SVOBODNA SLOVENIJA
ANO XXXVII (31)
^_______ eslovejnia LIBRE	“'Z
AMERIŠKA POČASTITEV FRANKA EOVŠETA
Diuestru idcntidad
Vida. Està sl es una de las grandes palabras. Una de aquellas que colman el recipiente de su propio significado, Exceden toda medición. Conmueven todo corazón. La vida es imprevisible y eso justamente es la libertad. Lo indeterminable de ese maravilloso acontecimiento, que es la vida, es el sucederse de la libertad. El pan que comulgamos hoy es el de la fiesta popular o lo que es lo mismo, el de la vida en su libertad. En su continua y avasalladora eclosión bacia todo lo bello, puro, noble. Hacia todo lo verdaderamente humano. Atención, hemos dicho humano. Al decirlo hemos senalado ese centro irréductible de abso-luto valor, donde tienen su asiento la libertad y el amor. Desde alli comulgamos nuestra unidad. Desde alli fundamos nuestra diferencia. Y el encuentro de hoy es entre pueblos, por eso lo podemos apellidar encuentro popular, encuentro entre aquellos que nos sentimos parte de un pueblo, vivimos corno parte de un pueblo, luchamos, escribimos, bailamos, cantamos, actuamos, rezamos, lee-mos, estudiamos corno parte de un pueblo. Tenemos una identidad. Nos hemos de-finido corno los participantes de està marcha, corno los amantes 'de la vida, que con nuestro vivir dejaremos el despliegue total de la identidad eslovena, checa, polaca, ucraniana, argentina... Y ese dejar despiegar que elegimos es càlido, estimulante, efervescente, tierno. Respetuoso. Vivificante. Incondicional. De ahi que rechazamos toda violencia y promulgamos la embriaguez de la vida; recha-zamos toda humillacìón y defendemos la dignidad; aborrecemos toda digitación y queremos irrenunciablemente la autodeterminación.
(De la alocución de la bienvenida a las delegaciones de las comunida-des eslavas por Pavel Fajdiga (h), en la fiesta de la Sociedad Eslovena en Castelar el 29 de octubre de 1978.)
O podpori manjšinam
Oni dan smo brali v „Našem tedniku“, glasilu Narodnega sveta koroških Slovencev, kateri predstavlja in zastopa večino slovenskega ljudstva na Koroškem, prav zanimiv članek pod mastnim naslovom na prvi strani lista. Obravnava se vprašanje podpor, in sicer gmotnih, finančnih podpor (kajti manjšinam je mogoče nuditi uspešno podporo tudi v drugačnih oblikah in z drugačnimi sredstvi), podpor, ki jih kak narod ali država in njena vlada nudi narodnim manjšinam.
Članek v Našem tedniku zasluži, da ga komentiramo tudi v našem listu, ki je vedno kazal veliko skrb za koroške Slovence in jim s časopisno podporo raznim akcijam v prid našim koroškim bratom skušal pomagati. To nam daje poverilnico, da zavzamemo stališče do članka, ne da bi s tem hoteli v negativnem smislu kritizirati njegov namen, pač pa postaviti stvari na pravo mesto.
Gre za finančno podporo dunajske vlade nemški narodni manjšini v Južnem Tirolu, ki je po prvi svetovni vojni prišla pod Italijo in tam ostala tudi po drugi vojni. Pisec očividno citira po nekem drugem viru, ko pravi: „Avstrijska zvezna vlada se je izkazala kot dobrotnik narodnih skupin: podpira gradnjo otroških vrtcev (v Južnem Tirolu), kjer se poučuje v materinščini (nemščini). . . subvencionira gradnjo kulturnih domov narodne skupine, daje štipendije... in se sploh Avstrija ravna v svoji narodnostni politiki po željah pristojnih zastopnikov manjšine.“
V pojasnilo teh navedb trdi list, da je avstrijsko prosvetno ministrstvo po neuradnih virih subvencioniralo Južno Tirolsko s 30 milijoni (šilingov), potem pa pojasni, kako je deželna vlada v Innsbrucku (avstrijski Tirol) kot za zagovor takega podpiranja pokazala na paralelo danske vlade, ki izdaja letno okrog 400 milijonov šilingov za dansko narodno manjšino v nemškem Schles-wig-Holsteinu. v primeri s to podporo da je avstrijska podpora Južnemu Tirolu daljnosežno le simboličnega značaja. Ali je res le simboličnega značaja, nas tu ne zanima.
Kar nas zanima, je paralela, ki jo je Naš tednik potegnil med podporo, ki jo avstrijska vlada daje nemški manjšini v Južnem Tirolu in podporo iste vlade, določeno za pospeševanje narodnih skupin (manjšin) v Avstriji v letnem znesku 5 milijonov šil. Med te skupine spadajo tudi koroški Slovenci (poleg Gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Čehov). List dokaze, da je prispevek Avstrije južno-tirolskim Nemcem mnogo večji kot njen prispevek koroškim Slovencem. Ta slednji da niti simboličen ni več, dokaze pa po Tedniku — da pri podpori manjšinam velja v Avstriji dvojna mera.
Paralela avstrijskega podpiranja med koroškimi Slovenci in južnimi Tirolci je zgrešena in ne more držati. Južno tirolskim Nemcem so avstrijski Nemci matičen narod, Tirolci so nacionalni del avstrijskega nemštva, kar Slovenci v Avstriji gotovo niso. Avstrija torej podpira Nemce v Italiji Jkot sestavino avstrijskega državnega naroda, kot to delajo tudi Danci za dansko manjšino v Nemčiji.
Logična in pravilna paralela k avstrijskemu podpiranju južno tirolskih Nemcev bi bila finančna podpora slovenski narodni manjšini na Koroškem od strani matičnega naroda v Sloveniji in od strani celokupne Jugoslavije, katere državni narod so tudi Slovenci. V tem in samo v tem je upravičena paralela s tem, kar žrtvujejo za svojo narodno manjšino izven matične dežele Avstrijski Nemci in Danci.
Ni bilo do sedaj brati ali slišati, koliko slovenskih otroških vrtcev je bilo ustanovljenih in vzdrževanih na koroškem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci, z denarjem, ki je prišel za ta namen iz Slovenije ali Jugoslavije. In vendar je ustanova otroških vrtcev osnovne narodne važnosti za jezikovno izobrazbo
28.	oktobra letos je ameriška država Ohio v federaciji Ameriških združenih držav na izreden način počastila Slovenca in Amerikanca Franka Lov-šeta (Lauscheta). Nova zgradba države Ohio v Clevelandu bo nosila poslej ime po. bivšem senatorju in večkratnem županu mesta Cleveland, „HOME FRANK LAUSCHE“ — „Dom Franka Lovšeta“. Slovencem v ZDA kakor tudi po vsem svetu in seveda tudi v njegovi domovini Sloveniji je to poimenovanje najpomembnejše zgradbe v državi Ohio z njegovim imenom napolnilo s ponosom in veseljem. Saj se namreč Frank Lovše samozavestno smatra sina slovenske matere, ki dobro obvlada slovenski, jezik in se kot Ame-rikanec ne boji priznati se k etnični slovenski skupnosti. Ob tej priložnosti pomeni za vse Slovencé ta dan praznik in zato je izšel edini slovenski dnevnik Ameriška domovina kot posebna slovesna izdaja lista z naslovnim posvetilom: FRANKU J. LAUSCHETU.
Več oseb je v njej napisalo članke v njegovo proslavo. Tako je prof. dr. J. Felicijan prispeval uvodni članek „Legenda o Lovšetu“. Urednik Ameriške domovine prof. V. Lipovec uvodnik „Frank J. Lausche, velik Slovenec in Amerikanec“; C. J. M. o „Washingtonu, drugem domu senatorja Lauscheta“, Michael Kolar o „Mladem Franku J. Lau-schetu“, Leo Vovk o odkrivanju spomenika ob 200-letnici ameriške Deklaracije s tekstom govora F. J. Lauscheta, ki ga je imel v senatu 28. nov. 1967 in je sedaj vklesan v ploščo na vidnem mestu v Clevelandu. Član Narodnega odbora za Slovenijo J. Melaher je napisal članek „Frank Lausche, politik in državnik“, in koroški župnik Peter Sticker, ki je 1. 1974 spremljal koroški pevski zbor v ZDA, je poslal iz Peč-nice „Pozdrav senatorju Lovšetu“. Iz vseh teh prigodnih člankov v Ameriški domovini naj povzamemo podobo tega velikega Slovenca, kakršna se obnavlja v teh dneh v vseh ameriških velikih listih države Ohio, posebno pa v očeh ponosnih Slovencev, ko vidijo tako počeščenega svojega nad 80-letnega rojaka, rojenega sicer že v Ameriki.
Pot F. Lovšeta k vrhovom ameriške uprave
Frank J. Lovše se je rodil v slovenski inmigrantski družini v Clevelandu, kjer je imel oče majhno gostilno. Ko je • oče kmalu umrl — in zapustil pet otrok — je vodila podjetje mati Frančiška iz „Ribence“, cerkvena pevka že v domovini, in takoj tudi peVka pri slovenski fari. Tudi vsi otroci so bili muzikantje ter so .peli slovenske pesmi ob svojem igranju in tako sneli kakih 34 slovenskih pesmi na plošče, ki smo jih v domovini poslušali že pred davnimi leti. V družini se je govorilo in pelo le slovensko. Gostilna je bila cilj
otroka v materinem jeziku in za trden temelj njegove narodne zavesti. Tu so korenine narodnega obstanka in razvoja. Tudi ni znano, koliko slovenskih narodnih domov je bilo zgrajenih s prispevki iz Ljubljane ali Beograda, niti koliko, če sploh kaj, je bilo od tam žrtvovano za uspešno delovanje obstoječih domov, kjer se širi in utrjuje slovenska (ne komunistična!) kultura, ki ji je Korotan zibelka.
