TROL
julij leto XXXIV
GLASILO DELAVCEV PETROLA
AVtoi
50
300 največjih V Petrolu smo vsi dobri Za čim uspešnejše poslovanje Če bi se še enkrat rodil, bi šei spet v Petrol v službo
Novi bencinski servis v Lenartu
IZ TERITORIALNIH ENOT
POLIMERNI BITUMNI PRIHAJAJO NA NAŠE CESTE
V zadnjih dveh letih, ko so se začele večje priprave na gradnjo avtocest, smo se tudi mi aktivno vključili v proces s pospešenimi aktivnostmi pri prodaji bitumna. Pri konvencionalnih cestnih bitumnih smo se srečali z zelo hudo konkurenco OMV Istre in Interine, ki se oskrbujeta iz rafinerije Reka. Naši glavni viri so Italija in Madžarska, kjer so naši dolgoletni partnerji in se poskušajo po svojih najboljših močeh prilagoditi našim specifičnim tržnim razmeram. Zelo pomembno je, da nam ti partnerji poleg samega blaga ponujajo tudi know-how za vse cestne in industrijske bitumne. Tako smo svojo konkurečno prednost na slovenskem trgu videli predvsem v uvajanju novih vrst - polimernih - bitumnov, ki so sicer precej dražji, vendar kvalitetnejši za samo kakovost ceste (drehažni asfalt, prenaša večje obremenitve), kakor tudi za njeno življenjsko dobo.
Pri tem smo se trdno povezali z institucijami, ki neposredno sodelujejo pri predpisovanju kvalitete asfalta in s tem povezano uporabo materialov, za katere organiziramo s pomočjo svojih dobaviteljev seminarje, oglede gradbišč in asfaltnih baz v tujini, ter jih tako neposredno seznanjamo z novo tehnologijo za gradnjo cest.
Maja smo organizirali ogled gradbišča v Aosti, kjer uporabljajo polimerni bitumen v vseh treh plasteh avtoceste. Junija smo si ogledali skladišče in mešalnico polimernih bitumnov ter laboratorij v Trstu. V ta projekt v zadnjem času poskušamo vključiti tudi našo tehnično službo in laboratorij, kjer bi tudi know-how in tehnična podpora postala dejavnika za uspeh naše prisotnosti na trgu.
Najnovejše informacije, ki jim imamo, so za nas obetavne, saj bo polimerni bitumen kljub višji ceni predpisan na vseh novih cestah za celotno zgornjo plast. Seveda se tudi na tem segmentu pojavlja konkurenca, vendar se lahko pohvalimo, da smo bili prvi in imamo v tem trenutku nekaj prednosti, kar pa nas ne sme uspavati.
K. Pirš
k J
NENADNA ZAPORA MEJNEGA PREHODA GOLO BRDO
Na bencinskem servisu Golo brdo smo aprila in maja delno razširili prodajni prostor in ukopaii dodaten podzemni rezervoar za neosvinčen bencin 95-oktanski. S tem smo želeli kupcem ponuditi večji izbor dodatnega asortimenta in gorivo, po katerem najpogosteje sprašujejo (super bencin, plinsko olje in zdaj tudi neosvinčen bencin).
Med pomembnimi letošnjimi odločitvami v Petrolu je bil tudi nakup uličnih črpalnih agregatov tovarne Salzkotten, in bencinski servisi, zgrajeni v letošnjem letu, bodo že opremljeni z njimi.
Naši serviserji so z radovednostjo pričakovali prvo pošiljko in zanimanje za evropsko tehniko je bilo veliko. Z agregatov so takoj odstranili pokrove, da so lahko pogledali v »drobovje«. Vzklikov - »to pa je«, »končno jih imamo tudi mi« in podobnih - ni bilo malo. Marsikdo pa se je na tihem vprašal, ali bomo znali odpravljati okvare, ki se bodo pojavljale kljub dobri kvaliteti naprav.
Obenem smo upali, da se bo na tem bencinskem servisu oskrboval z gorivom tisti del kupcev, ki so prej zahajali v Neblo ali v Dobrovo in tam dodatno povečevali kolone čakajočih. Komaj smo tako preurejeni bencinski servis odprli, že smo se znašli pred novo oviro. Ob glavni cestni povezavi med Furlanijo-Julij-sko krajino preko mejnega prehoda Golo brdo so na italijanski strani začela drseti tla. Da bi se izognile morebitnim nesrečam, so italijanske oblasti zaprle cesto oziroma mejni prehod.
Zaradi tega ukrepa smo bili prisiljeni zapreti bencinski servis, saj so na njem kupovali izključno italijanski kupci, ki so prihajali preko tega mejnega prehoda.
No, tudi na to smo mislili.
Pred nedavnim smo organizirali tridnevni tečaj, ki sta ga vodila strokovnjaka iz podjetja Salzkotten. Naši serviserji, elektronikarji in elektrikarji so z zanimanjem sledili predstavitvi agregatov ter razlagam. Posebno zanimiva se jim je zdela uporaba ročnega terminala za programiranje in nastavitev volumetrov.
Osnovno znanje o novi tehniki so naši fantje dobili. To, kar so vedeli že prej, izkušnje ter novo znanje bodo zadostna podlaga za uspešno servisiranje.
D. Gregorin
Delavce smo razporedili na sosednja bencinska servisa, vendar upamo, da bodo po dogovoru med županom občine Brda v Dobrovem in županom Prapoto iz Italije maloobmejni promet preusmerili na sedanji dvolastniški prehod Mišček, in da bodo kmalu odpravili cestno oviro in nam omogočili, da spet odpremo bencinski servis Golo brdo.
E.	Petrič
OBNOVLJENI BENCINSKI SERVISI
3. julija smo odprli prenovljeni bencinski servis v Novem mestu na Ljubljanski cesti. Kljub pogostemu dežju v juniju je izvajalec obrtna zadruga Resa iz Krškega porušil stari objekt in zgradil novega v 30 dneh. Tako smo prenovili še zadnjega od petih bencinskih servisov, ki smo jih modernizirali letošnjo pomlad.
Prenovitve in povečanja prodajnih prostorov se že odražajo v porastu prodaje blaga dodatne ponudbe. Sicer pa je zdaj sezona piva, brezalkoholnih in osvežilnih pijač ter sladoleda na višku, tako da hladilniki delajo s polno paro in komaj dohajajo s hlajenjem.
Julija bomo odprli tudi nov bencinski servis v Dobovi. V objektu pa bodo še poslovni prostori SET-Elektrotehne in bife.
S. Jeršič
PREGLEDALI SO REZULTATE POSLOVANJA
Nekoliko pozno, vendar še vedno pravočasno, bi lahko rekli za sestanek poslovodij v teritorialni enoti Celje, ki je bil 28. junija v Celju. Na njem
OB DELU SE JE TREBA TUDI UČITI
* * -
V skrbi za objekte
Dobro vzdrževani objekti bodo dlje služili
smo pregledali aktivnosti za turistično sezono in obravnavali rezultate poslovanja v prvih petih mesecih letošnjega leta.
Glavno pozornost smo posvetili stroškom, vsi prisotni pa so bili enotni v ugotovitvi, da je izredno pomembno, s kakšnimi stroški in kolikšnim obsegom dela dosežemo rezultate.
V razpravi, ki je sledila poročilom, so bile izrečene tudi kritične pripombe na račun počasnega reševanja problemov, na katere poslovodje že dalj časa opozarjajo. To se nanaša tako na posodabljanje računalniške opreme in delovanje delavnice, kakor na problematiko zaposlovanja. Sklepna ugotovitev je bila, da bo možno uspešno delati le ob sodelovanju in angažiranju vseh, da bomo tudi v prihodnje zadovoljni z rezultati, ki že zdaj niso majhni.
C. Pirš
DOBRO NAPREDUJEJO
Res je trajalo nekaj časa, preden je v Lipici steklo, toda zdaj gradnja bencinskega servisa dobro napreduje. Celo več. Izvajalec dela hitreje, kakor je bilo predvideno v terminskem planu. S tem pa nastajajo težave pri kooperantih, ker vsi ne morejo slediti tempu gradbenega podje-
tja. Kljub temu predvidevajo, da bo gradnja zaključena že
julija.
Uspešno poteka delo tudi na bencinskem servisu v Fernetičih, kjer Kraški zidar intenzivno gradi, tako da pričakujemo, da bo gradnja končana sredi avgusta. In konec avgusta naj bi zaključili delo na bencinskem servisu v Ilirski Bistrici.
R. O.
DOLGIM VRSTAM SO NAREDILI KONEC
Pred nekaj dnevi je spet začel obratovati rekonstruirani bencinski servis v Podkor-nu. Tako pred bencinskima servisoma v Kranjski gori ne bodo stale več dolge kolone, ki so včasih segale celo do ceste in ovirale promet. Sicer pa bodo jmeli vsi trije servisi gotovo tudi v prihodnje še veliko dela, saj kupuje pri nas gorivo še vedno veliko Italijanov in Avstrijcev, poleg tega so se začele poletne počitnice, tako da lahko pričakujemo tudi druge turiste z avtomobili.
Na bencinskem servisu v Podkornu pa so pri rekonstrukciji povečali prodajni prostor in skladišče in montirali dodaten računalnik. Dvo-plaščne rezervoarje, ki so zelo pomemben del opreme, pa so imeli že od prej.
F.	T.
Vzdrževanje objektov in naprav je del poslovnega vsakdana tudi v Petrolu, pri čemer gre za zelo pomembno in zahtevno dejavnost, saj imamo blizu 300 objektov, ki morajo vsak dan brezhibno in varno obratovati.
Vzdrževalna dela potekajo po vsakoletnem programu, ki ga skupaj s teritorialnimi enotami in OE Vzdrževanje pripravi OE Inženiring. Tu gre predvsem za	vzdrževanje
objektov, nadstrešnic, cestišč, pa tudi za redne letne preskuse in kontrole naprav, kakor so na primer tlačni preskusi rezervoarjev in cevovodov, čiščenje, razne meritve, kontrola točnosti agregatov, razne kontrole električnih instalacij in podobno. Vsa ta dela so planirana, nekatera tudi zakonsko predpisana in jih izvajajo pri gradbenih posegih zunanji izvajalci, pri vzdrževanju tehnoloških in ostalih instalacij pa praviloma OE Vzdrževanje sama oziroma v sodelovanju z Inženiringom, če gre za večje posege, kjer je potrebno pripraviti dokumentacijo, razna dovoljenja, potrebne varnostne ukrepe in podobno. Poleg teh planiranih del pa je potrebno tudi dnevno tekoče vzdrževanje kot posledica raznih okvar, predvsem na tehnoloških napravah, ki jih je v zadnjem obdobju vse manj, zlasti
zaradi intenzivnega menjavanja tehnološke opreme in novih investicij v zadnjih letih. Tu je bil na primer zelo pomemben prehod od mehaničnih na elektronske števce v agregatih, saj so bili mehanični števci zaradi same zasnove ter stalnih predelav izpostavljeni pogostim okvaram.
Seveda pa prihaja tudi do večjih neplaniranih posegov kot posledice okvar, kakor na primer okvare pred letom dni na plavajoči strehi nadzemnega rezervoarja v Račah ali prav v zadnjem času na ben* cinskem servisu Celovška IV v Ljubljani. Tu je šlo za okvaro na polnilnem cevovodu podzemnega rezervoarja, vendar so pri sanaciji ugotovili, da so tudi vsi ostali cevovodi v izredno slabem stanju, tako da jih je potrebno kompletno zamenjati. To pa pomeni odpiranje vseh kinet, cestišča in otokov. Ob tem bomo obnovili tudi že dotrajani montažni del prodajnega objekta in povečali prodajni prostor za okrog 15 m2, kar bo ob zamenjavi opreme omogočilo širši izbor blaga dodatne ponudbe. Tako bodo od starega bencinskega servisa ostali le rezervoarji, ki so že dvoplaščni, nadstrešnica in streha nad prodajnim objektom.
R. Otrin
TOE LJUBLJANA JE NAPREDOVALA - Z DUNAJSKE 50 NA DUNAJSKO 115
Za čim uspešnejše poslovanje podjetja
POSKRBLJENO ZA VSAKRŠNE POTREBE POPOTNIKOV
Delo odbora za razvojne spremembe
V letošnjem letu se srečujemo z dvema pomembnima dogodkoma:	vstopamo	v
drugo polovico stoletja svojega obstoja in razvoja ter se lastninsko preoblikujemo, obenem pa se soočamo z vse zahtevnejšimi razmerami na trgu tako doma kakor v tujini. Prav slednje dejstvo nas je spodbudilo, da smo začeli s procesom razvojnih sprememb podjetja. Delo vodi in usklajuje odbor za razvojne spremembe, ki ga sestavlja osem članov. V četrti številki Petrolovega glasila smo že predstavili program dejavnosti, toda od takrat je delo že precej napredovalo.
