razlike. Besede ni držal in zato 'e treba vprašati vlado, zakai se igra z uscdo bednega uradništva. Peiasnilo. da je finančni minister dr. Stoiadmovič vstavil kredit 40 milijonov v pretekle proračunske dvanajstine za izplačilo rednih uradn?š'f sijonalne šole pod vodstvom cerkvenih obla sti, ministrstvo prosvete pa ima samo pra< vo nadzorstvo. Cerkve smc-jo imenovati uči* telje po lastnem prevdarku brez predhod* nega odobrcnja s strani vlade. — Šte\41o registracij mednarodnih po: godb pri Zvezi narodov. Norveška in Šved. ska vlada ste deponirali v glavnem tajni* štvu Zveze narodov medsebojno razsodišč* no pogodbo. Z deponiranjem te konvencije je narastlo število pri Zvezi narodov regi* striranih pogodb ravno na 1000. — Tajne raloge orožja v Nemčiji. Poli* cija v Konigshergu je pred par dnevi odkri* la drugo tajno zalogo orožj2. Policija ie našla pet strojnih pušk in zaboj ročnih gra* nat Orožje je bilo last nacionalistične or» ganizacije. Film LlchtblidbOhne (Berlin) piše za film ,.Moč ;n lepot«*' dobesedno: NI na celem svetu filma ki bi ga prekosil. V resnici, to ie film ki je vreden nalvevčje slave Iz Primoria • Pogreb krčmarja Fiegla v Gorici se je vršil v nedeljo ob ogromni udeležbi sorod* nikov, prijateljev in znancev ter drugega občinstva. Ob tej priliki se je vnovič poka* zalo. kako priljubljen je bil pokojnik med Goričani slovenske in italijanske narodnosti. • Zimsko zasedanje goriške porote. Dne 7. decembra se prične na goriškem sodišču izredno zimsko zasedanje goriške porote. Trajalo bo do 22. decembra. • Zeleni križ v goriški okolici. Prošlo ne* deljo so bili v goriški okolici ustanovni oK čni zbori treh podružnic »Zelenega križat. Ustanovile so se podružnice v Standrežu, Mirnu in Kanalu. • Redka lovska sreča. Vipavski lekarnar Massopust je ustrelil pred kratkim na na* nošlcem pogorju krasno divjo mačko, ki je en meter dolga in ehta 8 kg. Barve ie mač* ka rumcno»sivkaste. V zadnjih 50. letih sts bili ustreljeni na Vipavskem samo dve taki živali. • Dve zlati poroki v Barkovljah. Preteklo nedeljo so doživeli Barkovljani izreden do* godek. Dva domačina, Miče Pertot in Just Starec sta slavila zlato poroko Pred 50. leti se je poročilo v Barkovljah na isti dan 10 parov, toda zlato poroko sta dočakal.-, samo dva. Slavnosti ohredov v cerkvi se jc udeležilo veliko število domačega prebival* stva. Ženi Pertota in Starca sta bili obleče* ni v narodno noso. Miče Pertot je star 76. Just Starec pa 78 let. • Nov društveni zakon je napovedoval italijanski pravosodni minister Rocco v rim skem senatu. Rekel je, da vlada pHpravlja tak zakon, ki bo zakonito ustanovljena dru* štva varoval pred vsako samovoljo varnost* na in politične oblasti. Posebej še je na* glašal, da se bo zakon nanašal r.a prpvico do združevanja in pomembno ie vzkliknil, da se na svetlobi soinca oznania lahko vsak ideal in lahko pobija vsaka nevarnost, le tajno delovanje škoduje Ij idstvu in držnvi. Slovenci z veseljem pozdravi-s jo mir-:stro« vo napoved novega društvenega zakona in upajo, da se bodo oblasti res držale novih zakonskih določb. Tako, kakor je sedij, morajo naš društva poginiti pod samovoiio oblasti. • Centralna mlekarna v Trstu. Trst po* trebuje dnevno 60 tisoč hI mleka in usta* navlja sedaj lastno mlekarno, ki bi oskrbo* vala z mlekom celo mesto. Na fa način hoče tržaška občina preprečiti razširjevanie na> lezljivih bolezni ter doseči prodajanje do« brega mleka s tolščo vred. Fizikat v Trstu namreč pravi, da zboli letno 200 ljudi na le* garju samo radi zavživanja nečistega, oku* ženega mleka, ki se prodaja po hišah. Tutr kakovost mleka je slaba. Prodajanje mleka po hišah bo torej zabranjeno. Centralna mukama bo dobivala mleko le iz mlekarn, ki bodo urejene po predpisih. Centralna mlekarna bo ustanovljena s pomočjo podeželskih mlekarn. V prvi vrsti bodo prišle v p<-„ štev mlekarne v tržaški okolici. r,a Krasi: in Vipavskem, v severni Istri in Furlaniji. Micko se bo prodajalo v Trstu le v zape* čatenih steklenicah. Borba za kraljevsko krono je glavni mr rnent v jrc.- Mentalnem f':m:. od Zende Elitni Kino Matica Naši kraji in ljudje Velika eksplozija v Ljubljani L jubljana, 27. novembra. Dacei, okrog pol 16. are, se je pripetila aa Aleksandrovi cesti v hiši št. !0, kjer ima 2a dvorišču svoj laboratorij in skladišče tvrdka za izdelovanje meaikalij Salus d. d., velika eksplozija etra s strašnimi posledica« 2»!. Hiša ae je nenadoma stresla, da so ču» tile vse stranke. Isti hip se je začul na dvo» rišou grozen krii ponesrečencev, ki je priva i i! na dvorišče vse polno ljudi iz hiše in uli. oe. V splošni zmešnjavi in dimu so opazili, 6i sc valja cekdo po snegu ua dvorišču ves razmesarjen. Iz dima pa je skočilo hip nato še par ljudi. Stražnik pred pošto, ki so ga pasanti opozorili na nesrečo, je skočil takoj hotel »Slon« in telefoaičao poklica! rešil* so postajo ia gasilce. Na dvorišču hiše so se saedteE) odigravali dramatični prizori. 191etai drogerist Ivsn Mavc, stanujoč v Prisojni ulici št. 2 in -m soslea v laboratoriju, se je valjal, obupno stokajoč, v snegu skoro goi, ker tnu :e izgo« rala obleka. Drugi poškodovanec, 151etr.i dro gerijski učenec Milan Mecard, stanujoč na Resljevi cesti št. 29, je šele pkui! z dima •jc« opečen po obrazu, prsih in rokah. Za a jim je prišel iz notranjosti skladišča rav« aatelj podjetja, magister M> -ko Rozman, s strašno ožganimi rokami, dalje skladiščnik Alojzij Pavlin in drogerist Viktor Poi;anec ter pisarniška nastavljecK.i Anica Conari, ki pa je ostala popolnoma nepoškodovan«. ker je ogenj oziroma piia ni več zasegel. Nesrečo samo je povzročila eksplozija etra. Drogerist Viktor Poljanec, stanujoč na Marmontovi ulici št. 16, je prinesel iz ski«. dišča v laboratorij v steklenici 2 kg etra. Ravno med vrati, v prostoru poleg pisarne, pa se ys steklenica pri vratu odtrgala in mu padla na !a, kjer sc ;s eter razliL Vsled ognja v peči so se hipoma .vneli plini .'n čul se je močan pok. Poljanec je iakričil: cOgenjfa la odhitel C9 prosto. Skozi goreče pline se je pnn pognal na prosto Mavc. To je postalo zanj usodno. Celo tijtgovo telo je bilo v hipu ena sama opeklina. Za njim je najhujše poškodovan Menard. dalje ravna« telj Rozman, lahko pa sta ožgana Poljanec ia Pavlin. Na kraj nesreče je takoj prispe! policijski zdravnik dr. Avranjov.č, ki je ukrenil vse potrebno za prvo p imoč. Velika sreča je, da se cgenj ni razširil in da so ga ljudje iz hiše zadušili že v ksli. Skoda na materijala m-tS* samo par tisoč dinarjev, tem tragičnejšs p.i js usoda pnne« srečencev. ki so jih vse odpeljali v bolnico. Najhujše poškodovani Ivan Mavc bo skoio gotovo podlegel poškodbam, • Ivan Mavc ie nocoj ob 21.30 zvečer med groznimi bolečinami vsled zastrup-ijenja krvi oodlegel strahovitim opeklinam. Bi! le sknro do zadniega trenutka pri zavesti. Ostali ponesrečenci so izven nevarnosti. NAJVEČJI KONCERT LETOŠNJE SEZONE bo koncert, ki ga prirede glavni reprezentanti nase dlasbe na narodni praznik, 1. decembra zvečer v «UNIONU» na korist novinarskega penzijskega fonda Napredovanje antialkohol-nih organizacij v Jugoslaviji V zadnjih štirih mesecih je antialko-holni pokrel v Jugoslaviji zelo napredoval. Ustanovljenih je bilo v teh mesecih 12 organizacij za civilno prebivalstvo s preko 200 Slani. Med temi ie Društvo železničarjev v Podravski Slatini usta-aovljeno s 15 člani. Interesanten je predvsem početek vojaških antialkoholnih organizacij. Pokrovitelj re zveze vojaških organizacij 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob H 11. dop. Kino Ideal poleg njega tudi gg.: šetinska, Pregarc in Vlad. Skrbinšek. Zlkovd v Mariboru. Kvartet Zika priredi dne 3. decembra v Maribora svoj drugi koncert z naslednjim, čisto novim sporedom: 1.) Beethoven: Kvartet št 3 Op. 18. 2.) Caikovsky: Kvartet v D - durju. Op. 14. 3.) Lhotka: Koncert za godalni kvartet. Koncert Jugoslovenske moderne vokalne elasbe priredi dne 2. decembra v zagrebških prostorih glasbenega zavoda pevsko društvo »LJsmski«. S tem koncertom praznuje »Lisinski« 151etnico svoiega delovanja. Na sporedu so najnovejše skladbe komponistov: Dobroniča, Odaka. Jozefovida, Štol-cera, Gotovca, Konjoviča, Manojloviča, Ml-lojeviča in Antona Lajovica. Koncert v Beogradu. Dne 3. decembra koncertira v beograjski koncertni dvorani društva »Stankovlč« klavirska umetnica Lidija Vrankovič - Suhothva. »Ctričlne Anaconbe« t Chlcagu. Dne 15. novembra so uprizorili v Chlcagu (gledališče EUtt Street) opereto »Caričine Amaconke«. Stvar je uspela. Robbianljeva »Ana Karenlna« v tržaškem gledališča »Politeama Rossettl. Pro-Sle dni se je izva'ala v Trstu Robbianijeve opera »Ana Karenlna«, o kateri je pisal naš list le lansko leto. Kakor poroča tržaški »Piccolo«, je bila Izvedba dela dobra. Naslovno vlogo je pela ga. Cervi - Caroll, Vronskega tenorist Avgust Cingolani, Kare-nina pa 'oaritonist Savini. Skladatelj Robbi-anl je bil pri predstavi navzoč. Občinstvo ga le živahno pozdravljalo. Ida Rublnsteinova v rimskem gledališču »Costanzi«. Na dan sv. Štefana se otvori v rimskem gledališču iCostanzi« rimska sezona, v kateri pride na odeT tudi »Trpljenje sv Sebastijana« od D'Anncnzia In z glasbeno spremljavo francosk. skladatelja De-b«ssyia. Glavno žensko vlogo bo kreirala slovita oderska umetnica Ida Rnbinstelno-va in premljeri bo prisostvoval tudi sam avtor. Pogreb poljskega pisatelja Štefana 2e-romskega ie bil v ponedeljek v Varšavi V imenu vlade poljske republike ja govoril na pokopališču prosvetni minister Grabski. žalnih ceremonij pa se je udeleži! tndi predsednik republike z vsemi člani vlade. V imenu kabineta ie položil venec na pokojnikov grob lastnoročno ministrski predaed-rtik 9krzynski. Dražba bakropisov v Lipskent. Prošli teden se Je vršila v Llpskem dražba bakropisov grafičnih mojstrov. V dražbenl dvoran! so se zbrali Američani In Angleži. Francozi In Nemci. DiSrerjevo delo »Vitez, smrt tn hudič« je bilo prodano za 20.600 zlatih mark na Dunai. Veliko število dobrih grafik so pokupili Francozi ta Angleži Nemci pa so oteli vse kar se je dalo. Domače vesti Naročnikom «Jntra»! Cenjenim naročnikom so bile te dneve priložene položnice. Prosimo vse. kateri nimafo naročnine poravnane do konca leta, da vplačajo zneske, ki še manjkajo, da bo letošnja naročnina popolnoma poravnana, takoi prve d n 1 prihodnjega meseca, ker mora uprava pravočasno zaključiti letne račune. UPRAVN1ŠTVO «JUTRA«. o Apel društvom in drugim organizacijam. Samo enkrat na leto stopajo novinarji pred javnost v lastnem Interesu, drugače delajo vedno samo za drage. Zlasti je malo naših društev In korporacij. ki ne bi bile navezane na podporo novinarjev in ne bi te podpore že tndi ponovno uživale. Mnogo je organizacij, ki bi brez podpore časopisja sploh ne mogle delovati. Novinarji smo navezani sami nase. ker naši listi še niso tako močni, da bi nam modi jamčiti preskrbo za starost in onemoglost. Kamen za kamnom zbiramo v celi državi, da si osnujemo svoj penzijski iond in tako že enkrat vržemo z našega naroda sramoto. da umirajo v bedi in zapuščenosti ljudje, ki so vse svoje življenje, vse svo je moči posvetUi delu za javnost in narod. delu za druge. V prid penzijskega fonda se vrši tudi veliki koncert v ljubljanskem Unionu v torek, na narodni praznik. Zato apeliramo na vse organizacije. na vsa kuKurna in stanovska društva, da opozore svoje člane na to prireditev, ki ne bo samo dobrodelna, ampak tudi v umetniškem oziru na višku. 