Koliko je obljubil finančne pomoči članu uredništva NT in tajniku Narodnega sveta koroških Slovencev Filipu Waraschu ob njegovem obisku v Ljubljani Mitja Ribičič, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva, za vzdrževanje in močno razširitev takih odličnih narodnih podjetij, kakor je enega organiziral in vodil župnik Peter Sticker s počitniško kolonijo na Kališah? Tako eminentno narodno delo zmeraj stane tudi denar, ki ga zaslužnemu duhovniku in njegovim sodelavcem gotovo ne preostaja, zasluži pa podporo vsakega resničnega Slovenca
vseh novih vseljencev, ki so skoraj redno prespali prve noči v novem svetu v njej. Po tej gostoljubnosti in tudi po skrbi za slovenske starce je bila mati znana med vsemi clevelandskimi Slovenci. Mladi Frank je hodil v slovensko farno šolo in bil v najtesnejši zvezi z izdajanjem lista Ameriška domovina, saj je bil njegov dom v sosedstvu tiskarne. Raznašal, je list in ured-, nik Pirc mu je bil prvi učitelj v politiki, njegov drugi lastnik Jaka Debevec pa Frankov najbližji prijateljski drug. Frank je pridno študiral, gojil šport, plavanje in baseball, .kjer je . bil tudi zmagovalec, obenem se je povzpel do advokata. Urednik Pirc ga je pregovoril, da Je kandidiral za mestnega sodnika, kar je .bila prva njegova javna funkcija. V njej se je izkazal za izredno uvidevnega in poštenega sodnika, ki pa je nadvse preganjal podtalno gangsterstvo in igralnice. Tej sodrgi, pred katero ni bil nihče varen, je napovedal boj in zmagal. Dobil je tudi sloves med ljudstvom in ljudstvo ga je pozvalo na župansko mesto v Clevelandu 1. 1941. Lovše je bil prvi etnični župan mesta, prvi Slovenec v tej funkciji. Tri leta pozneje — 1944 — ga je ljudstvo vzdignilo še više: za guvernerja države Ohio. Bil je prvi katoličan na takem mestu, prvi Slovenec, sin inmi-granta in prvi Amerikanec, ki je bil nato petkrat zaporedoma izvoljen na to mesto. Pokazal se je dobrega upravitelja države ter je njegova pot vodila navzgor: postal je senator v zveznem centru države v Washingtonu. Kot senator je bil član odbora za zunanjo politiko, o katerem velja mnenje, da je najmočnejši organ vlade. Dvanajst ’et je bil senator. Govorilo se je, in predloženi so bili predlogi, naj bi kandidiral za predsednika Združenih držav. General Einsenhower se je izrazil, da bi „rad kandidiral za podpredsednika na isti listi z Lauschetom kot predsednikom.“ Podobno tudi general Mc Arthur. Toda odbor demokratske stranke mu je zameril, da je večkrat glasoval — ne kot bi stranka hotela, temveč — po svoji vesti. Tako ni prišlo do kandidature in do tega, da bi mogel Slovenec zasesti najvišje upravno mesto — najmogočnejše države na svetu.
Slovenski člankarji še posebej podčrtavajo, da je Lovše edini od važnejših politikov spregledal sovjetsko politiko, pa tudi v jugoslovanski politiki je pravilno ocenjeval Titov „osvobodilni boj“ in svetoval ostati na poziciji Mihajloviča. Pozneje je v vseh pogledih podpiral dr. Kreka in- se zavzemal za . slvenske begunske zadeve in jim vedno bil v pomoč pri vseh potrebnih intervencijah na najvišjih mestih. Pomagal je pri novem vselitvenem zakonu, ki je slovenskim beguncem odprl pot v Ameriko. Za vse to so mu Slovenci iskreno hvaležni in je čast, ki mu jo izkazujejo v teh dneh, iskrena in zaslužena.
v matični deželi, tudi takih, kot so Ribičič, Kardelj, Dolanc in tovariši, če so še kaj Slovenci in ne samo komunisti.
Take misli in ideje nam je zbudil članek o podporah manjšinam v Našem tedniku. Menda je zgolj slučaj, da je v eni izmed številk istega lista ob istem času bila objavljena nekje v skritem kotičku sledeča vest: Celovec. Nedavno je izšla prva številka „Razrednega boja“, glasila slovenske komunistične zveze. Hoče med drugim „opravljati nalogo kolektivnega agitatorja, propagandista in organizatorja v borbi za socializem v Avstriji.“
Tisk je dandanes zelo drag, stane ogromno denarja. Odkod so denarna sredstva za vzdrževanje lista „Razredni boj“? če so — in mi ne dvomimo, da so — ta sredstva tudi in zlasti iz Slovenije, potem vprašamo: Ali hoče partija z razrednim bojem v tuji deželi reševati nacionalni obstanek težko ogroženega slovenskega ljudstva na Koroškem?
L. P.
Lovše — o slovenskem jeziku in slovenski pesmi
Frank Lovše vedno rad govori slovensko, kakor se je naučil od svoje matere Ribničanke. študentom je govoril rad o zvestobi slovenskemu jeziku, vedno je poudarjal ponos, da je sin slovenske matere, in jih pozival k ljubezni do slovenske besede, tako pisane kakor pete. Posebno je ljubil in ljubi slovensko zapeto pesem, ki jo je tolikokrat pel s svojo materja — cerkveno pevko in brati muzikanti. O tej pesmi je rekel besede, ki naj jih prav zdaj — ob slovenskem koncertu — ponovimo:
„Kadarkoli postane moja duša težka in moj duh v stiski, ko me obdaja teža in čutim, da ne bo luč nikdar več zasvetila, tedaj — če imam srečo, da grem na slovenski koncert in poslušam slovensko pesem, tema izgiine, teža popusti, svetloba je z menoj in duša
Eden redkih med nami živečih ljudi, ki so pred 60 leti bili ne le priče, ampak tudi sodelavci pri deklaracijskem gibanju in pri naglo se razvijajočih dogodkih tistih dni, ki so Slovencem dali možnost proglasitve lastne samostojnosti, je bil Jože Košiček. Tu je nekaj misli iz nagovora, kjer je na kratko pokazal sliko takratnih razmer, ko je narod pretrgal stoletne vezi na habsburško monarhijo in se je moral v zelo neugodnih okoliščinah na hitro odločiti za novo pot v bodočnost. Velika večina si je z navdušenjem izbrala pot v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne vsi. Znotraj novih meja so nekateri s skrbjo in nezaupanjem gledali v bodočnost,. zunaj meja so pa pod nam sovražnimi državami ostali stotisoči naših rojakov: v Italijič, v Avstriji in na Madžarskem.
Danes po 60 letih lahko ugotavljamo napake, ki so jih takratni narodni voditelji delali: zanesenjaško vseslo-vanstvo, zaupanje na dane besede in zapisane sporazume, ki so čez noč postale brez veljave, ponižnost pred narodno čast ponižujočim preziranjem in izkoriščanjem šibkejših med tremi, prepovršno računanje z moralnim razkrojem, ki ga je povzročila vojna itd.
Vesten kritik pa bo moral priznati tudi pozitivne strani tega novega zgodovinskega dejanja. Res je, da nam nihče ni ničesar dal, vendar smo veliko pridobili s svojim lastnim delom in bojem. Kljub vsem slabim stranem naše zgodovine med obema vojnama, mora vendar vsak pošten opazovalec potrditi, da je bila Slovenija leta 1940 vse nekaj drugega kakor ona iz leta 1918.
Kakor nas je za deklaracijsko gibanje usposobila naša kvaliteta na prosvetnem, političnem, gospodarskem in socialnem polju, tako je tudi v novi državi naš narod premagoval vse ovire,
postane čisto jasna ob solzah, ki mi teko, ko čujem pesmi, ki sem jih nekoč poslušal na kolenih svoje matere.“
Tak človek je naš Frank J. Lausche, Slovenec in Amerikanec, politik in človekoljub. Človek, ki ga Slovenci ljubimo kot našega človeka, in ki ga časte Amerikanci kot svojega: našega po duhu, po slovenski dediščini in njihovega po ameriški državljanski zavesti in državniškem delu za rast države in nje razvoj. To je pokazal v najvišji meri kot sodnik, večletni župan Clevelanda, petkratni guverner države Ohio in dolgoletni senator. Naše gore list: in bi ne bili veseli in ponosni tudi ob sedanjem prazniku poimenovanja nove ohajske državne zgradbe, ki jo z njegovim imenom „krščuje“ sam guverner Jea-mes A. Rhodes!
Čestitamo mu tudi mi v Argentini in ponosni kličemo „največjemu Slovencu v ZDA“: še mnogo let!
niso bile majhne, prav zaradi zvestobe onim oblikam našega življenja, ki so jih nam oznanjali naši veliki možje.
Razmere v naši domovini nas hočejo prepričati, da je nesmisel pečati se s to zgodovino. Mladim ljudem pripovedujejo na vseh koncih, da naj gledajo v bodočnost, ne nazaj. Ne marajo, da bi zvedeli o naši zgodovini kaj več, kakor to, kar jim oni razlagajo. In to je laž, čeprav zavita v „strokovnjaško“ o-bliko.
Mladina, ki širom sveta živi v svobodi, je poklicana, da ostane glasnica naših slovenskih problemov. Nanjo pada ogromna odgovornost. Ni številna, čeprav gre v tisoče, nima možnosti, da bi računala s pozornostjo velikega sveta, ima pa vse ugodne prilike, da s svojo kvaliteto nadomesti to, kar s številom ne more. Tako si bo priborila pravico, da govori v imenu svojih bratov doma in da bo- njena beseda uvaževana.
Ponovno si dopovedujmo, začenši pri najmlajših, da smo ponosni na svoj slovenski rod. Našd kri gre z nami preko meje, ohranjajmo jo čisto tudi preko rodov.
Ne branimo se dela v korist narodu! Skupaj držimo!
Zanimajmo se za slovensko zgodovino. Ničesar ne bomo mogli za svoj narod storiti, če ne bomo poznali v podrobnosti ves naših problemov.
Berimo slovenske knjige, časopise, revije. Da bi Bog dal vsaj nekaj mladih, ki bi znali tudi napisati kaj pametnega v slovenskem jeziku.
In glavno, dosegljivo vsem: govorimo po naše, doma z brati, kadar smo skupaj s prijatelji, na naših prireditvah, v naših domovih. Kadar bo iz naše srede izginila slovenska beseda, bomo lahko vrgli lopato zemlje na zadnji slovenski grob.
............ li «la»
„Skupaj držimo!“
MISLI IZ GOVORA G. KOŠIČKA NA PRISTAVSKEM DNEVU 29. OKT. 1978
EGIPT ZAVRAČA ARABCE	MEDNARODNI TEDEN
'in a vrnunskem sestanku v Bagdadu so se arabski poglavarji, ki nasprotujejo egiptovsko-izraelskim mirovnim pogajanjem, dogovorili, da bodo ponudili Egiptu gospodarsko in finančno pomoč, če pogajanja z Izraelom prekine in se znova uvrsti v blok arabskih držav, ki imajo še vedno v svojih načrtih Izrael izbrisati z zemljevida na Bližnjem vzhodu.
Po sestanku so te arabske države poslale v Kairo štiričlansko delegacijo, ki naj bi izročila egipčanskemu predsedniku Sadatu omenjene predloge, a je doživela popoln neuspeh. Sadat delegacije sploh ni hotel spreejieti v avdijenco in je poleg tega še v svojem govoru pred egiptovskim parlamentom delegacijo in arabske države, ki so jo poslale, javno ožigosal za „pod-kupovalce, ki so hoteli kupiti Egipt. Pogajanja z Izraelom se bodo nadaljevala,“ je zaključil Sadat.