V sam proces razvojnih sprememb smo vključeni vsi - nekateri neposredno preko kreacije, drugi posredno s svojimi idejami in željami za čim uspešnejše poslovanje podjetja, pri sami implementaciji razvojnih sprememb pa se bomo srečali vsi zaposleni kot nosilci vseh razvojnih sprememb.
V fazi, v kateri se projekt nahaja, je aktivno vključenih 81 zaposlenih, ki analizirajo predhodno obdobje po posameznih segmentih poslovanja, ga primerjajo s konkurenčnim in ugotavljajo prednosti in slabosti našega podjetja pred obstoječo in potencialno konkurenco, ugotavljajo pomembnost vseh zaposlenih, saj je človek ključni faktor, ki kreira usodo podjetja. V zaključni fazi projicirajo poslovanje na različnih segmentih za obdobje naslednjih treh let. Torej gre za proces, ki vključuje prav vse zaposlene, zato bomo sodelavce tudi v prihodnje preko glasila sproti seznanjali o poteku dejavnosti, obenem bomo veseli vsake- vaše, tudi še tako drobne spodbude.
Za metodo kreacije razvojnih sprememb smo iz-
brali poslovni načrt in na osnovi predlogov, ki jih je pripravilo 81 piscev poslovnih načrtov, smo prvotno zamisel o 33 vsebinsko združili v 22 poslovnih načrtov. Vzporedno pa teče tudi program aktivnosti za racionalizacijo skupnih funkcij in za kreacijo optimalnega sistema nagrajevanja, pri čemer za pomoč pri delu vključujemo tudi predstavnike teritorialnih enot.
In kakšno dinamiko dela smo si zastavili?
Vseh 22 poslovnih načrtov naj bi bilo zaključenih do sredine julija, nato bo na vrsti postopek za združevanje poslovnih načrtov v enoten poslovni načrt za celotno podjetje.
Predvidevamo, da bo celoten projekt končan do 15. decembra letos. To je izredno kratek rok za tako zahteven projekt, vendar ni razloga, da bi vanj dvomili, saj sta zagon vseh udeleženih in njihova pripravljenost za delo izredno velika.
M. Lah
Če vas projekt še posebej zanima, me, prosim, pokličite, ali povabite v svojo sredino, da se o njem pogovorimo. Pa ne pozabite - vsaka vaša sugestija je dobrodošla, gre za naše podjetje in za še uspešnejše poslovanje v prihodnje.
IZBIRAMO NAJBOUŠEGA PONUDNIKA
Konec junija je potekel rok za oddajanje ponudb za izvajanje prve faze del v skladišču Zalog. Povabili smo največja slovenska gradbena podjetja in vseh sedem je poslalo svoje ponudbe, ki jih zdaj v Inženiringu analiziramo. Predvidevamo, da bomo julija že lahko podpisali pogodbe z izbranimi izvajalci.
R. O.
V Lenartu je zrasel velik in lep objekt, ki bo nudil domačinom in potnikom najširšo ponudbo - od vseh vrst goriva in širokega dodatnega asortimenta preko uslug avtopralnice in avtomehanične delavnice do okrepčevalnice, pa tudi avtosalon ne manjka.
Petrol je lastnik celotnega
objekta, njegovi zaposleni bodo prodajali goriva in blago dodatne ponudbe ter prali avtomobile, ostalo je prevzel najemnik, ki je ustanovil majhno družinsko podjetje. Poleg njega bosta delali še njegova soproga in sestra, le v avtomehanični delavnici bo pomagal uslužbenec.
mehanična delavnica
avtopralnica
Poslej Geoplin d.o.o.
6. skupščina Petrol Zemeljski plin d.o.o. Ljubljana
Družbeniki Petrol Zemeljski plin d.o.o., so se 22. junija sestali že drugič letos, tokrat na redni letni skupščini, ki je praviloma namenjena obravnavi rezultatov poslovanja v preteklem letu. Ti so se po nekajletni stagnaciji, ki je bila
na družbe, ki se bo odslej imenovala Geoplin d.o.o.. Glede na lastninske spremembe je dosedanje skupno ime s Petrol Trgovino zavajalo, v poslovnih odnosih pa obe strani tudi motilo. Petrol Trgovina, ki ima zaščiteno svojo blagovno znamko in si preko uspešnega trženja ustvarja ugoden image, bo lahko izpustila dodatek Trgovina, plinaši pa bodo imeli kratko, zvene-
predvsem posledica političnih sprememb in s tem povezanih težav slovenskega gospodarstva, spet obrnili navzgor, tako v fizičnem kot v finančnem smislu. Zato je Skupščina lahko odločala o delitvi dobička in sklenila je, da ga del razdeli vsem družbenikom v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži, del pa nameni za nagrade Upravnemu odboru in plače delavcem.
Posebna točka dnevnega reda je bila sprememba ime-
če ter doma in v tujini razumljivo ime firme.
Zaradi izteka štiriletnega mandata je skupščina izvolila nov upravni odbor ter predsednika in namestnika predsednika skupščine. Kot predstavniki družbenikov v Upravnem odboru so bili izvoljeni: Zdravko Bedenčič,
JP Energetika Ljubljana Stojan Binder,
Steklarna Hrastnik Jože Funda,
Salonit Anhovo Ladislav Gaal,
Nafta Lendava Igor Kadunc,
Sarrio Domžale in Danijel Koželj,
Mariborska Livarna.
Dodatno so bili izvoljeni 4 zunanji člani, ki s svojimi strokovnimi izkušnjami lahko bistveno pripomorejo k upravljanju družbe in sicer:
Franc Balanč, Sava Kranj Bine Kordež, Merkur Kranj Simon Oblak, Lek Ljubljana in Vinko VVernig.
Skladno s statutom sta bila na predlog največjih družbenikov republike Slovenije in Petrol Trgovine za člana
Upravnega odbora imenovana:
Olga Marinko in
Franc Premk.
Na podlagi zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je tretjina članov upravnega odbora predstavnikov delavcev in sicer:
Jerko Perko, Boris Tertnik, Andrej Turšič, Živka Vute, Pavel Šuštar in Stipe Žuna.
Novi predsednik Skupščine je Bojan Mihovec iz Termo Škofja Loka, njegov namestnik pa Stanko Cvenkel iz Save Kranj.
M. Demšar
V SPOMIN NATAŠI PEČNIK
To, da jo je zdravje zapuščalo, smo slutili, nekaterim je to tudi zaupala.
In vendar... prišlo je nenadoma, doletelo nas je nepripravljene.
Tisto jutro je bilo drugačno. Najprej smo nemočni upali in trepetali zanjo, nato smo le nemo strmeli ob novici, ki se je zdela tako neresnična, tako zelo nesmiselna in hkrati tako kruta in dokončna.
Vsa ta leta, ki smo jih preživeli skupaj, je svojo življenjsko energijo in moč nesebično dajala drugim. Prijateljem, kolegom, sodelavcem, svojim domačim. Nam vsem. Nase je preprosto pozabila.
Kakor da je njen izvir energije neusahljiv. Iz nje smo črpali izkušnje, znanje, ne da bi se zavedali, da bo ta izvir nekega dne usahnil.
Zapustila nas je z neuresničenimi skupnimi načrti in željami. In vendar bi Nataša želela, da jih uresničimo. Zato jih tudi bomo!
Ni bila le naša sodelavka, bila je prijateljica.
In prava prijateljstva so nesmrtna.
Sodelavci iz sektorja Marketing
Petrol med tristo največjimi slovenskimi podjetji
O poslovanju največjih in najuspešnejših podjetij v preteklem letu ne poročajo le tuji časopisi po svetu, v Evropi, v ZDA in po posameznih državah, pač pa se jim pridružuje tudi slovenski poslovni tednik Gospodarski vestnik.
V »Poslovnem ogledalu 300 največjih« so na podlagi podatkov Agencije za plačilni promet razporedili podjetja po prihodku. Temu sledi sto najuspešnejših po-
PRIHODEK
Petrol Trgovina je s 76,5 odstotnim tržnim deležem največje in vodilno podjetje na slovenskem naftnem trgu. V letu 1994 je po podatkih Agencije za plačilni promet ustvaril 75 milijard SIT prihodka. Tako ima Petrol Trgovina vodilno mesto po prihodku med slovenskimi naftnimi družbami. V celotnem slovenskem gospodarstvu pa se je s prvega
PODJETJA Z NAJVEČJIM PRIHODKOM V LETU 1994 V 000 SIT
PODJETJE	LASTNINA	PRIHODEK V 000 SIT	MESTO 1994
PETROL	družbeno podjetje	75,493.896	2
ZEMELJSKI PLIN	družbeno podjetje	16,364.394	23
OMV-ISTRA	mešano podjetje	16,074.370	25
NAFTA LENDAVA	družbeno podjetje	12,660.697	31
INTERINA	mešano podjetje	3,847.248	mu 172
djetij po bruto dobičku, po sredstvih in po številu zaposlenih.
Rast industrijske proizvodnje, velik uvoz in nižja inflacija so pripomogli k boljšemu poslovanju slovenskega gospodarstva v preteklem letu. Poleg tega se je v preteklem letu nadaljeval proces privatizacije in prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, kar se odraža tudi na lestvicah največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij. Čeprav so nekatera podjetja že dolgo med najboljšimi, so bila lani na prvih mestih povsem druga podjetja kot v letu 1993. Tako je bil lani najuspešnejši Lek, predlani pa Elektro Maribor. Največ zaposlenih so imele lani Slovenske železnice, leta 1993 pa PTT Slovenije.
mesta v letu 1993 spustil na drugo mesto na lestvici tristo najboljših slovenskih podjetij.
Petrol Zemeljski plin je zdrsnil z 10. mesta v letu
1993 na 23. mesto v lanskem letu na lestvici slovenskih podjetij; med slovenskimi naftnimi družbami pa je po prihodku na drugem mestu.
OMV-ISTRA je s 16 milijardami prihodka na 25. mestu med slovenskimi podjetji in na tretjem mestu med slovenskimi naftnimi družbami. Tržni delež OMV-lstre je v prodaji naftnih derivatov v letu 1994 znašal 18,9 odstotka.
Nafta Lendava je v letu
1994 ustvarila 12 milijard SIT prihodka, s čimer se je uvrstila na 31. mesto na lestvici slovenskih podjetij.
PRIHODEK V LETI' 1994
Vir: GV, junij 1995 I SRSP/Molc« B. I
PETROL	OMV-ISTRA	INTERINA
ZEMELJSKI PLIN	NAFTA	LENDAVA
PODJETJE
Interina je s 4,56-odstot-nim tržnim deležem na slovenskem naftnem trgu ustvarila skoraj 4 milijarde SIT prihodka in se je s tem uvrstila na 172. mesto med slovenskimi podjetji.
Prvih tristo podjetij po prihodku je doseglo dobro polovico celotnega prihodka gospodarstva v letu 1994. Od tega je novomeški Re-
Med prvimi desetimi je ostal le Kompas MTS, ki je ohranil peto mesto.
Po podatkih Agencije za plačilni promet je največji dobiček (1,3 milijarde SIT) med slovenskim naftnimi družbami ustvarila OMV-ls-tra. Tako se je s 16. mesta med vsemi slovenskimi podjetij v letu 1993 povzpela na 6. mesto v lanskem letu.
PODJETJA Z NAJVECJIM DOBIČKOM V LETU 1994 V 000 SIT
PODJETJE	LASTNINA	CELOTNI DOBIČEK V 000 SIT	MESTO 1994
PETROL	družbeno podjetje	1,079.166	9
ZEMELJSKI PLIN	družbeno podjetje	165.670	61
OMV-ISTRA	mešano podjetje	1,308.019	6
NAFTA LENDAVA	družbeno podjetje	0	292
INTERINA	mešano podjetje	127.816	S 77
CELOTEN DOBIČEK V LETU 1994
ZEMELJSKI PLIN OVlV-ISTRA PODJETJE
Vin GV, junij 1995 1 SRSP/.VloJc« B. 1
voz dosegel 2,1, Petrol Trgovina 1,7, Eles 1,3 in PTT 1 odstotek.
CELOTNI DOBIČEK
Primerjava lanskega in letošnjega seznama največjih podjetij, razvrščenih po dobičku, pokaže, da je prišlo do precejšnjih sprememb.
Petrol Trgovina je po jo-datkih Agencije za plačilni promet v letu 1994 ustvaril dobro milijardo SIT dobička, kar ga je s 33. mesta v letu 1993 dvignilo na 9. mesto v lanskem letu. OMV-lstra ima tako 1,6-odstotni delež v celotnem lanskem dobičku Slovenije, medtem ko ima Petrol Trgovina 1,3-odstotni delež.