4 Izpremembe v prosvetnem ministrstvu. Dosedanji načelnik za osnovno nastavo S. V. VukaStnovič ;e lazrešen svoje dolžnosti. Na njegovo mesto je postavljen ar. Sigis-mtmd Čajkovac, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu. — Za personalnega šefa v osnovni nastavi je imenovan Milan Fabija-novič, profesor ženskega učiteljišča v Zagrebu. — Dosedanji referenti v odseku za Hrvatsko in Slavonijo Rudolf Pilko. Peter Petrovič, Ivan Češič, Božo Šarenič in Peter Smlčiklas se vrnejo na svoja prejšnja službena mesta k prosvetnim oddelkom v Zagrebu, Vukovaru in Osijeku. Na n iiiova mesta so pozvani, za meščanske šole I. Bi-čanič, profesor učiteljišča v Cakovcu. za osnovne šole Slavko Bartolovič. učitelj meščanske šole v Zagrebu, in Stepan Gorupič, nčlteli v Jastrebarskem. — Za pomočnika ministra prosvete ie postavljen dr. Nikola Aridrič, bivši profesor v Zagrebu, za osebnega tajnika prosvetnega ministra gospa Marija Vandekar - Radič. — V prosvetnem ministrstva je otvorjen nov higijensko-teh-n-ičiri oddelek. Za načelnika mm je postavljen inžener Avgust Košutič. * Izpremembe * šolski službi. Prosvetni minister je predložil predvčerajšnjim kralju v podpis več ukazov, tičočih se Izprememb v šolski službi. Za šefa prosvetnega oddelka V LJubljani je imenovan profesor dr. Dragotin Lončar. Nadalje so imenovani: učitelj Ivan Štrukelj za stalnega šolskega upravitelja na Viču pri Ljubljani; Janko Golob za učitelja na državnem učiteljišču v L'ubljani ter dosedanji šolski 'rpra-vltelj pri Sv. Duhu na Stari gori Mirko Č e s n I k za stalnega šolskega upravitelja v Dravogradu. * Nova uredba o tehniških fakultetah. Z ukazom ministrstva prosvete so izpreme-njeni nekateri členi o uredbi naših tehniških fakultet, po katerih se pri tehniških fakultetah v naši državi osnuje še četrti odsek za inženjerje tehnologe. Naše tehniške fakultete imajo torej odslej štiri odseke: za gradbene inženjerje, za arhitekte, za stro'-ne inženjerje in odslej tudi za Inženjerje tehnologe. * Iz državne službe. Komisar železniške policije Ante B a n o v i č, doslej v Kotoribi, je imenovan za komisarja železniške in obmejne policije v Mariboru, pripravnik dr. Josip O r o ž i m pa za okrajnega komisarja pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu. * Vojaške vesti. Glasom zadnjega »Vojnega Usta« so napredovali sledeči slovenski podporočniki na viš I šoli vojne akademije v Beogradu: Josip Hočevar, Štefan Kos ln Antonije S a b a t (Slovenci) ter Vjeko-slav K o i b, Mijo M a r k o v i č in Stojan Ul e p 16. * Osebna vest. Naš ožji roiak, komandant I. pomorske obaiske komande na Sušaku, admiral Metod Koch, je irrenovan za poveljnika III. pomorske obaiske komande v Boki Kotorski. Dosedanji poveljnik III. pomorske obaiske komande kapetan bojnega broda Fran V u č e r ie razrešen dosedaire dolžnosti ter stavljen ministru vojske in mornarice na razpoloženje. * Imenovanja v Rnančnl kontroli. Z odlokom ministra za finance so imenovani: za šefe sreske uprave finančne kontrole: v Ljubljani IT. Ivan S k e t e I j, komisar finančne ksntrole, istotam; v Trebnju Franc K n k a r, komisar finančne kontrole, istotam; v Gornji Radgoni Franjo Dobaja, komisar finančne kontrole, istotam; v Krškem Iver T o r k a r, komisar finančne kontrole, istotam; v Šoštanju Matija Pavlo-vič, komisar finančne kontrole v Osjeku; v St. Ilju v Slovenskih goricah Franc Gaber š č i k, komisar finančne kontrole, istotam: v Mariboru l. Anton Puc, komisar finančne kontrole, istotam; v Celju pa Dragotin Kos, komisar finančne kontrole, istotam. c Spremembe v potniškem prometu na piogl Maribor - Št. I1J. Od 1. decembra naprei izostane na progi Maribor gl. kol.-št Ilj mešani vlak it 1248, ki odhaja iz Maribora gl. k«l. ob 18JO in prihaja v St Ilj ob 18. nri 47 minut, v obratni smeri pa mešani vlak št. 1249. ki oddaja iz St lija ob 19.2 in prihaja v Maribor gl koL ob 19.35. Namesto teh vlakov vozi od tega dneva naprej redno dnevno mešani vlak št 1250 z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 17.30 In s prihodom v St. Hj ob 18. uri, v obratni smeri pa mešam vlak št. 1251 z odhodom iz St. Ilja ob 18.25 in prihodom v Maribor gl. kol. ob 19. trri. * Izvršilni odbor UJU je izročil vsem članom finančnega odbora, g. predsedniku vlade in ministroma prosvete in financ zahtevo, da se izmeni čl. 50 zakona o dvanajsti-nah avgust - november in se vrne suspendirana pravica vpokojenega učiteljstva na 15% dodatek z 32služb-enimi leti. * Banke in narodni praznik. Po zakonn se proslavlja 1. december v spomin na proglas ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke zaprte. — Tajništvo Društva bančnih zavodov v Sloveniji. 'i da Vam prinese na modernejšo, krasno zimsko suknjo, ki jo bo zaradi nenavadno nizkih cen kupil pri tvrdki Fran Lukid, Pred šolljo 19, (■Zanesljivim olajšano plačilo.) 3 * Načrt zakona o avtorskem pravu. Na poziv vlade ie zagrebški univerzitetni profesor dr. Milorad Stražnicki skupno z dr. Sumanovičem izdelal načrt zakona o zaščiti avtorskega prava tia vseh področjih kulturnega in socijalnega življenja ter Izročil načrt ministru prosvete s predlogom, da ga pošlje v proučevanje 5e vsem zainteresiranim organizacijam v naši državi. * Jugosloven, prolesor na londonski univerzi. Sonat londonske univerza je uradno potrdil dT. Dragotina Su b o t i č a za izrednega profesorja srbsko - hrvatskega jezika In književnosti na londonski univerzi. * Pregled ortopedskih zavodov. Ministrstvo za socijalno politiko je sestavilo posebno komisijo, kateri ie poverjena naloga, da pregleda ortopedske zavode v Beogradu, Zagrebu, Ljubliani, v Celiu, Trebinju ia Banjaluki. Komisija bo posvečala posebno pozornost odpravi raznih nedostaikov. * Paketni promet z Bolgarijo. Po sporazumu z bolgarsko poštno upravo se smejo pošiljati v Bolgari o in iz Bolgarije tudi paketi s težo 10 do 20 kg. Pristojbina u pakete iz naše države v Bolgarijo !e naslednja: čez 10 do 15 kg 3.65 frankov, čez 15 do 20 kg 5.10 frankov. * Cvetoče jagode — koncem novembra. Iz Radeč nam ie poslal g. Alolzlj Novak Šopek cvetočih jagod, ki jih ie dne 25. novembra natrgal v Apneniku nad Boštaniem. Redek pojav tik pred nastopom ostre zime. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur ori nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič razprodal več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler traia zaloga. Vse blago ie garantirano najboljše kvalitet, prodaia se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani na !?regu št. 20. * Ne bližajte se vojaškim objektom! Ponovna svarila, da se mora vsakdo brezpogojno pokoriti vojaškim stražam pri vojaških objektih, še vedno niso imela popolnega uspeha, kar dokazuje slučaj, da sta se v noči od 3. na 5. t m. zopet dve osebi preveč približali vojaškim skladiščem na L!ubljanskem polju ter sta na klic straže zbežali, namesto da bi takoj obstali. Stražnik je za njima streljal, pa k sreči ni zadel. Da se ne zgodi nesreča, se občinstvo zopet opozarja, naj ne hodi nihče, posebno ponoči, v bližino zastraženih vojaških objektov. Če pa kdo po naključju vendar zaide, mora na klic straže takoj obstati hi se pokoriti straži, ker bi sicer vzbudil sum, da ima slab namen in bi straža morala rabiti orožje. * Pozor gostilničarji In vinski trgovci! Prvo gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču na Dolenjskem priredi dne 2. decembra vinski sejem, na katerega se vsi in-tereseitje uljudno vabijo. Odhod iz Ljubljane dne 2. decembra ob 6.20 zutraj z glasnega kolodvora in vozi vlak do postaje Sent Janž. Tam bodo cenjene goste že čakali vozovi. * Svinčena afera in dr. Josip Hacin. V štev. 161. našega dnevnika z dne 14. ;ulija 1925 pod gorenjim naslovom objavlena notica, da pride v zvezi s to afero v kratkem v diskusijo tudi afera ljubljanskega odvetnika dr. Josipa Hacina, je prišla v naš list brez vednosti naših odgovornih činiteljev. Lojalno objavljamo, da nam o kakšni taki ali drugačni aferi dr. Josipa Hacina ni nič znano ter obžalujemo, da se je ta notica v našem listu objavila. * Električna centrala pr). Krškem. Zagrebška mestna občina je poslala poljedelskemu ministrstvu memorandum, v katerem prosi, naj ministrstvo čimprej odobri koncesijo za gradnio hidroelektrične centrale pri Krškem hi sicer še prej nego stopi v veljavo zakon o izkoriščanju vodnih siL V isti zadevi je interveniral tudi zagrebški župan Heinzel pri ministru Miletiču, ki je izjavil, da je še dolga pot do novega zakona o izkoriščanju vodnih sil. Da zagrebški mestni občini ne bo treba predolgo čakati na koncesijo za gradnjo električne centrale pri Krškem, bo Hlblovž bo zbiral darila za deco in odrasle tudi letos v nedeljo dne 29. 4. m. od 5. do 7. ure zvečer le pri tvrdki IVI. Tičar ? Šelenfrargovi Klici._ Lepa Ksenia Desni v isleigri, pride prihodnji teden Kino Ideal ministrstvo zaprošeno koncesijo v kratkem podelilo, zlasti ker so tudi interesenti, ki so vložili ugovor proti koncesiji, svoje rekurze sami umaknili. * Opozarjamo na razstavo tvrdke A. Šinkovec v Ljubljani. Mestni trg. — Glej tudi oglas na drugi strani. * Z Gorenjskega nam pišejo: Nedavno ste prlnesii popravek v zadevi radovljiškega vodovoda. Razumemo, da ste se odločili raje za j>opravek kakor da bi riskirali tožbo po novem tiskovnem zakonu: zato vas nočemo znova spravljati v zadrego, sporoča mo vam samo, da smo bili v vasi Ljubno sedaj, ko so bile povsod velike poplave, zopet cel teden brez vode. Ker je bilo v glavnem rezervoaru vode dovoli, ie brez dvoma, da je počena cev, pri tem pa cel teden ni bilo nikakega pregleda. * Gospodinjski koledar za leto 1926. V kratkem Izide v založbi Jugoslovenske Matice »Gospodlniski koledaT 1926«. Ti kole-darfi so širom ISoveniie zelo priljubljeni In razširjeni ter so bili vsako leto popolnoma razprodani. Letošnji koledar bo obsežnejši kot dosedanji ter bo vseboval zlasti mnogo praktičnih nasvetov in navodil za gospodinjstvo in dom. obilo kuhin skih receptov itd. Poleg vssga ima koledar tudi praktično t-refeno beležnico. ki je vsaki gospodinji neobhodno potrebna. Koledar Izide sredi decembra in bo naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslov. Matice v Sloveniji. Naroča se ga lahko v pisarni Jugoslov. Matice v Ljubljani. šelenburgova ulica 7/11. Ceno javimo pravočasno. lana v fssmu LjuNj->-dvoru ta teden že druga težka nezgoda. 