Štiričlanska delegacija, pod vodstvom libanonskega predsednika Al-Ho-ssa, se je v Kairu mudila le kratek čas. „Nismo imeli nobene prilike za avdienco pri Sadatu in nismo mu mogli izročiti predlog z vrhunskega sestanka,“ je izjavil Hoss, predno se je delegacija vrnila na kairsko letališče.
Iz Bagdada poročajo, da nameravajo začeti politični in gospodarski bojkot Egipta, dasi opazovalci menijo, da enotnost stališča arabske države dolgo ne bodo obdržale, sodeč po izkušnjah.
V Vatikanu so objavili, da bo la-tinsko-ameriška škofovska konferenca v Puebli v Mehiki od 27. januarja do 12. februarja prihodnjega leta.
Konferenca bi morala biti že letos v oktobru, pa je bila zaradi smrti najprej papeža Pavla VI. nato papeža Janeza Pavla I. dvakrat prestavljena na ugodnejši čas.
Niso objavili, če se bo konference udeležil tudi papež Janez Pavel II. Pač pa je Janez Pavel II. potrdil za predsednika škofovske konference italijanskega kardinala Baggia. Na konferenci bodo razpravljali o ključnih problemih bodoče vloge katoliške 'Cerkve v latinski Ameriki.
Papež Janez Pavel II. je tudi potrdil še tri kardinale na njihovih dosedanjih položajih v rimski kuriji, vključ-
V svojem govoru je Sadat izjavil, da ne bi niti on niti kateri koli drugi egiptovski funkcionar sprejel delegacije. Napadel je ZSSR, da je „zarotnica na Bližnjem vzhodu“ in očital arabskim poglavarjem strahopetnost. Zatrdil je tudi, da „ni denarja, ki bi mogel podkupiti Egipt.“ Izjavil je tudi, da meni, da delegacija „ni imela drugega namena, kakor le deloma reševati prestiž a-rabskih držav, ki nasprotujejo našim pogajanjem z Izraelom“ in dodal: „Nisem pripravljen sprejeti nikogar, razen kraljev in predsednikov držav. Če želijo, sem jih pripravljen sprejeti, jih pozdraviti, sesti z njimi za mizo in se raz-govarjati.“
Medtem se v Washingtonu nadaljujejo mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom. Udeležujeta se jih zunanja ministra Izraela in Egipta, med o-bema pa je posrednik ameriški zun. minister Vance. Opazovalci menijo, da bodo pogajanja v kratkem uspešno zaključena in da se bodo dva meseca po podpisu mirovne pogodbe začela med Egiptom in Izraelom pogajanja glede avtonomije področja zahodnega brega Jordana, kjer naj bi se naselili palestinski arabci. Poleg tega se bosta morala Egipt in Izrael še dogovoriti o izraelski odškodnini Egiptu za petrolej, ki ga je Izrael doslej črpal na polotoku Sinaju in o egiptovski zagotovitvi neprekinjenih petrolejskih dobav Izraelu po sklenitvi miru.
no afriškega Bernardina Gantina.
Kardinal Gantin, iz Benina, bo o-stal še naprej šef vatikanske komisije za pravičnost in mir ter odbora „Cor Unum“, ki koordinira katoliško pomoč širom sveta.
Italijanski kardinal Pignedoli bo o-stal še nadalje šef tajništva za odnose z ne-kristjani, v ZDA rojeni italijanski kardinal Rossi je obdržal svoj položaj šefa papeškega sveta za laištvo in komisije za družino.
Janez Pavel II. je minulo nedeljo spet potoval iz Vatikana, tokrat s helikopterjem v mesto Assisi, kjer je molil na grobu sv. Frančiška. Ob povratku se je ustavil v rimski cerkvi, posvečeni Katarini Sijenski, kjer je molil na grobu te svetnice. Oba svetnika sta patrona Italije.
SEVERNA KOREJA je znova kršila premirje iz leta 1953 s Južno Korejo, ko je Komisija ZN odkrila nov predor, ki ga je severnokorejski komunistični režim zgradil pod demilitarizirano cono med obema Korejama. Od leta 1974 je to že tretji predor, ki ga je našla komisija ZN pod demilitarizirano cono. Ta zadnji je največji, zgrajen 73 metrov pod zemeljsko površino skozi granitno goro, 40 km severno od Seula. Širok je nad dva metra, visok prav toliko ter bi lahko v eni uri poslali skozenj celotno divizijo z vozili in topništvom iz Severne v Južno Korejo. Komisija ZN ugotavlja, da je verjetno zgrajenih še več takih predorov in da se Severna Koreja očividno pripravlja na oborožen nastop proti Južni Koreji.
V	AMERIŠKEM KONGRESU so začeli preiskave o verodostojnosti poročil, da ameriška podjetja, ki izdelujejo ameriško orožje za NATO, med drugim tudi razne vojaške aparate in naprave strogo tajne narave, pošiljajo ves ta material v Evropo na — sovjetskih ladjah in sicer zato, ker te prevažajo tovor za 40% ceneje od ameriških. in drugih zahodnih ladijskih družb. Podjetja se 'izgovarjajo, da sovjeti zabojev na ladjah ne odpirajo in da „itak ne morejo vedeti in ugotoviti, kaj vse je v zabojih“, dasi danes vsak otrok ve, da je možno zaboje fotografirati s posebnimi fotoaparati in ugotoviti vsebino, ne da bi jih odprli. Pohlep po zaslužku je tako velik, da zahodni svet samemu sebi koplje jamo, odn. si pripravlja vrv, kakor je rekel Lenin, ki si jo bojam zadrgnil okoli vratu.
V	IRANU je prišlo po vsej državi, predvsem v prestolnici Teheranu minulo nedeljo do novih, hudih izgredov proti šahu in njegovi vladi. Izgredniki so ropali in požigali javna poslopja, med njimi britansko veleposlaništvo. Zaradi izgredov je odstopil vladni predsednik Jafar Sarif-Emami, nakar je šah sestavil vojaško vlado.
DRŽAVNI UDAR V IRANU so izvedli vojaki v ponedeljek, 7. t. m. s tem, da so pustili aretirati poleg šefa javne varnosti generala Nassirija — najzvestejšega šahovega- sodelavca — še 11 drugih ministrov, več oficirjev in višjih dostojanstvenikov. Verski voditelj iraških muslimanov, tačas v 'Parizu bivajoči Khormaini vztraja na padcu šaha Reza Pahlevija in mu obeta „najmanj dosmrtno obsodbo“.
Konferenca v Puebli prihodnje leto
BREZ VEČJIH SPREMEMB V RIMSKI KURIJI
Castro se znova norčuje iz ZDA
IN TUDI OSEBNO IZ CARTERJA
'Kubanski komunsitični diktator Castro je znova izkoristil priložnost ameriških koristnih budal in je v intervjuju z ameriško pornografsko revijo Penthouse spet smešil Amerikance in predsednika Carterja.
Castro je „časnikarju“ Penthousea izjavil, da „bi bil srečen, ko bi izpustil kubanske politične jetnike, t.oda pod pogojem, da bi predsednik Carter izpustil na svobodo enako število črncev, ki so zaprti po ameriških zaporih.“
Castro je v intervjuju omenjal ameriške zahteve, naj Kuba čim prej izpusti politične jetnike, če hoče kdaj normalizirati svoje odnose z Washingtonern, in dejal: „če se Amerikancem zdi, bi jim dal naslednji predlog: če bodo izpustili na svobodo določeno število a-meriških črncev, ki so morali delati zločine zaradi brezposelnosti, lakote ali pomanjkanja izobrazbe in če to storijo hitro, potem bomo mi izpustili na svobodo prav toliko število protirevolu-cionarjev, kolikor bodo oni črncev.“ Castro je tudi odkrito povedal, da „menim, da imamo sedaj med 2000 in 3000 političnih jetnikov po ječah, kar je precej manj od 15.000, ki smo jih imeli, ko so Amerikanci leta 1961 izvršili neuspelo invazijo na Kubo.“
Castro je tudi lagal, da „z nobenim Kubancem nismo slabo postopali. V naši deželi ni bilo nikdar mučenja. Svojim borcem smo vcepili sovraštvo do mučenja.‘‘
Glede normalizacije kubanskih odnosov z ZDA je Castro dejal, da „mora naslednji korak napraviti Washington. Mi tu ne moremo ponuditi ničesar, kajti mi ne izvajamo gospodarske blokade Amerike. ZDA morajo napraviti prvi korak: odpraviti gospodarsko blokado Kube.“
Castro je glede kubanskih čet v A-frik: zavijal dejstva takole: „Mi nismo v Afriki, da bi branili kolonializem, temveč, da ga uničujemo. Mi smo tam,
da pomagamo afriškim državam braniti njihovo pravico do neodvisnosti.“ Na koncu je še posebej cinično omenjal Carterja, da „vse kaže, da je odkritosrčen mož in ne zvijačnež, kakor je bil prejšnji predsednik Richard Nixon.“ Ves svobodni svet se čudi, kako A-merikanci in Bela hiša požirajo zasmehovanje in norčevanje kubanskega marksističnega diktatorja Castra in se sprašujejo, kako dolgo še bo držala Sol-ženicinova ugotovitev, da Zahod nima poguma.
Slovenski
že lep čas nazaj je bilo večkrat čuti glasove o potrebi izdaje posebnih, slovenskih kovancev, ki bi bili primemo darilo ob najrazličnejših dogodkih in prilikah. Vendar ni bilo o pripravah za uresničitev ideje nobenih vidnih znakov. Toda dr. Peter Urbanc iz Kanade je zadevo vzel resno v roke. Le mesec tega je, ko smo v Argentini zvedeli, da bodo prvi slovenski zlatniki in srebrniki izšli 29. oktobra, prav za šestdesetletnico narodne osvoboditve. Prizadevanje in uresničitev ideje o slovenskih kovancih osvetljuje razgovor z dr. Petrom Urbancem.
Vprašanje: Kako ste prišli na idejo o slovenskih srebrnikih in zlatnikih?
Peter Urbanc: Že od mladih nog sem se, moram reči, resno, trgovsko bavil s prodajo znamk in kot veste, numizmatika hodi vedno vštric s filatelijo. Razen tega me je že pred leti nagovarjal k izdaji kovancev dr. Miloš Vauhnik in kot veste, je potem on sam izdal medaljo generala Maistra, vendar ne v žlahtnih kovinah.
V.: Kdo sodeluje pri izdaji kovancev?
P. U.: Rojaki v Nemčiji in Švici v zasebnem dogovoru z menoj.
AVSTRIJCI so v referendumu zavrnili Kreiskyjev načrt o uporabi atomske energije v Avstriji. Proti je glasovalo 0,94 odstotkov več volilcev, kakor za Kreiskyjev načrt. Kreisky je pred glasovanjem govoril, da bo od izida glasovanja odvisno njegovo nadaljnje predsedstvo dunajske vlade. 'Splošne volitve v Avstriji so predvidene za oktober prihodnjega leta.