PODJETJA Z NAJVECJIMI SREDSTVI V LETU 1994 v 000 SIT
PODJETJE	LASTNINA	SREDSTVA V 000 SIT	MESTO 1994
PETROL	družbeno podjetje	64,227.662	7
ZEMELJSKI PLIN	družbeno podjetje	26,373.329	21
OMV-ISTRA	mešano podjetje	11,957.354	M 46
SREDSTVA
Uspešnost oziroma poslovni rezultati podjetja niso nujno odvisni od sredstev oziroma premoženja podjetja. Podatki o sredstvih, ki so objavljeni v Gospodar-
skem vestniku, nam lahko služijo le kot dodatna informacija o tem, kako bogata je konkurenca, ki jo moramo sicer dobro poznati.
M. Boc
PODJETJA Z NAJVEČJIMI SREDSTVI V LETU 1994
_ M)
ZEMELJSKI PLIN PODJETJE
Vin GV, junij 1995 I SRSP/.Vlolca B. I
Aktualna vprašanja
Sestalo se je predsedstvo sindikata
30. junija se je sestalo predsedstvo sindikata delavcev Petrol Trgovine, sestanka pa se je udeležilo tudi vodstvo podjetja in sicer generalni direktor Franc Premk, pomočnik generalnega direktorja Janez Umek in direktorica sektorja za računovodske storitve Poldka Breznik. Na sestanku je bil tudi direktor OE Gostinstvo Marjan Ferenčak. Obravnavali smo vprašanja v zvezi z izplačili osebnih dohodkov s posebnim poudarkom na OE Gostinstvo. Pojasnjeno nam je bilo, da se je vodstvo že sestalo z delavci motela Lom, kjer so ugotovili, da predstavniki delavcev niso prikazovali pravilnih zneskov izplačil. Bilo je tudi obrazloženo, da za OE Gostinstvo velja kolektivna pogodba gostinstva, za ostali del Petrola pa kolek-
tivna pogodba trgovine, ki se med seboj ne moreta primerjati. Sicer pa ni nihče dobil nižje plače, kakor jo določa kolektivna pogodba. V zvezi z novim zakonom, ki omejuje najvišjo plačo na 700.000 tolarjev brutto, so se vsi strinjali, da se plače ostalih delavcev ne bodo zmanjšale, čeprav znaša razmerje med najnižjo in najvišjo plačo manj kakor 3:1 (zakon predvideva 7:1). Sindikat je informacijo sprejel na znanje.
Drugi pereči problem, ki ga je izpostavil sindikat, je prevelika obremenitev delavcev na bencinskih servisih, nezadostna zaščita prodajnega blaga (kraje, pobegi na samopostrežnih bencinskih servisih) in dokaj visoka invalidnost.
Pojasnjeno je bilo, da je kolegij direktorjev že razpravljal o invalidnosti in sprejel tudi sklep, da bo odobril dodatno zaposlitev
Zakaj enostavno, če lahko komplicirano
V Sežani že uporabljajo mešani plin (butan + propan + zrak)
Lani smo v Sežani zgradili plinsko postajo in omrežje, dela pa so bila decembra formalno končana in dobili smo uporabno dovoljenje (prva faza).
Nato smo opravili preskuse, ki so trajali do sredine marca, potrebni pa so bili zato, ker smo uporabili najnovejšo tehnologijo - plinska postaja je računalniško vodena in dela popolnoma avtomatsko - in je niti dobavitelj še ni nikjer preskusil. Zato smo se srečevali z začetniškimi problemi pri programski opremi, ki jo je dobavitelj na našem objektu pravzaprav do kraja »izpilil«. Aprila smo začeli priklapljati prve uporabnike, zdaj pa proces teče naprej.
Nekaj uporabnikov smo imeli takoj na začetku poslovanja, nekaj smo jih pridobili pozneje, tako da jih je zdaj okrog 40. A preden se priključi na plin, mora vsak od njih opraviti potrebne formalnosti, da dobi dovoljenje za prevzemanje energenta. Podpisati mora pogodbo za plinski priključek in zanj plačati določen prispevek. Nato mora postaviti
lastno notranjo plinsko napeljavo ter po upravnem postopku (pri individualnih lastnikih teče za vsako zgradbo posebej, pri blokih za vsa stanovanja skupaj) dobiti na koncu še uporabno dovoljenje.
Zaenkrat dobavljamo plin samo manjšim porabnikom. Zainteresirana so sicer tudi večja podjetja, vendar imajo že urejeno preskrbo z energijo - v glavnem uporabljajo kurilno olje - in prehod na plin bi zanje pomenil najprej veliko investicijo.
Poleg tega se pri pripravi na prevzem plina pojavljajo tudi problemi. Prvi prihaja od upravnih organov. Z novim letom je začela delati nova lokalna samouprava, in vse pristojnosti, ki jih je prej imela občina, so prenesli na republiko. Republika pa dosledno zahteva, da imajo vsi uporabniki za svojo notranjo plinsko instalacijo gradbeno dovoljenje, kar otežuje celoten postopek. Država torej zelo malo pripomore, ali celo zavira, da bi se uporaba plina razširila, čeprav je ta energent prav tako čist kakor zemeljski plin, in bi ga morali iz ekoloških razlogov čim bolj spodbujati.
J. N.
na najbolj obremenjenih bencinskih servisih. Pri tem se moramo v polni' meri zavedati, da je tudi na tem področju konkurenca čedalje bolj prisotna in dodatno zaposlovanje danes lahko pomeni presežek delavcev jutri. Tudi pri varovanju se zadeve premikajo (nakup kamer, izdelava navodil in posebnega obrazca, raziskava možnosti za elektronsko varovanje). Pri zdravstvenem zavarovanju moramo okrepiti socialno službo, se povezati z zdravstveno službo in če se bo pokazala potreba, naročiti dodatno
študijo o ogroženosti naših delavcev.
Na posebno vprašanje, kaj bo z našimi gasilci in čuvaji, ko bo podpisana pogodba za čuvanje objektov s pooblaščenimi organizacijami, je bilo pojasnjeno, da ni bil še nihče proti volji odstranjen iz podjetja in tudi ne bo.
Ob zaključku je vodstvo zagotovilo, da je vedno pripravljeno za razgovor s sindikatom o vseh argumentiranih pripombah, reševati nastale probleme, ali kako drugače sodelovati s sindikatom.
D. Prtenjak
»V Petrolu smo vsi dobri,
zame so pač dali največ glasov,«
pravi ‘naj-naj črpalkar’ Aleksander Okroglič
z bencinskega servisa Deskle v teritorialni enoti Nova Gorica
Dokler sva se pogovarjala o bencinskem servisu in delu, mu je beseda tekla sproščeno in brez obotavljanja, ko pa sem želela izvedeti, kako in kaj dela, da so kupci poslali največ glasov prav zanj, mi ni znal odgovoriti:
»Ne vem. To morate sami ugotoviti. Ostanite nekaj časa tukaj, pa boste videli,« in sem ostala, Aleksander Okroglič je pozorno postregel vsaki stranki, lestev, ki je že pred mojim prihodom stala zunaj, pa je potrdila, da ni samo zaradi mene brisal stekel - tudi tovornjaku. Vmes se je pogovarjal z menoj in nanizal celo vrsto svojih misli in razmišljanj.
Bencinski servis je samopostrežen, a mnogi vozniki spregledajo napis in čakajo, da jim bodo prodajalci natočili gorivo, drugi vedo, da lahko sami napolnijo rezervoar, a so vajeni, da so postreženi, »mi pa smo plačani od prometa, zato moramo paziti, da nam kupci ne uidejo in jih je bolje nekoliko razvajati«. Poleg tega »marsikateri voznik, ki sam toči, ne zna
dobro ravnati s pištolo in polije gorivo po tleh. To se zgodi tudi pri nafti, ker rado vrže nazaj, in sta mokra voznik in tla. Potem raje sam natočim, ker imam s tem manj dela kakor z brisanjem in čiščenjem.« Poleg tega je streha zelo kratka in kadar dežuje so vsi mokri, tako da vozniki takrat raje ostanejo v avtu. Zmoči pa se tudi blago, ki ga razstavijo zunaj, zato morajo paziti, kaj bo zdržalo mokroto, ne pa, kaj bi kupce bolj privlačilo.
Sicer pa se avtomobili ne smejo predolgo zadrževati pred črpalkami, ker je prostor majhen in vozila ne morejo voziti drugo mimo drugega. Zato je treba vsako čim hitreje obdelati, da ostali ne čakajo in negodujejo, ali celo odpeljejo naprej do naslednjega servisa. Dobro je tudi, da je nekdo od prodajalcev zunaj, ker je objekt starejšega tipa, z majhnim oknom in zato od znotraj vidijo le srednjo
črpalko, tako da zlasti s prve ni težko neopazno odpeljati. No, k sreči so stranke pretežno domačini.
To dejstvo pa ni veliko pomagalo pri jeklenkah, kjer je sprva tudi veljala samopostrežba. Toda ko je zvečer pri preštevanju manjkala ena jeklenka, so prodajalci kontejner zaklenili in zdaj sami izdajajo blago. Kljub temu je prodaja dobra, čeprav Petrol ni edini ponudnik, a ima odprto tudi ob nedeljah in praznikih, ko plina najraje zmanjka. In ko se kupci navadijo na prodajalca, se vračajo.
Drugače je pri prodaji za devize, kjer se je bilo treba navadam odpovedati. Slišali so sicer za
dve možnosti pri poslovanju, a natančnih navodil še nimajo. Zato zaenkrat stranko, ki nima tolarjev, lahko samo napotijo drugam, kar se zlasti pozna pri prodaji ob sobotah in nedeljah.
V poletnem času bi lahko pro-
dali precej ohlajenih pijač, a hladilna omara že nekaj mesecev ne dela. Ko so ji dodali skrinjo, so jo izklopili, ker so morali prestaviti kompresor. Nato so skrinjo priklopili, omare pa ne. Fantje na servisu tega ne smejo sami storiti, in lahko samo opozarjajo, naj jih strokovnjak končno obišče.
Na policah servisa imajo tudi motorna olja, Valvoline, Elf, Cas-trol in Proton, ki gre dokaj dobro v promet, a še vedno se najdejo kupci, ki menijo, da je domače blago slabše od tujega. Takim je treba dopovedovati, da nimajo prav, in nekateri se pustijo prepričati, in so na koncu tudi zadovoljni. Aleksander Okroglič pa pravi: »Vesel sem, če so stranke zadovoljne. Sicer pa smo v Petrolu vsi dobri, zame so pač dali največ glasov.«
50 LET
Slavnostni govornik na proslavi 50-letnice Petrola je bil njegov generalni direktor dipl. ing. Franc PREMK
Spoštovani gostje, predsednik republike Milan Kučan, predsednik	državnega
zbora Jožef Školč, predsednik	državnega
sveta dr. Ivan Kristan, predsednik SAZU dr. France Bernik, spoštovani gospodje ministri,
sodelavci in sodelavke, partnerji in prijatelji!
Trenutek, ki nas je združil nocoj, je slovesnejši od priložnosti, ob katerih se običajno srečujemo, in ne nameravam ga obremenjevati z velikimi besedami, ne jemati časa veselju in srečanju starih znancev in sodelavcev.
Če bi moral kar najkrajše povedati, kaj je danes Petrol, bi brez pomisleka rekel - dedič. V tej besedi je vsa potrebna skromnost, brez katere je še taka veličina puhla, in tudi vsa odgovornost, ki nam jo prinaša naziv slovenske naftne družbe.
Petdeset let nekdanje državne firme in potem samostojnega podjetja ni le petdeset let stalnega vzpona in širjenja. Za Petrol je to pet desetletij stalnega razmišljanja in delovnega napora na poti skozi čas, ki ga je zaznamovala tekma z energijo in za energijo.
Večje, bogatejše in torej srečnejše družbe govore o globalnem prodoru in širjenju vpliva v svetu. Mi govorimo o pionirski dobi. Seveda ne na način in z besedami, kakršne so poznali včasih. Ne gre za golo izpolnjevanje planskih obveznosti, za poveličevanje akcij na ho-ruk in za bahavo naštevanje večjih količin. Zgodba Petrola je zgodba o tem, kako smo hkrati z vse večjo pomembnostjo in obsegom razvijali tudi moderen in pogosto za te kraje nov odnos do vseh okolij, s katerimi delamo, predvsem pa do
okolja, s katerim živimo. Petrol je bil neposredno povezan s hitro rastočo industrijo in z vsak dan večjimi mesti. Skrbel je za državne energetske zaloge in za vedno širšo, vedno bolj intenzivno in razvajeno individualno potrošnjo.
Ob tem je bilo treba prebroditi svetovne pretrese in naftne krize. Treba se je bilo naučiti poslovanja z multinacionalko in z državnimi interesi. Hkrati je bilo potrebno prenašati ta spoznanja domov in širiti ter včasih tudi lomiti ozke okvire majhnosti tistih, ki bi morali biti veliki. Majhnemu, vsakdanjemu kupcu z bencinskega servisa je bilo treba posvetiti zasluženo pozornost in dati občutek, da je kot kupec v resnici velik. Na teh stičiščih in križiščih med svetovnimi pravili in razsežnostmi ter razvijajočo se Slovenijo je nastajala Petrolova moderna poslovna in družbena filozofija. Tu se je oblikovala tudi nova, za naše stoletje morda najbolj značilna zavest o energijah, o njihovi včasih dvorezni moči in omejenosti.