20-letni Aleksander Sever, kj je bil zaposlen pri nekem kotlu, je prišel pri delu pod vagon. ki mu je stisnil kosti v križu, tako da je obležal na mestu. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnico. Zdi se, da je v delavnici premalo varnostnega nadzorstva. a— Predavanje za širše kroge in mladino priredi v nedeljo dne 19. t m. ob 16. uri Ljudska univerza. Govoril bo inž. Lupša o Siamu. Iz Celja e— Smrt kapetana Šašiča. V petek popoldne so v Ceiju pokopali z vsemi vojaškimi častmi artilerijskega kapetana g. Vladimira Ša5iča iz Sarajeva, ki je umrl v sredo v javni bolnici šele 29 'et star. c— Slomšek, ce!j'ski opat širša javnost gotovo ne ve. da je bfl veliki škof Anton Martin Slomšek kdaj tudi opat v Celju. Ker je te dni poteklo 125 let od njegovega rojstva lahko primerno zabeležimo, da Je bil Slomšek v Celju opat dokler ni postal leta 1846. škof lavantinski v Št. Andražu na Koroškem, odkoder je leta 1858. premestil škofijski sedež v Maribor. e— Andrejev sejem. V pondeljek dne 30. novembra bo v Celju običajni živinski in kramarski sejem. e— Proslava ujedinjenja. Za proslavo ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo vršila v torek dne 1. decembra v župni cerkvi sv. Danie!a ob devetih dopoldne svečana zahvalna sluSba božja. Poklonitve o priliki tega državnega praznika bo sprejemal srezki poglavar dne 1. decembra po končanem slovesnem cerkvenem opravilu do 11. ure dopoldne v svoji pisarni. Državni uradi in javna oblastva razobesijo ta dan na svoiih poslopjih državne zastave. To stori tudi prebivalstvo. Delo pa bo počivalo. e— Celjske brlvnicc bodo na praznik ujedinjenja poslovale do poldneva, a za časa slovesne shtfbe božie bodo od 9. do 10. zaprte. Kmetijska industrija v Sloveniji Slovenija je pokrajina prirodnih krasot. ki pa je za razvoj kmetijske industrije manj povoljna. ker je močno poraščena z gozdovi. Le v nižjih in rav-nejših legah se naha'ajo njive in travniki. na katerih pridela kmetsko ljudstvo potrebno hrano zase in za svojo živino. Kmetijstvo ie mogoče le zaradi intenzivnega gnojenja ter pravilnega obdelovanja zemlje in ker slovenski kmet prideluje na gotovem delu svojih zemljišč še drugo žetev; zato seje v obilni meri ajdo. zgodnjo turščico, repo in strniščne krmske rastline. S takim gospodarjenjem ie v tesni zvezi dobro razvita živinoreja. Kljub neugodnim kmetijskim prilikam se smemo ponašati z različno kmetiisko industrijo. Kmetijska industrija ima namen, predelati malo trpežne in manj vredne kmetijske proizvode v industrijske izdelke, ki se dado lahko konservirati, dobijo večjo vrednost in sposobnost za prehrano in prevoz. V prvi vrsti se kmetijska industrija peča s predelava-niem sladkorne nese. krompiria. žita. mleka. mesa. sadia itd. V naslednjem hočem obravnavati posamezne panoge kmetijske industrije: 1.) Sladkorna industrija v Sloveniji ni zastopana, ker bi se zaradi malopo-sestniških razmer težko dobil krai. ki bi mogel posejati v obsegu lOOft do 2000 hektarov v sladkorno peso. Osnovanje sladkorne industrije je pereče vprašanje nas Slovencev, ki bi radi videli, da bi tudi ta panoga bila pri nas zastopana. V tem oziru so se vršile pred vojno in med voino razna posvetovanja, kako bi se dal ta načrt izvesti. Zaključek takih posvetovanj ie biJo snoznanie. c'a bi bil zaradi pomanikanja potrebne zemlie in velike dratrinie stroiev načrt težko izvedliiv. Upaimo. da bo naše ljubljansko barje enkrat osušeno. s čimer bi se pridobilo okoli 20 000 ha najboljše zemlje, na kateri sladkorna nesa izborno uspeva. Poizkusi so pokarali, da ie prideiek na 1 ha čez 400 q pese lahko dosegljiv in da vsebuje pesa za i_ do 2 odst. sladkorja več kakor na Češkem. 2.) Pivovarska industrija je ena najstarejših industrij v Sloveniji. Pred kakimi 20 leti smo imeli več manjših pivovarn. ki pa so podlegle zaradi hude konkurence od strani kapitalističnih in veleindustrijskih obratov v Gradcu. Trstu. na Dtma.iu in na Češkem. Tako so .'■e opustile pivovarne na Vrhniki, v Lescah. Kranju, Mengšu in drugod. Danes obratujejo v Sloveniji štiri večje pivovarne, od katerih je pivovarna • Uniona, d. dr. v Ljubljani, naivečia. Ta družba je prevzela pivovarno v Žalcu-La.škem, tako. da producira družba letno preko 100 000 hI piva. Tretia in če-:r!a pivovarna sta Gotz in Tschelligi v Mariboru. Pivovarne predela vajo domači ječmen iz Bana ta. za boljša piva pa nakupujejo češki in hanaški ječmen, '"udi domači saviniski hmelj se izbolj-suie s češkim žateškim hmeljem. Pivo-varske tropine in klici se prodaiaio za mlečne krave v okolici vsake tovarne. 3.) škrcbarne nima Slovenija nobene, ker primanjkuje zanjo sirovin. Krompir žito, ki bi prišlo pri izdelavi škroba v poštev. služita le za hrano in bi prišlo izdelovanie škroba zaradi visokih cen sirovin nredrago. 4.) Oliarne so v Sloveniji primeroma lepo zastopane. Slovenija seje od nekdaj prece;šn.io množino lanu. ki ga du-stijo kmetje dozoreti ter dobijo lepo laneno seme. ki služi za izdelovanje la-nenega ol;a in firneža. Slama se predelava v terilnicah na vlakno. Naivečia in najstarejša oljarna v Sloveniii je oljarna tvrdke Zabret in Komp. v Britofu pri Kranju, ki predela letno 200 do 250 va-jronov oljnatih semen Tudi v Medvodah pri Ljubljani, v Dolu pri Liubliani in drugod so manjše oljarne. Poleg tega je še več maniših boli obrtniških podjetij, ki se pečajo z izdelovanjem olja iz lanu in buč. V zvezi z oliarstvom je tudi predelovanje lanu na vlakno in se 'e v tej smeri ustanovHo lepo uspe-vajočo podjetje. A Šinkovec, d. d. v Grosupl'em na Doleniskem ki ima mo-čiimco. terilnico in pletarno ianu. 5.) Mlinska industrija je v Sloveniji, ki prideluje malo žita, mani razvita. Po deželi je vse polno kmečkih mlinov, ki predelujejo žito na moko za kmečke potrebe. Za prehrano mest se uvaža moka iz vzhodnih delov države. Vzlic temu ima tudi Slovenija nekoliko večji!] mlinov, od katerih je omeniti mlin Majdič v Kranju, v Domžalah, v Novem mestu. V mariborski oblasti ie največji mlin tvrdke Franz in Scherbaum v Mariboru. Tudi v Celju, v Ptuju in v Dolnji Lendavi je po en večii mlin. Vsi večji mlini so navezani na nakup žita v Bnčki in Banatu. ker se dobiio v domačih krajih le maniše množine žita. V zvez; z mlinsko industrijo je v Sloveniji razvito izdelovanje trpežnega in finega namiznega peciva, kakor keksov, teste, nin itd. 6.) Mlekarne so v Sloveniji znatno razširjene in so osnovane na zadružni podlagi. Njihov obstoj je zajamčen, ker se živinoreja pri nas vedno bolj širi in napreduje. Najslovitejši so izdelki mlekarn v Bohinju na Gorenjskem, kjer se izdelujejo prvovrstni ementalski siri po švicarskem načinu. Tudi mlekarni na Vrhniki in v Skofji Loki uživata sloves. Druge manjše se pečajo z nabiranjem mleka, z izdelovanjem masla in poltrdib sirov. Mehkih sirov Slovenija ne izde- luje. Največje industrijsko urejeno podjetje so Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani (kapaciteta 20.000 1 mleka dnevno), ki se pečajo z izdelovanjem vseh vrst mlekarskih izdelkov. Tudi v Mariboru je večja mlekarna. V nadaljnjem članku, ki bo sledil, bom obravnaval še špiritno, mesno, različno živilno industrijo ter industrijo to. bačnih izdelkov, v kolikor se nanaša na Slovenijo. Fran Malasek, Grm. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Pšenica: baška, 7 vagonov 255 — 260; sremska, 3.5 vagona 260. Oves: baški, 1 vagon 175. Turščica: baška. 4 vagoni 150 — 153; nova, 2 vagona 100; 6 vagonov 140; 10 vagonov 135; banatsfca, 5 va/gonov 126; sremska, 3 vagona 110. Moka: •Oss», 3 vagoni 400 — 404; «2», 3 vagoni 35" do 354; «5», 1 vagon 304. Fižol: baškl; 2 vagona 190. Otrobi: Jutaste vreče, 5 vagonov 105 — 107. Tendenca mtrna. Svlnisk! sejem v Mariboru (27. t m.) Dogon 151 svinj, 3 ovce in 1 koza. Povprečne cene za komad: prasci, 5 — 6 tednov stari 90 — 100. 7 — 9 tednov 125 — 200, 3 — 4 mesece 250 — 300, 5 — 7 mesecev 350 do 450, 8 — 10 mesecev 520 — 650, 1 leto 1050 do 1200 Din. Kg žive teže 11.50 — 12.50, mrtve 15 — 18 Din. Prodanih Je bilo 80 svinj. Dunajski živinski sejem (26. novembra.) Goveda: Dogon 432 komadov; od tega lz Jugoslavije 77. Spričo malega Števila kupcev se Je gibal promet v ozkih mejah in so cene nazadovale. — Svinje: Dogon 2533 komadov. Ob mirnem prometu so se torkove cene komaii obdržale. Za kg žK-e teže so notirale: debele svinje 1.80 — 2, mesne 1.50 — 2 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. novembra.) Prijaznejše razpoloženje traja dalje. Po-nudbe v pšenici, rži in tur-ščici so zelo majhne, dasi so ameriški tečaji oslabeli. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 38.50 do 39.30, madžarska potiska 43 - 45. madžarska 40 — 42.50; rž: tnarchfeldska 28 do 28.25; j ečmen: domači 34 — 40, slovaški 40 — 43: turščica: 28 — 29; oves: domači 27.50 - 29.50. = Proti uvozni carini na črni premoč In koks. V Vojvodini in Hrvatski se vrše zborovanja gospodarskih korporacij in organizacij, na katerih se zavzema odločno stališče proti carini na črni premog In koks. Tako banatski gospodarski krogi ne samo protestirajo proti povišaniu te carine, temveč zahtevajo sploh njeno odpravo Zbornici v Osi.ieku in Novem Sadu sta enakega mišljenja iu sta sklenili, da obenem z zbornico v Velikem Bečkereku predlože skupno spomenico vsem narodnim poslancem, v kateri se bo zahtevala odprava uvozne carine na črni premog ln koks. = Zakup butmirske tvornice špirita. Na državnem posestvu Butmir se nahaja tudi moderno urejena tvornica špirita, ki je istotako državna last. Ta tvornica ne obratuje že preko enega leta. Sedaj je minister za kmetijstvo in vode sklenil, da se dS tvornica v zakup privatnim osebam potom iavne licitacije. = Ustanovitev zveze mlinov v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da ne gre za ustanovitev enotne zveze miinov za celo državo (kakor smo včeraj poročali), nego samo za zvezo srbijansklh mlinov po vzgtedu drugih pokrajin. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra ponudbe za dobavo lipovega lesa ter za dobavo 550 parov cokelj za pepelarje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 28. decembra pri direkciji državnih železnic v Lirbljani glede dobave 18.000 komadov raznih zavornja-kov in glede dobave 650 komadov Spiralnih vzmeti; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave matic, glede dobave umetnega škrilja; 29. decembra pri direkcij državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev za vrtanje in frezanie. glede dobave raznega železa; pri direkciii pošte in telegrafa v Liubliani glede dobave 100 komadov pelerin; 30. decembra pri direkcij' državnih železnic v Sarajevu glede dobave fasonskega železa, glede dobave raznega železa ter glede dobave elektromotorjev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Borze 27. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke popraševa-nje, druge ponudbe v in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investijsko 74—76.75, agrarne 40—47. Vojna škoda 290 —,300, Celjska posojilnica 300—205, Ljub-I;anska kreditna 210—0. Merkantilna 100— 102 (100), Slavenska 49—0, Kreditni zavod 175—185. Strojne 123—123 (123), Vevče 120 —0, Nihag 34—0, Stavbna družba 100—H0. Sešrr 146—153. — Blago: les: hrastovi plohi z malimi zdravimi grčami 90, 110, 130 mm debeli., od 3 m dolž. in 25 cm šir. napr., fco meja tTanz., 10 vagonov, 1100—1150 (1100); trami 5/6, po 9, 10, 11, 12 m. frco meja tranz., 2 vagona, 384—384 (384); poljski pridelki: pšenica: 76/77 kg, fco vag. nakl. post 0—265. 76/77 kg, fco vag. LJubljana 0—305, turščica; stara, fco vag. naklad, postaja 0—157.50, umetno sušena, fco vag. nakladalna postaja 0—156, nova s kval. gar., fco naklad, postaja za I„ IL 0—130, nova s kval. Kar. fco vag. nakl. postaja, za III. in IV., 0—140; oves rešetani, fco vagon naklad, postaja 0—175, ajda domača, par. Ljubljana, 1 vagon, 265—265 (265); proso domače, fco vagon nakladalna postaja 0—205; krompir beli, fco vagon nakladalna postaja 0—65; Ježice zlatorumene, fco vagon nakl. posta'a 0—250; fižol: tnan-dolon v egal. vrečah, fco Postojna tranz., 0 —400, prepeličar v egal. vrečah, fco nakladalna postaja 320—0; laneno olje domače, fco Ljubljana. 12 q. 1600—1600 (1600). ZAGREB. Promet v bančnih vrednotah dalie slab. Industrijske vrednote so bile popolnoma zanemarjene. Promet v Vojni škodi ie bil danes precej živahen ob okrepitvi tečaja tekom sestanka. Vzrok okrepitvi tendence je v tem, da ie Narodna banka nastopila kot močnejši nskupovalec Volne škode. Promptno blago se Je začelo trgovati po 298. a končalo le na višini 302. Decembrsko blago je poraslo tekom sestanka od 302 na 304. _ Dinar le v Curihu dopoldne malo nazadoval. Zato Je bila v Zagrebu tendenca malo čvrsteiša. Večji porast je zabeležil Pariz, ki ie mednarodno čvt-steiši. Narodna banka je pokrivala popraše-vanie v posameznih čekih. Skupni promet je znašal pet mlMionov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2262 -22*2. Dunai 791.7—801.7. Berlin 1340.2—1350.2, Bruselj 256—2^0. Budimpešta 0.078*—0.079«. Bukarešta 26.2—27.2. Italiia Izplačilo 227 45— 229.85. London Izplačilo 272 95—274.95. čel« 272.8—274.8. Newyork 56.16—56.76, Pariz 217.77—222.77, Praga 166.5»-168.58. Švica 1085.4—1093.4. ček 0—1089: valute: dolar 55.6—56 2. lire 226.3—228.7; e f e k ti : bančni: Eskomptna 118—119. Poljo 18—20. Kreditna Zagreb I.«—1.35. Jugo 107-10«. ljubljanska kreditna 210—0. Obrtna 78—80. Praštediona 942.5- 945, Srpska 144—146. Narodcia zaključek 4210; industrijski: Eks-ploatacija 44—47. Dubrovačka 570—580. Še-čera-na 475—500. Isis 60—62. Outmann 370— 380. Slaveks 140-150. Slavoni a 45—46. Trbovlje 325—0. Vevče 12H—O; državni: Investicijsko 76—76.5. agrarne 45.5—46.5. Volna škoda, promptna 300—302. za december 304—304.5. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2272 —2274. Atene 72-76. Dimai 796.5—797 Berlin 1.346—1.34«. Budimpešta 0.0791 — 0.0792 Bukarešta 25.4—25.75. Italija 228.75 —229 25. London 273.8—273.9. Newyort( 56.42H—56.44. Pariz 221.5-223, Praga 167J — 167.56 ?v1ca 1CR9 '''»9 25. CURIH. Beograd 9.175 Berlin 123.60. New yori< 519.25. London 25.155. Pariz 20 20. Ml-lan 20.98, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.36, Varšava 74.50. Dunaj 78.15. TRST. Efekti: rfcMgacije fulijs&e Krajine 68. Zivno^tenska 279. AssicuraziotM Generali 6925, Dalmazia 260. Uoyd 1010. Split cement 520 Krka 4'5 Devize: Beograd 43.75 - 44.15. Dunaj 345 - 3.55. Praga 73.20 do 73.60, Lrmdon 119.70 — 119.90 Newyor* 24.65 - 24.80. Valute: dinarji 43.2* do 44. dolarji 24.55 — 24.75. 20 zlatSh mark 93 - 97, zlata rira 477.S1. DUN AJ. Beograd 12.5250 - 12.5650. Berlin 168.55 - 169.05. Rudimp«šta 99.17 do 99 47. Bukarešta 3.2350 — 32550, Lomdon 34.2050 - 34 3950, Milan 28.56 - 2S 6S. Newvnrk 707.55 - 710.05. Pariz 27.62 do 27.78, Praga 20.96 — 21.04 Varšava 96.25 - 9Ti.75, C"Ph 136.33 — 136.83; dinarji 12.4750 — 12.5350. PRAOA. Reograd «1. Curih 651.375. MIlan I.Vi.75. Newyork 33.75. Dunaj 477 »7V RFRLIN. Beograd 7.4-16. London 20.32. Newyork 4.195. Praga 12.415, Curih S0.76. LONDON. (Opoldne.) Beograd 273. Pariz 124.25. Newynrk 484.5, Italija 119.75. Dunai 34.38. švica 25.15. Sokol Sokolski dom v Gor. Logatcu Zopet ena sokolska trdnjava več ln to ob naši zapadiri mejil Sokolski domovi v Dol. Logatcu. Gor. Logatcu, Raikeku in Zireh. 4 narodni mejniki, ki zvesto čuvajo naSo mejo. Pred 14 dnevi se Je vršila sokoiska slav nost na Rakeku, danes se otvarja zopet nov Sokolski dom v Gor. Logatcu. Agilni gornjelogaški Sokol si je s pomočjo svojega vrlega mecena brata Oostiše in drugih narodmjakov sezidal krasen Sokolski dom — žarišče prave jngosloven«ke nacl-lonalne vzgoje. Novi Sokolski d lgo in 9 m široko dvorano, galerijo, stranskim balkonom ln gledališkim odrom. Poslopie leži ob državni cesti in Je v cvkra-s celemu Gor. Logatcu. Gorenjelogaški Sokol le praznoval fe v mesecu avgustu pok.-itje SokiH. doma. Jutri, v nede'Jo pa otvori na slavnosten način soknlsko dvorano in gledališki oder. Ofici-jelna otvoritev doma pa se bo vršila z večjo slavnostjo prihodnje poletje.. PrtzKamo Snkolstvu naklonjeno javnost da jutri od blizu in daleč priihttf v posete k gornielogašiketmi Sokolu in mu s svojo navzočnostjo pokaže, da zna emiti sokol-sko delo in trud Gornjelogačanov. Sokol I, sporoča svojemu članstvu, da proslavi v torek dne I. decembra na Taboru praanik »Ujedinjenja.. Ob 20. uri slovesno predavanje br. staroste, zaprisega tekom tega leta vstoptvšega članstva, nato pa družabni večer v prid skladu J. S. S. — Obilne udeležbe pričakuje odbor. Sokolsko društvo LJubljana n. proslavi v torek dne 1. decembra ob 11. dopoldne na realki praznik Ujedinjenja. Istočasno se vrši svečana zaobljuba v letošnjem letu prl-stopivšega članstva. Udelefiia za celokupno članstvo in naraščaj brezpogojno obvezna. Sokolsko društvo na Viču priredi v proslavo praznika »Narodnega ujedinjenja*. 1. decembra v Sokolskem domu telovadno akademijo z zelo pestrhn sporedom, na kaT že daneo> opozarjamo vse napredno in Sokolu naklonjeno občinstvo. PrednjaOti zbor. Otvoritev dvorane In odra Sok. doma v Gor. Logatcu. V nedeljo, dne 29. novembra se bo vršila cb pol 5. uri popoldne slovesna otvoritev dvorane in odra Sok. doma v Gor. Logatcu. Spored je sledeči: l.) «So- koiska koračnica > — tyvaja društveni tam-buraSkl zbor. 2.) Nagovor br. tajnika. 3.) Dr. Schwab »Vasovalec. — poje društven mešan zibor. 4.) »Skupinske vaje« — izvaja moška deca. 5.) »Male Ptice — izvaja ženska deca. 6.) «Svfcanjs:ka rožica« — izvaja društveni tamburaški zibor. 7.) Praške vaje moška deca. 5.) »Male Ptice« — izvaja ženska deca. 9.) »Na obali Jadranskega morja« — izvaja društveni tamburaški zbor. 18.) PraSke vaje članov. 11.) Praške vaje ženskega naraščaja. 12.) »Petka« — izvajajo članice. 13.) Dr. Schwab »Zvonovb — poje društen mešan zbor. 14.) 2lva slika. — V odmorih Igra orkester Sokola DoL Logatec. Po sporedu prosta zabava. Sokol v Kranju opozarja vse občinstvo na akademijo, Id se vrši v proslavo državnega ujedinjenia v torek dne l. decembra nb pol 21. uri v gledališki dvorani. Po akademiji sestanek v telovadnici. Predprodaja vstopnic v trg. Adamič. Sokolsko društvo v Petrovčah proslavi dne 29 novembra v dvorani g. Vodemfka ob pol 8. url rvečei ujedinjenje troimene-ga naroda Srbov. Hrvatov In Slovencev s dedečlm sporedom: L) Pozdravni govor. 2.) Zgodovinska slika (nastop učencev). 3 ) Jugana vila najmlajia. 4.) Prosta zabava. Vstopnina prosta. Sokol v Središča ob D. Po kratkem odmoru v poletnih mesecih Je začelo delovati tukajšnje sokolsko društvo t podvojeno vnemo in živahnostjo. Zimsko sezono je otvorilo z uprlzoritv jo veseloigre »Ugrabljene Sabinke«, ki so pri raosprodani dvorani ile čez oder v od ični za-sedb! In živahnem tempu. Igra Je splošno ugajala, rbčin-stvo «e ie zabavalo menimo. Najbnij razveseljivo pa Je dejstvo, da ima naš gltdali-Ski odsek dovoli dobrega naraščaia; tokrat smo namreč videli na odru zopet nove, mla de moči, ki to rešile tvojo nalogo prav dobro. Istotako Je uspel Martinov večer. Naša sokobka godba Je s svojim lespim koncertom inova poikazala, kaj zmore dobra volja in vztrajnost, nti vs pa smo na našo god bo lahko ponosni. — Prib>xHo nedeljo hočemo proslaviti praiznik irjodinjenja s svečano akademijo, ki bo po pripravah sodeč in po svoji ideja! vsebini, gotrrvo ena najlepših prireditev letošnje sezone. Slavn»«st-n' sf»voc bo m»e3 br. Branko Svob da b Varaždina, znani nar. delavec in izbore« govornik, star prijatelj našega Sokola. Govoril bo v srbohrvaščini ta bo s tem posebno podčrtana misel narodnega edinstva. Novost za naše občinstvo bo »živa slika« ob koncu sporeda. Prepričani smo, da se zbere ta večer vse narodno občinstvo iz trga in okolice v Sokolskem domu. — Kot vsako leto imamo tudi letos dne 5. decembra Miklavžev večer tn obdaritev ubožce dece, ki bo letos še obilnejša kol druga leta. V nedeljo dne 6. decembra pa uprizori dram. odsek ferro »Četrta božja zapoved«. Tudi na te d\/e prireditvi opozarjamo že danes. — Sokolsko društvo s sviij m domom le in hoče ostati tudi v bodoče žarišče in središče družabnega ln kulturnega življenja za ves tuk. okoliš. Šport Prvenstvene nogometne tekme Jutri, v nedeljo, se odigrajo zaključne pr« prvenstvene tekme ljubljanskega okrožja. Najvažnejša med vsemi je tekma med S. K. Jadran in ŽSK. Hermes, kar je povsem umljivo. N«»top med navedenima kluboma le bil vedno zanimiv, ker so se borile primerom« enake sile. V kolikor Je bil Her» me« defenzivno boljši, toliko je to nado« knadil Jadran z ambicijo in večjo tehniko. Tekme se vrše v sledečem redu: pred« poldne ob 10.30 Jadran rez. : Hermes rez. na igrišču Ilirije. Poleg tega nastopi ob 9. uri še Ilirija rez. : Svoboda. N« igrišču Pri« morje pa se od:gra: dopoldne oh 10. prven« stvena tekma Primorje rez. : Slovan rez., popoldne ob 14. uri pa Jadran : Hermes. A tim : B tim LNP. V torek na narodni praznik I. dccembra se bo od grala poiz« kusna tekma med dvema izbranima mo« itvoma ljubljanskih klubov. Namen te tek« ms Je, da se preizkusi, kateri igrači bi pri« Sli v poštev za medmestne in reprezentanč« ne tekme, za katere se pogaja LNP. Vse« kakor smemo pričakovati, da bo tekma nu« di'i mnogo športnega užitka, vsled česar ho gotovo naše športno občinstvo v obil« nem številu posetil« to tekmo, pri kateri bodo nastopili naši naiholjši igrači. Slufheno iz LNP Za poizkusno tekmo, ki se vrši v torek dne 1. decembra odre« jam sledeči moštvi: A tim: Miklavčič»Peč« nik, Beltram. dr. Tavčar, Gabe Ztipančid. Lado Zupančič. Janez Zupančič, Poduje £.. Oman. Martinjak. Kreč. B tim: Erman Josip Birsa, Jančigaj«Zemliak, Kern. Pišek, Ča* mernik, Erman A.. Buljevič, Uršič, Jamnik. Rezerve: Habicht, Pleš, Slamič, Marchioti, Volkar, Doberlet. Drese da podsavez. osta« lo imajo prinesti igralci seboi (hlačke bele). Le upravičeni in dokazani zadržki se imajo javiti do pondeljka zvečer. — Podsavczni kapetan. Beograd .