UGANDA, odn. ugandski diktator Amin je ukazal svoji vojski, da je zasedla nekaj kvadratnih kilometrov tanzanijskega področja, ki se je širilo ob ugandski obali jezera Viktorija in objavil, da ga ne namerava več vrniti Tanzaniji. Edini most, ki je pri Kyaki
kovanci
V.: Koliko je kovancev in kakšni so?
P. U.: Kovancev je šest, izdelani so v zlatu in srebru. Zlatniki imajo v premeru 20 mm, njihova teža je 3,5 gr s čistočo zlata 986/24 k. Srebrniki so večji, merijo 30 mm, težki so 12 gr s čistočo srebra 1000.
Pri izbiri motivov smo se odločili, naj bodo na vrhovni strani kovancev upodobljeni nekateri veliki Slovenci, na spodnji strani pa naj bi bili splošni slovenski motivi. Prvi kovanec nosi podobo pisatelja Ivana Cankarja in geslo „Mati, domovina, Bog“, na drugi strani je relief Bleda; drugi ima na vrhni strani portret škofa Friderika Barage, na spodnji pa Marijo Pomagaj z Brezij: tretji ima podobo škofa Antona Martina Slomška na eni strani, na drugi pa grb mesta Maribor. Na četrtem je upodobljen na vrhni strani dr. Janez E. Krek, na spodnji strani pa zemljevil Slovenije, ki ga obkrožajo napisi slovenskih pokrajin: Kranjska, Koroška, Prekmurje, Primorska, štajerska; peti kovanec nosi sliko največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, na dru'u strani pa ima relief Vojvodskega prestola in napis: „Največ sveta otrokom sliši Slave“, šesti kovanec
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Kot smo predvidevali v našem zadnjem komentarju, je dvonarodna komisija št. 2, ki je proučevala mejni problem med Argentino in Čilom, šele zadnji dan, ko je zapadal rok, določen za to, prišla do' skupnega vidika, pripravila dokument in ga podpisala. Na obeh straneh Andov so se ljudje oddahnili: nevarnosti vojne zaenkrat ni.
In pravimo da zaenkrat, ker omenjeno delo komisije pravzaprav ni bilo uspešno. Skupne točke, do katerih so prišli delegati obeh držav, se nanašajo na gospodarsko dopolnitev in sodelovanje na južnem področju, nič pa ni komisija odločila glede suverenosti med otočji južnega morja. Kjer naj bi obema vladama člani komisije predložili zaključke, ki naj bi predstavljali rešitev problema, se omejijo na priporočilo, naj vlade to zadevo rešijo na miren način. Kako? Glede tega se komisija ni zedinila.
Kot vidimo, problem ni rešen, enostavno je prestavljen na poznejši čas. Vladi sta si takoj izmenjali note, v katerih predlagajo skorajšnjo rešitev. Bo ta prišla potom sestanka, predsednikov ? Zaenkrat ta sestanek v kratki dobi še ni predviden. Medtem Argentina vztraja na stališču, da morajo zadevo rešiti v neposrednih medsebojnih pogovorih, a čile znova predlaga, naj bo vsa zadeva predložena kakemu mednarodnemu razsodišču. Tako smo praktično na istem, kot pred šestimi meseci, ko je pričela zasedati komisija št. 2, ali pa kot 20. februarja t. 1., ko sta se v Puerto Mont sestala generala Videla in Pinochet, in sklenila, naj dvo-narodne komisije rešijo problem.
V bistvu gre (in tu ponovimo, kar smo že nekajkrat omenili) za suverenost ne toliko nad otoki, kot nad morjem. Argentina zahteva suverenost nad Atlantikom, isto pa hoče čile, vsaj na
vezal Ugando s Tanzanijo čez reko Ka-gera, so ugandski vojaki pognali v zrak. Amin je nato pozval tanzanijskega diktatorja Nyerero, naj se pride z njim borit v ring in da mu kot boksarski prvak težke kategorije ugandske vojske daje prednost s tem, da bo imel eno roko zvezano na hrbtu, na nogah pa privezane uteži, medtem ko se bo Nyerere mogel neovirano boriti z njim. Nyerere je udaril nazaj po Aminu, da je „zmešan“. Libijski marksistični diktator Gadaffi in kubanski Castro sta se ponudila za posredovanje. Amin je zavrnil ameriški poziv, naj Uganda vrne Tanzaniji zasedeno področje. Opazovalci ugotavljajo, kako žalostno je, kakšne diktatorje morajo prenašati mnoge afriške države, odkar so postale neodvisne.
VIETNAM IN ZSSR sta podpisala pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju, naperjeno proti prav tako komunistični Kitajski, ki je pred kratkim vdrla s svojo oboroženo silo v severni del Vietnama. To je prva sovjetska pogodba z neko državo v jugovzhodni Aziji ter je Brežnjev po podpisu izjavil, da „Kitajska zavira socialistični razvoj v Vietnamu. Sedaj pa bodo v Pekingu, naj to hočejo ali ne, morali računati z novo stvarnostjo.“
je za deset odstotkov večji od ostalih. Na eni strani nosi Plečnikov grb Ljubljane in napis Slovenija 1918-1978, na drugi pa sliko Primoža Trubarja s knjigo v roki z letnico 1551 v spomin na prvo slovensko knjigo in napis „oče slovenske knjige“.
V.: Kaj pa umetniška in tehnična izvedba ?
P. U.: Za predlogo smo umetniku izbrali pač slovenske slike in fotografije, ki so nam najbolj poznane. Edini večji problem smo imeli s sliko J. E. Kreka, končno je najbolj primerno fotografijo preskrbel dr. Kacin s Primorske. Tehnična izvedba je dokaj komplicirana in seveda silno draga, ko gre za nizke naklade kovancev, kot je naša: Umetnik napravi najprej model iz mavca, obrtnik potem obme ta model v negativ in ga zmanjša do potrebne velikosti kovanca. Ta model je iz izredno odporne litine, da se pri kovanju ne obrabi prehitro. Za kovanje smo se o-brnili na kovnice v nekaterih deželah in se odločili za nemško. Ta je izdelala kovance, ki se po jasnosti reliefov morejo enačiti z vsakršnim drugim kovancem.
V.: Stroški so bili veliki. Vpliva to na prodajno ceno kovancev?
P. U.: Cena zlatnikov in srebrnikov
najjužnejših točkah kontinenta.. Argentina zatrjuje, da ne bo odstopila od tega, kar smatra za bistveno suverenost, Čile pa zatrjuje, da morje pripada njemu, in je pripravljen to braniti tudi z orožjem. Tako ostane sporna ta točka, ki loči obe bratski državi že nad sto let. In ostaja vedno aktualno ozemlje, ki ga je opisal že Jules Verne v svoji knjigi „Svetilnik na robu sveta“.
Argentina je te dni izšla iz svoje vladne krize. Od devetih ministrov, ki sestavljajo argentinsko vlado, sta dva ostala (gospodarstvo, dr. Martinez de Hoz, in notranje zadeve, gral. Albano Harguindeguy). Eden čaka na premestitev (za delo, gral. Liendo, ki se bo vrnil v vojaške funkcije), pet je novih (za vzgojo ip kulturo, dr. Juan Llerena Amadeo, iz strogo katoliških krogov, za pravosodje dr. Alberto Rodriguez Varela, enako član katoliških nacionalistov; za socialno skrbstvo admiral Jorge Alberto Fraga; za obrambo, admiral David Horacio de la Riva; in za zunanje zadeve, brigadir Corlos Washington Pastor). Eno ministrstvo je ostalo nezasedeno: za načrtovanje (Planeamiento), ki bo skorajda izginilo, oz. se bo spremenilo v državno tajništvo v območju predsedništva.
Po teh spremembah naj bi vlada začela novo obdobje, delno spremenjenega dela. A ljudje zlasti pričakujejo in želijo, da bi se kaj spremenilo v gospodarstvu, kjer je minister ostal isti. In prav v tem je bil zadnji teden porazen za vlado. Inflacija je v mesecu oktobru poskočila za 9,8%. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je skok šel v višino 128 odstotkov; v zadnjih dvanajstih mesecih kar za 166%. Je to svetovni rekord, na katerega vlada ne more biti ponosna. Kaj bo sedaj storila, ko so se vsi dosedanji ukrepi izkazali za neučinkovite?
OPOREČNIK SAHAROV je pozval sovjetsko vlado, naj ukine zakone, s katerimi preganja oporečnike pod pretvezo „protisovjetske agitacije in propagande“, ker nasprotujejo pogodbam o človekovih pravicah, ki jih je podpisala ZSSR. Saharov je izjavil, da zadevni zakoni, po katerih so mnogi oporečniki bili obsojeni na do 15 let ječe, nasprotujejo predvsem helsinškemu dogovoru iz leta 1975.
V MOSKVI so v ponedeljek 7. t. m. slavili 60-letnico ruske revolucije. V povorki je korakala pred kremeljskim zidom štiri ure milijonska množica z zastavami, silkami sovjetskih voditeljev in alegoričnimi prikazi. Na Rdečem trgu je v vojaški paradi bilo vključeno moderno taktično zemsko in artiljerijsko ter jedrsko obrambno orožje.
Pozornost je zbudilo vietnamsko zastopstvo KP, ki mu je Brežnjev na banketu posebej napil kot „vodjem junaškega vietnamskega ljudstva“.
Obrambni minister Ustinov je pred začetkom vojaške prade ostro napadel kitajske vodje in opozoril na imperialistične namene povračanja na čase mrzle vojne. Poudaril je sovjetsko miroljubnost in moskovsko prizadevanje za razširjenje mednarodne odjuge in za konec oborožitvenega tekmovanja.
je takorekoč enaka, kot jo imajo drugi taki kovanci, ki imajo neprimerno višjo naklado. Ne smemo pa pozabiti, da je ena glavnih postavk stroškov izdelava modela za kovanje, ki je bistveno enak ne glede na naklado. Slovenski zlatniki imajo v glavnem iste tehnične lastnosti avstrijskega cekina, ki je resda nekoliko cenejši, saj gre njegova naklada najbrž v stotisoče. Vendar ni tako umetniško izdelan kot so naši zlatniki, ki bodo vsakemu lastniku ne samo v okras, ampak tudi v ponos. Cena kovancev je seveda veazna na ceno žlahtnih kovin in je zato gibljiva.
V.: Ima ta akcija z izdajo kovancev poleg počastitve šestdesetletnice narodne osvoboditve izpod avstroogrskega jarma tudi kake druge namene ?