To prehojeno pot in to oblikovanje zavesti sem imel v mislih, ko sem rekel, da smo dediči. Mreža sodobnih bencinskih servisov priča o poslovni kulturi, oblikovani v petih desetletjih. Vedno novi ekološko zasnovani izdelki govorijo o spoznanju, da tega koščka zemlje nismo dobili od dedov v dar, ampak so nam ga v varstvo zaupali vnuki. Načrti za ohranitev in okrepitev vodilnega položaja Petrola na trgu naftnih derivatov, pa tudi postopno prodiranje na tržišča sosednjih držav razkrivajo nov, drznejši pogled na lastno moč in zmožnosti. Ta pogled je del vizije, moderne in podjetniško vodene korporacije.
Čas, ki ga živimo, je prerasel preprosto filozofijo
izdelovalcev in predelovalcev. Petrol vidi svoj jutri v občutljivem zaznavanju premikov in potreb svojega okolja in v hitrih odgovorih nanje, ne da bi ob tem pozabljal na širše in trajnejše razsežnosti vsake odločitve ali dejanja. Vemo, da potrebuje Slovenija večje rezer-voarske zmogljivosti, kakor jih je imela doslej. Samo na ta način se bo namreč lahko izognila šokom ob nihanjih na svetovnem trgu. Hkrati pa se zavedamo, da bomo s tem, ko smo prevzeli skrb zanje, že začeli iskati načine, kako bomo jutri najcenejši ponudnik na sloven-
skem trgu. Vemo, da je majhno okolje lažje obvladati, obenem pa se zavedamo, da je ekološko dosti bolj ranljivo. Tudi zato uvajamo zemeljski plin, ki naj bi sčasoma zamenjal mazut kot sredstvo za ogrevanje. Poznamo zahtevnost slovenskega kupca, hkrati pa že računamo, da se bo vsak dan povečevala tudi njegova potrošniška kultura, ki nas bo upravičeno silila v zmanjševanje stroškov in v cenejše izdelke.
Vemo vse to, ker živimo s
tem okoljem že petdeset let in smo vse bolj zraščeni z njim. Petrol bo v kratkem postal bolj vseslovenska naftna družba, kakor je bil kdajkoli doslej. Tako vsaj upamo in si tudi iskreno želimo. Tudi po lastninjenju, ki je pred nami, bomo z novo korporacijsko strukturo, s sodobnimi sistemi vodenja in z visoko kakovostjo koristili tako lastnikom kakor zaposlenim. In nenazadnje, tako bomo še naprej obdržali nacionalni nadzor nad najpomembnejšim virom energije, oblikovali bomo energetsko politiko neodvisno, kakor jo samostojna
država mora, in ne bo nas strah, da bi postali odlagališče za umazana, ekološko oporečna dela naftnih multinacionalk.
S tem prijaznim pogledom v novih petdeset let se vam, drage Petrolovke in Petro-lovci, še enkrat iskreno zahvaljujem za vse, kar ste prispevali in vsak dan prispevate ne le k moči in rasti, ampak tudi k prijazni in sodobni podobi slovenske naftne družbe. Hvala, in naj bo nocojšnje praznovanje resnično prijetno.
»Edina si življenju so i
Kaj pomeni prvih 50 let?
Za zgodovino zemlje - nepomt Za človeštvo - dobo generaciji Za človeka - rojstvo, čas otroi tvarjanja, uživanja sadov svojegi Za podjetje - pionirski čas na prelomne trenutke, zgodovinski spremembe, rast, prijateljstva, pe počitka, ni obstanka... so dogodi Za nami je 50 let Bila so dobn mi seveda tudi slaba, suha leta. i in leta, ki jih bomo pozabili.
Nekaj nas loči od tistih, ki priči Ijali, bili smo tu, veselili smo se u mi smo soustvarjali prvih 50 let I
■-mnmm dom
nbno številko.
va, zorenja, spoznavanja, us-dela.
tajanja, negotovost, velike in pa politične ter strukturne tnerstva... ni konca, ni miru in so posli, so ljudje... leta, bogata, plodna, med nji-ita, ki se jih bomo spominjali,
io za nami. Mi smo jih doživ-oehov, bilo nas je strah... tudi itrola.
D. Pavlič
alnica v premembe«
Ce bi se še enkrat rodil, bi šel spet v Petrol v službo
Čeprav je minilo že nekaj let, odkar je direktor Jože ROŽMAN odšel v pokoj, se še zdaj ob njegovih redkih obiskih v Petrolu pri priči zberejo okrog njega vsi, ki vedo, da je prišel. In ko so ga na proslavi 50-letnice Petrola povabili na oder, se aplavz v dvorani ni in ni polegel. Verjetno je le malo direktorjev tako priljubljenih in uživa tolikšno spoštovanje. Obenem je v 32 letih službovanja v istem podjetju postal del njegovega življenja, del njegove zgodovine, ki se je starejši nostalgično spominjajo, a mladi bi jo radi spoznali. Direktor Rožman pa ima dober spomin in velike pisateljske sposobnosti. Tako je na zastavljena vprašanja sam napisal odgovore.
Hvala!
Kako in kdaj ste prišli v Petrol?
Po naključju. Bilo pa je takole: V začetku leta 1946 si nismo mogii po lastni želji izbirati zaposlitve, pač pa so nas državni organi razporejali po svojih potrebah. Mene so dali za upravnika hotela Erika v Kranjski gori. To mi ni odgovarjalo, ker sem tedaj zaključeval 8. razred večerne gimnazije in se pripravljal na maturo. Vsaj za nekaj časa bi bil še rad ostal v bližini Ljubljane, da bi končal šolo. Iz Kranjske gore pa tega ne bi mogel.
Neke nedelje popoldne - nekaj dni preden bi moral nastopiti službo - sem pred Figovcem v Ljubljani srečal znanca - prijatelja. Bil je to Davo Cvi-lak, s katerim sva se spoznala v vojni. Bilo je proti jeseni leta 1944, ko je Davo z Dunaja, kjer
je diplomiral na visoki komercialni šoli, pobegnil in se priključil jeseniško-bohinjskemu odredu. V štabu tega odreda sem bil med drugim zadolžen tudi za vodenje administracije, in ko je Davo prišel v odred, sem ga izbral za pomoč v administraciji. Skupaj sva preživela mnogo težkih dni, ko so nas Nemci preganjali okrog Triglava. Že več kakor leto dni ga nisem videl in oba sva bila vesela, ko sva se ponovno srečala. Nerazpoložen, kakor sem bil zaradi svoje situacije, sem mu razlagal svoje težave, on pa mi je pripovedoval, da dela v nekem podjetju - v Jugopetrolu, da je tam za inšpektorja, in da ima premestitveno odločbo za Beograd, s čimer tudi on ni zadovoljen. Pri Jugopetrolu da prodajajo petrolej in bencin, in predlagal mi je, naj nikar ne hodim v Kranjsko goro, pač pa naj se kar naslednjega dne zjutraj ob sedmih javim pri njegovem direktorju, ki da bo vse uredil pri oblasteh za mojo premestitev.
Čeprav nisem veliko verjel, da je to možno, sem se tistega ponedeljka zjutraj javil pri direktorju Jugopetrola.
»Vse vem o tebi, mi je že povedal Davo, in vse je urejeno -tudi na personali,« mi je rekel direktor Milan Škerlavaj-Petrač. »Ne greš v Kranjsko goro, pač pa boš ostal tu pri nas.« Nič me ni vprašal, ali to sploh želim. »Prodajni boš, kar tamle sedi,« - pokazal je na pisalno mizo v sosednji sobi. Ura še ni bila osem, ko sem že prevzel »delo«.
Malo me je skrbelo, če bom kos nalogi, pa sem se kar hitro vživel in ostal v podjetju več kakor 32 let.
Ko sem prišel v podjetje, je bilo tu zaposlenih okrog 60 ljudi. Nekaj jih je delalo v naftni stroki že pred vojno. Nekdo od njih je bil tudi moj neposredni šef - bil je to Alfonz Lorger, pomočnik direktorja, pa Žnidaršič, pa profesor Struna, ki je honorarno delal za Petrol, in še drugi, s katerimi sem neposredno sodeloval in se od njih tudi dosti naučil.
Ko se je poslovanje podjetja razširilo in se je zaposlilo več novih ljudi, so me premestili na nova delovna mesta. Najprej za inšpektorja podjetja, potem za sekretarja podjetja, in za namestnika direktorja, pa za v. d. direktorja in končno za direktorja podjetja. Na tem delovnem mestu sem delal več kakor 30 let. Bilo je to nekaj nenavadnega. Ne poznam primera, da bi v tistem času nekdo iz kolektiva postal direktor. Vsi so bili poslani od zgoraj in v kratkem času tudi odhajali -moj primer pa je bil popolnoma drugačen.
Kakšne so bile tedaj razmere v hiši?
Razmere v družbi so se od vojnih in neposrednih povojnih let začele urejati. Zaposleni v podjetju smo že dobivali redne plače, določen je bil tudi delov-
ni čas - delali pa smo največkrat, kolikor je bilo potrebno. Vmes je bilo organizirano udarniško delo - tako da so ljudje imeli zelo malo prostega časa - tudi ob nedeljah.
Ko sem prišel, podjetje še ni bilo dobro organizirano, a to smo postopoma urejevali. Bila pa je zelo dobro organizirana transportna, finančna in blagovna evidenca. To smo enostavno prekopirali od inozemskih naftnih firm in smo bili eno zelo redkih podjetij, ki so imela to dobro urejeno.
Osnovne konture organizacije podjetja smo začrtali kmalu po mojem prihodu in takrat postavljeno vizijo postopoma realizirali. Današnji Petrol sloni na teh osnovah.
Organizacijo podjetja smo spreminjali počasi - samo kolikor je bilo potrebno - predvsem zaradi vedno večjega obsega dela. To povem zato, ker so ves čas prihajale v podjetje neke direktive za revolucionarne spremembe (podprte tudi s predpisi), ko so se morala podjetja na novo organizirati.
Enkrat je bila edino pravilna centralizacija, kmalu zatem decentralizacija, čez nekaj let pa zopet obratno, ali nekaj novega. Mi v teh novih idejah nismo videli nobenega stvarnega napredka, temveč obratno: rušenje utečene organizacije, kar nujno povzroča škodo. Zato sem si maksimalno prizadeval, da smo se izognili tem »revolucijam« in v glavnem uspel, da je podjetje lahko nemoteno poslovalo. Težav, ki sem jih zaradi tega imel, ne bom opisoval.
Zato je bila organizacija dela racionalna. Dosegali smo priznanja na področju celotne nekdanje države, saj smo dosegali v stroki na vseh področjih najvišje rezultate na zapo-
slenega. Posledica tega je bil tudi dohodek in s tem večanje materialne baze za razvoj podjetja.
Kako in kdaj ste pa postali direktor podjetja?
1. aprila leta 1947 se je zvezni Jugopetrol razformiral in podružnice v republikah so postale samostojna podjetja. Direktorja Milana Škerlavaja -Petrača so še iz Beograda imenovali za direktorja naftnega proizvodnega podjetja v Lendavi. To podjetje je bilo tedaj največja proizvajalka surove nafte v državi in je zato veljalo za eno najbolj perspektivnih.
V tistem času sem delal na delovnem mestu sekretarja podjetja, ki je po statutu nadomeščal med odsotnostjo tudi direktorja. Zato sem tudi jaz dobil iz Beograda odločbo o postavitvi za vršilca dolžnosti direktorja. Kmalu potem smo postali iz zveznega republiško podjetje in so nas dodelili v resor slovenskega ministrstva za lokalni promet.
Jaz nisem bil takrat na nobeni listi perspektivnih kadrov. Vedel sem, da nimam zadostne karakteristike, da bi tja spadal. Tudi nobenih sorodstvenih in drugih zvez, ki bi me lahko podprle, nisem imel. Bil sem sam.
Zato nisem veliko pričakoval, da me bodo imenovali za direktorja podjetja.
Življenje v Petrolu pa je intenzivno teklo naprej, terjalo vsakodnevno odločanje in me potegnilo s seboj. Kar pozabili smo vsi skupaj, da nisem pravi direktor. Okolica me je kot ta-skega kar sprejela. Iz ministr-tva so me prišli nekajkrat gledat, kaj delam, z odločbo o imenovanju za direktorja pa so kar odlašali. Šele ob koncu ok-
tobra leta 1947 so mi poslali odločbo o imenovanju. Ne smem reči, da na tem delovnem mestu ne bi rad delal, da nisem imel ambicij, tudi s kolektivom sem se že dobro ujel in problematiko podjetja sem že kar dobro spoznal; kljub temu pa se mi je zdelo biti direktor v tistem času in okolju zelo težko. Bolje bi se počutil tam, kjer sem začel - v komerciali. Odkloniti imenovanja pa takrat niti nisem mogel. Tudi ambicija, da bom lahko več in bolje ustvarjal, je bila povod, da sem z vso vnemo nadaljeval delo. Pozneje pa sem bil za vsako 4-ietno mandatno obdobje ponovno izvoljen.