* Novi Sod. Nogometna tek« ma med reprezentancama imenovanih mest se vrši 1. decembra v Novem Sadu. Beo* grajsko moštvo je sestavljeno nastopno: Mihajlovič (Jedinstvo)« A. Marjanovič (So« ko), Petrovič (Jugoslavija)»S. Popovič (Ju« goslavija). Kolnago (Soko), S. Markovič«Ču« lič, Jovanovič, Ltiburič, Petkovič, Sekulič (vsi Jugoslavija). Rezerve: Nikolič, Mlade« novič, Kuzmanovič (vsi Jugoslavija). Beo« grajski podsavezni kapetan ni mogel v to reprezentanco določiti nobenega igrača BSK., ker igra ta klub na ta dan prijatelj« sko tekmo z zagrebškim Gradjanskim. DFC. v Subotici. V sredo je DFC. na svojem povratku iz Beograda igral v Su« botici proti SAND ter ga porazil s 6 : 4 (4 : 0). I. S. S. K. Maribor ne gre na Koroško! Tekma med prvakom Celovca in I. S. S. R. Maribor, ki bi se morala vršiti v Celovcu jutri v nedeljo, je odpovedana. Seveda od« pade sedaj tudi gostovanje Maribora v Be« Ijaku. Nov svetovni rekord Ritoie. Iz New« vorka javljajo, da je Finec Ritola v teku na 10 km z 29 26 postavil nov svetovni rekord. Prvenstvrna nogometna tekma v Celju med S. K. Celje in S. K. Atletik se bo po nalogu ljubljanskega nogometnega podsa« veza zopet igrala v nedeljo dne 29. t. m. na ignSču «Pri skalni kletin. Začetek tekme ob 14.30. S. K. Celje nastopi v sledeči postavi: GriLŠalrker. Croršek«<*"ančer, Natkanaš, Kru šniksStožir, Popovič. Regner, Hajvert. NVag« ner. Rezerve: Omerzu, Gobec, Tomič. Športno drsališče SK. Ilirije. — S. K. Ili« rija intenzivno pripravlja svoje drsališče ob Celovški cesti za nastopajočo drsalno sezi« jo 1925,26. Ako se vzdrži sedanje ugodno vreme, je računati, da bo drsališče že pri« hodnje dni otvorjeno. Drsalna ploskev se napravlja umetnim potom, s škropljenjem na posebno prirejena tla. Drsališče je letos nekoliko povečano in kakor lani iepo raz« svetljeno. V slučaju potrebe se bo povečala tudi garderoba. Sezonske karte se razpro« dajajo od danes naprej pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta, po ceni 100 Din na nečlane in 60 Din za člane in dijake. Iz Z\'S. sekcije Ljubljana. (Službeno.) Gg. kandidati za savezne izpite se obvešča« jo. da se vrše teoretski izpiti danes, v sobo« to ob 20. uri v damskem salonu kavarne «Emonax> (l. nadstr., skozi kavarno), prak« tični izpiti pa jutri ob 9. uri dop na igrišču Ilirije. Prvenstveno tekmo rezerv Slovan : Primorje dne 28. t m. ob 10. na igr. Pri« morja vodi g. Kemperle; za ostale tekme s» določijo sodniki naknadno. Prvenstveno tekmo Celje : Atletiki bo vodil g. Franki. — Tafnik. Službeno iz LNP. Pozivljeta se SK. Ili« rija in SK. Svoboda, da postavita pod ka* znijo jutri v nedeljo dne 29. t. m. ob 9. po eno moštvo na igrišče SK. Ilirije. — Taj« nik II. LLAP. (Tehnični odbor). Jesenski cross country v nedeljo 29. t. m. Start ob 11. Url na igrišču SK. Ilirija. Vsi sodniki, določeni za ta tek, katerih imena so bila prejšnji te» den v službenih objavah v «Jutru» priob« čena, so naprošeni, .da pridejo k sodniške« mu sestanku ob 10. uri na igrišče. Sodniki na progi in reditelji (po 3 od vsakega kluba, člana LLAP.) morajo biti na igrišču najpo« zneje ob 9.45 uri. Naproša se g. tehn. re« ferent, da pride na igrišče najpozneje ob 8.30 uri za markiranje proge. — Pročelnik. ASK. Primorje. (Hazena sekcija). V nedeljo. 29. t. m. se točno ob 10. uri začne prvi redni zimski trening hazena sekcije v dvorani za klubove zimske treninge v Ko lizeju. Gosposvetska cesta. Udeležba vseh hazenašic je strogo obvezna. Proti neupra« vičeno odsotnim se bo strogo postopalo. Istotam pot reningu dogovor glede urnika za redne zimske treninge. Treninga naj se ude« ležita gg. Vončina in Vidic. Slednji ima pri« nesti s seboj dve hazenski žogi. Igralke naj prinesejo seboj copatke, dres in eno toplo zimsko jopo (sviter). Zbirališče točno ob 9.45 pred Kolizejem. — Trener. ASK. Primorje. Danes, ob 20.30 uri se vrši pri Levu, Gosposvetska cesta preda« vanje o športu, ki ga priredi društvo Soča. Pozivamo vse naše članstvo, da se tega ve« lezanimivega predavanja udeleži v čim več« jem številu. S. K. Ilirije nogometna sekcija. Važen sestanek rezerve in juniorjev se vrši danes, v soboto ob 17. uri v garderobi na igrišču. Pri tej priliki obračun članarine, stavbnih kamnov in znakov. Kombinirano moštvo igra jutri ob 9 uri zjutraj tekmo s Svobo« do. Sestava se določi na sestanku. — Na« čelnik. JNS in tekma v Rimu. Na zadnji seji JNS je bilo vodstvu JNS z ozirom na itali« jansko turnejo naše reprezentance, ki je končala kakor znano po dveh uspehih v Pa« dovi in Napolju, z velikim porazom v Rimu, izrečeno zaupanje. Značilno je, kaj je od« govoril Beograjski nogometni podsavez na poziv zagrebškega podsaveza. Beograjski podsavez sc je postavil na stališče, da mu nc more biti merodajno, kaj sc o tej tur« neji piše in govori, temveč da mu morajo merodajni faktorji obrazložiti vse vzroke, ki so dovcdli do te tekme in do tega po« raza. Sparta (Praga) : Hakoah (Dunaj) v Pat rizu. Francoski listi javljajo, da se pogaja pariški Red Star Club s praško Sparto in dunajsko Hakoah, naj bi imenovana kluba igrala 10. januarja 1926. ekshibicijsko tek« mo v Parizu. Vremensko poročilo L'uMlana. 27 novembra 1925. L'iibli«na 306 m nad m orle m Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblafno 0—10 i'adav m mm 1 Liubliana , . • 7. 7599 1-3 sev. zap del. obi. j Lluhljana . . # 14 759-6 18 zap. več. obl. Ljubljana . . • 21. 758-5 10 sev. zap. pol. obl. Zsgieb . . . # 7. 759-6 20 ias. 3-0 I Beograd , . • 7. 7541 00 9 sneg Dunaj . . . • 7. Praga . . . • 7. 761-5 50 m jas. 1-0 j Inomost , , • 7. | Solnce vzhaja ob 7'14. zahaja ob 16*22, luna vzhaja ob 1541. zahaja ob 4*48. Barometet nestan., temperatura nižja Dunajska vremenska napoved za soboto: Jutri mogoče še lepo vreme. Temperatura se bo nekoHko zvišala. Prihodnje dni nemirno vreme. .jutro* k. m 6 - Sobot- 2» XI. 1925 Abbe Vetterie umri FJm, 25. novembra. Tukaj ;c umr: v štiršinšestdesetera ietu svojega življenja bivši slzaškl poslanec v berlinskem rajhstagu, do vojni pa poslanec v francoskem parlamenta opat abbe Vetterie, katerega ie blvš! ■francoski ministrski predsednik Pcfo-care pride!!! francoskemu zastopstvu pri Vatikanu. Emile Vetterie, co poklicu svečenik, po srcu goreč francoski domoljub in 50 sdejstvovaniu politik, ie prišel ra svet dne 2. aprila 186!. v Colmarno. Dovršil je najprej francosko gimnazijo, petem is nadaljeval bogoslovne študije na univerzah v Innsbrocku m v Sa-'amanki Končno je M posvečen v duhovnika, Leta 1893, je posta! katoliški vikar v Čolnarna. Prevzel ie glavno uredništvo Usta aJournal de Colmars, k! se j« boril za francoski duh v Alzaci- in Loreni. Pet let pozneje 0. !898.) ie kandidira! za poslanca v nemški državni zbor in is zmaga!. Vetterlejevo domoUubje ia de!o za osvobofenje francoskih dežel izpod nemškega iarma ie bilo tako velike, da je njegovim ciljem Srtvovai vse smotre klerikalizma. Bil fe mode? itrož m ie ::na! ločiti svojo cL-?eko od pravega političnega prepričanja. Svoj frankofilski pravec in proti-nemSfco tendenco je posebno ostro r>a-glašal v lista cNoavelllste d' Alsace-Lorrakiev, katerega je sam ustanovil in s katerim je ume' pridobiti za svojo politiko tudi liberalne kroge ter celo protestante. V člankih io govorih se je kazal vedno odločnega, neomajnega fco?-£a. Bi! je stropen polemik. Nasprotniki so se ga na tem popriščo zelo bali. L. 1914., ko je izbruhnila svetovna vojna, je pobegni! v Francijo. Rajhstag v Berlina ie razveljavil njegov mandat in oblasti so ga obtožile radi veleizdaje. Po osvobejenjo Alzacije in Lorene je ustanovil list cRhin Francaiso tn !. 1920. je bil izvoljen aa poslanca v francoski zbornici. Vrgel se je na deto z novim elanoro in je postal posebno vnet propagator francoske kulture, francoskega duha in iezika v tako dolgo podjarmlje-nifc deželah. Kadar ie šlo za načelna vprašanja tnu ni bilo mar klerikalizma. •kateremu je da! slovo vselej, kadar je liasprotovai francoskim narodnim inte-•esom. Bivši cesar Viljem v Pariza Iz Pariza poročajo: V tsoneeljek so imeti na A vetrne de l' Opera neobičajno senzacijo. Ljudstvo je vrelo od vseh stra ni vkup tn je razburjeno vpilo, da sta se pojavila v neki trgovini čevljev — bivši cesar Višjem II. in njegova žena Kupovala sta čevlje. Prodajalka Je baje -prva *spozna!ar, bivšega cGsarja, ki je bil ves siv, a je še vedno ime! zavihane brke Jn svetle oŠ. ter nosi! v gambnfč! trak od nekega reda. katerega v Fra."