P. U.: Seveda. Pričakujemo, da bodo Slovenci segali po slovenskih kovancih. Prav zato tudi računamo, da bo izdaja kovancev prinesla dobiček. In del dobička smo namenili slovenskim zamejskim in zdomskim organizacijam. Na Koroškem bomo podprli slovenske dijake v njihovih narodnoobrambnih ak-cjah. Osebno mi je všeč njihova sedanja akcija o dvojezičnih krajevnih tablicah na zasebnih hišah. Prav tako bomo podprli demokratični slovenski zamejski in zdomski tisk.
*wm\m
****^<B 8a SBg)VCtiŽŽC
NOVA GORICA — Nova Gorica bo dobila velik kulturni center, ki se bo seveda imenoval „Titov kulturni cen-ter“. Prvi del tega centra bo nared do srede prihodnjega leta. V tem delu bodo dobili prostor lutkarji, bo pa tam še dvorana za kino in za manjše glasbene prireditve. Za ostali del pa bodo razpisali poseben natečaj za ustrezno rešitev tako arhitektonsko kot urbanistično, z gradnjo pa bi začeli leta 1980 ali 1981.
LJUBLJANA — V Sloveniji je zavarovanih 51 naravnih objektov, ki zavzemajo 9090 hektarjev ali 0,4 odstotka slovenskega ozemlja. Ti naravni objekti pa so: en narodni park, štiri krajinski parki, devet rezervatov narave, devet naravnih spomenikov, en memorialni spomenik in 27 spomenikov oblikovane narave.
LJUBLJANA — Letos je slovenska cerkvena glasba obhajala kar tri stoletnice: Najprej stoletnico rojstva skladatelja Vinka Vodopivca, nato stoletnico revije Cerkveni glasbenik in 21. septembra stoletnico dr. Franca Kimovca. 'Dr. Kimovec je bil posvečen v maš-nika leta 1902, v Rimu je doktoriral iz teologije in krščanske arheologije, leta 1911 do 1913 pa je v Klosterneuburgu študiral na oddelku za cerkveno glasbo dunajske Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost. Poleg udejstvovanja na glasbenem polju v najrazličnejših panogah — zborovodja, organolog, zvonoslovec (bil je uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji), urednik, pisec glasbenih člankov, kritik v Slovencu, glasbeni pedagog na Orglarski šoli, skladatelj, harmonizator starih ljudskih pesmi, je bil tudi — prevajalec. Pod psevdonimom Franc Poljanec je prevedel iz španščine Colo-rnovo Kraljico mučencev, iz ruščine So-lovljeva Kratko povest o Antikristu, iz angleščine Haggardov Prstan kraljice iz Sabe in iz nemščine Federerjevo povest Sisto e Sesto.
LJUBLJANA — V začetku oktobra je izšla prva, dvojna številka nove slovenske revije ,yPrimerjalna književnost“. Društvo za primerjalno književnost namerava revijo izdati dvakrat na leto, uredniki revije pa so Aleš Berger, Niko Grafenauer, Evald Koren, Janko Kos, Ladko Kralj, Majda Stanovnik, glavni urednik pa Darko Dolinar.
LJUBLJANA —• Mladinsko gledališče je 4. oktobra odprlo svoja vrata s krstno predstavo igre „Sen zelenjavne noči“ 'Svetlane Makarovičeve. Je to menda malo „musical“, malo drama, malo opereta in celo malo plesna igra, ki jo bodo lahko udeleženci videli, če bodo našli dvorano, skrito zadaj za Gospodarskim razstaviščem in ki je ob vsaki razstavi domala nedostopna. Mladinsko gledališče bo potem uprizorilo poleg nekaj lanskih ponovitev še „Guli-verja, velikega in majhnega“, „Cico v metroju“ in „uprizoritveni spektakl“ „Martin Krpan“ v dramatizaciji in režiji Dušana Jovanoviča. (Morda bi bilo Jovanoviču pomagano, če bi v Celovcu pobaral, kje bi se dobila dramatizacija Martina Krpana, ki jo je v Buenos Airesu pred leti pripravil Joža Vom-bergar kar brez bombastičnega naziva „uprizoritveni spektakl“.)
NOVA GORICA — Koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pn občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva (tako dolg naslov, da je človeka kar strah) je ugotovil, da so odnosi v novogoriški občini kar dobri in da poskusov zlorab m. Potem so govorili tudi o pripravah za gradnjo cerkve v Novi Gorici in izrazili mnenje, da bo lokacijsko dovoljenje kmalu izdano. (Partija še ni dala „uradnega“ mnenja). Cerkev naj bi stala blizu gasilskega doma v sklopu tamkajšnjega zazidalnega območja.
MOST NA SOČI — Arheološka skupina novogoriškega muzeja je v tem 'izredno pomembnem arheološkem nahajališču naletela na imenitno ohranjeno hišo iz starejše železne dobe (300 do 600 let pred Kr.), ki s svojimi dobro postavljenimi temelji, lesenimi stenami, udobnostjo in prostornostjo priča o veliki spretnosti tedanjih gradbenikov. Žal se v tem kraju arheologi že šest let zaman bore za ohranitev raznih najdišč, za ureditev muzeja na prostem, a vedno prevlada potrošniška misel. Tudi tem izkopaninam je usojeno „u-mreti“, prekrili jih bodo z zemljo in nad njimi gradili modeme hiše... ostala bo le — dokumentacija in nekaj drobnih predmetov, ki bodo razstavljeni v muzejih.
IDRIJA — Pred zaprtjem in po zaprtju rudnika živega srebra se je mnogo govorilo o nujnosti prekvalifikacije rudarjev. Toda kljub vsemu jih je še vedno 600 brez zaposlitve.
LJUBLJANA — Tajnik mestnega sekretariata „sindikatov“ Slovenije iz Ljubljane je na zborovanju 11. oktobra opozoril na nekatera „žarišča“, pri katerih bodo morali sindikati angažirano in kritično sodelovati. Predsednik mestnega sveta pa je nakazal eno teh „žarišč“, ko je dejal, da bodo morali sindikati opozarjati „na potrebo po večji storilnosti“ delavcev in uslužbencev.
Umrli so od 12. do 19. oktobra 1978:
LJUBLJANA — Marta Marinko; Janko Obersnel, up.; Marija Gregorka r. Preskar, 96; Josipina Kačar; Blaž Simeršek; Zora šubašič, up.; Jakonina Podboj, up. učit.; Franc Uršič, up.; Ernestina Planinc; Antonija Selan, 85; Franc Bolta, up.; Ana Brglez r. Dolenc; Angela Fazzini, up.; Ivanka Gregorič r. Favetti, 94; Filip Valantič; Franc Škerjanec, 76; Franc Miklavčič, up.; Alojz Dolničar.
RAZNI KRAJI — Franc Trošt, up. šol. ravnatelj, 80, Polje-Lj.; Antonija Čebular r. Plemenitaš, Mislinja; Ivana Košir r. Žepič, 83, Naklo; Franc Kus, up., 80, Ig; Ciril Stanovnik, up., Kamna Gorica; Frančiška Sršen, Suhadole; Frančiška Kovač r. Remec, Šujica, Janez Metelko, Šentjernej; Jože Filej, inž. gozd., 47, Celje; Fanika Gorjup r. čehun, Dol pri Hrastniku; Pavla Gregorc r. Valjavace, Zg. Jarše; Slavko Tovornik, rudar, Reštanj; Cita Puklavec r. Zadravec, Ormož; Fani Tičar r. Zorko, 51, Kranj; Marija Troha r. Jesenko, Dol pri Borovnici; Rudolf Majnik, 72, Kranj (nesreča na poti na Storžič); Pavel Savšek, 73, up., Zagorje ob Savi; Franc Perko, 37, Kranj (nesreča v planinah pri češki koci), Marjeta Peršin r. Klančar, Iška Loka; Karel Vidergar, 95, Zadvor; Justina Jazbinšek r. Simerl, 73, Hrastnik; Pavel Sirk, Kranj; dr. Jože Bergoč, up. odvetnik, Maribor; Leopold Sesek, up. mizar, Zg. Kašelj.
Proslava misijonske nedelje
Letošnja misijonska proslava je bila kot ponavadi povezana z mašo v cerkvi M. Pomagaj. Daroval jo je direktor dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar. Somaševali so duhovniki Misijonske družbe L. Lenček, F. Sodja, J. Bokal č dn župnik F. Bergant. Cerkveni govor je govoril msgr. Orehar, ki je poudaril svetovno poslanstvo sv. Cerkve ter potrebo vernikov sodelovanja pri njeni rasti v svetu.
Nato so se udeleženci napotili v dvorano Slovenske hiše, kjer je odprl proslavo predsednik Slov. Misijonske zveze Marjan Loboda. Poudaril je zan m \ časovno sovpadnost z ustoličevanjem novega papeža, krakovskega n a d.s kot: Karola Wojtyla, sedaj Janeza Pavla il, ki je tudi danes zjutraj v svojem .nagovoru omenjal skrb Cerkve za misijonsko delo. Nato je dal besedo Ladislavu Lenčku CM, ki je namesto odrskih prire tev na ta dan, podal v slikah in besedi svojo pot na obisku pri slovenskih i sijonarjih v Aziji.
davanje Ladislava Lenčka CM
L. Lenček CM, gonilna sila sloga misijonskega delovanja v Ar-i in prireditelj vsakoletnih mis'-veletomboli v prestolnici, se je let prej pripravljal na cb r _ ikim misijonarjem. Predlanskim
ä celo že odpravil na pot, pa prišel , v Evropii do Gradca na grob 3ga brata prof. I. Lenčka, kjer mu ipodrsnilo na ledu in si je zlomil i Povrnil se je domov in dolgo vil bolno nogo. Zdaj je toliko doda je šel lahko v drugič na isto Takoj po uspeli zadnji misijonski tomboli — januarja — se je odpra-na pot, ki ga je vodila preko Ev-. v Teheran. Tam je ze prišel v stik ovenskimi misijonarji (B. Bernik) ;am se začenja filmska spremljava ovega pripovedovanja. Z Irana ga odila pot pod Himalajo in v Indijo, kali smo z njim razne misijonske oj?anke v podhimalajskem Derjem-V Bombaju, Calcuti in drugih po-ankah, videli smo misijonarje v Sia-in celo v Indoneziji (Jakarti m r0d), odkoder smo poleteli v Hong-r pa v Taiwan (na Formozo) m "še dlje na Japonsko v Tokio. Vse pokrajine s svojimi zemljepisnimi ibnostrni in etnografskimi pomemb-mi in v orientalski pisanosti, s pa-ami, mošejami in cerkvami, so se vr-na platnu, kar nam je dalo novo lost o Aziji in njenih ljudeh, pokra-h in značilnostih. Toda glavni na-predavanja ni bil turistični, to'je daril predavatelj sam, in to lahko •dimo mi, ki smo ob teh geografskih lisah“ doživljali to, kar je nam pre-
Pristavski dan
Po silno viharni noči, kakršne so v Buenos Airesu zelo redke, se je porajalo prekrasno nedeljsko jutro 29. oktobra. 'Pristavski dan, za katerega smo se v minuli noči bali, je bil rešen. Kmalu po 10. uri se je Pristava v 'Castelarju začela polniti. Od blizu in daleč so začeli prihajati rojaki ter zastopniki Domov in organizacij na Pristavski dan, da proslave dan slovenske zastave in slavijo 60-letnico našega narodnega o. svobojenja izpod avstrijskega gospodstva.