Kakšni so bili odnosi med Petrolom in jugoslovanskim naftnim gospodarstvom, predvsem z Ino?
Z vsemi naftnimi organizacijami na celotnem jugoslovanskem področju smo imeli skozi vsa leta dokaj dobre poslovne odnose. To pa ni vedno veljalo za Ino, ki je imela v svojem programu, da prevzame slovenski trg in je v tej smeri kontinuirano podvzemala ukrepe za dosego cilja. Bili smo v zelo težkem položaju, ina je bila finančno neprimerno močnejša od nas, skoraj ves čas pa je uživala še podporo zveznih oblasti. V nekem obdobju je
dobila od njih celo primat, da izključno sama ureja naftno gospodarstvo na področju celotne Jugoslavije. Slovenske oblasti se temu niso upirale, nam so celo dajale direktive, naj se priključimo Ini. Veliko truda in iznajdljivosti je bilo treba, da nismo klonili, da smo se obdržali kot podjetje, da smo ohranili trg, kar ni uspelo nobeni drugi republiki.
Za nas je bilo ugodno tudi to, da je bila Ina naš glavni dobavitelj blaga in je to svojo prednost izdatno izkoriščala. Šele ko smo si zgradili lastno inštalacijo v Kopru in smo lahko dobivali blago tudi iz drugih virov, smo uspeli pritiske vsaj občutno zmanjšati, če že ne v polni meri ublažiti.
Ali se je oblast vmešavala v vodenje podjetja?
Mnogo preveč. Skoraj vedno so nas silili v neke nerazumne, za podjetje in v končni fazi tudi za družbo škodljive odločitve. Primeri so bili prav neverjetni. Porabili smo mnogo časa in energije, da smo se takim pritiskom dolga leta uspeli obraniti.
Tako naše obnašanje do oblasti pa je bilo zelo tvegano.
Vedno bolj pogosto sem bil v precepu pri odločitvah - ali ugoditi pritiskom oblasti ali ščititi interese podjetja. Odločil sem se vedno za koristi podje-
tja. S tem sem pa prevzemal tveganje, da me doleti kazen za neposlušnost, kar se je na koncu tudi zgodilo.
Ko danes po časovni odmaknjenosti gledam nazaj in se spominjam vseh prelomnic in kriz, ki so terjale usodne odločitve, ocenjujem, da sem odločal pravilno. Tudi če bi se dogodki ponovili, ne bi mogel ravnati drugače.
Kakšni so vaši spomini na leta v Petrolu?
V Petrolu sem preživel življenje. Tam je ostala vsa moja energija in znanje, kolikor sem ju imel. Delo v podjetju mi je poleg moje družine predstavljalo glavno zadovoljstvo. Spominov imam veliko in dosti lepih.
Vesel sem, da smo poleg dobrih rezultatov podjetja znali v kolektivu ustvariti tudi človeške odnose. V tej smeri sem se močno trudil in mislim, da sem tudi uspel. Člani kolektiva - bil sem eden od njih - nismo bili samo sodelavci - postali smo z veliko večino tudi tovariši v najboljšem pomenu besede. Dolgo časa smo delali skupaj. In izjema je bila, če koga od njih iz vse Slovenije nisena tudi osebno poznal. Poznali smo se tudi z družinami - z otroki - od teh jih je danes že kar dosti, ki delajo na odgovornih delovnih mestih v Petrolu. In še zdaj, po toliko letih smo ostali prijatelji.
Imel sem tudi srečo pri izbiri najožjih sodelavcev. Njihovi interesi so bili v večini podobni mojim in smo brez vsakih trenj lepo in plodno sodelovali.
Zelo sem vesel, ko gledam današnji Petrol, ki uspešno nadaljuje naše delo in premaguje težave, ki se zdaj v novih oblikah porajajo pred njim.
Seveda temu svojemu, našemu in vašemu Petrolu želim, da bi bil kos tudi novemu času; ljudem, ki danes tam delajo, pa želim, da bi se na stara leta s takimi občutki spominjali na delo in sodelavce, kakor se jaz zdaj.
Začetki segajo v leto 1965
Sektor za razvoj in strateško planiranje nam predstavlja njegov direktor dipl. ing. Aleš PETERNEL
Sektor za razvoj in strateško planiranje je bil ustanovljen 15. februarja 1965 - takrat se je imenoval Razvojni sektor - z namenom, da »si bo Petrol organiziral pogoje in sredstva za pridobivanje novih energetskih virov v obliki kurilnega olja in plina«. V podjetju do tedaj namreč ni bilo službe, ki bi delala analize, elaborate in konkretne predloge za dolgoročni razvoj. Sektorja torej niso organizirali zato, da bi pospešili investiranje v osnovno dejavnost, v gradnjo bencinskih servisov, ki smo jih imeli tedaj šele sedemdeset, ampak, zato, ker se je v Sloveniji porajala misel o gradnji rafinerije.
Najbolj široke razprave so potekale v zvezi z vprašanjem, kje naj bi jo sploh postavili - v Ljubljani, v Kopru, ali v Lendavi, kjer so jo že imeli, a jo je upravljala Ina. Odločili smo se za Ljubljano, vendar se je kasneje izkazalo, da poraba naftnih derivatov ne bo tako velika, kakor so prvotno menili, ker smo se začeli ukvarjati z mislijo, da bi uvedli zemeljski plin, in je rafinerija v Ljubljani postala nepotrebna - k sreči, še preden smo jo zgradili.
Sicer pa je iz tega sektorja izšel Zemeljski plin oziroma sta njegova dolgoletna vodilna sodelavca sprva delala v razvojnem sektorju.
Ker torej rafinerije v Ljubljani ni bilo smiselno zgraditi, je sektor usmeril vse svoje moči v gradnjo terminala v Kopru (današnja Instalacija Srmin). Sedemdeseta leta so bila leta skokovitega povečanja porabe belih tekočih goriv, zato je za zagotovljeno oskrbo tržišča Petrol potreboval skladišča. V sektorju so opravljali tržno analizo, izdelovali Investicijske programe in skupaj s sodelavci iz današnjega sektorja OE Inženiring spremljali projektiranje noVih jskladišč v Račah pri Mariboru in v Celju.
Zdaj je sektor razdeljen na dva dela, na razvoj in planiranje. Razvoj zajema v glavnem vse energetske dejavnosti Petrola, in tudi njegovo delo po-
teka v dveh smereh. V razvoju v glavnem pripravljamo nove dolgoročne razvojne projekte, torej projekte, ki jih bomo realizirali v štirih, petih letih.
Razvoj
Gre predvsem za naloge v zvezi s skladiščenjem, za nov pristop k skladiščenju. Pričakovati moramo, da bo sprejet nov zakon o zagotavljanju rezerv po sistemu OECD, ki zahteva, da ima država 90-dnevne zaloge. Običajno imajo trgovci v članicah organizacije najmanj 30-dnevne zaloge, kar pa ni zakonsko določeno, ampak so oskrbovalci trga sami izračunali, da taka količina omogoča zagotovljeno oskrbo. V nekaterih razvitejših državah so te zaloge še večje. Problem pri tem pa niso samo sredstva za nakup, ampak tudi zagotavljanje prostora. V Sloveniji ga moramo najprej zakonsko rešiti.
V Petrolu pripravljamo v okviru svojih pogledov na razvoj v prihodnosti določene predloge, ki jih bomo poskušali realizirati skupaj z vlado. Zaenkrat je v postopku zakon o blagovnih rezervah, ki pa ne predvideva, da bi bilo za naftne derivati urejeno po sistemu OECD, zato pričakujemo, da bo potrebno sprejeti nekaj dodatnih zakonskih regulativ.
Pri tem dobro sodelujemo z našo OE Komerciala in njenim transportnim sektorjem, in smo že oblikovali predlog, kako naj bi uredili problem trgovskih zalog, obveznih stalnih državnih zalog naftnih derivatov in si pri tem zagotovili tudi nujno potreben manipulativni prostor. Sedanja Instalacija Srmin je ozko grlo pri oskrbi našega tržišča. Zato skupaj s solastnikom Istrabenzom pripravljamo razširitev in rekonstrukcijo instalacij.
Raziskave
Naš razvoj se vključuje tudi v raziskave za pridobivanje nafte in pljna. Skupaj z Nafto Lendava se pripravljamo na nadaljnje raziskave v severovzhodni Slo-
veniji. Ustrezna zakonodaja, ki je še niti ne pripravljajo - Petrol bo sodeloval pri pripravah predlogov, ko bodo stekle - bj dala možnost, da bi tudi tujci sodelovali pri raziskavah v zahodni Sloveniji, v Dinaridih, ki so podaljšek Padske nižine, kjer so že našli nahajališča nafte in plina. Nahajališča so tudi na Hrvaškem, kar pomeni, da bi mogla biti ta dva ener-gent.a tudi na predelu med obema raziskanimi državama, torej v Sloveniji. Tu pa je zaenkrat bela lisa, kjer ni bilo opravljenih še nobenih raziskav, ker za to ni bilo niti usposobljenih podjetij niti sredstev niti interesa.
Odkar smo samostojni, so se tujci začeli zanimati za nas, in predlagali, da bi raziskali to belo liso. Do zdaj ni še nič storjenega, pri prihod-
njem delu pa je naš sektor predviden za koordiniranje pri teh dejavnostih v okviru Petrola, pri koordinaciji z Geoplinom, s katerim smo se o zadevi že pogovarjali, z Geološkim zavodom, z Nafto Lendava, ter tudi z ministrstvom za okolje in prostor in z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, kjer smo naleteli na pozitiven odnos do zadeve in kjer želijo, da bi pri nas projekt tudi izpeljali. Delo bo obsežno, zato smo se kadrovsko okrepili z dvema novima sodelavcema, z rudarskim inženirjem, ki bo opravljal strokovne naloge, in z magistrom ekonomije, ki bo reševal ekonomska vprašanja.
Popravljanje starih napak
V razvojnem oddelku rešujemo tudi stare napake, to se pravi, da tehnološko vodimo
sanacijo Pesniške jame in ostalih gudronskih jam v okolici Maribora. Pesniška jama je že popolnoma pod nadzorom, in se ni več bati nobenih visokih voda. Vendar bomo potrebovali še nekaj sredstev za nadaljnje delo, z vlado pa se dogovarjamo, da bi dobili nekaj denarja preko takse za delovanje javne službe, ki bo odgovorna za popravljanje starih napak.
Ekobus
Proučujemo tudi možnost za gradnjo polnilnice za zemeljski plin, kjer sodelujemo z Ljubljanskim potniškim prometom. Temu podjetju, ki je že začelo poskusno uporabljati avtobuse na zemeljski plin, bomo v prihodnje gotovo prodali manj plinskega olja, zato smo se vključili k predhodnim pripravljalnim raziskovalnim delom, Zdaj je treba pripraviti študijo o izvedljivosti projekta, na njeni osnovi se bomo potem odločili za nadaljnje korake.
Planiranje
Drugi del nalog zajema planiranje, predvsem dolgoročno strateško planiranje, kjer veliko sodelujemo z institutom Milana Vidmarja, ki pripravlja dolgoročne prognoze za vso energetiko. Prav tako pripravlja institut strokovna izhodišča za prostorski plan Slovenije, v njih pa 'bo posebej obravnaval ekološke kriterije za gradnjo bencinskih servisov, skladišč in pro-duktovoda. Institut je dobil to nalogo od ministrstva za okolje in prostor, in mora po njegovem nalogu pripraviti kriterije. Mi smo tudi vključeni v delo, ki ga opravljamo skupaj s Petrolovim Inženiringom. Pri tem gre za okoljevarstvene kriterije, medtem ko komercialne kriterije za gradnjo bencinskih servisov obdeluje drug sektor.
Poslovni načrti
Trenutno smo vključeni v izdelavo poslovnih	načrtov
predvsem za skladišča, nato moramo narediti celoten strateški poslovni načrt za novo organiziranost Petrola, kjer tesno sodelujemo s prof. Bogomiram Kovačem, ki vodi vso zadevo in nam s svojim znanjem in izkušnjami pomeni dobro in dobrodošlo podporo.
Pred nedavnim smo dobili še tretjo sodelavko, ki natančno spremlja dogajanja na naftnem
Potovanje v rafinerijo Gent (Belgija)
in drugih energetskih področjih, kar pripomore, da bolje vemo, kje so drugi in kje smo mi. Za Petrol je to nova dejavnost, v svetu pa so jo razvili že pred leti in pomeni pozicionira-nje - spremljanje konkurence, položaj v lastni državi, v Evropi in svetu. Torej predstavlja pripravo izhodišč za določene odločitve oziroma bo dajalo osnovo za odločanje v novi organizacijski obliki Petrola po lastninjenju. Pričakovati moramo, da bosta uprava in nadzorni svet zahtevala strokovno obdelane in z analizami podkrepljene informacije. Zaenkrat za to delo še nismp organizirani, a prve korake smo podvzeli, v programu pa imamo tudi ostale potrebne aktivnosti, ki bodo predvsem potrebne kot strokovna podpora pri odločanju na ravni uprave.