-<23 r»e poznajo. Dama ie Prišla medtem ko ie stregla, v tako zadrego, da nI vedela. če tia j nagovor! moža, ki ie stal pred njo z «Veličanstvom^ ali če naj pokliče policijo. Odločila se je za kompromis hi jc poslala 00 poslovodjo. Pametni mož ie aajooprei smatral za izključeno, da bi prišel Viliem v Pariz. A čim bolj ie ogledoval odjemalca, tem hujše ie dvomi! o stvari. Primerjal ie tudi legendarno Vi-ijemovo roko z roko moškega v trgovini in Je ugotovil da Je krajša od druge poke. Končno ga ie 'popade! strašen dvom. Iz Doorna ie namreč čred kratkim tvrdka res prejela neko naročilo za čevlje. Viljem torei ni naroči! čevlje'/ naravnost. temveč do neki drugi osebi. Kaj. ko bi torei bii kuoovalec res Višjem'? V neskončni zadreg; se ie približal poslovodja ter vprašal gospoda: -Kam ua naj pošljem blago?! Kupec ni reke! nič. temveč ie mirno položil na vitrino vizitko s svojim imenom. Na vizitki ie stalo: og farmerski hlapec ustreljen. Trije postopači osumljeni .rločina ia sreti> rani. — Trije dečki, osumljeni posilstva na mladi deklici, trdovratno idje. — Tat vrnil nkradent; dragulje in Gobi! saio 65.000 gcj farjev. — Obicžna straža zaplenila ladjo 2 3916 tonerni. Vsebini: 3000 nabojev alkoa hola. — Operetna diva razkrinkala porcu čenega moža, les gs je izvabila v p-st. — Stražnik, ki je obtožen, da je napade! čsj mo v avtomobilu. — Taki in podobni našlo* vi polnijo strar.i enega izmed najodličneja sin newyorških listov. Kot kuriozum naj na vedemo še naslov, ki se blesti povsem ligj ženirano med ostalimi: Cooliage priznava, da je Zedinjene države zagrni! va! zic-čina, globoko pa je overjen, da je proti temu le ene sredstvo: vera. X Conari Doyic :nisiific..-an? Kakor poročajo iz NTe\vyorka, ie idi, ča je sir Ccnsr Doyle — ki je, kakor poslednje es» se zašel med spiriiiste — na svojem novea: l področju doživel essIo prcsencognje, ki eq utegse izpoabjri njegova neomajno vero •• duhove. NTeki doktcc Walter Priče, k: ssa .■■; «Družba za r^sihična raziskovanja^ v Boste. au poverila nalogo, ča preišče avtentičcoa: fetografičnik posnetlrov duhov (za ieaterii pristnost se je poleg drugih tpiriiistov zi. vzeiaa! zlasti Conau Doyie), je ugotovil, da ti posnetki niso avtentični, aa so ca, sprotno ceio podtaknjeni.. V svo-eru pere« ei'n, ki ga je g. Priče pacal na seji ono njene družbe, je med drugim reke! tudi to. Ie: iXajbo?j čudno se c: zdi, da angle&i spir:ti"ti očividno ne poznajo niti slik. ki vise v londonski «N»rodii gaierijb. Zaka; če bi ie enkrat obiskali omenjeni muzej, fe: se ni prsi pogled raojii uveriri, da je sko> raj polovica oseb Murillove -»-Svete družines. služila kot baza za bpiritistieni fotografski posnetek, za baš taisti pusnetek, o katerec. trdi sir Artbur Conan Doyle, da je eden iz. med najpomembnejših, kar jih ;e imel pri. i H: o videti, cdkar is peča s spiritizmotn.a — Hud poper za gespoda Doy!a! Zakaj n: raje ostal pri kriminalnih povestih, prihrt» nil bi si bil tako marsikatero blaasaž«! Cepivo proti tuberkulozi Odkritje francoskega zdravnika doktorja Calmetta* Urednik medicinske rubrike pariškega «JotiTHa!a*, Lucien Chassaiene. je zadnjič intervjuva! slovitega francoskega zdravnika in raziskovalca tuberkuloze dr. Caimetta. o katerem smo tud^ v našem listu poročali, da je odkri! serum za zdravljenje tuberkuloze. «Ne striniam se z vami novinarju, je dejal dr. CElmette, «ki mislite, da morate takoj obesiti na velik zvon vse, kar ste čuli in zvedeli o mojih raziskovanjih . . . Cepivo za tuberkulozo? Upajmo, da smo ga našii, toda treba bo že več let dela. predno bomo mogli nedvoumno obvarovati človeštvo pred to strašno boleznijo. Za enkrat vam vem povedati le. da je cepivo BCG docela neškodljivo. (Naj na tem mestu razjasnimo. da se Calmettov serum imenuje po začetnih črkah doktorja Caimetta in njegovih dveh pomočnikov gg. Biliž in Gu6rin.) To je bi! prvj pogoj, ki ga je bilo treba izpolniti. Kar se pa tiče njegovega zdravilnega učinka, rnorem na podlagi rezultatov, doseženih na več tisočih ljudeh in živalih, reči. da vzbuja velike nade. Določnejšega odgovora zaenkrat še ne morem dati. ker poskusi še niso zaključeni. V sličnih vprašanjih je treba biti na moč oprezen: zakaj preveliko in pregrenko je razočaranje, ki ga utegne povzročiti prezgodaj to nepremišljeno v svet vržena vest.* cGovorilo in pisalo se je precej o prisilnem cepljesjus. je nadaljeval doktor Calmette. aTo bi bila po mojem globokem uverenju velika zmota in če bi mene kdo vprašal za svet. bi odločno odsvetoval obligatorično cepi.ienje. — Le toliko sem vam hote! povedati. V ostalem pa zaupajte v nas: mi delamo brez prestanita. Upajte, da nam uspe!* Toliko dr. Calmette. Kako stoji pravzaprav danes to nadvse važno vprašanje? Bilo je v juniju leta 1924.. ko ie doktor Calmette obvestil pariško Medicinsko Akademijo o uspehih, ki iih je dosegel na otrocih z vceplieniem proti-tuberkuloznega cepiva, na katerem je delal in študiral že od leta 1906. Vsi dotlej storjeni poskusi, ustvariti cepivo, ki bi zmanjšalo strupenost bacilov s toploto ali pa s kemičnimi produkti. vsi taki in podobni poskusi so ostali brezuspešni. Dobljeni preparati so bili vsi tuberknligeni, to se nravi, namesto da bi organizem branili in varovali. so ga nasprotno celo inficirali. Doktor Calmette je zače! svoje poskuse z nekim bacilom govejega izvora, ki ie bil izredno strupen: ustvaril je tekom trinajstih let 230 zapovrstnih kultur in dognal, da je mikroba teh kultur popolnoma in hereditarno izgubila vso tuberkuligensko nagnjenje, nasprotno, da je celo jela v organizmu celo tvoriti nova telesca, ki so organizem varovala pred infekcijo. Doktor Calmette ie dolgo delal poskuse s to mikrobo; overil se je, ko je cepil ž njo morske prešičke, opice in teleta, o njeni absolutni neškodljivosti, ia končno se je odločil da jo preskusi še na malih otrocih, nagnjenih k tuberkulozi. Statistika, izdelana za mesto Pariz š:. za departman Seino kaže, da znaša i mortaliteta otrok, rojenih od tuberkuloznih staršev, s katerimi žive v skupnem rodbinskem življenja, 25 odstotkov v dveh letih. Doktor Calmette je cepii 2070 novorojencev s cepivom B. C. G. in jih je potem prepusti! bolnim staršem. Izkazalo se ie. da ni cd teh otrok, ki so b!E izpostavljeni inficiranjo s strani tuberkuloznih staršev, umrlo niti pol odstotka! Manj vestni učenjaki kakor je doktor Calmette, bi morda že vsemu sveta oznanjali zmago. Dr. Calmette in njegova dva asistenta oa še vedno niso uver-jeni o brezpogojni uspešnosti cepiva. V Kindijj je doktor Calmette napravil poskus na opicah. V skupno kletko fe postavil tuberkulozne, poleg njfn pa zdrave opice, nekatere cepljene, druge necepljene. Dr. Calmette je doživel zadoščenje: nobena izmed opic, k: Je bila cepljena s serumom B. C. S., ni oalezk tuberkuloze. Čeprav doktor Calmette vzlic ekla-tantnosti uspeha še vedno noče pred javnost, uporabljajo njegovo iznajdbo že v več državah, tako v Belgiji. Švici, Angliji. Italiji, v Zedinjenih državah ir. seveda v Franciji in njenih kolonijah. V Pasteurjevem institutu v Parizu delajo poskuse dan r.a dan, kakor pišejo listi, z velikim uspehom Upajmo, da nI več daleč čas. ko bc svet odrešen ene izmed najhujših bolezni. kar jtb pozna človeštvo od postanka pa do aanes. črnec ga ie vze! in odšel kakor je Drišel. Ko se fe Lena zopet zavedala, n! bilo več neznanca !n ne voza. 9 * « Drugi dan je Dišat E. B. Solk gospej Regini Rehn. materi pred kratkim umrlega tnuzika Leonarda Rehna: cMilostiva! Vede! sem. da ona mlada lahkomiselna deklica, ki n je Vaš pokojni sin darova! zadnio ljubezen, ne bo hoteia prostovoljno izročiti prstana. Vedite pa. di sem seda; tudi ponolnorna prepričan, da ii ea Vaš sin sploh ni nikoli Dodari! Sedaj se nahaia v mojih rokah in Vam ie na raznolago. Ni zanimivo. kako sem ea dobil Poznam histerično naravo plesalke: mate šminke in dosledno doierana komediia sta mi pripomogli do uspeha Vesel sem. da Vam lahko izročim Vašo rodbinsko dra-gocer*>st in se priporočam: C. B. Solk.* (!z nemščine.) Ujetnik od Zente je naslov razkošnega monumen-talnega filma, ki ga v kratkem prinese Elitni Kino Matica Kako toplo sme biti stanovanje Zdravniki pravijo, da so ljudje, ki stanujejo v hladnih prostorih, manj podvržen! prehladu in nalezljivim boleznim, kakor oni. ki grejejo svoje stanovanje čez mero. Zato svetujejo, naj ne bo soba pozimi preveč zakurjena. Kar je čez 30 stopinj Celzija, je že preveč. Temperatura zraka v sobi je najvažnejši činitelj našega zdravja v zimskem času. Zrak, ki ie prevroč, onemogoča izhlapevanje in telo v takem stan'u ne more oddajati svoje toplote zraku, če pa je pot hlapom iz našega života zaprta, začuti človek kmalu neugodne posledice. Naša telesna temperatura se dvigne, srce jame bit: močneje, dihanje postane težje in krvni obtok pride v nered. Soba ki je preveč razgreta, nam jemlje tudi fizično moč. Poskusi so namreč pokazali, da Ijudfe, ki so kos precejšnjemu naporu v mrazo, niso v toplih prostorih za nobeno delo. Znano fe dalje iz praktičnega izkustva, da v vročini popolnoma omaga naša volja do dela. Lažje je delati v nekoliko hladnejših, kakor pa v prevročih prostorih. Previsoka vročina ima torej v splošnem slabe posledice za naše zdravje. Ljudje, ki žive v zelo vročih prostorih, se radi orehladijo. Dihalni organi se jim kmalu vnamejo, če ori de jo na mrzel zrak. V zimskem času bi se zavolio tega morah" držati pravila, da moramo naša stanovanja koriti zmerno, a nikoli preveč. Vsaj če hočemo, aa ne bomo Vaš dom bo vese!. veder m vabljiv ako .-ju boste s rafal:, ^ospa. Ktiita rabs Simonove ^reme .Crente Smo r". na le viairu ko.: pj crzivanfu da;s čisto svetlo poli. mehko in prožno ko!o. brezt.ioer. obraz. Zabranjait ali odstrar.jzje razpoki, brazgotine, rdeit lise. hrapavost tj esekrino drstenje na koč:. Uaprodzj povsod: CREME. POUDRE O S AVON S/MO.\ nuni.iu.iiuuii.il.j.nun..mi.....j... i.iiMiujujMmiiu Penament Simor.. Z3 Fg.S:. Marti.'