Vhod na Pristavo je bil lepo okrašen z velikim slovenskim grbom v barvah, z venci in napisom gesla takratnega dne: „Kar storiš zase, to s tabo izgine; kar storiš za narod, to ostane za vselej.“ Goste sta sprejemala in pozdravljala predsednik Društva Slovenska Pristava Pavel Fajdiga st. in France Pernišek.
'Slavje se je začelo ob 11. uri z dviganjem argentinske in slovenske zastave ter s petjem argentinske in slovenske himne. Argentinsko zastavo je dvignil predsednik društva, slovensko pa ga. Pavči Eiletzova kot predsednica odseka pristavske Zveze mater in žena.
Po tem uvodu v slavnostni dan so gostje in domačini napolnili kapelo sv. Cirila in Metoda. To mašo je opravil delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar. Lektor je bil Fr. Pernišek, prvo berilo je brala ga. Mi-rijam Rantova, drugo Pavel Fajdiga. Po evangeliju je imel cerkveni nagovor msgr. Anton Orehar, ki je poudaril dve osnovni misli: Zvestobo Bogu in narodu ter iskrenost do samega sebe in do bližnjega, ki naj se izkazuje v ljubezni. Zvestoba Bogu in veri, je bila odlika slovenskega človeka in Bog ga je tudi skozi stoletja suženjstva o-hranjal in tudi osvobodil, da je zaživel
29.	oktobra 1918 kot samostojen in svoboden narod. Zvestoba Bogu nas bo ohranjala kot narod tudi v bodoče, čeprav zunaj matere domovine. Iskrenost in poštena dejavnost nam bosta pomagala ohranjevati našo narodno tradicijo, naše narodne ustanove, jezik in narodnost v tujini. Kdor se odtuji Bo-
gu, ta se redno odtuji tudi narodni skupnosti in utone v tujem morju. Kdor ni iskren do bližnjega in ga ne spoštuje, ta tudi sam spoštovanja ne uživa. Kdor ne spoštuje tistih, ki za narod delajo in se zanj žrtvujejo, kdor vpričo otrok čez vse zabavlja, ta naj ne pričakuje, da bodo otroci njega spoštovali in narodu zvesti ostali.
Med mašo nas je prijetno presenetilo lepo in ubrano petje komaj dobro ustanovljenega mešanega mladinskega zbora na Pristavi, ki je bilo lepo spremljano tudi s kitarami in trobentami. Zbor vodi Anka Savelli Gaserjeva.
Po končani maši je bilo skupno kosilo. Ob nagli in odlični postrežbi je čas kosila kar hitro potekel in že nas je čakal popoldanski kulturni program. Prihajale so nove skupine rojakov in prišli so z nekoliko zamude tudi povabljeni gostje. Bili so iz udamostnih slovanskih skupin, ki so kot mi živeli stoletja pod avstro-ogrskim gospodstvom. Povabljeni so bili Čehi, Hrvati, Poljaki, Srbi in Ukrajinci. Vsi so sodelovanje obljubili, a nekaterim so se pri-godile nepredvidene ovire, da se niso mogli udeležiti skupnega slavja osvo-bojenja. Prišli so v lepi skupini bratje Čehi in Poljaki.
Pod košatim in za Pristavo tako značilnim ombujem je bil pripravljen prostor za popoldanski nastop. Grbe: češkega, poljskega, srbskega, ukrajinskega, hrvaškega in slovenskega je izdelal arhitekt Jure Vombergar. Sceno je zamislil in pripravil Bojan Križ. Zvočne naprave, ki so tudi tokrat brezhibno delovale, je imel na skrbi in pripravi Jurij Fajdiga.
Najprej smo pričakali prihod zastav povabljenih slovanskih gostov. Predsednik Društva Slovenska Pristava je pozdravil vse goste in udeležence, nakar je Pavel Fajdiga ml. naslovil kratek nagovor v španščini na povabljene slovanske narodnostne skupine.
Za njim je nastopil slavnostni govornik g. Jože Košiček. V tem poročilu govora ne ponavljamo, ker je iz-vlečkek objavljen na drugem mestu tega lista. Govor je med nami močno od-
SL0VENCI v ARGENTINI
Osebne novice:
Krst: Krščen je bily 4. novembra v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Jurij Friderik Teraš, sin Janeza Jožefa in ge. Monike M. roj. Fink. Botrovala sta Rok Fink in gdč. Ana Marija Teraš. Krstil je msgr. Anton Orehar. Čestitamo !
BOGO PREGELJ — umrl
Nismo mogli verjeti, da se je zrušil tako nenadoma. Prijatelji in znanci, ki so ga poznali, so odgovarjali na tragično novico, da to ne more biti in gre za pomoto — saj je bil korenjak, čvrst in zdrav kot malo kdo. še prejšnji večer je bil več kot dve uri pri prijatelju in razlagal, kako je treba urediti vse za počastitev umrlih soborcev v Slovenski hiši na Ramón Falco-nu v Buenos Airesu, kjer je postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne in revolucije.
'Pa je le žal bila resnica. Dopoldne je še kosil travo pred svojim domom. Naenkrat je začutil neko slabost, šel v hišo leč in po nekaj trenutkih mu je obstalo srce.
27. oktobra 1978 je nehalo utripati srce zrelemu možu, poštenjaku, domobranskemu častniku, zavednemu Slovencu in nadvse marljivemu narodnemu delavcu.
Bogo Pregelj se je rodil v znani že-
davatelj hotel prikazati: rast katoliške Cerkve v azijskem svetu. Pionirji pri tem so evropski misijonarji, ki^so uspeli ustvariti take ponosne, veličastne in moderno opremljene bolnišnice in vzgo-jevališča, kot jih nimamo niti v Južni Ameriki in še marsikje ne. Vse to je zgrajeno z nabirkami misijonskih apostolov po vsem svetu. Na drugi strani pa nam je Lenček pokazal tudi pravo začetno misijonsko delo, kot je oskrbovanje gobavcev, ali obdelovanje zemlje s primitivnimi domačini in še s primi-tivnejšim orodjem, res pravo kulturno delo, opravljano z veliko ljubeznijo in usmiljenjem. Na eni strani blesti ze uspeh več generacij misijonskega dela, na drugi pa klije prva rast iz dna. To so preproste kapelice, škofovske „katedrale“ in „bivališča” sredi „villa miserie“. Lenček nam je pokazal v tem
okviru življenje slovenskih misijonarjev v obeh plasteh rasti v Aziji : dr. Janeža sredi ogromnih bolniških kompleksov, ki so zrastli večinoma po njegovi zaslugi, pa z operacijsko dvorano z vsemi modernimi pripomočki; ali M. Ksaverijo Pirc med žlahtnimi-gojenkami, prof. dr. Vladimirja Kosa, pesnika, med_ nebotičniki Tokia in velikanskimi univerzami, ali mis. Majcna, sedaj begunca, z nekdanjimi učilišči itd. Pa je prikazal tudi trudeče se dušne pastirje s farnimi občestvi, katerim zidajo kapele in cerkve za prve potrebe, taki so misijonarji kakor p. Cukale, ali pa so bili pokojni Podkrajšek, Ehrlich, ki jih Len-
lezničarski družini v župniji Sv. Petra v Ljubljani. Kot gimnazijec se je odločil za geodezijo in postal geometer. V svoji stroki je deloval polnil 10 let v ■Srbiji, ker ni hotel delati za beraških 300 dinarjev „bednostnega fonda“.
Ko je v Sloveniji izbruhnila revolucija, oz. bolje rečeno protirevolucija, ko so že tisoči civilnih oseb vseh stanov in poklicev trohneli po kraških jamah in slovenskih gozdovih, ko so že desetine slovenskih dušnih pastirjev ležale mučene in razmrcvarjene širom dežele, ko je narodu prekipelo do vrha in je moral seči po samoobrambi, ker ga okupator ni branil, so se našli slovenski intelektualci, aktivni in rezervni častniki, akademiki itd., ki so priskočili narodu na pomoč. 'Narod je potreboval organizatorje in vodnike. Med temi i-dealisti je bil tudi pok. Bogo Pregelj. Ni se bal smrti. Dati narodu in za narod vse — če je potrebno, tudi življenje.
Ko se je ustanovila slovenska domobranska vojska, dobimo Bogota Preglja v prvih bojnih vrstah, na mrtvi straži svojega naroda. Borba proti brezverskemu protinaravnemu komunizmu, borba proti zločinu, ropu in požigu — to je bilo geslo, a cilj končna osvoboditev lastnega naroda.
Bogo 'Pregelj je tudi v emigraciji nadaljeval započeto in ne dokončano delo. Njegov trden, izklesan značaj ni dopustil, da bi stal ob strani. Sodeloval je pri vseh tozadevnih organizacijah, zlasti pri organizaciji borcev, kjer je bil ponovno predsednik, preje pa odbornik in izdajatelj glasila „Vestnik“. Ni govoril veliko, pač pa ogromno delal zlasti pri blagajni in razpečavanju glasila. Kolikokrat je bila vsa +eža razdelitve na njegovih ramah.
Bil je tudi izvoljen član Slovenske krščanske demokracije.
Pokopan je bil ob veliki udeležbi
ček ni več našel na njihovem misijonskem polju... Kako plodna so dela misijonskih bratov, dokazujejo gradbenik Vidmar, ali specialist gojitelj rož, br. Udovč, ali pionirski obdelovalec zemlje kakor br. L. Zabret, katerega obširno farmo smo videli spreminjajočo se v kultivirano zemljo — po njegovem znoju. Srečali smo tudi tako požrtvovalne žrtve misijonskega poklica, kakor je resnično „usmiljena sestra“ nesrečnih gobavcev, s. Rode, ki je šla v misijone z naše srede... ali živahna s. Srež, enaka med enakimi, ali pa že 80 letno
s.	Novak s svojo primitivno lekarno... dn še in še... Srečali smo se z dr. Mirjam Zalaznikovo, s. Hočevar... pa tudi z br. Kešpretom, ki je slikal film, ■katerega je zdaj predvajal predavatelj. Posebno za ta pogled v delavnost slovenskih misijonarjev smo predavatelju hvaležni. Zdaj vemo, kam in komu v roke gre naš slovenski skromni misijonski dar, ponekod se kar izgubi v veličastvu stavb, drugod pa pade kot rosa na trdo zemljo in rodi stoteren sad. še je predavatelj imenoval in prikazal razne misijonske delavce (recimo obisk pri svetovno znani m. Tereziji, skromne škofe in kardinale v misijonski revščini... itd.) Skratka: misijonska proslava je bila sicer drugačna kakor ponavadi, toda ne bolj skromna,_ kajti tako nazorno in bogato predavanje nas obogati z geografsko vednostjo, pa tudi s ponosom na naše misijonske „heroje“.
jeknil in samo želimo, da bi nam njegove smernice ostale v spominu kot napotek in navodilo za naše nadaljnje delovanje.