Ukvarjamo se še z operativnim letnim planiranjem, to se pravi, da združujemo letne plane posameznih enot ter jih usklajujemo. Izdelujemo poročila o poslovanju celotnega podjetja v šestih mesecih in v celem letu, pri čemer izhajamo iz rezultatov posameznih dejavnosti in sektorjev in smo tudi odvisni od njihovega sodelovanja oziroma posredovanja podatkov
Sodelovanje z zunanjimi strokovnimi organizacijami
Naš sektor sodeluje s sekcijo za energetiko pri GZS, z nacionalnim energetskim svetom, aktivni smo bili pri organiziranju slovenskega nacionalnega naftnega komiteja, zdaj sodelujemo v njegovem predsedstvu. To so strokovne organizacije, preko njih imamo stik s svetom in v prihodnje želimo okrepiti strokovno delovanje, ki je bilo pri nas v preteklosti nekoliko zapostavljeno. Glede na to, da je Slovenija postala samostojna, mora sama skrbeti za strokovno delovanje, naš sektor je vključen v te dejavnosti tam, kjer sprejemajo zaključke, programe deia, ki pomenijo usmeritev za politike in gospodarske dejavnosti. Treba je biti zraven, drugače gre marsikaj mimo. Vabijo nas na odbore, tudi v parlamentu, v odboru za gospodarstvo ter za okolje in prostor smo bili dvakrat, in tam prisluhnejo našim strateškim usmeritvam in pogledom na ureditev naše stroke v Sloveniji. Končno ima Petrol določeno težo.
Nagradni akciji
Petrol je v zadnjem času pripravil dve veliki akciji za pospeševanje prodaje na bencinskih servisih in sicer ANTIFRIZ 1994 in PROTON (oktober 1994 - marec 1995).
Akciji sta pomenili nov korak v uveljavljanju lastnih blagovnih znamk Petrola, za najboljše prodajalce v teh akcijah pa je bila razpisana nagrada - strokovno potovanje v tujino.
Pot
Za cilj smo si izbrali Texa-covo rafinerijo Gent v Belgiji, kjer proizvajajo Petrolovo motorno olje PROTON.
Čas - 3. do 8. junij 1995.
Način prevoza - avtobus.
Potniki - 12 nagrajencev Antifriza, 47 nagrajencev Protona ter strokovno spremstvo iz OE Organizacija trgovine ter Sektorja tehnične službe.
Pot je bila naporna, saj smo že prvi dan prebili kar 20 ur na vožnji. Naslednje dni smo uporabili za zanimive oglede po strokovni in tudi turistični plati, kar so si naši nagrajenci seveda zaslužili.
Ogled bencinskih servisov
Obiskali smo vrsto bencinskih servisov (Aral, Texa-co, Shell...) in imeli prilož-
nost za primerjavo z našimi servisi. Marsikaj se še da naučiti in posneti, marsikje pa smo jim tudi že enaki ali celo boljši. Zanimivo je, da v Evropi postajajo servisi vse
večji, nekateri najnovejši merijo že preko 300 m2 prodajnega prostora.
Ogled luke Roterdam
Bili smo tudi v eni največjih svetovnih luk - Roterda-mu - in si jo ogledali tudi z morja.
Texacova rafinerija Gent
Glavni cilj poti pa je vsekakor bila Texacova rafinerija Gent v Belgiji, kjer polnijo Petrolovo motorno olje PROTON.
Že zunaj na polnilnici rafinerije smo zagledali dve av-tocisterni s slovenskima registracijama, ki sta čakali na polnitev za motorno olje PROTON.
Popeljali smo se po njihovih proizvodnih prostorih, kjer so nam pojasnili proizvodni proces, pri čemer smo presenečeni odkrili, da se po tekočem traku valijo tudi sodi z oznako ELF, ki jih tu polnijo z določenimi
vrstami motornega olja za tega prodajalca.
Tudi nekatera motorna olja ELF torej proizvajajo v isti rafineriji kot olja PROTON.
Posebno doživetje je bil ogled njihovega skladišča, ki je popolnoma avtomatizirano, vse nakladanje, razkladanje in prevoze pa opravljajo programirana dvigala ob regalih (višina kakih 15 metrov) in robotski vozički brez voznikov.
Na koncu smo bili tudi v njihovih sodobnih laboratorijih, kjer dan in noč preizkušajo delovanje svojih in drugih motornih olj v številnih motorjih vozil raznih znamk in tipov.
Vmesni postanki
Seveda smo si jih privoščili, vendar pa je bila pijača nekoliko predraga in presladka ter hrana nekoliko prezdrava za naš okus. Za nakupe pa dejansko ni bilo časa, zato naj bo to v opravičilo vsem, ki so domov prinesli premalo daril za svoje najdražje.
I. M.
Izobraževanje v Nafti spet dobiva velik pomen
Vsem znane težave, s katerimi se je srečevala Nafta do izpred dobrega leta nazaj, so takrat pustile sledi tudi na področju izobraževanja. K temu pa bi lahko dodali tudi splošno gospodarsko krizo in težave, v katerih so se znašla zaradi prehoda na tržno gospodarstvo tudi ostala slovenska podjetja. V zadnjem letu so prišli boljši časi tudi za politiko izobraževanja. O tem področju smo se pogovarjali s KARLOM KOVEŠEM, referentom za izobraževanje v Nafti Lendava.
Katera področja vsebuje sistem izobraževanja in kakšne so značilnosti posameznih področij?
Enak poudarek dajemo štipendiranju,	pripravništvu,
obvezni delovni praksi in dopolnilnemu funkcionalnemu izobraževanju. Nekoč je Nafta bila zgled na področju štipendiranja. Imeli smo čez 100 rednih štipendistov ter 40 do 50 štipendistov ob delu. Štipendirali smo veliko usmeritev na vseh stopnjah (od administrativnih,	ekonomskih
do ostalih strokovnih usmeritev). Z leti je ta številka vedno bolj padala. Danes imamo 25 štipendistov, in lahko povem, da smo v primerjavi z ostalimi podjetji iz Pomurja spet v ospredju. 90% štipendij odpade na VS. V glavnem za strojniško, kemijsko in ekonomsko področje. Dodeljevanje štipendij ob delu smo zmanjšali na minimum. Trenutno imamo le enega štipendista, ki ob delu študira kemijo na VI. stopnji. Dodal bi še, da imamo za leto 1995/96 razpisanih 18 štipendij. 10 štipendij za kemijske tehnike, za V. stopnjo, in 8 štipendij za redni študij kemije in ekonomije na VII. stopnji.
Kako pa je na področju pripravništva?
V prejšnjih letih smo sprejeli letno tudi do 50 pripravnikov. Sedaj se je ta številka ustalila pri 15 do 20 pripravnikih letno. Opravljanje priprav-
ništva omogočamo vsem našim štipendistom, ki so uspešno končali šolanje. Omogočamo ga tudi otrokom naših delavcev in drugim, ki niso bili naši štipendisti. Pri tem se ne omejujemo le na občino Lendava, ampak pripravništvo omogočamo tudi tistim, ki prihajajo iz drugih občin. Glede na potrebe dajemo prednost predvsem tistim s tehničnimi poklici.
Nafta je bila znana tudi na področju izvajanja delovne prakse. So tu kakšne spremembe?
Tukaj gre v glavnem za srednješolske poklice. Ostalo pa odpade na obvezno prakso, ki jo po učnem načrtu morajo opraviti študenti. Za vsa ta področja imamo usposobljene tudi mentorje. S prenovo šolskega sistema in ukinitvijo usmerjenega izobraževanja je pa delovne prakse res manj kot nekoč.
Prav gotovo pa je zato toliko več dopolnilnega - funkcionalnega izobraževanja, še posebej zato, ker je bilo potrebno v Nafti usposobiti za druga delovna mesta veliko število delavcev. Kako je s tem področjem sistema izobraževanja?
Zadnji dve leti je funkcionalnega izobraževanja veliko več kot v prejšnjih letih. Takrat smo pogosto pošiljali ljudi na številne simpozije, seminarje in tečaje, ki pogosto niso imeli učinka. Zdaj zaradi reševanja viškov delavcev in razporejanja delavcev na druga delovna mesta v sodelovanju z zunanjimi izobraževalnimi ustanovami večino tega izobraževanja in prekvalifikacij izvajamo doma. Trenutno oprevlja izpit 14 delavcev, ki se po premestitvi usposabljajo za strojnika parnih turbin in parnih kotlov. Izvedli smo tudi usposabljanje za strojevodje diesel lokomotive. Konec lanskega decembra je 28 delavcev končalo tečaj iz ZT poslovanja. Trenutno pri Cadisu pote-
ka usposabljanje treh skupin za delo z računalnikom. Dva delavca usposabljamo za poklic gasilec reševalec. 25 delavcev je maja opravilo izpit iz notranje presoje za področje uvajanja standardov ISO 9001. 10 delavcev iz strojegradnje smo usposobili za upravljanje z avtodvigalom. Za potrebe petrokemije bo v kratkem potekalo izobraževanje 12 delavcev, ki se bodo usposobili za voznika nakladalca. Nenehno pa poteka vsakoletno preverjanje znanja na večini delovnih mest. Opažamo, da je funkcionalno izobraževanje vedno bolj potrebno in da za te namene odmerjen denar ni izgubljen. Za nekatere izobraževalne programe nam sredstva refundi-ra zavod za zaposlovanje.
Bi se dalo na katerem od naštetih področij doseči še kaj več? Mogoče pri večjem stimuliranju štipendistov?
Opažamo, da bi s štipendisti kazalo stike poglobiti. Lep vzgled je Krka. Stiki in pogovori, ki jih s štipendisti imam jaz osebno, so en del. V bodoče pa bi kazalo to sodelovanje poglobiti in razširiti,
preko raznih raziskovalnih nalog, vzpodbud ipd.
Kako pa je s prilagajanjem vzgojnoizobraževalnih ustanov? Imajo posluh za potrebe gospodarstva? Prilagajajo svoje programe potrebam gospodarstva?
Splošno gledano je s tem prilagajanjem bolj slabo. Vendar pa je potrebno vedeti tudi to, da šole morajo držati neko generalno usmeritev in koncept. V primeru popolne prilagoditve gospodarstvu bi se lahko znašle pred velikimi problemi. Kajti v gospodarstvu se lahko stvari hitro spremenijo na slabše ali boljše. In kaj bodo potem šole delale s temi izobraževalnimi programi? Pri oblikovanju izobraževalnih programov je zato potrebno iskati srednjo pot. Moram pa povedati, da smo v preteklosti v razgovorih s srednjo kemijsko šolo iz Ruš in rudarskim šolskim centrom iz Velenja naleteli na veliko razumevanje in pripravljenost, da se prilagodijo določenim potrebam Nafte.
Š. PRŠA
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame Štefanije SUHADOLNIK, rojene Glasenčnik, se iskreno zahvaljujem upravi Petrola za pomoč in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujem sodelavcem OE Pravna služba ter ostalim sodelavcem v podjetju za cvetje, ki so ga poklonili moji mami in jo spremili na njeni zadnji poti.
Janja Suhadolnik
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi moža in očeta Milana VALENTINČIČA se zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu Balohu za poslovilne besede.
Hvala vsem ožjim sodelavcem.
Še posebej se zahvaljujemo gospodu Tolarju za vso pomoč in pozornost.
žena Slava, sin Nejc in hčerka Lea
ZAHVALA
Ob smrti svojega očeta Ivana STANOVNIKA se v svojem imenu in v imenu domačih iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje in izraženo sožalje.
hčerka Sonja s sorodniki
Kdo je zmagovalec?
Zadnja pot britanske platforme Brent Spar
Začelo se je 30. aprila.
Nenadoma je svet obšla novica, da bo naftni koncern Shell potopil odsluženo platformo Brent Spar. Stala je v Severnem morju, svoje zadnje počivališče naj bi našla v Atlantiku.
Prvi se je ob vesti oglasil Greenpeace in zahteval, da odsluženo železje odvlečejo na suho, ker bodo tako najmanj škodili okolju. Toda Shell je vztrajal pri svojem, v Nemčiji pa so se začeli oglašati tudi prebivalci. Ker je bil Shell trmast, so ostale trde tudi stranke. Shellovi najemniki v nemških velemestih so poročali o padcu prometa - celo nad 50 odstotkov.