.. Para. Mariborska gradbena premišljevanja JHarlbor. v uovembru. Praznik sv. Šmona in Jude je za nami. nolhi so sklenili svoje delovanje, po-davši se na zimsko spanje. Mariborski zidarji Pa so se pravkar predramili. Spali so že več let. oči so se jim že nekoliko bile zarasle in kosti »drevenele, da so prespali poletje. Šele čudovita mariborska jesen iih ie prebudila, da so pograbili za svoja zaprašena kladiva in žlice ter se podali gradit. Po dolgem presledku rasto iz zemlje zopet večje, omembe vredne stavbe, na veliko veselje Mariborčanov, ki so že skoraj pozabili, iz česa so hiše zidane. Zato jih ie pred zidarskimi odri vedno dovoli, da z zbranim duhom spremljajo vedno živahnejše gibe zidarjev, ki z mravljinsko pridnostjo kopičilo dan in noč opeko na opeko, zid na zid. Saj ni. da bi se prevzeli. Tri večja poslopja se grade, nič več. Ampak živinče. ki se leta in leta muči z rezanico. je po pravici lahko veselo, če pride vsaj do šopa zelene deteljice. Celo pomlad in celo poletje je Maribor spal. Edino Posojilnica v Narodnem domu je nekoliko motila mir in pokoj, ki je plaval nad vodami. Svoji hiši na Ale-ksandnovi cesti je dvignila streho za eno nadstropie: pridobila ie eno lepo stanovanje. Zunaj ob Betnavski cesti pa je postavila dve lični enodružinski hišici. Poklonila je Mariboru torei tri čedna stanova.iia. Poleg Posojilnice ie bilo še par privatnih junakov, ki so izkonštru-irali ob Stritarjevi ulici in nje bližini v majčkenih hišicah okoli šest stanovanj. Zraven tega štiri lopice za tobak in sadje, tri skladišča, dve garaži, eno stranišče (ampak privatno!) — eto. to je naša gradbena bilanca do iese.ii. Izgleda, da se zemeljsko težišče vsled nje ni premaknilo. Ampak to ie bilo! Zdaj ko kaže nebeška konstelacija na čas počitka, se ie razvnel zidarski narod Na treh točkah mesta — razdeliene so tako pripravno, ca jih zmeren oenzijonist ravno eno po-pold.ie lahko obrede in pregleda — se erade tri poslopja, ki bodo zmanišala našo stanovanjsko zadrego za 46 stanovanj. Zmanjšale samo teoretično, praktično se bo to komai poznalo. Prvači Pokojninski zavod. Na Kralja Petra trgu gradi po ljubljanski firmi Du-kič in mariborski Iv. Zivic na podlagi načrtov arhitekta Costaperarie stanovanjski blok. sestoieč iz štirih hiš. V tem bloku bo vse mogoče: trgovine, skladišča. hlevi, tudi restavracija in garaža, •renočišča za tuice celo in bogve kaj še vse. poleg tega oa tudi — kar ie za Maribor največje vrednosti — 31 stanovanj s štirimi, tremi, dvema in eno bo. Mr.i:'go ie bilo že nevernih Toma-. ev. ki so mislili, da se iz dolgotrajnih rodnih bolečin ne izcimi nič. kvečiemu . ska: toda zida se v poltem obsegu. Kljub vsej hvali, ki io je Maribor dol- žan podjetnemu zavodu, pa se Mariborčan vendarle sprašuje, ali je bilo prav, da se na tem. arhitektonsko tako sijajno položenem mestu, grade ta poslopja, ki vsled svoje drobne vsebine ne morejo biti nikaka monumentalna palača, temveč le stanovanjsko mravljišče s primeroma majhnimi stanovanji. Ta prostor vpije po monumentalni zgradbi in je velika škoda, da se na niem ne gradi prvotno nameravana cerkev sv. Magdalene. Ce pa ne cerkev, kje v Mariboru najdete lepši prostor za parlament mariborske oblasti, ki ga borno tudi enkrat menda postavili? Prava reč. če bi raslo tam še nekaj let kore.iie in repa. Modrijan bi to prenese! brez večjih bolečin. Ni dvoma, da postavi Costaperaria lično zgradbo ali lepa zgradba bi se prilegla tudi na kakem drugem kraju in bogme. prostora v Mariboru še ne zmam kuje. Na drugem koncu mesta, v Samostanski ulici, gradi Mestna hranilnica — nai bi se drugi denarni zavodi tu malo po-špeglali — za svoie nradništvo dvonadstropno stanovanlsko poslooie Hiša. ki »o ie po načrtih inž. Jelenca v kratkem času zgradila že do strehe domača firma Accetto in drugovi. bo obsegala sedem prostornih stanovanj. Tretie poslopie zidajo v Frančiškanski ulici. Ro to mestna uradna in stanovanjska h;ša s tremi .ladstronu in osmimi stanovanji. Oradi io po načrtih mestnega gradbenega urada domače nodietie Iv. Zivid. V to poslopie se preselita tudi mestno električno podietie in oa mestni gradbeni urad. Kdor liubi lepoto Maribora, ie vesel, da dobi gradbeni urad, ta motor vsega mariborskega gradbenega razvoia. nove in dostoine prostore. Je prav. da se izlušči ta urad. ki ie šele letos prešel v slovenske roke. iz sedaniib zatohlih in .nizkih sobic v orosforneiše in svetlo:še sobane, zakai posel ki ga čaka. ie ogromen. Nemci korakalo v moderni gradnji mest na čelu narodov, ampak z Mariborom se ne bi mogli podati na razstavo. To zeleno mesto, na videz tako zalo in čisto, skriva nod svojim plaščem mnogo grdo ?n težko nanakn Že sam regulacijski načrt ie deloma pogrešen v bistvu, v smeri ulic. ne glede na to, da ne morem tudi v posamez nostih očitati njega stvarniku posebne iznaidl.ilvosti. Ravno nai'epši in najnovejši de! mesta, to je de! severno od Aleksandrove ceste in Slovenske ulice. je nesrečno rešen in zavožen. Vse ulice gredo točno kot po kompasu od vzhoda na zahod in od severa na jug. Vsled tega ima šest dolgih ulic polovico hiš tako postavljenih, da ne posije v njih sobe nikdar solnce. To je težka napaka, ki jo občutijo na svoiem zdravju tisti, ki morajo v brezsolnčnih sobah prebivati in na svojem žepu ti- sti, ki imajo ob teh ulicah parcele, ker so vsled severne lege mam vredne. In vendar bi ne bilo težko, smer ulic, dokler je bil čas, nekoliko zaokrenitl Ista napaka odlikuje tudi celo Melje. Za-padni del mesta, ki se ravna po toku Drave in južni na desnem bregu, ki sledi koroški progi, ie v tem oziru nekoliko boljši. Še bolj čudna reč pa je, da Maribor nima niti kanalizacije. Maribor, o katerem je zadnjič blag domoljub trdil, da je tako snažen, da lahko kar s tal štruklje ješ, hrani skrbno svoje fekalije v greznicah. Kar je kanalov, so samo za tekoče odpadline. In še ti zidani kanali so položeni brez vsakega sistema, tja in sem. gor in dol. deloma tako plitvo, da se težji voz pogrezne vanje. V to ne veselo poglavje spadajo tudi mariborska stranišča. Hvala bogu. da smo trdnega zdravja, sicer bi nas morali bacili — vsaj tako sledi iz medicinskih bukev — nepreklicno že zdavnaj ugonobiti. Mestni stavbni urad in mestni fizikat pred vojno sta spala ali pa sta hotela ustanoviti iz Maribora idealno, na raznih kulturah prebogato bakteriološko stanico. Najnujnejši in največji nalogi gradbenega urada sta pač nova regulacija in kanalizacija mesta. Ne dvomimo, da bo prerojeni gradbeni urad. s katerega veje osvežuioč in blagodejen veter napredka, zastavil svojo volio in svoje znanje, da temeljito zainteresira o vsem tem faktorje, katerim je v teh zadevah svetovalec. Regulacijski načrt — imamo sicer dva, ki pa drug drugemu napoto delata — je treba prikrojiti novim gradbenim zahtevam primerno. Po mojem mnenju bi bilo naiboljše. da razpiše mestna občina natečaj za nov regulacijski načrt. Če so se za tak korak odločila manjša mesta kot n. pr. Kariovac. Slavonski Brod itd., bo prenese! to breme tudi Maribor. Je brez dvoma, da prinese natečaj marsikako dobro in pametno idejo in originalno domislico, naloga gradbenega urada pa bo. kar ie dobrega, urediti v nov, skladen in moderen načrt. Mestna občina dobi zdai enkrat kal-drmino za popravo svoiih cest in ulic. Bilo bi napačno le tlakovati ceste, sicer pa jih pustiti, kakor so. Z maihnimi stroški se daio popraviti marsikatere napake in izboljšati razne neprimernosti in pomanikliivosti. Oh tei priliki se bo dal urediti n pr. trg pred glavnim kolodvorom. Aleksandrova cesta od kavarne Jadran do Trga Svobode, stari de! glavnega trga, trg pri Magdalenski cerkvi itd. Za vse te preureditve bi poda! natečaj uporabne nasvete. Tudi divia dravska bresrova čakata še na svoiega mojstra Kakšni divni prospekti bi se mogli napraviti ob Dravi! Sai nihče ne zahteva, da se to napravi že jutri; treba na bo vse to premisliti in spraviti na papir, s papirja pa Izgublja nesmiselno čas in denar. Ravno isto stori reutnatik, ki poskuša preje vsa druga zdravila kot p3 ed no sigurno zdravilo „Pistyanskl mulj". Ta se dobiva v naravnih ubilkae fcoi nPI-Oa" in kot gotova kompiesa Gama v vseh lekarnah. Zastopstvo ln glavno skladišče: L. Schreiber, Zagreb Akademički trg l/H leto za letom; desetletje za desetletjem v lepo zarešnjost Malo bo treba vzeti na piko tudi tole mariborsko drevje po ulicah. Ne vem, kdo mu daje potuho, ampak raste kot bi ne bilo ničesar drugega na svetu. Ulica z nasadi gotovo pridobi na prijaznosti. ali ne sme biti zelenjave preveč. Treba jo je saditi smiselno, po načrtu, da povzdigne ljubkost, slikovitost in arhitektonsko zaokroženost ulic in trgov, ne pa da preraste vse vprek. Iz pragozda so se naši očaki že zdavnaj izselili. Ni prav, da so Mariborčani sadili samo velika drevesa, kostanj in lipo, ki rasto na visoko in široko. Preveč drevja ni niti zdravo, ker ieml.ie stanovanjem solnce. človeku najzve-stejšega prijatelja, in širi vlago; v njej se razne bakterije, katerih smo se imeli čast zgoraj spomniti, kar najbolje počutijo. Ves severni del Maribora ie en sam gozd. Ne bi škodilo, če bi ga tupatam malo posekali — štajerska oblast ostane kiiub temu zelena! In ko imamo enkrat dober, prenrš-Ijen. značaiu Maribora odgovarjajoč načrt, se bo treba tega načrta tudi neusmiljeno držati. Vsak teden se ga ne sme spreminjati. V tem oziru smo grešili tudi po prevratu več kot je bilo treba Naj pokažem tu samo na en tak zgled, ki posebno ščemi v očeh. ker stoji sredi mesta. Kako je bilo le mogoče, da so postavili ob prekrasni frančiškanski baziliki in samostanu tak «neboprask» (po Koseskem). kakor ie Zadružna gospodarska banka. Ta. gotovo z velikimi žrtvami zgrajena in za slovenski Maribor pomembna palača, bi se na drugem mestu mogoč- čisto dobro podala, tukaj oa samo škodi. Morala bi biti nižja. da bi ne ubiiaia cerkve in samostana ter stati na oglu tudi ob Frančiškanski ulici: slepo, nebotično zidov-ie. ki strmi proti samostanu, bo še dolgo pelo o nas slabo slavo. Ampak so se premislili kmalu. So sklenili, da na trg pred frančiškansko cerkev ne spadajo nebotičniki, temveč nizke hiše, zato so na banko prilepili lastavič.ie gnezdo. Špackovo kaižico, ki vrh tega ni niti zidana za strnjen sistem. V hribih, v kakšnih Koziih Bob-kih. bi to morda še šlo. za Maribor pa je to malo huda reč. Krivda md takimi zablodami zadene gradbeni urad. ki takih nesreč ne sme dovoliti kliub vsej stanovanjski bedi. temveč mora vedno in povsod hraniti lepoto in harmonijo mariborskega mesta do poslednjega diha. Dopisi JEŽICA. Praznik narodnega ujedinjenla proslavi Siikol v torek dne I. decembra ob pol osmih zvečer v Sokolskem domu. Pro. slavo, kl je obenem prva prirediiev v S> kolskem domu, otvori slavnostni govor, kateremu slede dcfrlamacije. glasbene, pevska in telovadne točke. Ženska deca izvede ljubke vaje s cvetnimi lokt ntoSkl naraščaj pa krasne vaje za Prago. S')deluje moški in mešan zbor pevskega druStva >Zora>. Mladina do !4 let tnia prost vstop, sicer !e vstopnima 3 Din. Vabimo vse tuk. Sokolstvo in vse narodno občinstvo, da proslavi v Sokolskem domu praznfc narodnega uje-dinjenja. Zdravo! PLANINA PRI RAKEKU. Dramatični odsek Sokoia v Planini uprizori v nedeljo dne 29. novembra ob 7. uri zvečer »Vdovo Ro-šišnko'«. Okoličani so vabljeni k čim številnejši udeležbi. — Tukajšnji trgovec Z. Kopitar je prodal komad terpentinovega Zla-torog - mila, v katerem je bil zlatnik, vreden prib'ižno 110 Din. Srečna najditeljica zlatnika je ga. Katarina Nemgar, posestnica iz Laz št. 4 pri Planini. RADEČE. Tu se bo vršil dne 6. decembra koncert Zikovega kvarteta. Pri zadnjem izrednem občnem zboru Sokola je bil izvoljen sledeči odbor: starosta Vekoslav Ba-ša, podstarosta Ivan Haller, načelnik Franjo Selevšek, namestnik Slavko Koren, na-čelrrica Danica Pavšič namestnica Fanči Božič, načelnik pevskega odseka Čuk, blagajnik Franjo Dolinar, tajnik Franjo Lan-ger, gospodar Ivan Pešec, režiser Milko Repec, za odbornike pa: Tone Polanc, Ivan Mlinar, Ivan Fink kot knjižničar, Ivan Jazbec in Valerija Haller. Namestnika Vojteh Moser in Ne!a Istanič, pregledovalca računov Lundner in Rant. PTUJ. Francoski krožek v Ptuju vabi vse mestno prebivalstvo na francosko predavanje o Versaiilesu. Predaval bo g. prof. Rene Marte! in predavanje pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Predavanje bo danes dne 2S. t. m. ob 2. popoldne v rtsalnici na realni gimnaziji Torej, danes vsi v Versail-les! OLIMJE. Učne moči sta bili prestavljeni na lastno prošnjo in je za oba to velika ugodnost in dobrota — ne pa persekucija. Vse premeščanje tn nameščenje izvršuje od lani edino le ministrstvo, zato traja povsod novo nameščenje več tednov in se zavleče v kraju, kjer ni prošnjtkov. na 2 do 3 mesece. Vzrok niso osebne persekucije, ampak način nameščenja. To bo trajalo tako dolgo (ln povsod), dokler ne bodo zopet tmedi pravico začasnega nameščenja srezki, ali vsaj oblastni šolski nadzorniki Potnika išče zagrebška veletrgovina vina in žganih pijač. 