Po govoru je nastopila folklorna skupina bratov Čehov — Union Gim-nästica Sokol de Villa Dominico. Skupino vodi gdč. Sanchop in pod njenim vodstvom so odplesali nekaj odličnih folklornih čeških plesov, med njimi tudi „žetev“. Pestrost narodnih noš, živahno petje in odlično odplesani plesi so sprožili gromovito ploskanje.
Za Čehi so nastopili bratje Poljaki, člani Sociedad Polonesa Dock Sud. Vodi jih Francisco Pablosky in pod njegovim vodstvom je skupina odplesala nekaj krajevno značilnih plesov iz Vilne, Krakova in Zakopan. Posebno živahen je bil ples prav iz Zakopan, ki zahteva od plesalcev veliko gibčnost in urnost. Tudi poljske narodne noše so po svoji pestrosti vzbujale izredno pozornost naše mladine, živahno in navdušeno ploskanje je bilo najlepše priznanje in pohvala za odlično izvedene plese. Skupina nastopajočih je že tretji rod Poljakov v Argentini.
Zadnja je nastopila Pristavska folklorna skupina, ki jo vodi Jure Ahčin. Pod njegovim vodstvom je najprej skupina otrok zaplesala Rezijanko. Sledil je 'Svatbeni rej, ki so ga zaplesali pari fantov in deklet, Polka je ukazana, ki je bila lepo izvedena, je priklicala val navdušenja.
Za konec so zopet otroci v belokranjski noši zaplesali belokranjski ples Lepo Anko. Mladi plesalci so sprožili val navdušenja in priznanja.
Tako je slovenska folklorna skupina s Pristave zelo lepo in učinkovito zaključila plesni del.
'Za konec pa nam je mladinski mešani zbor pod vodstvom ge. Anke Sa-velli Gaserjeve prav lepo zapel nekaj narodnih pesmi in s tem zaključil slav- > nostno praznovanje dneva slovenske zastave in proslave 60-letnice našega slovenskega narodnega praznika 29. oktobra.
Po uradnem delu se je razvila živahna zabava v znamenju prijateljstva slovenske in češke ter poljske mladine. Bilo je mnogo petja, plesa in veselja.
'	Pk.
svojih prijateljev, znancev, soborcev iz vseh slojev na pokopališču v Moronu
28.	oktobra popoldne po predhodni sv. maši, ki jo je daroval msgr. A. Orehar ob asistenci g. žup. Lamovška na pokojnikovem domu.
Odšel je tja, odkoder je prišel, k Tistemu, ki je začetek in konec in mu položil račune. Prepričani smo, da je prejel za veliko nesebično delo — veliko plačilo.
Težko prizadeti družini, ki je tako nenadoma izgubila moža, očeta, izrekamo iskreno sožalje.
M. B.
BUENOS AIRES
Pred predavanjem prof. dr. A. Peterlina
Na letošnjem mednarodnem kongresu fizikov v La Plati bo sodeloval kot zastopnik ameriške fizikalne znanosti naš rojak prof. dr. Anton Peterlin, eden naj večjih slovenskih znanstvenikov v svetu. Ob tej priložnosti ga je Slovenska kulturna akcija zaprosila, naj bi mimogrede imel predavanje iz svoje stroke za tukajšnje Slovence pod okriljem njenih kulturnih predavanj. Predavanje je predvideno za nedeljo 19.
t.	m. ob 11 v predavalnici Slovenske hiše na Ramón Falcon 4158.
BARILOČE Zimska sezona 1978
Že štirinajst dni dežuje in sneži, da se prvo pomladansko cvetje kar ne more razbohotiti. Na začetku zime smo zaman gledali v nebo in čakali snežink. Zoperno voljno vreme je takrat polnilo mesec junij in skoraj ves julij, dež je pral celo najvišje vrhove in po kamnih, skritih v vlažnih in revnih sneženih krpah, nihče ni mogel smučati. šele koncem julija je gore zasnežilo. Potem je prišel sončen in mrzel avgust, in čeprav nismo imeli snega ravno v obilici, ga je bilo le dovolj za smučanje, tekme in skromno sezono.
Odkar so Bariloče vstopile v mednarodno smučarsko areno, smo vselej privabili za južno zimo nekaj pomembnih smučarskih moštev. Uspeli smo konkurirati čilskemu centru v Portillo in novozelandskim smučarskim središčem, ki so itak dvakrat tako daleč od ZDA in Evrope kot Južna Amerika. Letos so se pojavili na trgu Avstralci, ki so v subtropični deželi odprli nov smučarski predel v avstralskih Alpah in širokogrudno ponujali tujim tekmovalnim moštvom prosto oskrbo in tudi nekaj prostih letalskih voženj. Take laskave ponudbe so dosegle zaželjene odzive in v Bariloče sta prišli samo dve močni državni reprezentanci: italijanska in jugoslovanska. Seveda so sodelovali pri tekmah številni odlični tekmovalci, ki ne pripadajo ravno zadevnim državnim moštvom, zlasti Sevemoamerikanci.
V skrajno tehniziranih tekmah v spustih (smuk, veleslalom in slalom) kjer se računajo razlike v drobcih sekunde, so tako v argentinskem državnem prvenstvu kot v tekmi za kan-dahar Andov'odnesli praktično vsa prva mesta Italijani, večinoma Južni Tirolci, kot pričajo številna nemška imena (Thöni, Nockler. Mally). Vendar se je v slalomu domačin Juan Angel Olivieri kvalificiral kot prvi pred Thönijem in Tržičanom Bojanom Križaiem, ki je kot tretji odnesel najboljše jugoslovansko mesto v teh tekmah. Križajeva zmaga v slalomu kandaharja manj pomeni, ker so Italijani že odpotovali in je torej najbolj trda konkurenca odpadla.
Takoj po zaključku mednarodnih (Nad. na 4. str.)
Strnu 4
BARILOČE
(Nad. s 1. str.)
tekem sta najboljša Argentinca, Juan Angel Olivieri in Carlos Martinez objavila, da zapuščata tekmovanje in da se bosta posvetila smuškemu profesionalizmu. Ker je Luis Rosenkjer že pred sezono izstopil zaradi nezgode na evropskih smučiščih, bo tako Argentina izgubila ves svoj prvorazredni team. Do besede bodo prišli mlajši elementi, med njimi Janez Flere. Njegova sestra Veronika Flere je med dekleti že itak pobrala večino prvih mest v državnem prvenstvu in kandaharju.
Kot po navadi, so se bariloški Slovenci najboljše odrezali v smuškem teku. Letos je v San Martin de los Andes dosegel državno prvenstvo Matjaž Jerman, pred bratoma Markom in Martinom in pred vojaškimi tekmeci. Med mladinci je v teku na Cerro Otto zmagal Klemen Arko. Tako Jermanovi fantje kot Klemen so sodelovali in se dobro kvalificirali tudi pri biathlonu;, športni panogi vojaške zvrsti, pri kateri tekmovalci tečejo in streljajo.
Že koncem oktobra smo priredili tradicionalne slovenske smučarske tekme. Zdaj, ko tekmuje praktično samo mladina, je tehnično povprečje Aakih tekem seveda večje kot nekoč, ko so se za zadnje mesto „borili“ taki „kanoni“ kot Jožko Simčič, Slavko Adamič, Jože Po-legek ali pisec teh vrstic. Zato je lepe oktobrske nedelje pod vrhom Punte Nevade stari mojster Dinko lahko začrtal čeden slalom in ob sodelovanju mlajših moči so se tekme organizacijsko in tehnično brezhibno izvedle. Žal udeležba ni bila tako številna kot prejšnja leta. Prvi je bil Janez Flere —- nihče ni v to dvomil — drugi Nejko Razinger. Med mladino je zmagal Tomaž Arko, drugi je bil Bogdan Bertoncelj.
Bariloški mramik snega“ je še v nečem razgibal slovensko srenjo. Ob-
činski pripravljalni odbor tega praznika je prosil za sodelovanje različne narodnostne skupine in Slovenci smo se odzvali ter pripravili svoj kiosk v obliki kozolca na glavni cesti (calle Mitre). V tem kozolcu so stregli v narodne noše oblečeni fantje in dekleta s potico, medico, krofi in flancati. Predvajali smo tudi slovensko folklorno muziko in diapozitive iz Slovenije. Doživeli smo lep uspeh, saj so samo še Danci in Švicarji postavili nekaj res originalnega na sejem. Tudi po finančni plati je bilo SPD lahko zadovoljno. Zbrali smo nekaj soldov, ki jih nameravamo vtakniti v izboljšanje planinskega stana.
V. Arko
■■«ijsKcanra »■■■*■««	■■■■■■
Slovenci po svetu
CLEVELAND (ZDA)
Ravn. Jožef Ovsenek — umrl
V Clevelandu v ZDA je dne 13. oktobra t. 1. umrl ravnatelj Jožef Ovsenek. Kdo ga ni poznal — nekdanjega predsednika Orlovske zveze v Ljubljani, ko je ponosno zravnan korakal pred svojimi fanti. Bil je dober profesor, nazadnje ravnatelj II. državne moške gimnazije na Rakovniku. Rojen je bil 1. 1890 pri sv. Neži na Brezjah ter je bil Zdaj star 89 let! Tako je zopet preminul eden stare delovne garde Krekovih učencev, ki .se je ves posvetil vzgoji mladine v šoli, pa mladinskim organizacijam v vrstah slovenskega Orla. Bil je med pobudniki Stadiona, športnega prostora mladinskih organizacij v okviru Krekovega narodno-pro-svetnega dela. Po vojni je zapustil domovino in bil profesor v naših taboriščih, ravnatelj gimnazije za ravnateljem Bajukom v iSpittalu. Od tam je odšel v Cleveland, kjer je prav tako
OBVESTILA
6
Ob svoji tridesetletnici
v praslavo Dneva glasbe .
v počastitev praznika patrone sv. Cecilije
vas vabi
Gallus
na
KONCERT CERKVENE GLASBE
V SOBOTO 18. NOVEMBRA OB 20.30 URI
1.	del — Naše Marijine pesmi (sodeluje zbor mladenk)
2.	del — J. Haydn: Marija celjska, maša za zbor, soliste,
godalni orkester in orgle
Vstopnice so že v predprodaji v Dušnopastirski pisarni ih pri članih zbora. Oskrbite si jih pravočasno.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Prirodoslovno-znanstveni odsek
X. predavanje
Nedelja, 19. nov. 1978 ob 11 dopoldne
Akad. prof. dr. ANTON PETERLIN
član več mednarodnih znanstvenih akademij
Moderni razvoj fizikalne znanosti
Predavalnica Slovenske hiše	ul. Ramón. Falcón 4158
e£ac3Hs««siMss&£*unsN«eaE>
Tristopetdesct
VEZANIH DELNIC je bilo prodanih v prvem mesecu. To je $ 35.000.000 več stalnega kapitala naše zadruge.