Še nikdar ni bil upor proti uničevalcem okolja tako močan. CSU generalni sekretar in Cerkev, k'olegi, sindikati in tudi pametni podjetniki so propagirali bojkotiranje naftnega koncerna. Proizvajalec nogavic Kunert je nameraval Shellovo olje, ki ga je dotlej uporabljal za mazanje pletilnih strojev, zamenjati za drug proizvod.
Če ljudska jeza zavre, radi posežejo vmes tudi militantno usmerjeni posamezniki. Neke noči so neznanci šestkrat ustrelili na Shellov bencinski servis v Morfelden-VValldorf. Dva dni pozneje je zagorelo v prodajnem prostoru servisa v Hamburg-Volksdorfu. Še nikdar ni noben svetovni koncern v tako kratkem času dvignil proti sebi toliko ljudi. Image koncerna, ki prodaja nafto, bencin in kemijske proizvode, je bil do kraja načet.
Onesnaževalci so na vsakem koraku
Če bi merili z umazanijo, ki nastane v normalnem obratovanju vrtalnih ploščadi in tankerjev, pa tudi z normalnim avtomobilskim prometom in njegovimi izpušnimi plini, količine strupa v trebuhu platforme niso tako zelo velike. Vsako leto pride v Severno morje 20 tisoč ton nafte, ker gorivo v avtomobilih in elektrarnah ne zgori povsem, ostanek pa pride v zrak in se nato delno spusti v morje.
Mornarji, ki na visokem morju ilegalno izpirajo rezervoarje za gorivo, pa umazanija iz rek ter neposredne napeljave iz industrijskih naprav na obali dodajo morju še enkrat toliko nesnage. Po najnovejših ocenah severnomorskih držav pri-
de samo v Severno morje vsako leto 86 do 210 tisoč ton nafte - toliko, kakor če bi se potopil velik tanker.
Toda ta povsem normalna oblika uničevanja narave ostaja skrita. Platforma Brent Spar in prisotnost medijev sta zadela ekološko zavest Nemcev.
Kar se je dogajalo pred Še-tlandskimi otoki, je bilo videti kakor morska bitka med dobrim in zlim. Člani Greenpeaca v svetlečih jopičih na zibajočih čolnih so atakirali osovraženo multinacionalko na njenem najbolj rjastem mestu. Sicer so uprizorili že veliko spektakularnih akcij, a še nobena ni razvila take dinamike kakor protest proti potopitvi Shellove platforme.
Z vodnimi topovi, ki »izplju-jejo« 6 ton vode v minuti, so Shellove ladje ciljale na Gre-enpeacove ljudi v gumijastih čolnih. Človeška življenja, bi mogli reči, niso za naftni koncern Shell igrala posebno velike vloge. Preko satelitske TV so videli v vsaki vasi, da svetovna družba reagira kakor zloben, razvajen nedoraslež.
Člani Greenpeaca so najprej zaman poskušali zasesti platformo. Šele ob tretjem poskusu sta se dva uspela spustiti s helikopterja na Brent Spar. Pozneje sta jima sledila še dva kolega. Vsi štirje so se privezali na železje, da bi s tem onemogočili potopitev.
Kaj je Brent Spar?
Off-shore naprava Brent Spar, 14500 ton težak in 137 m visok železni kolos, je začela obratovati leta 1976. Služila je za skladišče, v katerem so hranili nafto iz vrtine Brent A, dokler je niso tankerji odpeljali.
Že dve leti pozneje je bilo plavajoče skladišče odveč: leta 1978 so naftno polje priključili na cevovodno mrežo.
Kolos je 190 km severovzhodno od Šetlandskih otokov brez nadzora rjavel. Letos pa zapade licenca britanske vlade za staro platformo. Shell jo mora odstraniti - obenem hoče varčevati. Zato naj bi platformo potopili 2 tisoč metrov globoko, 850 km od nekdanjega mesta v Severnem morju.
Radioaktivne soli, oljnato blato, prepredeno s težkimi kovinami in ostanki PCB iz dveh transformatorjev bi skupaj z železnim ogrodjem za vedno izginili v Atlantiku.
Rezervoarji za surovo naffb (48 mio litrov)
Pristajalna ploščad za helikopterje. Prostori za nastanitev osebj Strojnica
Rezervoar za sladko (pitno) voda
Črpalna postaja
Z vodo
napolnjeni
prekati
Anode za--------
protikorozijsko zaščito <
Obtežitev
jeno z
o rudo)
Naftovod
Prepir okrog platforme je imel predvsem simboličen značaj. Veliko več severnomorske vode umaže obratovanje 420 platform.
Skoraj 30 tisoč ton nafte uide vsako leto iz off-shore postaj. Močni onesnaževalci so svedri, ki kakor velika dleta dolbejo morsko dno.
Za napredovanje v notranjost zemlje potrebujejo vrtalno blato, strupeno mešanico nafte, kemikalij in mi-neralij.
Najboljša rešitev
Shell je naročil raziskavo vseh podrobnosti za uničenje platforme. V interni ekspertizi so analizirali 6 opcij in možne poškodbe okolja. Rešitev, za katero so se pozneje odločili, »globokomorsko uničenje« v severovzhodnem Atlantiku, ni zbujala pomislekov. Posledice za okolje bi bile »majhne in ostale bi lokalizirane v globoki vodi«. Nizki stroški so govorili v prid te rešitve. Plačati bi bilo treba samo 11,8 milijona funtov - četrtino stroškov, potrebnih za uničenje na suhem.
Kontrolorji niso videli nobenega političnega problema za Shell in mana-gerji so bili pomirjeni. Tako oboroženi so se Shellovi ljudje iz off-shore glavnega stana dogovorili o procesu z londonsko centralo Shell UK. Zadnje formalno dejanje je bilo srečanje v Den Haagu. Kljub občutljivemu odnosu do okolja na Nizozemskem so projekt ,za uničenje odobrili.
Vlada v Londonu je samo prikimala - kakor vedno, kadar naftni koncern predloži svoje želje. »Z ekološkega stališča« je načrtovana potopitev Brent Špara »najčistejša opcija«, je izjavil minister za okolje.
Toda zadeva za Greenpeace ni bila zaključena in nadaljeval je z gonjo proti multinacionalki. Največji odmev je imel v Nemčiji. Britanski časopisi so o zadevi prinesli samo notico. V Franciji so politiki začudeno razpravljali, zakaj se Nemci, ki imajo tako malo morske obale, tako zelo razburjajo. Spet se je izkazalo, da ima skupna Evropa zelo različno ekološko zavest.
Nato je protest zajel tudi Nizozemsko in celo v samozavestni Veliki Britaniji so začeli
bojkotirati Shellove bencinske servise. Nemški kancler Kohl je stopil na čelo uradnih protestov proti potopitvi, pridružile so se vlade Švedske, Danske in Finske. Le Norveška je ostala na britanski strani.
Nenadoma pa so v Shellu spremenili stališče in sporočili, da bodo prosili britansko vlado za dovoljenje, da platformo uničijo na suhem. Svojo odločitev so razložiti s tem, da ne morejo več zdržati pritiska kupcev in vlad. Britanska vlada, ki je zatrjevala, da je potopitev Brent Špara najbolj okolju prijazna rešitev, je bila vsa iz sebe in zagrozila, da bo o dovoljenju dobro razmislila. Političnih posledic tedaj ni bilo možno izmeriti. Predsednik vlade John Major je odstopil kot predsednik stranke, vendar je takoj dodal, da bo pri naslednjih volitvah spet kandidiral - in na njih tudi dejansko zmagal.
Kakšne posledice bo v gospodarskem pogledu nosil Shell v prihodnje, ni možno napovedati. Ljudje hitro pozabljajo.
Tokrat je zmagala narava.
Tudi največji se lahko zmotijo
Šola strateškega planiranja
V okviru programa PHARE in v organizaciji Francoskega inštituta za nafto oziroma Nacionalne naftne šoie (ENSPM) iz Rueil Malmaison pri Parizu je sredi junija potekalo več seminarjev namenjenih strokovnjakom s področja naftnega gospodarstva iz držav centralne in vzhodne Evrope. Povabilo k udeležbi je prejelo tudi slovensko ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki ga je šminarjev o strateškem planiranju ter pravni praksi sva se iz Petrola udeležili Milojka Burkeljca in Marina Zafošnik skupaj z Lajio Benko in Mihaelom Dominkom iz Nafte Lendava.
Mešana družba udeležencev
Čeprav smo bili v Franciji, so seminarji potekali v angleščini. Marsikateremu udeležencu iz vzhodne Evrope je to oteževalo sprotno spremljanje in boljše razumevanje vsebine predavanj, saj je kljub vsemu ruščina še vedno tisti jezik, v katerem se Li-tvanci, Latvijci, Estonci, Čehi, Madžari, Poljaki, idr. najlaže sporazumevajo. Vendarle pa so predavatelji, večinoma izkušeni strokovnjaki z različnih področij, znali s slikovnimi materiali, filmi, grafikoni in praktičnimi primeri obravnavano tematiko prikazati dovolj zanimivo za vse prisotne. Vseh udeležencev je bilo 40 iz devetih držav, in kljub temu, da so bili to prvi seminarji te vrste, večjih organizacijskih napak, motenj ali drugih težav ni bilo - čeprav so jih organizatorji morda celo pričakovali, zlasti glede na zelo raznovrstno narodnostno in kulturno sestavo prisotnih. Vsekakor pa so to naše srečanje smatrali skorajda za zgodovinsko, saj si tolikšnega števila udeležencev iz nekdanjih komunističnih držav na istem mestu hkrati in v sproščenem medsebojnem pogovoru pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamisliti.
Izkušnje ne zadoščajo
Seminar o strateškem planiranju je obsegal poleg splošne predstavitve pojmov, vezanih na strateško planiranje, tudi prikaz konkretnih izkušenj zahodnoevropskih in drugih naftnih družb s tega področja ter tudi najnovejše dosežke v napovedovanju možnih scenarijev razvoja s pomočjo ekonometričnih modelov, razvitih v okviru IEA oziroma OECD. Vsebino predavanj so posredovali ljudje zelo različnih strokovnih profilov, od svetovalcev za strateško planiranje, izdelovalcev ekonomičnih modelov, do izkušenih naftnih strokovnjakov. Ta predavanja so bila po mnenju vseh prisotnih tudi najbolj zanimiva, saj predstavitev teorije same po sebi nima nobenega pravega smisla, če ni povezana tudi z izkušnjami iz prakse, kar pa sta znala zelo nazorno prikazati nekdanji dolgoletni uslužbenec British Petroieuma in sedanji profesor na ENSPM R. A. Baker ter svetovalec glavnega direktorja francoske družbe Elf, G. Paulter. Več o vsebini njunih predavanj naslednjič, tokrat naj opišem le (morda nekoliko presenetljivo) spoznanje, da se tudi svetovni naftni velikani z vsem svojim znanjem, dolgoletnimi bogatimi izkušnjami ter nenazadnje tudi z ogromno finančno močjo pri tem, kako načrtovati in kako čim bolj obvladovati dogajanja v prihodnosti, znajdejo pred mnogimi neznankami. Številne strategije, ki so jih opredeljevali kot možne poti za doseganje začrtanih ciljev, so te cilje zgrešile; mnoge z ieti preizkušene tehnike napovedovanja, vključno z zelo sofisticiranimi ekonometrični-mi in drugimi modeli, niso mogle predvideti izjemnih političnih in gospodarskih dogodkov. Veliko odločitev je bilo zato napačnih in z znatnimi finančnimi posledicami.
Tako so n. pr. pri Chevronu leta 1988 predvidevali za naslednje desetletje:
• porast cen nafte v prvi polovici devetdesetih let
• zmanjšanje presežkov zemeljskega plina v ZDA in hitrejšo rast cen v primerjavi s surovo nafto
• dovolj velike razlike v ceni med kurilnimi olji in lahkimi derivati, ki bi zagotavljale dobičkonosnost investicij v konverzijske naprave ameriških rafinerij
’ rast povpraševanja po motornih gorivih v vzhodni hemisferi (še posebej Azija in Oceanija)
• tankerske prevozne tarife naj bi po letu 1992 utemeljevale lastništvo novih tankerjev srednje velikosti
• nadaljnje povečevanje pritiskov na zmanjševanje avtomobilskih izpušnih emisij
• nadaljnje povpraševanje po petrokemijskih proizvodnih kapacitetah
Od sedmih predpostavk so bile pravilne le tri; cene nafte so bile zelo nestabilne - zaradi vojne v Zalivu so sicer sprva res zrasle, vendarle so takoj zatem spet padle in si kasneje niso več opomogle; leta 1994 so bile povprečne cene skorajda na nivoju tistih iz leta 1988. Primerjava povprečnih cen zemeljskega plina v ZDA in cene WTI nafte z izhodiščem v letu 1989 (indeks = 100) pokaže, da so bile njihove domneve pravilne, saj so leta 1993 bile cene zemeljskega plina za 10 odstotkov višje kakor leta 1989, cene WTI nafte pa manjše za 4 odstotke. Napačna je bila tudi predpostavka o razlikah v ceni, saj so se glede na spot cene v newyorški luki razlike med bencini in kurilnim oljem od začetka leta 1989 do konca 1994 zmanjšale za četrtino. Pri napovedih o povečanju porabe v Aziji so bile njihove domneve pravilne, vendarle pa ceio preskromne, saj je dejanska rast močno presegla načrtovano. Zmotno je bilo tudi razmišljanje o ugodnih tankerskih prevoznih tarifah, ki so se le med zalivsko krizo nekaj povečale, kasneje pa so spot tarife za tankerje od 70-100.000 DWT pet let padale; trenutno so sicer spet nekaj boljše, vendarle pa bistvenega izboljšanja glede na leto 1988 ni. Popolnoma pravilno so sklepali tudi o omejitvah glede izpušnih emisij, medtem ko so bile
domneve o dobrih časih za petrokemijo napačne, sa je šlo za obodbje prevelikih in neizkoriščenih kapacitet in izredno slabih marž, ki so se delno izboljšale leta 1994.