7200 Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro lfPOTHIlC 45". Ij Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaja. vsaka beseda Din t — Najmanjši t nese k Oln 10 Naznanilo Slavn občinstvu vljudno naznanjam. da bom od ponedeljka, dne 30. nov. dalje peke! tuji krti* ^va*rat dnevno in »icer ob 11. nri dopoldne iu ob 15. •"O nri popoldne Se priporoča Anton PrpnW. pek srca, Dunaiska cesta Stev 5 30768 Slike za tefr»*?mnc?te rdelnje naibitrejt« fotocraf H o g o o H I H fi E K Ljub ijana Valvazor jev trg 168 Kovacnica ▼ Trbovljah se odda s 1. Januarjem 192f» * v«em o^od-in stanovaiem v na-}• m. Poleg delavnica sa kolarsko obrt in •stanovati'1 ra samca. Poslopje je novo ir leži na najholj prometnem prostoru polet: c®rkv» — Potrebno nekaj kavcije. — Pojasnila daje Ivan OreSnik. posestnik v 7-bnv'Tah 30806 Več ootnikov odnosno krajevnih zastopnikov v Sloveniji «e sprejem. Ponudbe na upravnistvo •Jutra* pod »Potnik 66*. 30G93 Akviziterja *prejme zavarovalnica proti »talni plači. — Ponudbe « navedbo referenc pod šifro »Zavarovalnica* na »Pro-parandaa, d. d., osladni «.*>vo? v Ljubliani, Splen-burgova ulica 7/11. 3085® Dame in gospodi i dobrim nastopom, za nabirale naročnikov raznih Un-triranib in modnih ča-'opi-ov «« sprejmeio pod hiimi poeoji Pripravno kot posfra^ki 7a«lnfek. — Pomene ponndbe pod fifro «TV>h*»r za.«lu*ek» r.a na-slov: »Propaganda* r<»klsm-na dm"ba t o. z., L jn bi Jana. Selenburjrova ol- 7/IT. 308C3 Tn i cA iger. tnezr absolventa tr?ov*ke lole *pv!-ne kot plačanejra kon-torfkeja in tr«r. nraktikan-ta ogledno podjetje. — Ponudbe pod «Dobra sela* na epravo «Jutra*. 80773 Fotografa ali amaterja za pokrajinske plike ln ste-re«fotu*rafije sprejmemo za "talno. Ponudbe z referencami in navedbo plače pod Šifro »Fotograf* na «Pro-psijranda* d. d., ogdasni zavod, Ljubljana, Selerhnr-gova nlica 7,11. 30856 Hišnik Aleksandrova cesta 10. — Mesto oddano. 30810 Brivski pomočnik 'lohro izurjen, ne pod 22 let. ki bi mogel samostojno voditi obrt. se »prejme s 15. decembrom t. 1 — Kaslov pove uprsva cJutra* 80834 Mizarski pomočnik ve5<5 popolnoma »amostoj-neira dela ee sprajme. — Ponndbe z navedbo dosedanjega zaposlen j a na naslov: Emil Koprivnikar, Litija. 30572 Okraine za^onn51»"e 7.a K ran i. Radovljico. Ljub. ,;ano. Kamnik fn Losatee večja zavarovalnica. Sln*ba stalna in primarna za rpokojenre. Ponudbe i opisom do*e'?anjp£ra poslovanja pod Šifro «StaIno» na »Propaganda* d. d., otrla«nl zarod v Ljubljani. Selenburgova ulica Žt 717. 30S62 Potnik T.a :)v,ir,Ip razclMnl«. 'lohro vpeljan, ne .prvim* po»t ueo^mmi poffoji. Po- rnifUM1 pn-T Rifro cPotnic» na «Propa£ranr 03 npravo .Jutra* pod Franpopkft-nemSko.. 30804 Klavir za vežbsnje na razpola-ro nekaj ur na dar proti zmernemu honorarju. Dopise pod značko «Veiba» oa opr. «Jntra». 30823 Francoščino slovnieo in konverucijo uH temeljito oflteljje« — KuIot pore opra*a »Jutra. 80819 Nemščino poučuje oSiteljie«. Kmglor T upravi «Jctri>. 90816 -'Hie c Služkinjo pridno, tiho. ^naSSno ter vajeno vseh hiSnih del tBfte E. OunCar. Bled 2, kolo-dvor. 80879 Uradnik verziran v vseh pisarniških poslih za vsako podjetje, išče ^InJl*) kot knji-rovodja. skladiščnik. ekspe. 30701 Dobra šivilja gre Šivat na dom. Naslov » npravi «Jutrs». 30729 Ekonomist (zaupnik) 25 let «tar. zmoten večje kavelj«, t dobrimi refereneami, rmolen per-fektso slovenskega in nem-ikega jeiika 15?« nameSče-nj» pr) veleposestru aH večjem industrijskem pod. Jetju. Grti ta poizkušnjo tudi 1—2 m»eeea brezplačno — Na željo se predstavi osebno. — Cenjene ponudbe ua upr. pod Šifro «Zaupnik«. 30S88 Šivilja O R VA - CEPIN Wolfova trti Telefon M 431111 "'ožične in novoletne razslednice iiriporoča v veliki Izherl po najnižjih renah spefi- 'alna treovina m. Tičar. Ljubljana. SI 634 Radio aparate in -«es?avue dele ima v zalogi Franc Bar. Ljubljana. Cankarjevo na hrpSip S 402 Steklena strešna opeka je topet v zaloci pri Zdrn 5»»nih opekarnah, d d v Ljubljani 433 Klobase fine jetrne in krvave se zopet dobijo pri Chalupniku na Starem trgu štev. 19. BADIO- m r.ie prvavr (St biHe ba-epl e Tuder London fm akumulator, MARIBOR, Sirossmayerjeva ulica 3. Srne, zajce, ierelv e itd kupuje in prodaja Anton V e r b i č. Ljubljana. Stritarjeva ulica 496 Registr. b!a?a?na »Monopol* zelo dobro ohranjena fe proda. Poiasnila daje tvrdka Joe Cemelfi. Sv. Peter pod Sv. eoro. 30386 Pozor struparji, mizarji in lesne industrije! Avtom. stni7ni stroj sir.tem Katzmarek. za male lesne izdelke zelo ugo'no prodam. VpraSanja na upr. •Jutra* pod Šifro clz^aba odpadka*. 30896 Fotoaparat 9 X 12 ee proda za 500 Din Naslov pove uprava cJutra* 30811 2 moški zim. stiknfl ugodno naprodaj v Qra-diSču štev. lu/I, desno. 308S1 Mesarji ?n prekaje-vaici! Naprodaj več kompletni* izurjena in pridna iSče clu4-be za dom ali trgovino — Naslove (Kutinti na «j.ra»o cJutra* pod oglasno Številko 30888*. 30888 Vpok. drž. uradnik tr?ov«ko izohraften. vešč str«jepieja. slov. in nemfcke kor»-n(M»udef>ce. dober ri*ar. ta takoj celodnevno ali poldnevno sluftbo. ('-enjttfie ponudbe pod cPo^t«n ia zanesljiv 15214» na upravo cJutra*. 30891 Mesto hišnice i?fce go«pa t holjAi aH novi hifti. Ponudl»e pod znamko cHi&nica* oa upr. Mw na uf»r»vo »Jutra• pod iitro cBoJičuo drevo*. 80645 Dve barak? ali les In okna o* harak. primerno za delavaico se kupi. Ponudbe po»l iifro c Baraka* na npr. cJutra* 3"894 Hmeljske droge kupim več varonov proti takojftnjemn plačilu »to 24. decembra. — Ponudbe pod cPmreknve* na upravni?tvo cJutra* 30893 Umetni valjčni mlin -e radi drutinoklb razmer takoj proda za 80 000 Din Ijietna električna luč, go-<|Kvlarsko (Kmlopie, 2 orala tendje — Ana Amole. Zg. Poiekava pri Pragerskem. Trgovina in gostilna tudi (tamo trgovina v večji vasi ali treu na Štajerskem se kapi V j*>4iev pri«le »a-■io pionvtni kraj. Cena do 125 OtH) Kupnina ae plača takoj Ponudbe na upravo cJutra* pod cVelik promet* 30889 Oosti!na in posestvo •e odda v najem v prometnem kraju «h teleznicl v ljubljanski okolici. Po-trebnu je nekaj kavcije. — Kaslov pove uprava cJutra* 80828 Hišica z vrtom ;n njivo v bližini hbio fcoMnj« t elektriko te odda v novi vili proti mesečni najemnini 1S0U Wn. Vaslov pove aprava cjstna. 806S7 Opremljena soba in ena prazna parketirana. « posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, t uporabo ko-'■n'nlee in event. klavirja, ia MikloMSevl cesti se od. 'a s 15. deeflmbrom. — Ponu''V»e na upravo »Jutra, pod iifro «Nova hi?a ioni. 30772 Soba • posebnim vhodom se odda Naslov pove uprava cJutra* 30887 Opremljena soba se odda i 1 decembrom. Naslov pove uprava cJn*ra* 30824 Mesečno sobo majhno IMe ves dan odsoten gospod. Ponndbe na upravo cJutra* pod šfro cSoliden 15215*. 30892 SiUau.šč*; suho in svetlo se išče. — Kupi se pult in stelaže b policami. Ponudhe na upr. cJutra* pod cSkiadižčc* 80748 Trgovina se vzame v najem v bližini Celja ali Maribora. Dopise na podružnico cJutra* v Mariboru pod šifro »Lokal: Opremlieno sobo čisto, s popolnoma sepan-ranitn vhodom W5eni s i. decembrom — Ponudbe na npravo cJutra* pod Šifro cMest&no do 500 Din*. 30853 Opremljena soba • posebnim vbodom «e odda. Naslov v upr. »Jutra*. 80821 Zakonskemu para se odda e 1. decemnrom soba b uporabo kuhinje. — Naslov pove uprava »Jutra* 80828 Gostilna s stanovanjem v sredini Ljubljane se takoj odda proti odkuznini inventarja. Naslov pove uprava »Jutra* 30885 Velika trgovina in Rkladifča zelo prikladna za trgovino z železnino v me?tu na Corenjsk»*in se odda v najem. Ponudbe na npravo »Jutra* pod Šifro »Zeleznina*. .30712 Iščem založnika s kapitalom za dobičkanos-ne umetniške predmete. — Naslov pove uprava »Jutra* 30653 Kdo posodi 68.000 D kot hipoteko na II mesto proti 10 % obrestim ter brezplačni cdstopitvi stanovanja. obstoječega iz dveh sob in kuhinje. Hipoteka hi se rabila za debo enega leta. Ponudbe pod (Sigurnost 68* na upr. cJutra*. 30880 Klavir dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava cJutra* Sf«25 Gospodična naobražeua. iz boljSe rodbine, stara 24 let, čedne tunanjoMli. želi znanja s inteligentnim in dobro ei-tuiranim gospodom. Tajnost strogo zajamčena. Dopise n a upr. cJutra* pod Šifro c Zimski šport*. 30888 Mlad trgovec lepe poplave, značajen in blagega srca želi poročiti dol>ro*rčno, premožno gospodično srednjih let. Tajnost zajamčena. Dopise na upravo cJutra* pod značko c Rožmarin 3905*. 30817 Pismo r»a okrožno sodišče v Ljubljani se je Izgubilo. Kdor ga je našel sc prosi, naj ga odda ali sporoči kje se bahaja na upravo »Jutra*. 30842 m Uradn7k »rednjih let teli znanstva z dekletom protestantske ali pravoslavne vere. Dopise na upr. »Jutra* pod št. 8888. 30776 Inka 3 Oboje prejel. Hvala. Pridi samo, če moreS brez Ikode. Drugače bodi mirna. Polju b«. 80696 Miklavž pride na doml Naročila pod MMiimnn.M»»*i»m«<«>»»«»»»i>n>i>nt»iMm«wm»»n # METKOM sift POPISUJE DR. IVAN LAK, % KNJIGA SPOMINOV I. DEL SBO&HIgfl VEUB OIH SS>—, 9 CELO Pismo , PojTimia 2 m ."»nem tiskov« # ( VEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV in vsa druga knjigoveška dela izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah KNJIGOVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE D. D. V LJUBL JANI Miklošičeva cesta štev. 16 HAVRE-NEW YORK *««* «*" los-s Francoska linija (French Line.) - Cie. Gle. TransatUntique in družba Chargeurs Reunls za pomorske vožnje • v severno in južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado Ekspresni parmki: .Pariš*. .France*, .deGtasse*. Oobra hrana In pijača brezplačno. Vozne !'stke in tozadevna potisnila daje: Ivan Kraker nastopni* v Ljubljani Kolodvorska ulca 4