PRODAJA VEZANIH DELNIC SE NADALJUJE. Ponovno opozarjamo na velike ugodnosti, ki jih te delnice nudijo.
Naš skupni cilj: MOČAN SLOVENSKI FINANČNI ZAVOD V ARGENTINI!
PETEK, 10. novembra:
Odbojkarska tekma med Reprezentanco ZS in Club Independiente na igrišču ul. Alianza 250, Cdudadela, ob 22. uri.
SOBOTA, 11. novembra:
V San Martinu — v cerkvi kolegija
nadaljeval svoje organizacijsko delo. Bil je delničar in odbornik Baragovega doma, član Društva Najsvetejšega imena pri sv. Vidu. Pogreb je bil iz Grdino-vega zavoda in je pokojniku govoril ob grobu Janez Ovsenek, ki se je poslovil od njega kot vzgojitelja šolske mladine in predsednika Orlovske zveze, ki je gojila telesno vzgojo pa tudi splošno izobrazbo ter tako vzgojila načelno zavedne ljudi, ki so bili zmožni upreti se vsiljenemu komunizmu v meri, kot pri drugih narodih nima primere. Tudi v Ameriki je nadaljeval to delo in je bil predsednik Baragove zveze. Veliko sestankov in predavanj je organiziral on. Bolezen je prekinila to delo. Za vse, kar je storil dobrega, bodimo Bogu hvaležni. Bil je dober vernik. Naj_ mu Bog da tudi plačilo.
Pokojnega ravnatelja je pred leti zadela možganska kap. Tako je zadnjih sedem let preživel v okrevališču. Zapustil je ženo Jožefino roj. Žumer, hčerko Drago por. Gostič, dve vnukinji m brata, ki je zdaj še edini živ iz družine osmih bratov in sestra.
Pokojniku želijo večni mir in poko j^ mnogi njegovi prijatelji, predvsem bivšj_ Orli,^ ter izrekamo pokojnikovi družini sožalje, ki se mu pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
V nedeljo, 3. decembra t. 1. bo v
v zavetišču škofa dr. Gr. Rožmana
ob 11.30 sv. maša za rajne: Musarja Jožeta (1. predsednika), Jenka Jožeta (soustanovitelja) ih Branka Vrčona (u-stanovnega člana) — ob osmi obletnici smrti. Po sv. maši kosilo.
S L' O G I
J E
MOČ!
C; PUERTAS PLEGABLES
InteRmodulo
desde $22.500.-m2
en maderas, vitraux, laminados plästicos y telas vimTicas
Fäbrica, Ventas y Envios interior:
Rio de Janeiro 677 Cap. Fed, 812-7490 y 2069 Sucursales:
Capital: Av. JuanB. justo 3976 San Miguel:
Av. Leon Gallardo 383
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke
f
i SDO
SFZ
Slovenska vas
vabita
starejše in mlajše
NA SUPER PLES ‘78
v soboto, Le. novembra ob 20 sodeluje “TRIGLAV”
V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
bo v nedeljo, 26. novembra
opoldne
družinski osmio.
ki ga bosta pripravila SFZ in SDO v San iMdrtinu ter
SPREJEM MLADINE V ČLANSTVO DOMA.
Preskrbite si pravočasno nakanziee za asado.
I Prof. dr. JEAN JESUS BLASNIK
i	š
specialist za ortopedijo	■
in travmatologijo
!	j
• Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje » Capital Federal Tel. 393-2413	■
: :
: Ordinira v torek, četrtek in soboto ■
I od 17. do 20. Zahtevati določitev : ure na privatni telefon 628-4188. I
I
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T E. 85-8827
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
KDO VE - KDO ZNA?
NAGRADNO TEKMOVANJE NAŠE MLADINE V ZNANJU SLOVENSKEGA JEZIKA, ZGODOVINE, SLOVSTVA IN SPLOŠNE KULTURE.
Sobota, 11. novembra ob 3 popoldan
V VELIKI DVORANI SLOVENSKE HIŠE.
VABLJENA LJUDSKO IN SREDNJEŠOLSKA MLADINA, UČITELJI, STARŠI IN VSI, KI JIH ZANIMA, KAJ VEDO IN ZNAJO NAŠI MLADI!
V slogi je moèl
presv. Srca — ob 20 jubilejni koncert cerkvene glasbe ob 30-letnici delovanja slovenskega pevskega zbora v San Martinu.
V Hladnikovem domu v Slovenski
vasi, ob 20. uri, Super ples 78.
Sestanek SKAD-a v Slovenski hiši.
Ob 19,15 sv. maša, nato ob skioptičnih slikah proslava 29. oktobra in dneva slovenske zastave.
Sklepna konferenca profesorskega zbora Slovenskega srednješolskega te -čaja ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 12. novembra:
Berazategui. 13. obletnica blagoslovitve Doma. Celodnevna prireditev.
Odbojkarska tekma med Reprezen-taco ZS in Club Teléfonos na igrišču ul. Madero 1699, ob 18.
SREDA, 15. novembra:
Sestanek Lige Žena-mati v San Martinu ob 18.30. Predavala bo ga. lic. Tinka Šušteršič o negi bolnikov.
PETEK, 17. novembra:
Odbojkarska tekma med Reprezentanco ZS in Estudiantil Porteno, na igrišču ul. Alianza 250, Ciudadela, ob 22. uri.
SOBOTA, 18. novembra:
Zaključna proslav3 Slov. srednješolskega tečaja Rav. Marka Bajuka v Slovenski hiši.
Cerkveni koncert Slov. pevskega zbora Gallus ob 30. letnici.
NEDELJA, 19. novembra:
Naš dom, San Justo. Odsek žena in mater vabi po slovénski maši vse žene in tudi može na predavanje z razgovorom „Problemi in rešitve v različnih dobah zakonskega in družinskega življenja.“
Slovenska kulturna akcija prireja ob 11 (po maši) v mali dvorani predavanje v ZDA delujočega znanstvenika prof. ch. Antona Peterlina o temi Moderni razvoj fizikalne znanosti.
SOBOTA, 25. novembra:
Letna večerja Slov. kat. akad. star. v Slovenski hiši.
Predavanje prof. dr. M. Komarja v
Slovenski hiši ob 16 v priredbi SKAS-a.
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEOPAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.419.886	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978:
za Argentino: $ 12.000 (1.200.000), pri pošiljanju po pošti $ 14.000 (1.400.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanj» z navadno pošto 19 dol.
Talleres Graficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
kreditna zadruga
••SLOGA" * o. X.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIÀ T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Po športnem svetu
V	EKIPNEM DAMSKEM ATLETSKEM prvenstvu Jugoslavije so zmagale članice beograjskega Partizana, Mariborčanke pa so osvojile drugo mesto. Branilke naslova iz Celja bi bile bržčas osvojile drugo mesto, če bi ne bila diskvalificirana celjska štafeta 4x100 tako pa so zdrknile celo na šesto mesto.
V	JUGO SLOVANSKI PRVI rokometni ligi igrata tudi Kolinska-Siovan iz Ljubljane in Aero-Celje, ki sta se lani bolj s težavo obdržala v ligi. Kaže, da jima bo letos šlo nekoliko bolje od rok, posebno Slovanu, ki je v dobri formi premagal moštvo Metaloplastike iz^ Zagreba s 35:22. V tej ekipi igrajo trije državni reprezentanti in njihov trener je tudi trener državne reprezentance.
V drugi zvezni ligi — sever -— igrajo štiri slovenska moštva: Jadran iz Kozine, Jelovica, Inles iz Ribnice in Partizan iz Slovenj gradca. Prvi trije se bodo kar uspešno potegovali za višja mesta, zadnji pa ho po rezultatih iz prvih sedmih kol sodeč bolj v spodnjem delu lestvice.
SVETOVNO ODBOJKARSKO prvenstvo za moške je bilo v začetku oktobra v Rimu. Naslov so osvojili odbojkarji SZ. S to zmago so sovjeti o-svojili že peti svetovni naslov, dvakrat so bili prvaki igralci iz ČSSR, na prejšnjem v Mehiki leta 1974 so zmagali Poljaki.
HOKEJSKI veterani so dokazali, da so kljub vsemu še vedno boljši, kot sta sedanji ekipi Jesenic in Olimpije. Jeseničane so nekdanji reprezentanti premagali s 8:6, Olimpijo iz Ljubljane pa 8:4.
SLOVENSKI DOM BERAZATEGUI
Nedelja, 12. novembra
13. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE
pod geslom: „Držite se skupaj, le tako se boste ohranili“ Dr. Gregorij Rožman
!
Dopoldne: ob 11.30 pozdrav zastavam
sv. maša — msgr. Anton Orehar
■	pozdrav gostov
kosilo
Popoldne: ob 16.00 kulturni program:
slavnostni govor — Gregor Batagelj prikaz oh spominu
100, 50 in 30-letnice slovenskih emigracij v letu 60-letnega jubileja rojstva' 29. oktobra
Sledi prosta zabava s plesom.
Poskrbeli bomo, da Vam bo lepo in prijetno na našem senčnem
■	vrtu.
NASVIDENJE TORiEJ!
ODBOR.
;
t
„Gospod je ustvaril človeka iz prsti in in ga zopet zemlji vrača“ (Sirahova knjiga 17,1)
V večnost se je dne 26. oktobra 1978 preselil naš dragi in zvesti prijatelj, gospod
Adolf Jesih
Njegovo truplo čaka vstajenja na pokopališču v San Martinu.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli kropit ter molit za pokoj njegove duše ter vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše na pokojnikovem domu in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Francu Bergantu za pogrebno sv. mašo in za vodstvo pogreba. Prav tako se zahvaljujemo Rudolfu Smersuju in Francu Hribovšku za poslovilne besede od odprtem grobu.
Molimo za večni mir in pokoj duše dragega Adolfa!
Pokojnikovi prijatelji