Scenarijsko načrtovanje
Napovedovanje prihodnosti je torej tudi velikim izredno trd oreh; podobno kakor Chevronu se je godilo tudi ostalim njenim velikim sestram, ki so se spopadale z negotovo prihodnostjo na zelo različne načine in vodenjem zelo različnih strategij. Večinoma so se skušali di-verzificirati na različna področja izven osnovne dejavnosti (geologija, energetika, premogovništvo, kemija, farmacija,...), vendarle pa o tem kdaj drugič.
Kakorkoli, pri strateškem planiranju, je zaradi vsega naštetega najbolj v uporabi scenarijsko načrtovanje. Scenariji kot različni možni razvoji dogodkov v prihodnosti pomagajo pri sprejemanju strateških odločitev, tako da z današnjega zornega kota in sedanjim vedenjem, opredelimo najbolj verjetne dogodke in ugotavljamo njihov možen vpiiv na poslovanje. Običajno izdelajo več scenarijev, od katerih so nekateri bolj, drugi manj optimistični, vsi pa so v tesni povezavi z družbenoekonomskim okoljem v katerem podjetja delujejo - in ki postaja vse bolj globalno. Takega pristopa pa ne uporabljajo le velike firme in institucije v razvitem svetu, temveč ga poznamo že nekaj let tudi doma; strategija razvoja slovenskega naftnega gospodarstva gradi na različnih scenarijih, ki so bili prav tako podvrženi številnim nepredvidljivim dogodkom (slovenska osamosvojitev, liberalizacija in prestrukturiranje gospodarstva, izreden porast števila osebnih vozil, ipd.).
Povzetek vsega naštetega pa je naslednji: prihodnost lahko napovedujemo le z znanjem, ki ga imamo danes, z izkušnjami, ki temeljijo na preteklosti. Čim več je znanja in izkušenj, manjša je verjetnost, da nas prihodnost (neprijetno) preseneti; kaj se bo pa dejansko zgodilo, tega pa tudi ciganka s svojo kristalno kroglo ne ve.
M. Burkeljca
INDONEZIJA IZDALA DOVOLJENJE ZA GRADNJO RAFINERIJE NA JAVI
Indonezijska vlada je dovolila dvema podjetjema, PT Norco Internusa in PT Indo-xo, da na vzhodni Javi zgradita naftno rafinerijo.
Norco je odobril za gradnjo svoje naprave 1,8 milijarde dolarjev, letna proizvodnja pa naj bi znašala 1,95 milijona ton kerozina, 1,91 milijona ton plinskega olja, 1,22 milijona ton bencina in 173 tisoč ton TNP. Sicer pa je Norco, joint venture štirih indonezijskih družb in avstralske VVheeler Group, že sedmi investitor, ki je dobil dovoljenje indonezijske vlade za gradnjo naftne rafinerije.
PT lndo-xo bo v Sorongu zgradil rafinerijo, vredno 2 milijardi dolarjev.
ŠIRITEV KAPACITET JE ŽIVLJENJSKEGA POMENA
Generalni sekretar Opeca dr. Rilwanu Lukman je poudaril, da je neovirana širitev kapacitet zelo pomembna, če se svet hoče izogniti novim cenovnim šokom.
Na peti letni konferenci Centra za globalne energetske študije v Londonu je nakazal, da je potrebno povečati svetovno proizvodnjo nafte, če se hočemo izogniti težavam, da politične in gospodarske sile zunaj naftne industrije ne smejo ovirati postavljanja novih kapacitet.
Politika, ki jo vodijo mnoge dežele, je odvisna od političnih in gospodarskih interesov, ki niso povezani z nafto. Tako je videti, da nafto uporabljajo kot kmeta na šahovnici svetovne igre pri zagotavljanju energije.
Eden glavnih faktorjev, ki lahko ovirajo širitev, je globalno pomanjkanje kapitala za investicije, kar pomeni, da finansiranje povečevanja kapacitet v deželah z velikimi zalogami ne bo več podarjeno, kakor se je dogajalo še pred nekaj leti.
Druga zadeva, ki jo je treba omeniti, in so jo pred kratkim sprejeli, je evropska energetska listina, ki je končno podpisana. Prek listine naj bi usmerili investicije v energetsko industrijo republik iz nekdanje Sovjetske Zveze in razširili njihove kapacitete. Ob tem je dr. Lukman dejal, da bo šla ta širitev morda na račun plodnejših regij, kar je po njegovem mnenju kratkovidno. Kar pa zadeva velike Opecove naftne rezerve, meni, da bodo članice igrale osrednjo vlogo v kateremkoli razvojnem programu prihodnosti.
Če bi želeli članicam omogočiti, da svoje zaloge ponudijo trgu, a samofinansiranje ne bi bilo možno, bi morali pritegniti tuje investitorje.
Teniške novice PETROL ten
Uspel teniški turnir
V programu dela odbora za tenis PETROL ten smo za letošnje leto predvideli poleg redne celoletne teniške lige, teniškega tečaja in tradicionalnega jesenskega turnirja tudi organizacijo spomladanskega turnirja parov. Tako smo se Petrolovi tenisači pomerili na prvem teniškem turnirju parov. Toda to ni bil povsem običajen turnir.
V teniškem centru Šmon se je že zarana zbralo 47 tekmovalcev, ki niso nestrpno čakali le na srnin golaž, temveč v prvi vrsti na žreb, kajti do tistega trenutka riihče ni vedel, kdo bo njegov soigralec in kdo bo njegov nasprotnik. Čar in privlačnost turnirja sta bila torej prav v naključnem žrebanju igralcev, kjer smo pare in njihove nasprotnike žrebali v vsakem kolu znova, vse do finala.
Čeprav so bile (na žaiost le) tri brhke tekmovalke deležne izredne pozornosti, pa si postavni tenisači, ko je šlo zares, na tihem z nobeno niso želili igrati v paru. Seveda pa so se tisti trije, ki jim je žreb dodelil ženski spol, še naprej obnašali izredno gentlemansko. Po uvodnih igrah so zmagovalci igrali v glavni,
poraženci pa v tolažilni skupini. Boji so bili napeti in vroči, prizaneslo pa nam ni niti sonce in nas je obdarilo s prijetnimi 30 stopinjami.
Znoj je tekel v potokih - in pivo tudi, želja je bila neizmerna in po nekaj vrčkih piva je teknil okusen divjačinski golaž. Tekmovanje se je zavleklo v pozne popoldanske ure, zato so se prilegle tudi dobrote z žara.
Vsi tekmovalci, nekateri med njimi takrat že gledalci, so vztrajali do konca, saj so bili prav finalni boji najbolj zanimivi. Tako je v vodilni skupini slavil zmago par Zdravko Križaj in Polde Kunc pred Stanetom Laknerjem in Markom Kočevarjem ter Milošem Molkom in Branetom Kovačem. V tolažilni skupini pa je zmaga pripadla Boštjanu Vihteliču in Tomu Matjašiču pred parom Miro Treven in Janez Pirc ter parom Boris Spreizer in Marjan Glavah. Zmaga je torej odšla v TOE Kranj in z njo tudi prehodni pokal, drugim pa je ostalo na voljo leto dni priprav za odvzem dragocene trofeje.
Teniški tečaj za ženske
Te dni smo spravili pod streho tudi dolgo načrtovani teniški tečaj. Na razpis se je prijavilo 30 žensk, toda začetna navdušenost je kmalu popustila in v resnem delu je ostalo in vztrajalo 14 tečajnic. Razdeljene so bile v tri skupine, od popolnih začetnic, ki so prišle s sposojenimi loparji, pa do takih, ki so že nekajkrat tekale po igrišču. Tečaj je vodil prizadevni »doktor« Brane, dekleta pa so bila nad njimi oziroma nad njegovimi pedagoškimi sposobnostmi tako navdušena, da so proti koncu obiskovala tečaj kar dvakrat tedensko. Seveda bo potrebno jeseni organizirati tudi nadaljevalni tečaj, saj želimo v čim krajšem času zbrati še več novih članic redne letne Petrolove teniške lige in tradicionalnih Špikovih turnirjev.
B. Herman
Konec junija so v Valvazorjevi knjižnici na gradu Bo-genšperk podpisali častne in sou-stanoviteljske listine ter s tem potrdili ustanovitev Valvazorjeve fundacije. Sklad bo skrbel za uveljavitev in predstavitev slovenske kulture v okviru akcije Podoba Slovenije, ki so jo lani ustanovili na Brdu pri Kranju, in bo predvsem povezovala slovensko kulturno dediščino in kulturno ponudbo starih mestnih jeder, cerkva in gradov ter organizatorje pomembnejših festivalov.
Častni podpisniki listine so bili predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in predsednik SAZU dr. France Bernik.
Kot soustanovitelji listine so se podpisali župani štirinajstih mest, pet minist-trov, trije posamezniki in direktorji velikih slovenskih podjetij, med njimi tudi generalni direktor Petrola dipl. ing. Franc Premk.
PRIŠLI-ODŠLI
PRIŠLI
TRGOVINA
TOE Ljubljana
Janez Doblekar, prodajalec, Jurij Leskovšek, prodajalec
OE Gostinstvo
Miran Jeršin, natakar
NAFTA LENDAVA
Strojegradnja
Bojan Štimec, strugar, pripravnik, Robert Špilak, strugar, pripravnik, Zlatko Pamič, frezalec, pripravnik, Damir Antolašič, orodjar, pripravnik, Davor Štimac, strojni ključavničar, Edvard Tibaut, strojni ključavničar
Petrokemija
Tibor Feher, strojni tehnik, pripravnik
PETROL
Glasilo delavcev v sestavi Petrola • Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Minka Demšar, Rajko Muljavec, Darinka Pavlič, Cvetka Pisar, Štefan Prša, Ada Valenčič • Urednica: Jelka Žmuc-Kušar • Naslov uredništva: Petrol, Ljubljana, Dunajska 50, tel.: 061/1714 290
SSF
Mateja Zgonc, računovodkinja
ODŠLI
TRGOVINA
TOE Ljubljana
Ljudmila Remškar, snažilka, Ciril Vidic, prodajalec, Branko Ždralo, prodajalec, Janez Baloh, pomočnik poslovodje, Karlika Fajdiga, snažilka, Le-godna Janžekovič, snažilka, Barbara Podlogar, pomočnica poslovodje, vsi pokoj
TOE Nova Gorica
Elvis Valentinčič, prodajalec
OE Gostinstvo
motel Čatež
Karolina Pregrad, kuharica, Darinka Ajster, referentka računovodske službe, Anica Šavrič, natakarica, vse pokoj
Gostinski obrati Ljubljana
Karmen Černigoj, referentka računovodske službe
Sektor Marketing
Nataša Pečnik, raziskovalka trga, smrt
NAFTA LENDAVA
Strojegradnja
Emil Horvat, ključavničar, Boris Gazdah, ključavničar
Rafinerija
Željko Kustec, destilater, kurjač, Janez Magdič, destilater, kurjač, Darko Lovrenčič, destilater, kurjač, Janez Čuka, operater
SFF
Andreja Steblovnik, vodja oddelka, Gabrijela Piber, referentka računovodske službe, Rozi Ambrož, vodja knjigovodstva skupne porabe, Ana Anžič, snažilka, vse pokoj
Dom Starejših Občanov
MOSTE POLJE Ob soioCju 9 61000 ll|uhljana
Spoštovani gospod direktor premk!
Kadar sami posadite drevo,
vas vedno vsaj malo zanima kako raste.
Vsekakor veliko bolj kot drevje na Norveškem ali v Ameriki.
Sami ste ga posadili in to je dovolj, da je za vas nekaj posebnega med vsemi drugimi drevesi na svetu.
Smith
V teh besedah je naša zahvala in priznanje.
Odveč je reči kaj drugega!
S spoštovanjem, prisrčno pozdravljeni.
V imenu doma
direktorica
JniA-r Marija Miladinovič
V Ljubljani, 29. junija 1995
ZADNJA NOVICA
Ustanovili so Valvazorjevo fundacijo